Poštnina pavšalirana. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrno Uredništvo In upravnfštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev.. 4L V Ljubljani 3. maja 1921. & so tuje valute neznatno oonuialo ««?n?e8ta 1' maia: Tukajšnji žitni trgovci ESbri ?ove žetve po 1000 do 1100 ogrskih Kron, kar je ca, 500 naših kron. A. PREPELUH: Za samoupravo ljudstva! V maju 1. 1919. je bila v Parizu slovenska delegacija radi koroškega vprašaja. Sprejel jo je tudi prezident Wilson. Glede s’oveuskega zapadnega ozemlja se je splošno sodilo, da bo obveljala takozvana „)Vil-sonova črtau, ki naj bi razširila Italijo blizo do Senožeč. Še ta črta se nam je zdela silno krivična. Nihče pa tedaj ni niti v sanjah mislil na to, da bo kdaj pozneje naša država pristala na meje, kakor so se določile v rapalski pogodbi. Da bo na pr. Idrija ali pa Postojna kdaj laška — kdo bi si to mislil?! Z Wil-sonom se je tedaj govorilo toraj le o Koroški in se je dosegel — težko sicer — plebiscit. Smatral sem za umestno, da pri tej priliki opozorim prezidenta Wil- sona tudi na oni del našega naroda, ki bi po njegovi misli moral pripasti Italiji. Prosil sem ga, naj se zavzame za to, da dobe Slovenci in Hrvati v Italiji svojo avtonomijo. Prezident Wilson je pri tem postal vidno živahnejši in je dejal: Saj to je tudi moja misel, za to se potezam in bom storil v tem pogledu, kar bo v moji moči! Vrnivši se dqmov, sem čital v nekaterih slovenskih listih očitek, da sem ravnal izdajalsko, ker se „Wilsonova črta“ ne more in ne sme priznati. Govorilo in pisalo se je tedaj natančno tako, kakor pišejo in govore dandanes protivniki slovenskih avtonomistov v Jugoslaviji! Danes, po sklepu nesrečne rapallske pogodbe, pa se nahajajo Slovenci v Italiji v težkem boju za — svojo avtonomijo! To se lahko posname tudi iz njihovega časopisja. Naši argumenti so njihovi, njihovi naši. Tako sta na pr. prinesla lista „Edinost“ v Trstu in „Goriška Straža" v Gorici članek, ki ga ponatiskujem, ker je zelo informativen. Glasi se: „Ce pogledate danes v hiše naših malih kmetov in v borna stanovanja delavcev in težakov, vas bo presunila globoka žalost. Beda je pri nas. S strahom gre kmetič nasproti dolgini mesecem, ki nas ločijo od žetve in trgatve. Kruha ni več pri hiši in draginja narašča. Ognji po tvornicah in plavžih ugašajo, vedno več delavcev stoji na cesti z grenko zavestjo, da za njih roke ni dela. V deželo se vsipajo tuje delavne moči, ki odjedajo domačinom zadnji kos kruha. Potrti zremo, kako se cele kmetske družine selijo v Makedonijo, ker jim ta zemlja, ki jim je bila prej bogata rodnica, ne more več dati dovolj kruha. Nič se ne zgodi, da bi vlada odprla našim pridelkom, predvsem vinu, prosto pot v inozemstvo. Nič se ne stori, da bi se globoke socialne rane izlečile. Kapitalizem se zmagovito dviga, njegovi praporji vihrajo na pogoriščih naših domov. Polagoma se pogreza naša dežela v beraštvo, temelji ljudskega gospodarstva razpadajo. — Kdo je, ki ima moč, dvigniti deželo iz tega stanja? Danes ima vajeti v rokah vlada. In kaj je ukrenila vlada za povzdigo naše dožele, kaj ustvarila v prid ljud8tva? Zrušila je avtonomne občinske zastope in je po naših občinah nastavila gerente, ki često stoje pod nadzorstvom — orožnikov. Vlada je potisnila v stran deželno avtonomijo Goriškega in Istre. S tem je zatrla vse kali demokratične nprave v naši deželi. Vrhovna oblast je pa poverila vlado civ. komisarjem, ki so se obdali z vencem uradništva. To nradništvo predstavlja danes vlado naše dežele. Njemu je poverjena naloga, da dvigne naše ljudstvo iz bede, edino njemu so dana vsa sredstva, da vpliva na poljedelstvo in industrijo, da zajezi naval tujcev v našo domačijo, ko še sami nimamo dovolj dela. Nenavadno velika moč je položena v roke državnih oblastev, ki nas vladajo. Zato pa nosijo ona tudi polno in neomejeno odgovornost za srečo ali propast naše pokrajine. Obupno stanje našega ljudstva izpričuje, kako pogubno je postopanje mož, ki stoje na čelu Primorja. Položaj se je pod novo upravo nepopisno poslabšal. Dotaknili smo se že nekaterih strašnih socialnih ran; tem krivicam se je pridružilo po zaslugi sedanje uprave še to, da stoji ogromna večina prebivalstva izven zakona. Primorski Jugoslovani smo že po rojstvu v očeh uprave inferiorni, vtisnili so nam na čelo pečat, da smo državljani druge vrste. Mi smo sicer uverjeni, da vlada v vodilnih krogih državne uprave le ena volja, in ta je, da bi včlenili nove pokrajine v telo Italije in izoblikovali iz njih zdrav in krepak ud državnega življenja. Ugotoviti pa moramo, da manjkajo vladajočim krogom vsi predpogoji, da bi mogli koristno in pravilno vršiti v naših krajih svojo nalogo. Globoko vkoreninjeno prezirljivo naziranje o našem ljudstvu je prvi psihološki vzrok, da. upravniki store malo ali ne store ničesar spričo naraščajoče bede v deželi. Toda mi razumemo može, ki jim je poverjena vlada dežele. Popolnoma se moremo vživeti v njihovo mišljenje. Zrasli so v širni Kampa-niji ali v drugih krajih srednje in južne Italije. Nikdar niso videli življenja našega kmetiča, ne njegovih skrbi za kruh, hrano in obleko. Težnje briških kolonov in borbe primorskega delavstva so jim bile popolnoma neznane. Niti videli niso prej naše zemlje. In potem so