Informativno srečanje o študiju v Sloveniji Igor Pison o dveh uspešnih režijah Vrtičkarji se spopadajo z lazečo nadlogo Šumov »oroškopo« Primorski dnevnik pri miru; Martin Brecelj Ne bi bilo bolje pustiti islam pri miru? To vprašanje si marsikdo zastavlja po sredinem krvavem napadu džihadistov na pariški satirični tednik Charlie Hebdo. Časnik se je pač v zadnjih časih rad kritično loteval islamskih skraj-nežev, pa tudi islamskih ikon, začenši s prerokom Mohamedom. Ni šlo za nepotrebno izzivanje ali kar za iskanje nesreče? Nekateri nimajo dvoma, da je bilo res tako. To velja npr. za komentatorja Financial Timesa To-nyja Barberja, ki je že v sredo, nekaj ur po smrtonosnem atentatu, v spletni izdaji uglednega londonskega časnika zapisal, da imamo opraviti z neodgovornimi pro-vokacijami na račun muslimanov. V svoji kolumni je uredniško politiko tednika Charlie Hebdo -podobno kot ravnanje danskega satiričnega lista Jyllands-Posten, ki je leta 2005 objavil sporne karikature Mohameda - označil kar za »bedasto« (v angleškem izvirniku »stupid«). Zadeva je kočljiva. Res je, da nima nihče pravice žaliti drugih. Prav tako je na dlani, da ni pametno drezati v sršenje gnezdo, kot uči naša ljudska modrost. Toda s takšnimi in podobnimi ugotovitvami se vendarle ne smemo spustiti tako daleč, da bi postavljali pod vprašaj temeljno pravico do kritike, saj bi sicer spodkopavali eno izmed osnov demokratičnega življenja. Pravica do kritike ne trpi omejitev. Če bi sprejeli njeno omejevanje, bi odprli pot samovolji in neenakosti. V imenu česa naj bi jo namreč omejili? In če bi sprejeli eno omejitev, zakaj ne bi sprejeli še drugih?Kdo naj bi o tem odločal? V skladu s povedanim naj najprej priznamo Tonyju Barber-ju pravico, da kritizira tednik Charlie Hebdo, in to celo v sedanjih bridkih okoliščinah. A še prej moramo priznati pariškemu satiričnemu časniku pravico, da se kritično loteva sleherne žgoče teme, tudi dogajanja v islamskem svetu. Še več. To bi morala biti pravzaprav ena glavnih nalog današnje kritične politične misli ob dejstvu, da imajo pojavi avtoritarne in celo totalitaristične narave v sedanjem času pogosto islamski predznak. Gre zgolj za slučaj? Zakaj se v islamskem svetu demokracija tako težko uveljavlja? Kako naj se odzivamo na tovrstne pojave nestrpnosti in nasilja, ki se vse bolj širijo tudi na politični Zahod? V tem duhu naj še mi osvojimo geslo: Vsi smo Charlie Heb-do! št. 5 (21.242) leto LXXI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 9. JANUARJA 2015 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € » / 18 francija - V luči smrtonosnega napada na satirični tednik Charlie Hebdo V nedeljo mednarodno srečanje proti terorizmu Francoska policija še vedno išče domnevne napadalce PARIZ - Francija bo v nedeljo gostila mednarodno srečanje visokih predstavnikov iz evropskih držav in ZDA, na katerem bodo v luči napada na francoski satirični tednik Charlie Hebdo razpravljali o skupnem boju proti terorizmu. Srečanje naj bi bilo namenjeno tudi izrazu solidarnosti s Francijo, ki je doživela najhujši teroristični napad v zadnjega pol stoletja, v katerem je bilo kot znano ubitih 12 ljudi, enajst pa ranjenih. V Franciji je bil včeraj dan žalovanja. O vzdušju, ki vlada v Parizu, in o svobodi izražanja smo se pogovorili z Miranom Devetakom in Francom Jurijem. Policija medtem menda zateguje zanko okoli domnevnih napadalcev, bratov Cherifa in Saida Kouachija. Na 