Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplaža 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljtl: Za celo leto 13 gl., za pol leta G gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 80 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/jG. uri popoludne.
a.
v Ljubljani, v petek 4. januvarija 1884.
Letnilt XII.
MzaJ, naprej!
Leto 1883 ostalo bode osobito nam Slovencem na Kranjskem v stalnem spominu. Dosegli smo to leto, kar smo leta in leta nameravali, zasedli zopet tri najvažniša mesta v deželi: volitve v deželni zbor so izpale ndrodno in iz tega se je porodil deželni odbor in deželni šolski svet, v kterem imajo narodnjaki večino. Slovenec ni več tujec v domači deželi, prosilcem za službe, pri kterih imajo govoriti in odločevati ti zastopi, ni treba v prihodnje zatajevati pravega narodnega mišljenja, odločevati ima odsihmal sposobnost, a ne politika. V tem oziru se je h krati na bolje obrnilo, in pri teh zastopih je tedaj, da modro porabijo sebi ugodne okoliščine, previdno a vztrajno in dosledno postopajo, kakor so to pokazali svoj čas narodni nasprotniki, ko so večino imeli v teh zastopih. „Suaviter in modo, fortiter in re," polagoma a krepko naj bode v prihodnje geslo narodnih zastopnikov. — Doživeli smo pa tudi letos, da so se narodnjaki pri volitvah v deželni zbor in v deželnem zboru razcepili na dvoje strank. To raz-cepljenje menda drugih nasledkov ne bode imelo, nego da vsaka teh strank bode toliko bolj varno in previdno postopala pri izberi svojih sredstev; tudi tukaj velja pravilo: „vigilantibus jura" (kdor se ne zna potegniti za svoja načela, naj se v kot stisne). Tako imenovana konservativna ali klerikalna stranka pri Slovencih ne sme nikdar prvega svojih načel opustiti: „vse za vero", niti se ne sme zanašati na drobtine, ki bi ji padale z mize takozvanih liberalnih in naprednjaških Slovencev, sicer se sama odpove vsemu vplivu in vsaki besedi pri določevanji javnih vprašanj. „Starka, ti pa tiho bodi in drži jezik za zobmi", pravijo ošabni mladiči, kterim bla-gosrčna, a le preveč mehka in zaupljiva mati vse gospodarstvo izroči, pa bi pozneje rada prešerno mladino svarila. A ne tako previdni in modri gospodar, on si zagotovi svoje pravo, a potem brez skrbi in ne zanašajo se na dobroto mladine svoje zahteva.
Zaupanje se ne da. zapovedati in narekovati, pridobiti in zaslužiti se mora in v dejanjih se mora pokazati. Nekdaj je bilo, se ve da, na Kranjskem v tem obziru drugače. Narod je vedel, komu in zakaj je zaupal, a bodoči vodja Slovencem na Kranjskem bode moral to še le dokazati. Kdor pozna politične borbe Slovencev v zadnjih dvajsetih letih, nas bode razumel, kdor pa je nevešč tega, mu tudi tukaj ne bomo tega razlagali. A upajmo, daje bilo to vse mi-mogredoče in da bode umna previdnost na jedni strani, modra prijenljivost in prizanašanje na drugi strani, ta razpor poravnala in da bodo narodnjaki v vseh glavnih vprašanjih složno postopali in da ne bodo Slovenci sedaj povdarjali liberalnih načel, ko se je po vseh deželah pokazalo, da so pogubna veri in državi.
Poslednje izjave narodnih poslancev dne 31. decembra preteklega leta se vsak rodoljub raduje in nam kaže, da si narodni poslanci resno glave belijo in premišljujejo, kako bi pomogli deželi, ktera jih je izvolila, da zastopajo nje koristi in da iščejo sredstev, kako pomagati ji v gmotnem oziru in izvršiti ravnopravnost.
Kar pa se tiče obi'avnav deželnega zbora v preteklem letu, pozabimo vse, kar se je zgodilo, le toliko hočemo reči, in povdarjati: Eavna pot je najboljša pot, nravna pot najbolj zanesljiva pot, preveč ostro se rado skrha; drugače mora stranka postopati, kedar je v manjšini, drugače, kedar je v večini, nihče ne misli, da bi zarad tega zatajila svoja načela, a tudi v obliki, po zunanjem previdnem postopanji se marsiktere ostrine lahko pogladijo, marsi-ktera zapreka popravi. Tukaj velja pravilo, da se modri ravna po okoliščinah; ne zahteva se sicer od njega, da bi se potajil ali zatajil, ali način bojevanja se mora po okoliščinah spremeniti in pravi čas gre odjenjati. Se ve, da je težko zadeti pravi čas in tako voditi ladijo, da se med klečeti vendar ob skalo ne razbije.
Sicer pa zlasti znana potrditev, zarad ktere se je toliko vdelovalo, sumničilo in obrekovalo, ni bila
ravno le milost, ampak pravica. Se li niso morali nekteri glasi pozneje potrditi? Mar li nista bila dva nam prijazna glasa takoj po potrditvi od višega sodišča zavržena? Čemu tedaj upitje? Gemu? Strašilo se je bilo napravilo, tedaj se je moralo okoli njega plesati! Ees, narodna stranka je imela oblast postopati, kakor je postopala nenarodna šest let poprej; a bilo bi li tako postopanje častno, bilo bi li pravično? Vemo, zakaj — vedo pa tudi liberalci, zakaj, tedaj dovelj tega.
Zato se nam pa ne zdi le unajnost ali šega brez kake notranje vednosti in veljave, ako imajo zastopi, preden začnejo zborovanje, javno službo Božjo. A „.Jove principium" so že paganski Eimljani rekli. Kristjan pa ve in je prepričan, da le Eden je, ki daje dobrega duhil tem, ki zanj prosijo, in zastonj se trudijo delavci, ako gospod hiše ne zida.
Najvažnejša prigodba lanskega leta, da, zgodovinskega pomena je cesarjevo potovanje in bivanje na Kranjskem od 10.—17. julija. Zgodovinski pomen je v tem, da se je obhajala šeststoletnica, od kar je Kranjsko združeno s preslavno rodovino Habsburško, in da v duhu pregledamo prigodbe, ki so se v teku teh stoletij vršile na Kranjskem, in premislimo, koliko se je dežela, koliko se je ljudstvo v tem času spremenilo. Važno in zanimivo je bilo to za deželo zarad naprav, ki so bile zvršene vsled slavnega pohoda, med drugimi omenimo razstave lepih umetnosti v realki, ki nam je nazorno kazala zgodovino Kranjskega, začenši od starodavnih časov od kamenitne dobe notri do najnovejših časov. V misel nam gre vzeti vlaganja temeljnega kamnja za bodoči muzej; najvišega obiskovanja v ravnokar posvečeni cerkvi presvetega srca Jezusovega in v Ma-rijanišči, bodoči deški sirotišnici, razstave poljskega orodja in živine i. dr.
Zgodilo seje pa v tistih dneh, kar se še nikdar ni zgodilo, odkar stoji bela Ljubljana in častno sprejema vladarje, narod slovenski se je pokazal pred obličjem svitlega vladarja, glavno mesto in de-
LISTEK.
Iz podpornega društva za vztolele duhovnike.