lepega dne dobili ti gospodje dekret, da jih kraljeva vlada pošilja vladat v Primorje. Nič se ne čudimo, da birokracija ne vidi ran, ki skele kmeta in delavca. Verujemo, da vladarji dežele delajo v najboljši volji. Toda kako naj nas razume tujec, ki še našega jezika ne ume ? Kako naj Čuti z nami, kako naj otme smrti stradajoče otroke-begunčke, lajša trpljenje kmetiča, ki se trudi z zemljo in delavca, ki streže strojem? Kako naj nas ialeči zdravnik, ko ne pozna bolezni in ran! Jasno je, da ni krivde na osebah, krivda je v sistemu! Krivda je v dejstvu, da vladajo ljudstvo, ne da bi ga poznali! Strašna krivica in začetek naše propasti je v dejstvu, da ima ljudstvo vse dolžnosti, ima pa samo eno žalostno pravico: pravico, da pleše po njem bič tujega uradnika in fašizma. Volja našega ljudstva, volja ogromne večine prebivalstva Primorja je, da se po volitvah ta absolutistični sistem zruši. Vlada birokracije mora pasti! Hočemo, da bo ljudstvo samo najvišji politični faktor v deželi! Ne moremo dopustiti, da odločajo uradniki o življenskih vprašanjih naroda. To je eden najvišjih ciljev našega političnega gibanja. To je globok zmigel volilne borbe. Da postavimo trden temelj mirnemu razvoju dežele in da izvedemo socialne reforme, ki so posebej potrebne naši deželi, je potrebno, da preide vlada v deželi /z rok uradnikov v roke ljudstva in njegovih voljenih zastopnikov. Zato zahtevamo: Primorje dobi najširšo avtonomijo, ki se bo opirala na deželni zbor. Iz 6rede deželnega zbora naj se voli vlada, ki bo stala na čelu vse nprave. Pokrajinski zbor mora imeti tudi zakonodajno oblast. Sedanji uraduiško-absolutistični režim je privedel našo deželo na rob propasti. Hočemo, da preneha strahovlada, hočemo, da se ljudstvu razvežejo roke, da si bo moglo samo pomagati in voditi krmilo v deželi. Zahtevamo samoupravo Primorja zato, da bo ljudstvo samo moglo izvesti one socialne reforme, ki so v naži deželi nujne in neodložljive. Uradništvo teh reform ni znalo izvesti. Ljudstvo jih bo znalo, ker čuti njih potrebo na lastnem telesu." Ali niso vsaj nekatere temeljne misli tega članka primerne tudi za — Jugoslavijo?. t Pred važno odločitvijo. Generalna debata o nstavi se bliža svojemu koncu. Parlamentarno delo trenotno počiva zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov, toda i'. maja se bo delo nadaljevalo in okrog srede maja bo prišel zgodovinsko važen, trenotek, ko se bo treba odločiti, ali sprejmejo naši zastopniki od vlade predloženi ustavni načrt ali ne, ali z drugimi besedami: Ali bodo rekli naši zastopniki, da jim je važnejša ustava kot taka, brez ozira na to, ali je sklenjena s sodelovanjem in po volji vseh treh plemen našega naroda, ali pa bodo rekli, da je važnejše, če dobimo ustav«, za katero bi sa odločila večina Srbov, Hrvatov in Slovencev, brez ozira na to, ali dobimo ustavo takoj ali pa nekaj mesecev ali let pozneje. Hrvatje bijejo proti sedanjemu ustavnemu načrtu ljttt boj. Radič s svojo skupino sploh v Beograd ni prišel, kar je važen fakt. Narodni klub je sicer prišel v Beograd in njegovi zastopniki so oponirali predloženemu ustavnemu načrtu, kjeikoli in kolikor so mogli, toda dosegli niso nič — demokratsko-radikalna večina je 8 pomočjo kupljenih muslimanskih in slovenskih samostojnih glasov ostala trda in vsem argumentom Narodnega in Jugoslovanskega klnba naravnost nedostopna. Zato so sklenili zastopniki hrvaškega Narodnega kluba, da bodo v odločilnem trenotku ne le glasovali proti ustavnemu načrtu, ampak da bodo sploh Beograd zapustili ter na ta način javno dokumentirali pred svetom, da Hrvatje ustave, čeprav bo z neznatno večino glasov sprejeta, ne priznavajo. Ako bodo Hrvatje, ki so zastopani v Narodnem klubu, svoj sklep res izvršili, potem bo postavljen tudi Jugoslovanski klub pred težavno in silno dalekosežno odločitev: Ali saj ostane v konštituanti ali pa naj sledi Hrvatom? Nedvomno je, da bodo pritiskali hrvaški člani Jugoslovanskega kluba na odhod iz parlamenta. Ako se stvari res tako daleč razvijejo, potem bo ostalo v konštituanti samo šj neznatno število onih hrvaških zastopnikov, ki pripadajo demokratskemu klubu. Ti pa ne...morejo trditi, da govore v imenu vsega hrvaškega narotia, če bo večji del hrvaških poslancev sedel mirno doma. Zato tudi vlada ne bo mogla reči, da je ustava res izraz volje večine naroda, ampak vsak bo vedel, da je ustava diktiran in z denarjem podprt oktroa. To bo vedel seveda tudi vnanji svet in vedeti bi morala to tudi vlada sama. Zato bo argumentacija jako nžka, če bo hotela vlada zvračati krivdo za nesprejetje ustave na opozicijonalne stranke in te hotela dolžiti „protidržavnosti,“ amp&k vlada sama je tisti trmasti in zaslepljeni faktor, ki v pravem momentu noče najti primernega načina za pametno popuščanje, Krivda za ustavno krizo ne bo zadela opozicije, ampak vlado. Sedaj pa nastane vprašanje: Kakšne bi bile posledice, če Hrvatje in eventualno tudi Slovenci kon-stituanto zapuste? Ali se bo vlada potem udala in po pustila ? Mogoče. Toda gotovo to ni. Mogoče je namreč tudi, da vlada kljub odhodu Hrvatov in Slovencev ne bo popustila, ampak na svojem pogubnem potu vztrajala in da bo uvedla namesto režima sedanje železne roke sistem jeklene roke. Posledice nasilnega režima pa utegnejo biti strašne, vsaj pri prihodnjih volitvah. To more vedeti tudi vlada. Zato je verjetnejše, da se bo vlada odločila za pametnejši korak popuščanja, ki je na vsak način umestnejši in tudi za vlado samo koristnejši. Če pa je temu tako, potem res ne moremo uvideti, zakaj vlada ne popušča rajšo brez nasilja in brez trme, kakor pa šele potem, ko bo ves svet moral hot«5, ali nehote stati pod vtisom, da je vlada pred opozicijo kapitulirala, ker je bila k temu primorana, namesto da bi se pravočasno dogovorila z opozicijo o potrebnih ustavnih izpremembah in se besedo »kapitulacija" izognila. Če hrvaško-slovenska opozicija zapusti konštitu-anto pa mora gledati, da bo znala ta sv< j korale tudi primerno razložiti in utemeljiti, da tega koraka ni smatrati za protest proti državi, ampak kot protest proti postopanju sedanje „večine“. Če se opoziciji to posreči, bo imela ogromno maso volilcev na Hrvaškem in v Sloveniji na svoji strani in izključeno ni, da bodo pametnejši in resnejši elementi med Srbi samimi uvi- deli, da politika nasilnega centralizma ni zdrava, ampak da je treba ubrati druga pota: pota sporazuma, dogovorov in Kar najširše avtonomije. Po občinskih volitvah. Volitve v naših glavnih mestnih občinah so končane in nastane vprašanje: kaj sedaj? Predno moremo na to odgovoriti, je treba, da si enkrat dobro ogledamo rezultat, ki nas je, če smo odkriti, zelo, zelo presenetil, kajti takega popolnega poraza terorističnega bankokratstva prav res nismo pričakovali. Doslej so tvorila pri nas mesta ono zadnje zatočišče proti ljudskemu liberalizmu in tam se je s pomočjo vlade ter naivne, od rodu do rodu podedovane mentalitete našega uradnistva prav trdno uzdrževal, med tem ko ga je ljudstvo na kmetih že davno izbac-nilo. Stranka pa te ljudske sodbe in obsodbe noče vzeti na znanje, ampak se hoče vzdržati pri življenju za vsako ceno, zato je seveda popolnoma naravno, da se je v zasmeh svojemu naslovu zatekla k terorizmu in išče rešitve le še v tako močnem faktorju, kakršen je celokupni državni upravni aparat, to je v centralizmu. Centralizem je za to stranko življenskega in eksistenčnega pomena, z njim obvladuje v«e omahljivo urad-ništvo, z njim si polni svoje strankarske blagajne, v njem prospevajo strankarski gospodarski zavodi, ki danes praktično diktirajo in vodijo dober del vsega našega javnega življenja sploh. V svoji neomejeni vla-dohlepnosti je hotela s pomočjo teh faktorjev ukloniti svojemu diktatu enostavno vse meščanstvo ter uvedla v to s\rho pri nas doslej še nepoznan političen in gospodarski terorizem, d&Slej nepoznano upravno korupcijo in najumazanejše metode političnega boja. S pomočjo teh naj bi se vzdržala pri življenju, s pomočjo teh naj bi postala neomejena gospodarica predvsem v centralni vladi in potom teh seveda tudi v vseh provincah. Tak je danes naš notranje politični položaj in v teh razmerah se je vršil pri taas boj za občine, šlo je za to, zmaga li zgoraj vpisani sedanji politični režim, kojega nositeljica in predstaviteljica v vseh prečanskih pokrajinah je JDS., ali pa zmaga ljudstvo, ki trpi pod tem neznosnim režimom terorističnega centraMzma. Liberalna stranka se je ; skušala rešiti s tem, da je servirala, kakor doslej šte vedno, ljudstvu že davuo oglodano kost, češ, da gre za vprašanje klerikalizma ali protiklerikalizma in speljati s tem pozornost ljudstva v drugo smer, a to se ni dalo več preslepiti, saj je vprašanje klerikalizma in protiklerikalizma pri nas že rešeno s ustvaritvijo SHS., v karerem so klerikalci v veliki maujšini, kar smo povdarili ža v zadnji številki. Ljudstvo je instinktivno čutilo, da pomenijo te volitve plebiscit za teroristično korupcijo centralizma ali pa za socialno pravičnost in resnično demokracijo, ki nujno predstavlja avtonomistično ureditev naše države. Za to in edino za to je šlo pri teh volitvah, edino s tega vidika je odločevalo to pot naše ljudstvo in bo odločevalo, kakor vse kaže, še dolgo. In rezultat tega boja? Ne moremo ga več smatrati za poraz JDS., ampak za pravo pravcato justifikacijo naših bankokratskih centralistov. Ljudstvo je popolnoma nedvomno izreklo te; stranki svoje nezaupanje in jo v njenih osrčjih brezpogojno odklonilo in obsodilo. Je pa še drugi karakteristični znak teh volitev, da n»mreč nikjer nima nobena stranka obsolutne večine, da bi lahko sama prevzela nehvaležno dedščino po liberalcih in da bo neobhodno potrebno sklepati koalicije in kompromise, če hočemo, da pridemo do pametnega in poštenega občinskega gospodarstva, ki ga naše ljudstvo brezpogojno zahteva. Nastane torej vprašanje, kakšne naj bodo te koalicije? Klor je pazno prečital zgorajšnja naša izvajanja, za tega mora biti popolnoma jasno, da s centralisti ne more in ne sme iti nobena stranka, če noče prevarati zaupanja, ki so ga ji izrazili njeni volivci in s tem obsoditi sama sebe na smrt. Ves volivni boj se je vršil, kakor smo omenili .zgoraj, v znamenju boja proti teroristični korupciji naših centralistov in naravnost katastrofalno bi bilo za vsako stranko, ki bi skušala le od daleč ljubimkovati s to justificirano kliko. Prav drastično je podprl to našo sodbo že pred nekaj dnevi neki dregi list, ki je zapisal, da bo uničil dr. Žerjav NSS. s tem, da bo prestopil v njeno stranko. Kakšne koalicije naj