Meseca oktobra je občni zbor omenjenega društva, kakor je to »Slovenec" poročal o' svojem času, sklenil, naj se v Gorici sozida lastna hiša, kakoršno Nemci »Curhaus" imenujejo. Dno 5. decembra so položili temeljni kamen, v kterem se nahaja listina s sledečim zapopadkom: „D. 0. M. Anno Eep. Sal. MDCCCLXXXIIL Pontificatus SS. D. N. Leonis XIIL Anno VL Imperii Prancisci Josephi 1. Semph. Aug. Anno XXXVI. Nonis Decembris. Societas provehendae valetudini presbyterum instituta, e Merano ante bien-nium Goriciam translata hanc domum, aere proprio, erigi curavit, ut hospitio esset sacerdotibus consoda-libus, qui ex Austriacis Hungarisque ditionibus at((ue e Germania huc adventaverint, mitiori hieme aurisque tepentioribus usuri. Havum aedium primarius lapis inter sacros ritus positus est hodie, agente Dominico Filip, sacerdote a Pontilicis cubiculo, sodalitatis auctore, sub auspiciis Serenissimi Principis Eudolphi Austriaci, Celsissimi D. D. Alojsii, archiepiscopi Go-riciensis. In Gloriam i<]jus, qui est lapis angularis in domo Dei, Christus Jesus." (Slede podpisi.) Opisana
listina razodeva toraj v kratkih potezah celo zgodovino sedem let obstoječega in dobro prospevajočega društva. Kdor blage volje hoče z malim doneskom pripomoči ubogim duhovnikom vzboleliin, zainore to storiti z letnino 1 gold. ali z dosmrtnino 20 gold. ali z ustanovnino 100 gold.; duhovniki mesto denarja lahko prevzamejo intencije, ktei-e jim pošlje vstano-vitelj msgr. Filip. Pole za pristop so blagovoljno račili prevzeti preč. ordinarijati. Zamoreš se tudi naravnost oglasiti pri predsedništvu v Gorici. V letnem poročilu, ki se pripravlja Za natis, bode priložen imenik vseh društvenikov. Sklepoma pristavimo še to, da udje, ktero pot privede v Gorico, v društveni hiši*) dobivajo stanovanje brezplačno. Iz srca želimo vsem duhovnikom, naj bi jim sicer nikdar ne bilo potrebno vživati društvenih dobrot. Dal Bog!
M. K. odbornik.
S i Id i r i j a.
Poljski pisatelj Ladislav C sap lički vdeležil se je poslednje poljske ustaje, jo bil v boji ranjen in konečno so ga Eusi vjeli ter v Sibirijo poslali. Avstrijska vlada ga je čez pet let od ruske reklamirala in Csaplicki se je povrnil v Avstrijo. V
*) Za sedaj: Villa Hagi Gosti.
sredo 12. dec. 1883, govoril je Csaplicki na Dunaji pred mnogobrojnim odličnim občinstvom o Sibiriji, ter jo slikal s tako živimi barvami, da so ga ljudje strme poslušali.
Vsak Evropejec si misli Sibirijo mrzlo in neprijazno, kjer žive le divji ljudje in hudodelci, ki so prisiljeni vsakdanji živež s pobijanjem divjih zveri si prislužiti. In vendar ima tudi ta dežela svojo mično stran. Mnogo prijaznega in ljubeznjivega na-hsja se ondi in kdor je le enkrat ondi bil, no bode je vse svoje življenje pozabil. Duh in čut željno vse te naravne krasote v se posrka in več jih ni moč pozabiti. Vreme je čisto drugače, kakor pri nas, spomladi in jeseni ni. Sneg gre le ob začetku zime, dežja pa ni nikdar. Solnce drugače sije nogo pri nas, zvezde se lesketajo v prekrasnih mavričnih barvah in mesec je večji, kakor tukaj. Nebo je poleti temnomodro, pozimi sivo in megleno. Noč je poloti neizrečeno lepa in prijazna, (lozdi so še v pravem pomenu besedo prvotni, v kterih mrgoli raznih živali, ki so od naših tudi čisto različne. Zemlja je' po večem še neobdelana in silno rodovitna, ter vse v jako kratkem času dozori. Prst je vlažna, rahla in na vsak korak neizmerno zaklade zakriva, kakor zlato, srebro, kotlovino, železo, mnogo mineralij in dragocenih kamenov. Tudi ljudje so drugačni, kakor tukaj in imajo čisto drugačno trgovino, obrt, druge ^^^
SLOVENEC.
žela se je pokazala v svoji pravi narodni opravi. Besede presvitlega vladarja so govorile, se ve da, lo o kranjskem vojvodstvu, saj to no more drugažo biti, a pri vseh svečanostih in slovesnostih, po vsi deželi se je kazal le narodni značaj.
Iz tega dvojega ozira, zgodovinskega in narodnega nam ostanejo omenjeni dnevi meseca julija tako živo v spominu. Dasiravno je bilo o času velikega dela, strnene žetve in ajdove setve, vendar je narod iz vso dežele hitel v Ljubljano glodat obličje presvitlega vladarja, ki se je v sredi ndanega ljudstva vedel ne tolikanj kakor vzvišen gospodar mogočnega cesarstva, marveč kot ljudomili vladar in oče v sredi svojih podložnih iu otrok, ki jih k sebi vabi, obišče ter so z njimi po očetovsko zgovarja.
Liič z neba.
Prečudna zvezda je bila pred 1884. leti zasvetila v daljni Jutrovi deželi. Trije Modri, možje kraljeve časti in veljave, so spoznali po višem razsvit-Ijenji, da ta nebesna luč pomeni novorojenega kralja, — Odrešenika sveta. Spoznali so pa tudi, kaj jim veleva v teh okoliščinah neodložljiva dolžnost: kraljevsko čast skazati novorojenemu! Hitro se odpravijo na pot, gredo vedno za zvezdo, pridejo do štalice njegove rojstne dežele ter gredo vprašat starega kralja po novorojenem kralji. Čuvši ime rojstnega mesta storijo urno in z velikim veseljem še slednjo korake od Jeruzalema do Betlehema. Polni vere pokleknejo, molijo božje Dete in darujejo Sinu božjemu primerne darove.
Ves čas do konca sveta bodo katoličani z vnetim srcem častili spomin teh blagih istinito „vehkih" mož. Dokler bode sv. cerkev stala, ponosno jih bode imenovala „modre" može. Modri so bili, ker so imeli dovolj razuma za čudežni glas, ki jih je po svitli zvezdi klical, in pa zato, ker so prostovoljno prevzeli velikanski trud težavne poti, po kteri so prišli do Zveličarja.
Svitla zvezda, žarna danica, sije tudi v sedanjem žalostnem času z višine na mračni svet. Lumen de coelo — nebeška luč Leon Xin, nam kaže kakor svitla zvezda zanesljivo pot do Jezusa in po njem do časne in večne sreče! Ali se bodo narodi zmodrili ter spoznali, da jim je to edino rešilna zvezda? Ali se bodo zlasti voditelji narodov zmodrili, da se sami napotijo za to svitlo lučjo in pripeljejo s krepko roko tudi vsa ljudstva, da se vsi hvaležno in dobrohotno uklanjajo vzvišenemu namestniku Njega, h kteremu je zvezda pripeljala tri Modre in za njimi še brez števila srečnih?
Ako premišljujemo prevažne dogodke zadnjih dni preteklega leta, nam vzhaja novo upanje. Pa-peštvo je — to se je na novo pokazalo — tako svitla,zvezda, da si ne morejo vladarji tako zelo oči zatisniti, da bi ne čutili njenih žaikov. Vse na okrog je nekakšno hote ali nehote obraz obračati proti tej dobrodejui luči. 0, k} oziraj se, zbegani svet, pi-oti tej nebesni luči, kajti ona ne omami očesa, ampak le sladki mir deli v razburjena srca!
običaje, nazore, navade in šege — z jedno besedo, vse, vse je drugače kakor pri nas.