se tedaj sklopijo v svrho rednega poslovanja naših mestnih občinskih zastopstev? Po zgorajšnjih izvajanjih bo to vsakemu precej jasso, zlasti še, če pomisli, da niso občinski zastopi oni forum, kjer bi se reševala velika, principieina politična vprašanja, ampak da gre v komunalni politiki predvsem zu upravna in gospodarska vprašanja. Če se zavedamo tega, tedaj nam že tudi samo jasno pove, do kakšnih koalicij mora povsem naravno priti, če nočejo stranke zatajiti svojih načel in izdati zaupanja svojih volivcev. Imamo izbirati med najizrazitejšo zastopnico brutalnega kapitalizma in med socialnimi strankami, h katerim moramo prištevati pri nas pravzaprav vse, razen JDS. in njene nezakonske hčerke SKS. Vsaka politična stranka, ki ne smatra svojega programa za gole limanice, bo s takim koaliranjem ljudstvu, ki brezpogojno zahteva rednega, pametnega in poštenega dela v občini, le ustregla in pridobila na ugledu, ker bo ljudstvo uvidelo, da ima resno voljo uveljavljati oni del svojega programa, ki. je danes edino aktualen, to je socialno-gospodarski del in pa načelo resničnega političnega demokratizma. Avtonomistični pregled. Za avtonomijo Slovenije se je izjavil v svojem velikem govoru v kanštituanti tudi bivši naš vnanji minister dr. Trumbič, ki je priznal, da je avtonomija izvedljiva brez vsakih ovir, ker tvori Slovenija gospodarsko, jezikovno in zemljepisno zaokroženo celoto. Prati avtonomiji Slot« eni je je govoril v konštituanti demokrat ur. Angjelinovič, češ da bodo potem razvili svoj jezik, svojo književnost itd. in se oddaljili od narodnega edinstva. — Gospodu poslancu bodi povedano, da Slovenci že imajo svoj književni jezik in da že danes tvorijo noko skupnost, katero mora piiznati tudi država, ako je pametna. Narodno edinstvo pa ne bo prav nič trpelo, čo Slovenci ostanejo vsaj za enkrat to, kar so, kajti ravno zato, ker smo-Slovenci, smo Jugoslovani. Tedenski pregled. Parlamentarne počitnice« Prošli teden je konštituanta prekinila svoje delo zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov in bo nadaljevala svoje delo 9. maja. Geeneralna debata bo končana v par dneh in potem se bo vršilo prvo veliko glasovanje o ustavi, Vlada do danes še nima sigurne večine, ni pa nobenega dvoma, da jo bo s pritiskom, z lepimi obljubami in za dober denar vendarle dobila. Zato je pričakovati, da bo vladni ustavni načrt sprejet v načelu, čeprav brez sodelovanja in proti volji velikega dela Hrvatov in Slovencev. S tem seveda še ni rečeno, da bo ustavni boj potem končan. Ravno narobe; potem se bo pravi boj šele pričel, ker se bodo stranke ločile na novi podlagi: ali za centralizem ali za pokrajinske avtonomije Končni izid tega boja je vsakemu jasen, kdor zasleduje razvoj ustavnega življenja v modernih državah; zmagalo bo avtonomistično načelo. Vlada popuftča. Zadnja poročila iz Beograda vedo povedati, da je odločno stališče hrvaških in slovenskih avtonomističnih strank dalo vladi vendar nekoliko misliti. Vlada se je pričela zavedati, da z nasiljem in z diktaturo le ne gre tako gladko in bi rada dobila za svoj ustavni načrt vsaj toliko hrvaških in slovenskih glasov, da ne bi vzbujala vtisa na zunaj, da je ustava sprejeta brez Hrvatov in brez Slovencev. Zato je baje pripravljena popuščati . . . Popuščanje vlade je dobro znamenje, ker kaže, da vlada spoznava moč opozicije in ž njo računa. To je za opozicijo novo bodrilo, da vsiraja dosledno na svojih zahtevah. * * * If Rusiji se pripravita važen preokret, Leninova vlada je uvidela, da brez kmetov ali pa celo proti kmetom ni mogoče vladati, najmanj pa v deželi, kjer je nad 80 odstotkov kmečkega prebivalstva. Zato so komunisti sklenili, da svoj kmečki prodram temeljito revidirajo. Prvo, kar so komunisti izprevideli, je to, da morajo malim kmetom pustiti njihovo zemljo, ker se zemlja ne da tako na kratko socijalizirati ali podržaviti kakor industrijska podjetja, ker je način produkcije v poljedeljstvu popolnoma drugačen kakor v fabrikah, ki niso odvisne od vremena. Dalja so sklenili, da od kmetov ne bodo več rekvirirali živil, ampak da bo zopet dovoljena prosta prodaja vsaj za en del pridelkov. To je velik korak do konsolidiranja razmer v Rusiji Najodiočilnejšo pa utegne vplivati zveza med ruskimi zadrugami in med angleškimi delavskimi organi-ganizacijami. Angleške delavske organizacije razpolagajo z ogrumaimi fabrikami, ki ne delajo na račun privatnih kapitalistov, ampak na račun delavskik zadrug. Če bodo te zadruge dajale ruskim organizacijam potrebne industrijske produkte, od ruskih poljedelskih zadrug pa prejemale živila in surovine, potem bo iz velikega dela svetovnega gospodarstva izločen privatni kapital, kar utegne ves današnji gospodarski sistem temeljito predrugačiti. Dnevne vesti. Prihodnje itevilko »Avtonomista" razpošljemo samo še naročnikom. Vsakega na&ega čitatelja vprašamo: Ali ne mislite, da je za nas vse mogočno avtonomistično gibanje življenske važnosti? Ali ni med Slovenci preveč mlačnosti glede tfga? Ves gospodarski, kulturni in politični napredek slovenskega ljudstva je odvisen od tega, ali naša načelo zmaga ali ne. Širite twej naš lišt, naročujte ga in agitirajte zanj. S tem storite uslugo v prvi vrsti sebi in svojim potomcem! Uprava. Občiinskih volitev v Sloveniji nil Vsaj za vladno htranko ne. Povsod na svetu je navada, da centralna vlada ozira vsaj nekoliko na razpoloženje ljudt-tva v provinci, samo pri nas ne velja pravilo. Sicer bi nam morala biti sestava nove pokrajinske vlade za Ljubljano popolnoma nerazumljiva. Staroliberalna stranka je pri občinskih volitvah v slovenskih mestih Popolnoma pogorela, samostojneže ljudstvo trumoma zapušča, radikalcev pa pri nas sploh ni — a glej čudo: v novo pokrajinsko vlado bodo vstopili trije aamostoj-neži (gg. Štefan Dom k, Fran Demšar in Al. Jamnik), ea radikalec (dr. Niko Zupanič) in ostaneta še od prej “Va staroliberalca (gg. A. Ribnikar in dr. Ravn.har). je vse plod tistega centralizma, ki pravi, da mora biti vsepovsod tako, kakor je v centrali. Če bi v centralnem parlamentu prevladovali Turki, potem mora Slovenija dobiti turško vlado i. t. d. Tak sistem ubija samega sebe s svojimi dejapji. Le tako naprej 1 Slaba taktika. Zadnji volilni boj za občinsko gospodarstvo v slovenskih mescih nas je osrečil z novo bojno metodo: političnega nasprotnika je treba materi-jaJno ubiti in gospodarsko uničiti, ako se slepo ne pokori poveljem onih, „ki imajo-*. Ne prepričevanje in dokazovanje, ne stvarni argumenti, ne poulično blatenje osebne časti, to danes ne velja nič in tako orožje spada med staro šaro, ampak nov način boja je da je treba nasprotniku vzeti vsakdanji kruh in mn trebuh pretisniti tako n toliko časa, da bo padel pred zlatim teletom na kolena in milo prosil za svoje življenje! Do takih nečloveških političnih metod smo torej srečno prišli. Toda srečno bomo prišli tudi preko njih. Občinske volitve so 0 az’ na^e ljudstvo tak način boja odklanja. To je razveseljivo dejstvo, ki nam kaže, da se iz blata, v atero nas je potisnila svetovna vojna s svojimi izrodki, vendarle dvigamo. Počasi gre, ampak gre. Blagoslov upravnega centralizma. V r ovencuM od 29. aprila čitamo: „Neža Hočevar, vdova nek I^°fU’ j® ne(*avno umrl v Ameriki in zapustil T>oohl Ž6**’ da se ^ denar pošlje. Za to treba rmsr 88 * ga v(*0va napravi pri notarju. Le-ta od- . , P.00 astilo v legalizacijo na deželno vlado. De- Ministri™ ‘pJS* “ i.«*« » m- ■ i. \ odpošlje na ministrstvo zunanjih ,.ID'S vo banjih zadev vrne ministrstvu za pravoso jp i opošlje listino pristojnemu sodišču, ki bo Hočevar pooblastilo vročilo. — Janez Gruntar prosi, ker spada njegovo posestvo pod agrarno reformo, da bi smel odprodati parcelo. Prošnja gre ca deželno Tlado v Ljubljano, od. tu gre na ministrstvo agrarne reforme v Beograd. Ministrstvo pošlje na poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljano v izjavo, ki bo odposlalo vlogo nazaj na agrarno ministrstvo v Belgrad. Po rešitvi pošlje ministrstvo za agrarno reformo spis na deželno vlado, ki ga bo vročila Janezu Gruntarju. Na ta način, da je bilo treba poslati vsak še tako malenkosten akt na končno odločitev ministrstvu, se je dalo pač vladati pred vojno v mali Srbiji, ki je imela obseg pokrajine, ne da se pa vladati v veliki državi kakor je Jugoslavija. Bo že treba nekaj izpre-membe! S centralističnim jerobstvom ne pojde. Uradna tajnost. Takoj v prvi številki našega lista smo ugotovili, da smatrajo menda nekateri uradi za svojo prvo dolžnost točno obveščati o vseh vlogah naše vladno časopisje. Volilna borba nam je prinesla še nekaj podobnih slučajev. Boj, katerega je vodil neki ljubljanski dnevnik proti domačemu kreditnemu zavodu, se je opiral v glavnem na 'podatke uradnega poročila, ki bi moralo ostati tajno. Če so se dogodile res kake nerednosti, bi morala nastopati oblast proti njim z uradnim postopanjem, ne pa tako, da daje časopisju na razpolago es materijal, o katerem še ni padla zadnja beseda. Drug slučaj: Ljubljanska odvetniška zbornica vodi preiskavo proti članu zbornice. Iz tozadevnih aktov, ki bi morali ostati tajnost, pridejo celi odstavki kot citati v časopisjel — To so malenkosti, vsaj navidezno, ampak vendar težke stvari, ki nehote silijo ljudi, da primerjajo stanje, ki je vladalo prej, s stanjem, kakoršno je sedaj. Če to primerjanje ne izpade na korist današnjega stanja, potem se pa začne gonja na „prevratne elemente1*. Nihče pa ne pomisli na to, da je pravi krijuec nezadovoljstva tisti, ki ga povzroča, ne pa tisti, ki ga konitatira in kritikuje. Občinske valitve v slovenskih mestih. Rezultat volitev je tak-, kakor smo ga pričakovali: tudi mestno prebivalstvo, čegar jedro tvorijo trgovci in obrtniki, je odločno odklonilo birokratski centralizem, odklonilo je sistem nasilnih „obznan“ in koruptne metode predrznih in objestnih bankokratov in volilo take zastopnike, ki niso pristaši tiste stranke, ki je najodloč-nejša braniteljica centralizma. Zmagala je avtonomistična misel, sicer za enkrat še na pod svojim lastnim imenom, ampak nekako nezavedno, instinktivno. Staro liberalno geslo „farške gonje" in ubijanje klerikalnega zmaja ne vleče več. Kake druge politične orientacije pa staroliberalna stranka svojim dosedanjim pristašem ni mogla dati, ker je sama nima; zatft je propadla. Terorizem. Od mnogih strani dobivamo dopise, v katerih nam miši somišljeniki izražajo svoje priznanjema istočasno izjavljajo, da se našega lista ne upajo naročiti, ker se boje ... ! Mi to radi verjamemo. Upamo pa, da se nam bo posrečilo organizirati