Sibirija se sme po vsi pravici velikansk gozd imenovati, po kterem se mnogo vode razteka. Cesta polje od iztoka proti zapadu. Tu pa tam nastala so tudi že lepa mesta in vasi, golo gorovje, jezera in močvirja.
Vreme je mnogo ugodneje, kakor naše, če tudi jo o zimskem času 35 do 50 stopinj mraza po Ee-aumurji. Mokrih jesenskih dni ondi ne poznajo. Zrak je suh in miren in to nekoliko ogreje nizko temperaturo. J]dino nadležna je dolga zima. Vse se pa .sibirskega vetra Burjana boji, in se takrat nihče iz hiše ne upa. Ako je človek na planem, ko Burjan pribuči, mora se vreči na tla, pokrije si obraz in glavo s kapuci in Burjan buči dalje. Nekdaj zasačil je Burjan nekaj ljudi na planem. Le tri minute je trajal, pa je bilo zadosti, da jim je polomil roke in noge.
Prvotni gozdi so vlažni in razširjajo zopern vzduh. Kač in strupenih gadov vse mrgoli ondi. Gorje mu, kdor bi si upal v gojzd, kadar je vihar — po njem bi bilo; ker prhlo drevje podira se kot snopje navskrižem in nad sto in sto ljudi pod seboj pokoplje, po kterih ni več ne duha ne sluha.
Res po lakom značaji Sibirija med ljudstvom navadno ni znana.
Mnoge težave na t^panjskem. Portugalskem in drugod glede rimske stolice so se rahlo poravnalo; na Francoskem sicer še naprej divja verski razdor, vendar so slednji dnevi tudi tazu primorali boljši izid, kakor so ga jo cerkev mogla nadjati; Rusija je storila nov korak proti Rimu, tedaj je pričakovati, da se tudi Poljske razmere dovedejo na varno in prijetno pot. Celo mogočna Prusija je glasovito štiri-stoletnico Lutrovo, zastran ktere jo bilo od toliko strani tolikanj vriša in pripravljanja, dovršila s tem, da se je prihodnji vladar mogočnega cesarstva Nemškega slovesno in nepričakovano uklanjal sv. očetu Leonu XIII.! Angleška spoznava glede nesrečne Irske pomirljivi vpliv papeževih spominov, tudi Švica od-jenjuje modrim in mirnim naredbam prevzvišenega Leona XIII.
Ali niso to velikanski napredki po vplivanji moža, ki nima druzega orožja nego molitev, dobei svet in pomirovalno besedo? Ali nam ne daje to sladke nade, da se bode v tem letu še bolj širilo obzorje prelepe zvezde Leona XIII, da se bodo pod njenimi mihmi žarki polagoma jele pomirovati razburjene strasti zapeljanih narodov in da se bode kakor po dobrem strelovodu mirno razšla nevihta črnih hudournikov, ki so se začeli na mnogih straneh tako preteče prikazovati?
Bog hotel, da bi sinovi in hčere naše ožje domovine, da bi katoliški Slovani bili iz srca veseli te zvezde in da bi se k blagemu dejanju ogrevali pri tej žareči luči; da bi sv. vera ne bila nikomur težki jarem, kterega je treba od sebe in druzih odpravljati — češ, da se dospe do sreče; da bi verske šege in navade ne bile nikomur „objektum fopabile" za kratkočasno berilo itd. — Bog daj tudi, da bi že skoraj naši nesrečni bratje na jugu, na vzhodu in na severu spregledali, kolika sreča nam sije v tej krasni zvezdi, ki milo razsipa svoje blagodejne žarke iz Rima po vesoljnem svetu!
Politični pregled.
v Ljubljani, 4. januvarija.
notranje dežele.
Česar se človek preveč veseli, tega po navadi ne doseže. Tako se je tudi PoljaJeom zgodilo z decentralizacijo državnih železnic. Zahtevali so zase dva vrhovna upravna urada in sicer jednega v Lvovu, druzega v Tarnovu, dalje vpeljavo poljskega jezika po galiških železnicah. Od vsega tega niso več dosegli, kakor to, da je minister Pino zankazal, da prenehate ravnateljstvi Albrehtove in Tarnov-Leluchowske železnice in se mesto nji osnuje „mi-misterijalni komite za opravništvo železnic" na Dunaji. Ta najnovejša novotarija trgovinskega ministra Pino-ja je po celi Galiciji veliko ne-volje zbudila, kajti Poljaki so se vrlo veselili, da dobodo svoje vrhovne upravno železniške urade, ki bodo vse potrebno, kar se pri železnicah rabi, doma naročali in bi bili na ta način milijoni goldinarjev v deželi ostali, ki sedaj na Dunaj romajo, med tem ko domača obrt doma hira in umira. Ako ostane pri sklepu ministra Pino-ja, Galiciji z decentralizacijo ne bo čisto nič pomaganega.
Nemško-liberalni, t. j. židovski listi, prinesli so novico, da se avstrijski konservativni plemenitaši pripravljajo na bodoče glasovanje v f/osposlii zbornici v BiulapcMi, se ve da to lo tisti, ki imajo pravico tudi onstran Litavo glasovati. Glasovali bodo za nesprejem civilnega zakona, in ko bodo to dosegli, uprli se bodo menda še bolj, in prvemu ministru stol prekucnili. Kdor pozna taktiko naših nemško-liberalcev, bo takoj vedel, pri čem da smo. Ali je resnica, da pojdejo volit ali ne, to bode pokazal čas; da ima pa vsak avstrijski kavalir, ki ima ogersko dostojanstvo, tudi pravico v ogerskem državnem zboru glasovati, nam je ustava ogerske države porok. Laž in obrekovanje je pa, da bodo skušali tudi Tiszi stol spodnesti. Tukaj se pač lahko reče: „"\Vie der Schelm selber ist, so denkt er von Anderen". Liberalci so ravno vlani žo vse sile napeli, da bi Madjare na svojo stran dobili, s kojimi bi potem skupno postopali proti kon,servativcem in proti »slovanski povodnji". Videvši pa, da jim Ma-djari ne marajo na led, izmislili so si najnovejšo laž, da pojdejo avstrijski plemenitaši, kteri imajo ogerski indigenat, Tiszino ministerstvo spodkopat.
JS^a Ofjcrskem bodo preosnovali orožništvo (žandarstvo). Cela dežela dobila bo šest žandarskih ziipovodništev, in na čelu vsakega bo štabni častnik nastavljen. Orožniških postaj bodo napravili po potrebi in orožnikov pa toliko nastavili, da bodo na vsacih GO štirjaških kilometrov po jeden prišel. Posebno pa se bo na to gledalo, da so bodo postaje po v.seh krajih, kjer so okrajne sodnijo, po vseh večjih mestih, po rudni.ških kolonijah, po večjih žo-lezničnih postajah, kjer se ceste križajo, ob deželni meji, po vseh bolj imenitnih prelazih. 1'osamičnff ])0staj0 ne smejo dalj vsaksebi biti, kakor 23 do 24
kilometrov. Dotični predlog pride na dnevni red takoj, ko se prično zopet deželno-zborske obravnave.
Rusi se ne strinjajo z mislijo, da bi se zjedi-nile Dalmacija, HrvaŠka iu Slavonija v jedno samo administrativno in to samoupravno za-padno-evropsko, slovansko - katoliško kraljestvo, ia pravijo, da kakor je sicer misel hvalevredna, je vendar lo ne morejo odobravati, ter bi bila irvrSitev na škodo pravoslavnim Jugoslovanom. Vsega obžalovanja vredni verski razkol provzročil je že mnogo škodo Jugoslovanom in še se ni nadjati, da bi ponehal.
Hercegovski iiovaki so jeli prav pridno vha-jati. Od 1200 mož, ki so jih v zasedenih deželah potrdili, všlo jih je 20 in nobenega ne morejo dobiti, da si jih tudi skrbno iščejo. Zbežali so v gore^ in se ondi skrivajo, nekteri so jo pa tudi čez mejo v črno goro pobrisali. Naravna posledica tacega uhajanja bo, da se bodo roparske druhali po Hercegovini zopet zdatno pomnožile, ubogi vojaki in orožniki pa še več jako težavnega posla dobih, pri kterem so vedno v smrtni nevarnosti. Dasi tudi so patrole močneje, kakor navadno, se vendar dostikrat primeri, da kakega vojaka ali pa orožnika samega zasačijo in gorje mu, kdor jim pride v pest! Nedavno razmesarili so na grd način dva vojaka tako, da ju ni bilo skoraj več poznati. V Novem Pazaru je pa javna varnost že tako na pičlem, da se je vojakom prepovedalo posameznim hoditi. Kdor želi ven-kaj v okolico, mora toliko časa počakati, da se jih nabere več, ki gredo skupaj.
vnanje države.
Čestitali so si k novemu letu medsebojno avstrijaiiski, anfflcSki, laSJci in nemški dvor. Čestitke so bile menda jako ljubeznjivo pisano.
Pri sprejemu ministrov rekel je laSki kralj Spaventi: „Jako lepo se nam pričenja novo leto, kajti velevlasti pripoznavajo Italijo za imenitnega poroka svetovnega miru. Kaj pa, ko bi še dostavil? Nekteri listi poročajo — s kako pravico ne vemo — da Francozi poskušajo, kako bi se dala ob španjski meji kaka mala ustaja napraviti. Iz Bajone se poroča, da je že minister notranjih zadev na krajinske prefekte odposlal potrebna vodila, ako bi ustaja res kje poknila na dan.
„Koln. Ztg." je bila jedna izmed prvih listov, ki je prinesla vest o popotovanji našega cesarja v Rim. Ko se ji jo pa od merodajne strani dokazalo, da to ni vse skupaj nič, poskuša od druge strani, kako bi prišla naši zunanji politiki do živega. Sedaj je pričela preiskavati ledice in drob našemu jlemstvu, ter ga jela kar čez noč dolžiti, da se po-agoma nemški zvezi odteguje in Rusom približuje. Mi le dostavljamo: Škoda, da ni res. Za marsikaj bi bilo brez izjeme boljše, če bi se Avstrija z Rusijo podala v tesnejo zvezo, kakor je pa do sedaj. Kaj da imamo od Nemčije pričakovati, uči nas zgodovina ; Rusija nam še kaj tacega ni storila, v zvezi z njo bi nam gotovo tudi nikoli ne storila.
Cesarski namestnik v Alzaciji-Lovreni general Manteuffel je nekaj obolel, in si želi pokoja, na svoje mesto pa kako mlajšo moč, ki bi tudi tako v spravedljivem duhu delovala na ponemčevanje Lorencev in Alzacijanov, kakor je to dosedaj Manteuffel delal. Da bodo to ložej dosegli, sklenili so se na uradniški stan opreti in to za to, ker je ta čisto nemški, plemiči pa, s kterimi so dosedaj Prusi ponemčevanje poskušali, so preveč vkoreninjeni Francozi, kakor da bi se z njihovo pomočjo dalo na kmeta vplivati. Podprli bodo toraj najpoprej uradnike, zboljšali jim plačo in poveličali vpliv, skrbeli bodo za dobro opravilno gosposko in kolikor mogoče nizke davke, vpeljali bodo zdravo politiko narodnega gospodarstva, ki bo obrtnijo varovala tuje konkurence in jo podpirala. Ker so Alzacijani jako trezni in zmerni ljudje, nadjajo se Nemci, da jih bodo na ta način zopet do tega pripravili, da so bodo ponemčili, in jih bodo tako za nemško kulturo nad vse škodljivemu uplivu plemenitašev in in veljakov odtegnili.
Francoski vojni minister spremenil je red nabora za pomorsko in kolonijalno vojsko. Pomorska pehota naj bode v bodočnost sestavljena iz osem polkov (vsak po 20 kompanij in jedno „com-pagnio hors rang"). Kadar bode potreba, naj so dvanajst kompanij od vsakega polka odbere, ki bodo službovali po kolonijah. Za vse druge slučaje določil bo pomorski minister, kako naj .se ta vojska razdeli službenim razmeram primerno po P'rancoskem in po kolonijah. Pomorska in kolonijalna artilerija obsega dva polka, od kterih ima prvi 15, drugi pa \o 14 baterij. Kadri za generale spadajo v dve vrsti in to v aktiven oddelek in v reservo. V aktiv^nem oddelku sta dva divizijska generala in pet brigtvdnih generalov za pešake in pa jednega divizijskega^ generala in dva brigadna generala za topniearje. Častniki v kolonijalni vojski lahko prestopajo od vojske na suhem k pomorski in zopet narobe.
O francoskem polo^ioji na Kitajskem prinaša angleški »Standard" to-le: „Francozi se bodo kmalo prepričali, kako osamljeni da bodo v Tonkinu ostali, med tem ko bodo vojaki kitajskega cesarja povsodi prijateljev dobili. No bo dolgo, da si Francozi žo več ne bodo upali po obalih prodi-ralno postopati, kajti manjka jim sočutja drugih velesil in kar je še večjega pomena, tudi na njihovo
nevtralnost ne morejo se ve6 dolgo zanašati. Ljud-stven glas obsoja odločno postopanje republike in mu bode tudi ugovarjal. Jako napačno je bilo popolnoma prezirati vrhovno oblast kitajskega cesarja nad Anamom in da so v Parizu dovolili, da so v te kraje (Anam, Tonking) vedno le pustolovnih uradnikov pošiljali. Najhujše pa še ostane, in to je upor Kitajcev glede odškodovanja mora se končati. Nerazumljivo je, kako se zamore država k temu siliti, da bi za to plačevala vojno odškodnino, ki je svoje sosede, kteri so se k nji z zaupanjem zatekli, pred sovi-ažnim napadom tujcev branila, in ji za to vrh vsega še kos lepe zemlje odtrgati hočejo." Seveda tukaj ne smemo prezreti, da je anglešk list, ki to piše, in da so Francozi vsako vtikanje Angležev v ton-kinske zadeve odločno odbili.
Ruski teroristi želeli so se po umoru skrivnega policijskega načelnika Sudojkina znebiti člo-vek^a, ki jim je na skrivnem potegnjene niti zadel in je že priprave delal, da bi bil mrežo zategnil, v ktero jih je mislil poloviti. Vmorili so ga v sobi njegovega tajnega stanovanja, kjer je sprejemal tajna poročila. Mož, kakor je bil strasten preganjavec te-voristov, se jih je vendar le tudi bal, ter je bil zaradi tega vedno v dve srajci oklepnici oblečen in je tudi še revolver s saboj nosil. Iz tega se sklepa, da je moral morilec njegove razmere natanjko poznati, ker ga je najpoprej s težkim železom po glavi vdaril, da ga je ubil, potem pa ga še z re-rolverjem v vrat ustrelil. Pobral mu je tudi vse papirje in pisma. Odkar se je to zgodilo, jeli so se še huje za varnost cesarske družine v Gačini bati in so nastavili petorne straže, kjer so poprej posamezne stale. Kdo je njegov morilec, ni še znano, sum pa na nekega načelnika nihilistov leti, ki se je spreobrnil in nihiliste Sudejkinu ovajal, kteri jih je tudi 27 na njegovo ovadbo zaprl. Jablonskega, tako namreč se sumljenec imenuje, išče več kakor 400 redarjev, pa ga ne morejo dobiti. (Konec prih.)