nadrobno prodajo lista tako, da bodo tndi tisti, ki vsled vnanjega pritiska lista ne morejo naročiti, lahko posamezne številke kupovali. Teroristično metodo, kakor se zdaj uveljavlja, bi mi morali pravzaprav hvaliti, kajti vsa taka nasilstva je treba privesti do skrajnega absurda, prej jih ne bo konec. Danes mečejo drugi nas na cesto, jutri bo pa narobe in to se mora ponavljati tako dolgo, dokler ljudje ne bodo uvideli, kakšna velikanska neumnost je to in da je pametnejše pustiti vsakemu svoje prepričanje. Enakopravnost. V kulturnih državah je navada, da dajejo železniške uprave uredništvom dnevnih listov brezplačno vožnjo. Lansko leto so bili te ugodnosti deležni tndi slovenski dnevniki. Letos je pa drugače. Beogradske redakcije razpolagajo že zdavnaj s prosto vožnjo po državnih železnicah in po vodi (brodarski sindikat v Beogradu); hrvaški, bosanski in slovenski dnevniki pa ne, ker plačujejo „prečani“ menda še premalo davka. Čudne manire. Zadnji petek se je pripeljal v Ljubljano jugoslov. državljan iz Gorice v Ljubljano; Gospod je pripovedoval, da je prišel vlak na obmejno postajo okrog pol ene ure popoldne. Carinski preglednik, ki je opravljal svojo službo pri prevozu vlaka čez meje, je zahteval od vsakega potnika 5 dinarjev „takse“. Tujezemci, ki so potovali s tem vlakom, so začndeno gledali, kaj to pomeni. Uradnik je vendar v službf, zakaj zahteva še posebno plačilo? Če pa imajo gospodje opoldne pavzo, naj jih plača država za ,.izvanredno“ delo, ne pa da si sami zaračunavajo neko nagrado! Takih manir prej nismo poznali! Dvojna mera. Iz uredbe, s katero se začasno reši invalidsko vprašanje, je razvidno, da bodo dobivali invalidi v Srbiji 300 dinarjev, če nimajo hiše; a 240 dinarjev, če jo imajo; v „novoosvobojenih krajih“ 150 oziroma 120 dinarjev. 76—100 odstotni invalidi: V Srbiji 140 oziroma 112 dinarjev, v „novoosvobojenih pokrajinah11 70 oziroma 56 dinarjev itd., vse v razmerju 2:1. Pri davku je narobe, kakor to dokazuje proračun. Mi smatramo za pravilno, da se postopa z invalidi kot z invalidi, brez ozira na to, ali so invalidi premaganih ali pa zmagovitih držav. Poset v ruskem domu v Dubrovniku. Prijatelj nam piše: „V enem delu mogočne zgradbe srednjeveške trdnjave, ki obdaja Dubrovnik skoro krog ia krog, so našli ruski begunci, po številu nad 7u0, s voj dom. Zgradba kaže, da je bila trdnjava sezidana ne samo v varstvo mesta, temveč tudi v potrebi za prebivanje vojaštva in meščanov. Prijaznemu povabilu stanovalcev ruskega doma na poset sera se odzval, ter bil vpeljan po prijat&lju ruskem zdravniku dr. Arkadio Matkovič-Zajcev, ki je našel začasno svoje zavetišče na otoku Šipanj. V ruskem domu nas je sprejel general Aleksander Vlahov-Belakov. Rusi so pripravili črno kavo ter znesli vse mogoče slaščice na mizo, da bi tako pokazali svojo zadovoljstvo in hvaležnost, da jih je sprejela Jugoslavija v svojo zaščito. V razgovoru se je pokazalo, da so Rusi dobro poučeni tudi o našem političnem življenju, ter odkrito izražali, da centralizem pri raznih plemenih države ni sreča in da ravno samo-držtvo v Rnsijl in njeno centralno vladanje je bilo glavni vzrok nezadovoljstva ter hitrega napredovanja razsula. — Torej Rusi uvidevajo „dobrote“ centralizma, spoznavajo jih Francozi, čutijo jih Lahi, po njih koprne Irci, samo mi „protidržavniu avtonomisti se v svoji zaslepljeni trmoglavosti kar ne moremo s temi „dobro-tami“ sprijazniti .. . Družinski list „Kpesl>. Začetkom meseca majnika začne izhajati družinski list „Kres“. Prinašal bo poleg lepih, ljudstvu razuniljfVih^pisov, zabavnih in poučnih člankov tudi slike, ter popise in navodila vsemu, kar potrebuje človek, ki hoče biti vreden član človeške družbe. Naročnina znaša letno fcamo K 80-—, za dijake 48 in za člane „Svobode“ K 36 —. Vse dopise in naročnino je pošiljati na naslov: Uprsva družinskega lista „Kres“, Ljubljana,‘toA Bregu št. 12, II. nadstr. Gospodarstvo. J. J. Kriza v premogarski industriji. Trboveljska družba. V zadnji številki se je „Avtonomist“ rahlo dotaknil Trboveljske premogokopne družbe ter omenjal tudi krizo v čehoslovaški rudarski industriji. Škoda bi bila, ako bi ostali samo pri kratki registraciji teh dveh notic, ker je potrebno, da prav po krizi, ki se je pričela pojavljati v rudarski premogarski industriji ne le na Češkem temveč po celem svetu, javnost presoja delovanje trboveljske premogokopne družbe. Za trboveljsko družbo je značilno, da je prav v času, ko so na celem svetu pričele padati cene premoga, hotela iti s cenami navzgor, in ker so se ji zdela tla v Sloveniji prevroča, naznanila namero svojo centralo prestaviti v Belgrad, kjer je razne koncesije lažje doseči, kot pri nas, kjer je javnost vajena špekulacijam posvečati nekoliko pazljivosti. Takoj po prevratu je bil premog zlato in se je plačoval tudi kot zlato. Države, ki so bile preskrbljene s premogom, so mogle vzpostaviti redni železniški promet in dvigniti vse svoje industrije in če jim je že bila dana možnost izvoza, ojačiti svoje finance. Dočim je na pr. stala tona angleškega premoga pred vojsko 15 šilingov stopila je cena po vojski na 150 šilingov. Češka je varovala premog z visokimi eksportnimi carinami in tako ob postanku nove države obdržala red Stran 4. A V T O N O M I S T Št*v. 4. ter ima