Izvirni dopisi.
Iz Šent-VIda pri Ljubljani, 31. decembra 1883. Veselica, ktero je na praznik sv. Štefana priredilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, je bila dobro obiskana. Počastili so nas s pohodom naš blagorodni gosp. okrajni glavar. Čast. gospod predsednik so jim predstavili predstojništvo in rednike. V lepem in ginljivem govoru so blagorodni gosp. okrajni glavar pohvalili lep namen našega društva; izrekli zado-voljnost, da se je tukaj to hvalevredno društvo vsta-novilo z dobrimi uspehi, kakor je razvidno, ter zagotovili nam svojo podporo. Čast. gosp. predsednik so jim društvo priporočili, se jim za ljubeznjivi pohod in govor v imenu društva zahvalili, na to so tudi zelo veseli rokodelci z burnimi „živio"-klici se zahvalili. Eazveselili so tudi blag. gosp. okrajni glavar učence . s tem, da so jim blagovohli veliko tablic za tombolo razdeliti.
Tombola nam je, kakor zadnjič, tudi zdaj lepo svoto čistega dohodka donesla. Nasproti je loterija jako slabo izpadla, akoravno so bili dobitki primerno lepi in bilo jih je veliko, vendar ni imelo občinstvo veselja srečk kupovati. Sklenilo se je, da bodemo zanaprej loterijo opustili. Dobitki tombole in loterije so bili čez 40 gld. vredni in skoraj vsi darovani. Hvala lepa vsem darovalcem, dobrotnikom! Priporočamo se jim tudi še zanaprej. Zahvaliti se moramo čast. gosp. Ant. Namretu, župniku v Šmartnu pod Šmarno goro, ki so nas z zelo lepimi darovi obiskali. Bog plačaj!
Iz Kranja, 1. jan. Zadnja veselica v Kranji na Silvestrov večer jo bila jako sijajna. Veličasten prizor iz Olimpa, v kterem so predstavljali kranjski gimna-zijalci stare poganske bogove, se je obnesel prav izvrstno. Predstavilo se je 8 bogov. Jupiter in Junona sedita na mogočnem prestolu. Jupiter namreč je sklical bogove skup, da mu poročajo delovanja svoja med letom. Poročila bila so dovtipna, in zadevala so mnogokrat kranjske razmere. Ves prizor podoben je bil opereti, kajti Apolo poročal je delovanje svoje pevši, in tudi tu in tam je pesem zadonela med govori. Bogovi bili so v krasnih oblačilih ter so z obleko in vedenjem očarali občinstvo.
Kakor smo že zadnjič poročali, je izvoljen zdaj čitalnični odbor iz jako delavnih mož. Predsednik, g. Majdič, jako priljubljen pri udih, zna se razveseljevati lepega uspeha. Velika zahvala gre pa vrlemu neutrudljivemu ravnatelju g. Franketu, ki je posebno v tej predstavi pokazal vso moč, in tako vplival na igralce, da so v burnem ploskanji pridobili si zahvalo občinstva.
Iz Horjula, 2. jan. {Zahvala.) „Vrtec" je v resnici jako dober in koristen list za šolsko mladino. Tukajšnja mladina ima srečo, da ga ves čas dobiva v roke in bere, odkar je začel izhajati. Naročili so
ji ga takoj v začetku ranjki naš nepozabljivi in dobri gospod oče Aleš Jerala in ostali zvest naročnik do njih smrti 1. 1880. Pa list je tudi potem vedno k nam dohajal, kterega so po smrti ranjcega gospoda takoj njih naslednik, prečast. gosp. župnik Fr. Do-linar, priskrbovali. Kaj rada prebira šolska mladina ta časnik. Da podob ne prezira, se razume. Da sleherni učenec zamore po več številk med letom prebrati, je stvar tako vravnana. Narejene so (da se list med prenašanjem na dom prehitro ne omaže in raztrga) dvoje platnico. V eno teh platnic pride nova številka, a v drugo pa zadnja starejša in tako ste vedno po dve številki „Vrteca" na potovanji. Ko drugi dan učenca številki nazaj prineseta, izroči se zopet dvema učencema v isti ali sosednji klopi itd.
Pred nekaj časom je bil „Vrtec" malo previsoko in učeno pisan, kar se je še pri mladini poznalo, ker ni več tako po njem hrepenela. List, ki je namenjen učencem ljudskih šol, naj bo kolikor le mogoče po domače in prosto pisan, da ga bodo zamegli tudi šolarji na eno- in dvorazrednicah razumeti in z veseljem brati. Pogovarjali so se že mnogi gospodje, da bodo morali naročevanje „Vrteca" opustiti, ako ne postane bolj umeven za šolarje, kar pa ni bilo treba, ker se je začel tudi na šole po deželi ozirati. Bodi tii obema gg. dobrotnikoma za naročevanje „Vrteca" prisrčna hvala v imenu šolskega vodstva in šolske mladine izrečena.	I. P.
Domače novice.
{Božičnega oratorija) predstavi novega leta dan in včerajšnja ste bili prav obilno obiskovani; videli smo tudi več č. gospodov iz dežele navzočih. Zado-voljnost s petjem in podobami je bila splošnja. — V nedeljo, kot praznik sv. treh kraljev, bode zadnj a predstava, in sicer s slovenskim tekstom.
{SoMsM večer) bo jutri v čitalnici s prav mnogovrstnim programom. Prav, da so se tudi »Sokoli" zopet poprijeli- čitalničnih prostorov, v kterih gotovo ni slabše ko drugje.
{Zahvala.) Odbor gospij za napravo obleke ubogim učencem in učenkam'tukajšnjih šol spolnuje prijetno dolžnost, slavnemu vodstvu kranjske hranilnice v Ljubljani za velikodušno darilo 250 gld. javno izreči najtoplejšo zahvalo.
{Razpisani) ste dve mesti, prvo in sedmo, Schellenburgove dijaške ustanove po 49 gold. 94 kr. Prošnje deželnemu odboru do konca t. m.
{Silvestrov večer delavskega izobraževalnega društva) je bil v Schreinerjevi pivarni po vsem tako dobro obiskovan, da niti jeden prostorček ni prazen ostal. Večerno zabavo otvorili so pevci pod vodstvom g. Justina z mogočnim »TJ boj", ktero pesem je mlado društvo jako navdušeno pelo. Za to je sledila nemška »Arbeitslied" v dvanajstorici. »Siromaka" je lepo in primerno deklamoval g. Miha Jeločnik, pa tudi »Lach-Oouplet" napravil je svoj dober ntis. Takoj za tem zapojo mili glasovi »Domovina", v kteri sta se osobito gg. Sakser in Perdan odlikovala. »Slovenski ABC" je tudi tukaj dosegel, kar se mu povsod zgodi, da namreč ljudi v prav dobro voljo spravi. Jako smešno predstavljala sta „Zwergtheater" gg. Petauer in Klini. Potem začne g. Miha Jeločnik slovo jemati od starega leta. Sledi še nekaj živahnih govorov in srčnih vošil za novo leto.
{Neha nova vrsta goljufije.) Pred nekoliko časom pride pozno zvečer v neko gostilnico v Ljubljani človek, kteremu je jud iz obraza gledal, razgrne culo, ki jo ima seboj, in ponudi gostom pri mizi dve odeji (»koltra") iz surove svile, ceni ji na 24 gold. Navzoč trgovec, poznajoč tako blago, pravi, da ste tohko tudi vredni. Vkljub temu nima nihče veselja do kupčije, lo nek gospod pravi, da bi odeji že potreboval, a da ste vendar predragi. »Koliko pa obljubite, najmilostljivši gospod?" — poprime brž prodajalec. »I no, 12 gold., naj bo!" — »Le poglejte to lepo blago, prosim" — reče na to jud — »če ni pravo, ga dam zastonj, a za 12 gold. ne. Naj bo 22 gold., ker mi je ravno denarja zmanjkalo." — »Nič več ne dam" — so oglasi gospod. Na to pobere jud odeji, ji zavije v papir in odide, čez nekaj minut pa pride nazaj in se spusti z gospodom zopet v pogajanje, čegar konec je bil ta, da, ko je gospod primaknil en sam goldinar, mu je jud vrgel paket na mizo, češ, da mora denar imeti nocoj, ker je brez vsega, in da le zato da blago tako poceni. Prejemši denar odide naglo, gospod pa dene paket v stran, potem ga nese domu svoji dragi.
»Koliko si pa dal za to blago?" — praša ga ona — »kake tri, štiri goldinarje, več ne. To so same cunje, ne pa svila." Ves zavzet pogleda zdaj tudi on odeji in vidi, da je res tako. Kako to? Prav lahko. Jud je bil s pravim blagom odšel, potem pa prinesel drugo, enako zavito, ktero je imel blizo kje pripravljeno. — Bodi ta dogodba priobčena v svarilo pred potujočimi sleparji.
{Velika nadlega) so po javnih prostorih, to je gostilnicah in kavarnah okoli klateči se glumači ali tako zvani »coprarji", kterih se prikaže zmiraj kaj posebno o ponočnih urah, da s svojimi »coprnijami", opicami itd., kaj okroglega izvabijo ljudem iž žepa. Zdaj to »umetnost" uganja v Ljubljani mlad fant, iz kterega bi se dalo gotovo kaj boljoga in korist-nojega narediti, da bi si kruh služil na boljši način. Govore taki ljudje le nemški ali laški. Morda bi ne bilo napačno, če bi kedaj kak redar za takim »umetnikom" pogledal.
{Preniemhe pri učiteljstvu na Kranjskem) G. Anton Junoc, učitelj v Hotiču, prestavljen je na enorazrednico v Planino. — G. Jožef Erker, nad-učitelj v Srednjivasi (na Kočevskem) je za trdno postavljen. — Gosp. Gustav Spetzler, zač. učitelj v Gorjah, je šel na enorazrednico v Lesce. — Na njegovo mesto v Gorje pa je šel g. Jožef Ažman, izpr. učit. kandidat. — Gdč. Ihan, zač. učiteljica v Begunjah na Gorenjskem, se je službi odpovedala, in na njeno mesto je postavljen g. Konrad Malli, izpr. učit. kandidat. — Gosp. Ferdinand Strel šel je v Eateče pri Belipeči. — G. Gregor Koželj, učitelj v Šent-Gotthardu, se je učit. službi v Ljubnem (na ('{orenjskem) odpovedal; — ravno tako tudi gdč. Ju-lijana Giila, učiteljica v Dolskem, učit. službi na Brezovici. — G. Konrad črnologar, izpr. učit. kandidat, gre^ v Velikigaber. — Gosp. Jožef Klemenčič, učitelj v Šent-Vidn pri Vipavi, dobil je učit. službo v Galiciji v celjskem okraji. — Gdč. Amalija Tušek, izpr. učit. kandidatinja, dobila je podučit, službo v Dravbergu na Koroškem. — (jdč. Pavlina Golč gre iz Krškega zač. v Boštanj. — Gospodična M. Mihel iz Škocijana pri Dobravi, zač. učiteljica v Mokronogu. — Gdč. M. Piš, potr. učit. kand. zač. učiteljica na Studenci. — G. Hočevar iz Velike Doline, zač. II. učitelj na Eaki. — G. L. Kavalar, potr. učit. kand., začas. učitelj na Jesenicah ob Savi v Krškem okraji.
ai^'' Današnjemu listu je priložena prva številka „Slovana".
Razne reči.
—	Umrl je v Kranji mnogim znani bivši do-služeni okrožni sodnik gosp. Janez Ogrinec 3. t. m.
—	Premembe pri učiteljstvu na Štajarskem. Nadučitelj v Jarenini je imenovan gosp. Slekovec, za Leben-Brezje g. J. Klopčič, za Studence g. Jager, učitelj na Eemšeniku g. Smolaj, za Eazbor g. Eunovec, k sv. Antonu na Pohorji gosp. Helen-berger, podučiteljica v Gornjemgradu gdč. M. Spende, v Vozenici g. M. Negotevič.
—	Naznanilo veselic, ktere priredi slovenska goriška čitalnica v društvenem letu 1884. Besede: 19.januarja, 2., 16. in 24. februarija. V postnem času dve besedi. Po veliki noči jedno, jednako tudi na jesen jedno besedo. Za besede se naznani spored o pravem času p. n. gospodom dru-štvenikom s posebnimi vabili. Slovenska čitalnica je naročila za leto 1884 36 časopisov.
—	»D e u t s C h e r H a u s s c h a t z in W o r t u n d Bil d" zabavni list s podobami X. letnik. Izhaja vsakih 20 dni zvezek z 48 strani v največi čveterki ter velja 24 kr. Po pošti 5 kr. več. »Bavaria" pravi o tem listu: Med lepoznanskimi, katohškimi zabavniki jo »Deutscher Hausschatz" na prvem mestu ter zasluži zarad hvalevrednih lastnosti vso pozornost in podporo katol. prebivalstva. Cena je tako zmerna, da si ga vsaka rodovina lahko omisli. — Novi naročniki lahko dobijo še vse izšle zvezke. Naroča se lahko v katol. bukvami v Ljubljani, stolni trg štev. 6.
—	Parobrodno društvo kneza Gagarina v črnem morji in na dolenji Donavi se vedno lepše razvija in si krepko prizadeva kupčijo na dolenji Donavi in črnem morji v svoje roke spraviti. Euska vlada ga pa V tem prizadevanji tudi krepko podpira, in mu je ne le 500.000 rubljev podpore naklonila, temveč kakor se sedaj čuje 12 milijonov rubljev, ktera svota se bo razdelila na več let in mu dajala v podporo. Od druge strani se pa zopet čuje glas, da mu je zagotovljena podpora 1,200.000 rubljev vsako leto in to skozi 50 let.
—	Združena v življenji — ločena po smrti. V Berolinu je umrla lansko leto Židinja, ki jo bila s kristjanom poročena. Pokopali so jo, ker je tudi po poroki židovski veri zvesta ostala — na židovskem pokopališči. Letos si je želel mož poleg
svoje žene grob kupiti, kar mu pa židovsko stara-šinstvo ni dovolilo. Sklicevali so se na določilo ra-binarja od leta 1874, ktero pokopanje kristjanov na židovskih pokopališčih zabranjuje. Ko so glasovali, so bili vsi proti pokopu in komisija so je izrekla, ko bi se take prošnje usliševale, ona odloži svoje službovanje. Tudi komisija za službo božjo odbila mn je prošnjo, da bi ga po smrti poleg svoje ženo pokopali. („Tribune".) Dostavljamo: Tako se zanimajo Židi za določila svoje vere; kako pa kristjani? Glej v Budapešto.