svojo dobro valuto zahvaliti v prvi vrsti premogu. Da se je železniški promet v naši državi sploh vzdržal, je pripomogla prav okolnost, ker se večina premogovnikov nahaja v Sloveniji, kjer je narodna vlada prevzela nadzorstvo nad rudniki, dočim so upravne oblasti v Srbiji in drugih pokrajinah razvoj industrije prepuščale samovolji podjetij samih. Ge trboveljski družbi vtikanje vlade v njene račune ni všeč, se ni čuditi, a bilo je potrebno in za državo samo neizmerne važnosti. Ako bi trboveljska družba takoj po prevratu iskala varnega gnezda v Beogradn, bi imeli danes sicer višje cene za premog, a zato pa neprimerno večji nered v železniškem prometu, kakor smo ga imeli. Danes je preskrba s premogom povsod zboljšana. Produkcija se je dvignila v vseh državah razen zadnji čas na Angleškem, kjer so delavski štrajki provzročili zastoj v industriji. S povečano produkcijo su je uveljavilo zopet staro ekonomsko načelo o regulaciji cen po povpraševanju in ponudbi. K nam pridejo svetski valovi sicer počasi, a končno se jih vendar ne moremo ubraniti. Zato je bil za trboveljsko družbo prav zadnji konec momenta izkoristiti konjunkturo na račun konsumenta. Če bi centralna vlada zadnjo sled avtonomne uprave izbrisala že pri ustanovitvi nove države, bi bili taki poizkusi špekulacije mogoči, kakor bodo, če obvelja centralizem. Avstrijsko časopisje zasleduje pazljivo razvoj češke premogarske industrije ne sicer iz zanimanja za Češko pač pa radi vpliva, ki ga bode imel ta razvoj na avstrijsko rudarstvo. „Neue Freie Presse" s skrbjo ugotavlja, da uti gne hiti padec cene češkega premoga katastrofalen za avstrijsko premogarstvo. Kakor sem že omenil je zadrževala Češka premog z visokimi izvoznimi taksami in sicer je znašala taksa za izvoz od vagona 600 do 4000 Č. Kr. Umevno je bilo, da so te takse tvorile za fiskus znaten vir dohodkov, ker je bila Avstrija primorana uvažati češki premog. Znižanje eksportne takse v času pomanjkanja bi značilo le izkoriščanje po izvoznikih. Regulacija se je vršila popolnoma naravno. Produkcija ja rastla in cene so pričele padati ter končno niso mogle več prenašati izvozne takse. Vlad» jo bila prisiljena te znižati na 25 do 300 Č. Kr., dočim so znašale preje 600 do 4000 Č. Kr., a pričakovati je, da izvozne takse v kratkem sploh padejo, ker produkcija že danes daleč nadvlada potrebo, vsled česar odpade vsak razlog za njihov daljni obstoj. Cena rujavega premoga na Češkem znaša danes 120 do 180 Č. Kr. za tono tedaj 240 do 360 kron našega denarja. Vračunajoč izvozno takso in voznino stane češki premog franko Dunaj 2200 do 2800 a. K, a cena nižjeavstrijskega premoga 2500 do 2700 n. a. K, a cena premoga iz štajerskih rudnikov 1800 do 2300 n. a. K za tono. Cene avstrijskega premoga se regulirajo po cenah češkega. Že odprava do-sedaj že obstoječe eksportne takse na Češkem, ki bo morala nastopiti v najkrajšem času bo težko občutljiva v avstrijskem premogarstvu. Če pa sledi še padinje cene premoga, bodo rudniki, ki delajo z večjo režijo naravnost ogroženi, da še krijejo režijo. Avstrija bo morala ali pustiti, da del rudnikov ustaviti delo ali pa pobirati uvozno carino, da prepreči propad lastne industrije. Tako je položaj pri današnejm valutarnem razmtrju. Če se pa avstrijska valuta zboljša bode tuja konknrenca tem občutljivejša in nevarnost za znižanje avstrijske produkcije tem večja. V Avstriji sami se ja produkcija premoga zadnje dve leti zelo dvignila in je znašala 1. 1920 ža 25 milijonov kvintalov kar po-menja nasproti 1. 1919 napredek 4 milijonov kvintalov; v istem razmerju je rastla produkcija v prvih 4 mesecih letos. Slična slika je v dragih državah. Produkcija premoga na Angleškem je do izbruha stavke stalno rastla, a cene so stalno padale tako, da je stala tona nasproti 150 šilingov 1. 1919 pričetkom letošnjega leta 50 šilingov. Francija dobiva premog vsled mirovne pogodbe iz Nemčije. Nagroraadila je velikanske množine in pričela pri vedno padajočih cenah izvoz v druge države, Amerika nam obeta, da pridejo njeni parniki v kratkem v Evropo z velikimi množinami visokokaloričnega premoga. Povsodi vidimo enake pojave. Produkcija raste, cene padajo, vedno bolj se bližamo normalnim razmeram, ko se produkcija prisiljeno odreka visokim zaradam in se vrača k meščanskemu zaslužku. Zato pa pade tembolj v oči, da hoče naša premogarska industrija brez ozira na svetsko konjunkturo iti samo-lastna pota. Trboveljskega premoga stane pri nas tona 700 kron, tako nam bi že danes konveniralo iz Češkega preko Avstrije naročati premog, ako bi ne stali preveliki prevozni stroški, na potu. Torej ti prevozni stroški iz Češkega do nas so še tista vaba, ktere jo naše premogarstvo željno. Dolžnost vlade je, da so takim aspiracijam energično upre in ne le vlade v Ljubljani temveč tudi centralne vlade v Belgradu. Da bi centralna vlada začela stvar resno zamišljati potem bi tudi Trboveljsko minilo upanje s preložitvijo svojega centra umakniti se kontroli in javni kritiki, ki vendar v Sloveniji nekoliko drugače vpliva tudi na kapitalistična podjetja, kakor pa v Beogradu, kjer vlada v najširših in tudi v najvišjih krogih špekulativni mentalitet. Uvoz im ijey«sx iz naše države. Po uradnih podatkih smo uvozili: bombaža za nad 5000 mil. kron, razne kovine