— Iz Palestine. Pismo misijonarja G. Gatt-a iz Gazo. Preteklo leto jo bilo za Palestino nekoliko ugodnejše mimo leta 1883, a ni manjkalo vsakovrstnih stisk, posebno takih, ki so prihajale od tod, ker v bližnjem Egiptu še zmiraj kolera davi. V najnovejših časih se je prikazala kolera tudi v Meki. Sveta dežela je bila sicer tega obvarovana, ali naprave za karantene, ki ovirajo trgovino in promet, so tudi zdatna neprilika, a vendar so si katoličani zdatno opomogli, božjepotnikov o veliki noči je bilo mnogo, iz Francoskega jih je bila velika karavana, tudi iz Bavarskega jih je prišlo mnogo.
V	teku preteklega leta so dobili katoličani dvoje znatnih svetišč, namreč razvaline cerkve sv. Štefana in kraj, kjer je bil kamnjan zunaj damašcenskih vrat, in hišo Veronike na šesti postaji križevega pota; prvo svetišče so kupih Dominikanci za 45.000 frankov, drugo pa katoliški Grki za 60.000 frankov. V Gazi bi se kupilo še svetišče, kraj, kjer je sveta družina pri begu v Egipt in pri povratu v sveto deželo počivala; a tisto stane 10.000 frankov in za sedaj se ne more spraviti skupaj toliko denarja.
V	preteklem letu je postavil patrijarh iz Jeruzalema veliko cerkev v Es-Salt v deželi Galaad. Frančiškani delajo novo župno cerkev v Jeruzalemu. Tudi misijonska hiša v Gazi z začasno kapelo je poglavitno zgotovljena, le potreba, da se je hiša še pred zimo spravila pod streho, prisilila je na to, da se je moral dolg narediti. H katoliški cerkvi so pristopili v Hauranu, kjer so delavni še katoliški Grki in Jezuitje, v Keraku, v dežeh Moab in v Za-babde v Samariji, kjer je osnoval patrijarh Jeruzalemski misijonske štacije. Tudi v Beitdšala pri Bet-lehemu se je spreobrnilo 200 razkolnikov. Jezuitje v Beirutu so odprli zdravjeslovno fakulteto, in bodo brž ko ne tekmovali z amerikanskimi protestanti. PostavOi so tudi kolegiji v Alepi in Damasku. Tudi druge misijonske postaje v Palestini in Siriji niso zaostale. Katoličanstvo se je v preteklem letu precej gibalo, a veliko je še storiti.
Vredno je omeniti tudi nekatoliško gibanje. Turška vlada skuša se rešiti z burokracijo, z izla-mom gre pa klubu vsemu prizadevanju v nazdol. .Judje pa se bolj in bolj gibljejo. Grki so morali sprejeti patrijarha Eusom prijaznega in pravoslavni bodo katohčanom napravljali več sitnosti, kakor pred nekaterimi leti. Protestantje že leto in dan nimajo škofa in sicer ne napredujejo mnogo. Letos imajo pastorji svoj letni zbor v Gazi; pri ti priliki hočejo otvoriti bolnišnico. Anglež Gordon paša že dle časa hodi po teh krajih. Armenci in spoznovalci drugih manjših veroizpovedanj so sedaj mirni. Francoski šolski bratje so prevzeli ljudsko šolo v Jaffi in Kajti in povsod dobro napredujejo. Sedaj veliko govore o napravi kanala iz Kajfe v Akabu preko Jordana in mestnega morja. Stvar prihaja od Angležev; turška vlada je že pritrdila in zemljemerci že merijo; kaj postane potem iz Jordanske doline? Zepoletu je bilo brati v časopisih o takih namerah, ker Lesseps ne odstopi od svojih pravic, do Sueškega kanala, Angleži ali hočejo nov kanal poleg starega narediti, ali pa iz sredozemskega morja prekopati do Jordana in Mrtvega morja in od ondot v Eu-deče morje.
— Železnice so bile pred 50 leti še bele vrane. Prva je bila Liverpool-Manchesterska železnica na Angleškem leta 1830. Kar se je potem v zgradbenem oziru zgodilo, so jako hvalevredni poskusi; toda glede današnje njene popolnosti, ki je pa vendar le še vedno pomanjkljiva, malostni. Se le leta 1841 jele so države preprezati svoje ozemlje z železom in tedaj se je zgradilo na Angleškem 2521 km., na Francoskem 269, na Nemškem 627, na Avstrijanskem 747, v Belgiji 378 km. Od leta 1845 pa do današnjega dne so se pa jeli železni tiri raz-potezati po celi zemlji olikane Evrope in dandanes jih imajo največ na Nemškem in to: 35.087 km.; na Euskem in v Findlaridiji 24.453, na Švedskem in Novreškera 7775, na Danskem 1762, v Holandu in Luksemburgu 3393, v Belgiji 4231, na Angleškem 29.814, na Francoskem 28.880, na Spanjskem 7848, na Portugalskem 1471, na Laškem 9038, v Švici 2698, v Avstriji z Bosno 20.010, Grška 10, Eumunija 1470, Turčija, Bolgarska in iztočna Ru-melija 1394 km. Na Srbskem se pa' še le gradi železnica. Največ je zgradila novih železnic leta 1882 Francoska in sicer 1262 km., Eusija 920, Avstrija 885, Nemčija 704, Angleška 482, Laška 263, Švedska 256 in Portugal 252. Vse drugo neimenovano države zgradile so jih manj kakor pa 200 kilometrov.
— „Šotor" mormonov ob Slanem jezeru ima prostora, da 20.000 ljudi lahko notri sedi. Zidan je tako, da govornika, ako so ljudje tihi, povsod lahko razumo. Tempelj v tem mestu, kterega že
delajo 20 let, je stal dosihmal 10 milijonov dolarjev in preden bode do\TŠen, stal bodo še 5 milijonov. Steno so iz zrnca (granita) 9' 9" debele, 100' visoke, nad njimi bode 6 stolpov. Vabijo pa mormoni še zmirom ljudi k sebi, v Novem Jorku je prišlo z va-porjem „AVisconsin" pretočeno sredo zopet 358 mormonov. Največ jih je prišlo iz Švedskega, bili so pa tudi Nemci vmes. Eekli so, da so postali mormoni, da so lože naprej prišli, nočejo pa sprejeti mnogoženstva. To nam kaže, da mormori podpirajo izselence v Evropi dobivajo privržence izmed revnih prebivalcev.
— Čudne prikazni. Godec pride iz Ljubljane. Sosed ga vpraša, kaj je novega? „Zamorca sera videl ondi, pravi godec, ki je bil tako črn, da smo morali luč prižgati, da smo ga videli." „Jaz sem pa o svetem Martinu v Kranji na somnji videl človeka, ki je bil tako suh, da je moral dvakrat v sobo stopiti, da smo ga opazili", odgovori sosed. Kako se ti je pa na ongavi ženitnini godilo ? „E kako le, frajtar od vojaške godbe je s tako silo v rog trobil, da ga je razgnal. Ker nam brez rogu ni bilo mogoče dalje svirati, vzel sem ga jaz v roke, ter sem tako na lahko vanj trobil, da se je zopet skupaj prijel."
Dunajska borza.
3. januvarija.
— 1. 0. džb. Martin Fine iz Klanca, 1212 gl. Ljubljana. — 1. 0. džb. Janož Nagodo iz Hotederšiee, 2940 gl. Logatee. — 1. e. džb. jios. Anton Faeja iz Jakobovi«, 5840 gl. Logatec. — 3. C. džb. pos. Jlarjeta Debevec iz Grahovega, 638 gl. Logatea.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . klo avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
79	gl. 15
80	„ 05
kr.
160 gld. 120 gld.
„ papirna renta 5% Kreditne akcije Akcije anglo-avstr. banke . „ avstr.-ogerske banke
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . . . . „ Trainway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl 4% „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ „ „ „ 1864 . . 50 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . , 20 „ Eudolfove srečke . . . . 10 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „
London ......
Srebro ......
Ces. cekini......
Francoski napoleond.....
Nemške marke.....
99 93 120 88 85 292 109 843 111 621 320 220 121 135 167 167
19 104 104 104 121
5 9 59
25 85 50 55 95 70 75
60
50 30 75
75
25 75
72 60 35
Tuj ci.
2. januvarija.
Pri Malidt: Josip Lasser, mesar, iz Bregenea. — Aleks. Baron Gerlach, dijak, iz Ljubljane. — Aljančič, iz Šmartna pri Kranji.
Pri Slonu: Frane Vidic, kupec, z Dunaja. — Janez Sclmarz, živ. kupec, iz Solnograda. — Dr. Stajer, notar, kandidat, iz Idrije. — Janez Žvan, iz Medvod. — Franc Gette, mlinar, iz Domžal. — Janez Maver, iz Postojne. — R. Engels-berger, kupec, s Krškega.
Pri Virantu: Anton Sever, e. k. sodnijski pristav, iz Sevnice.
Umrli so:
2.	jan. Rudolf Abulnar, ključaničarjev sin, leta, Poljanska cesta št. 18, davica.
3.	jan. Jožef Jlarolt, delavčev sin, 17 mscev. Črna va« št. 9, božjast.
V bolnišnici:
31. dee. Kristjan Šaršlbon, črevljarski pomočnik, 42 let, kron. tuberkuloza. — Gregor Sešek, gostač, 70 lot, vodenica.
SksekutlTne dražbe.
7.	jan. 1. e. džb. pos. Ignacij Grm iz Zagorice št. 25. Lašiče,
8.	jan. 1. e. džb. pos. Anton Mecesnev, iz Podrage št. 99, 1005 gl. 78 kr. Vipava. — 2. e. džb. pos. Martin Jožef iz Herinje vasi. Rudolfovo.
9.	jan. 3. e. džb. pos. Jožef Jankovič iz Iga št. 76. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Jera Bela iz Šalke vasi. 551 gl. 50 kr. Kočevje. — 2. c. džb. pos. zemljišča v Trojanah vlož. št. 13, 39, 40. Brdo. — 3. e. džb. pos. Jože Hočevar iz Brezovice, 1460 gl. Rudolfovo.
10.	jan. 1. e. džb, pos. Matija Grbec iz Ulakc, 1668 gl. Logatee. — 1. c. ožb. pos. Janez Petkovšek iz Medvedjebrda, 1969 gl. Logatec. — 3. e. džb. pos, Jakob Švigelj iz Dolenje-vasi, 2420 gl. Logatee. — 1. c. džb. pos. Terezija Karlinger iz Starega trga, 920 gl. Zatičina. — 3. e. džli. pos. Gašper Urbas h Unca, 1002 gl. Logatec. — 3, e. džb. pos. Anton Facija iz Jakobovie, 5860 gl. Logatec. — 1, e, džb, pos. Janez Šinkovec iz Rot, 900 gl. Logatee. — 1. e. džb. Anton Kra-šovic iz Cirknice, 1937 gl. Logatec. — 1. o. džb. Anton Adamič iz Ponikve, 5305 gl. Lašiče.
11.	jan. 3. e. džb, pos, Jurij Klemenčič iz Makove, Jlet-lika. — 1. C, džb, pos, Jože Osredkar, 2450 gl. Černi Vrh. — Vrhnika, — 3. e. džb. pos, Anton Kompare iz Jletlike. Metlika.
12.	jan. 1. C. džb. Anton Tominc iz Patoč, 2184 gl. 50 kr. Senožeče. — 1. e. džb. pos. France Hesnik iz M. Jelnika, 1053 gl. Brdo. — 1. e. džb, pos, Jože Cečev iz Brinja, 870 gl, Senožeče, — 1. e. džb. Anton Debelak iz Rakitniee, 1152 gl. Ribnica. — 1. c. džb. Andrej Drobnič iz Sudnašice, 540 gl, Ribnica, — 3. c. džb. Janez Iglič iz Krasne, 405 gl. Brdo.
UiM IMči i UMm
se vljudno priporoča „Katoliška bukvama",
ki je bila pred polpetim letom od slovenskih rodoljubov osnovana.
Bukvama opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarnišLa dela; tedaj jemlje dobre in podučne spise v zalogo (se ve, kolikor ji dopuščajo okoliščine); naročuje knjige vseh jezikov in iz vseli krajev; ravno tako naročuje tudi vse Časopise. Posebno ima lepo zalogo molitvenih knjig, oskrbuje pa tudi vse druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bogoslovskih knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičnih reči.
Vsako naročilo se izvršuje kolikor mogoče naglo in po nizki ceni.
HZatolišlca l:>iilcvai'iia
ua stolnem trgu 5t. 6.
„Die Tribune"
je edini veči konservativni list na Dunaji, ki je na vse strani neodvisen ter izhaja po dvakrat na dan.
»»•DCatr-jiLllB^M.«««
se bojuje za enakopravnost vseli narodov, je zoper zatiranje posestnikov in delavcev po kapitalizmu ter zagovarja koristi delujočih stanov.
Po novem letu izhaja v zjutranjem listu izviren, zanimiv roman iz dunajskega ljudskega življenja „E i n Irrlicht", od A. E h r 1 i c h a; v večernem listu pa: „D i e Mlin del des Freiherrn", od H. Falkner-j a.
,,Tribune" je najcenejši veči list v Beču. Naročba z enkratnim dnevnim pošiljanjem velja:
za en mesec . . 3 gld., „ četrt leta . . 6 „ „ pol leta . . 1-3 „ „ celo leto , . 34 „ za dvakratno pošiljanje na dan, je 40 kr. na mesec več odrajtovati.
Naroča se lahko na navadnih krajih, n. pr. na pošti itd.; na Dunaji I., Sclui-lerstrasse 14.
Jl^" Insovnti fsio si>re.jemt^io in raeiiiiijo jjo iiiaclci coni.
Melbourne 1881. — I. darilo. — Zurich 1883.
(SpielM-erke) ki 4t—300 komadov svirajo,
brez ali pa s posebnim poudarkom, z bobničem, zvončeki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd.
^vii*aliie slsii-iiijice
(Spicldosen)
o«l 3—16 komatlov.
Dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalne priprave, omarice za rokovice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli i. dr.
Vedno najnovejše in najizborniše, posebno za <1 a r i 1 n.
(2)
priporoča
F. H. Heller
v Bernu na Švicarskem.
Le kdor naravnost od nas na-roži, dol)! pravo blago; cenilnike s podobami pošiljamo franko.
■Cuofsuz fSf^i niudo 'OS op 'l mqm9MU po piMs ojiv.iodmi poni ypoii os onppziu \io:iuml ()0'o'O!i	\iopvmo^i m^doifim OOT