za 1J?00 milijonov, železa za 1000 milijonov, olja, smole, katrana za 750 milijonov, obleke in perila za 520 milijonov, kože za 430 milijonov, papirja za 350 milijonov, kave, čaja itd. za 250 milijonov, različnih strojev za 350 milijonov, predenine in lanu za 720 milijonov, mila in voščenega blaga za 220 milijonov, stekla za 140 milijonov, riža za/,125 milijonov, volne za 120 milijonov, smodnika za 100 milijonov Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo registrovana zadruga z omejeno zarezo ^ ^ v Ljubljani, Dunajska cesta Si. 29 ^ ^ ima na zalogi špecerijske predmete, kolonijalno blago, vse vrste žita, moke i. t. d. prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljSl splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnino, kakor grablje, kose, lopate, krampe, žage i. t. d. Največja izbira vseh vrst mesnih Izdelkov, pristnih kranjskih klobas ter domače masti, najtinejša vina domača in banatska. Lastna zeljarna. Izdelovanje mila In sveč v Bvoji tovarni. Nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Lastne žage. ■MM« g: Štiri milijone kron sta zadeli srečki, kupljeni pri zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije Premijo 3Z0.000- kron mi j o v četrtem razredu 100.000-hran Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Hovo žrebanje se arši nd IZ. maja dn Z. junija, V iit- z: srečke V. razreda do 7. maja. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor Se ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos. Zadnja prilika! Nekaj srečk ima še na razporago Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska C. Z8/1. in ostalega različnega blaga za 1950 milijonov kron. — Skupen uvoz je znašal torej laaskega leta okrog 14 milijard kron. — Izvoz je znašal;: drva za 1300 milijonov kron, koruze za 600 milijonov, žita za 500 milijonov, mesa za 430 milijonov, moke za 400 milijonov, suhe slive za 260 milijonov, fižola za 215 milijonov, jajc za 120 milijijonov, svinj za 110 milijonov, predenine za 90 milijonov, cementa za 85 milijonov, bakra za 75 milijonov, svinca za 60 milijonov, razne kovine za 45 milijonov, sadja za 35 milijonov, drobnice za 30 milijonov, raznega blaga za 920 milijonov; torej je izvoz znašal 5 in pol milijarde kron. — Vse to kaže. da ima naša država pasivno trgovsko bilanco, kar jako neugodno vpliva na stanje naše valur,e. Značilna pa je ta statistika tudi še v drugem oziru. Opažamo namreč, da je med importnimi produkti mnogo takih, ki bi jih naša domača industrija lahko sama doma izdelovala, a tega ne more, ker je naša carinska politika taka. da ubija industrijo ravno tam, kjer je je največ, t. j. v Sloveniji. Tadi dobave za državo, ki gredo v milijone, se ne oddajajo v prvi vrsti naši industriji, pač pa se naroča blago zn železniške in vojaške potrebe na tujem mnogo dražje. Slučaj vojaških postelj n. pr. ni. osamljen. Zakaj je tuja konkurenca pri nas tako čislana, bodo pa že vedeli gospodje v beograjskih centralnih uradih. Mi ne vemo prav nič... Vino, rudeče uotira na Francoskem 8 do 13% za hi od 30—40 frankov, belo 10 do 13% za hi od 55 do 75 frankov, če preračunamo v naš denar, vidimo, da pije Francoz rudeče vino 3 ’/2 do 4 V2 krone, bel# pa po 6 do 8 kron liter. Cene vina pri nas prav nič ne padejo, četudi je vsak izvoz vsled pretirano visokih cen nemogoč. Ker se pri nas najmanj 1 milijon hektolitrov pridela nad notranjo navadno potrebo in cene kljub nezmožnosti izvoza no padejo, moremo vzrok za to iskati le v velikem razširjenju zavživanja alkohola. Le«. Kupčija z lesom je mrtva. Tržaški trg je z blagom prenapolnjen, v Vojvodino pa je te dni prispelo 13 šleperjev lesa iz Češkega. Oglja je zadnje dni toliko prispelo v Trst, da tržaški trgovci nimajo prostora, kam bi oglje spravili m se poslužujejo sredstva, da pod različnimi pretvezami stavljajo oglje odpoši-ljateljem na razpolago. Pri taki konjunkturi umevno cene padajo. Žitni trg. V Njujorku notira pšenica K 8-07, koruza K 4*15, oves K 5-10, moka K 11*50, V Bački se zateva za pšenico K 1010, za koruzo K 4.10, za oves K3'80, za moko K 14‘80. Ako računamo dovoz do Trsta K 1*50 in upoštevamo še izvozno carino, ne moremo vzdržati svetske konkurence, kajti moka, pšenica in koruza amer. provenijence se danes res že ponuja v Trstu po nižjih cenah, kakor jih pa moremo mi postaviti v Trst. Edino oves je na svetskem tržišču dražji, zato je izvoz istega pri nas zvezan s takimi formalnostmi, da se za izvoz le malokdo poteguje. Vse to dokazuje, da moramo v kratkem pričakovati pri nas padanje cen. Suša je odstranjena, usevi so lepo razviti le špekulacija zadržava cene v višini, ki se bo pa končno sama zlomila kakor se je v preteklem letu. Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. - Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. - Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI. TISKRRNfl IN L1TOGRHFIČNI ZFIVOD se priporoča za naročbo vseb tiskarskih in litografičnib tiskovin, ki jib izvršuje po konkurenčnib cenab. Podjetje je popolnoma prenovljeno in opremljeno I z najmodernejšimi stroji in je • zmožno izvrševati dela od navadne do umet* nišlte izpeljave. i 2 i 3 \ \ l l \ S S S 3. BLHSNIKR NHSL. iMHIIIIIIIHMIUIIIIIIIINMIIIIIIIlIkl I/JUBLJHNn i BREG 12. IMIlflllllHIIIIUHIIHINNNHMIM