3. strani Žalovanje za dvanajstimi žrtvami napada na pariški satirični tednik Charlie Hebdo ansa devin-nabrežina - Predstavitev okvirnega načrta Nov sedež za Čupo Uredili ga bodo na območju ob sedanjem vhodu v kopališče Castelreggio v Sesljanskem zalivu NABREŽINA - Na županstvu je bil neformalno predstavljen načrt za ureditev novega sedeža jadralnega kluba Čupa in drugih dveh pomorskih klubov na območju kopališča Castelreggio v Sesljanskem zalivu. Načrt, pri katerem je za Čupo sodeloval arh. Andrej Križnič, predvideva gradnjo dvonadstropnega poslopja na območju sedanjega notranjega parkirišča v kopališču. Po uradni predstavitvi bo občina zaprosila za pridobitev krajinskega dovoljenja, šele zatem se bo lahko začela gradnja objekta. Na 5. strani Minister Lupi sprejme kandidate za vodstvo Pristaniške oblasti Na 4. strani Spletno posvetovanje o zvezah občin v FJK Na 11. strani Podjetna Primorska letos že devetič Na 11. strani V Ronkah razširili pokopališče Na 13. strani trst - Uprava v Trstu ni večjih težav TRST - Deložacije niso v Trstu večji problem. To je v intervjuju za Primorski dnevnik povedala tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famula-ri, na katero smo se obrnili po objavi vesti, da Rim ni obnovil zamrznitve stanovanjskih izgonov za leto 2015. Vladna odločitev zadeva izključno primere zapadlosti najemninske pogodbe, je povedala odbornica. To pomeni, da bodo lahko prisilno izgnali najemnike samo v tem primeru, ne pa v primeru, da so v zamudi s plačilom. Na 4. strani doberdob - Obnavljanje občinske knjižnice Knjige bodo po štirih letih spet dali iz zabojev na police DOBERDOB - Knjige bodo v kratkem pobrali iz zabojev in jih postavili na police, da bodo po štirih letih spet na razpolago bralcem. V Doberdobu se je skupaj z gradnjo prizidka ob nižji srednji šoli zaključila tudi obnova občinske knjižnice, ki je zaprta od aprila leta 2011. »Čakamo na gasilce, ki si morajo ogledati tako prizidek ob nižji srednji šoli kot tudi obnovljeno knjižnico. Komaj bodo opravili ogled in prižgali zeleno luč, se bodo šolarji lahko vselili v nove prostore, hkrati se bo začelo tudi opremljanje občinske knjižnice,« napoveduje doberdob-ski podžupan Daniel Jarc. Na 12. strani 9971234567007 2 Petek, 9. januarja 2015 ITALIJA, SVET / ukrajinska kriza - Juncker napovedal še 1,8 milijarde evrov pomoči Ukrajini Merklova: Odprava sankcij le na osnovi dogovora iz Minska BERLIN - Sankcije EU proti Rusiji zaradi ukrajinske krize bi smeli odpraviti le, če bi bil v celoti uresničen mirovni dogovor za vzhod Ukrajine, dogovorjen septembra lani v beloruskem Minsku, je ob včerajšnjem obisku ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka v Berlinu ocenila nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je na novinarski konferenci z Ja-cenjukom poudarila kanclerka, je imela uvedba sankcij določene namene in zato jih je mogoče odpraviti le, ko razlogov zanje ne bo več oziroma bodo ti nameni doseženi. "Menim, da bi moral biti dogovor iz Minska v celoti uresničen, preden lahko rečemo, da bodo sankcije odpravljene," je poudarila. Omenjeni dogovor so lani v beloruski prestolnici dosegli predstavniki ukrajinske vlade in proruskih separatistov na vzhodu države. Obe strani sta se z dogovorom zavezali k prekinitvi ognja in umiku nezakonitih oboroženih skupin, težkega orožja in borcev. A čeprav se je nasilje nato omililo, dogovor konflikta na vzhodu Ukrajine ni končal. Od septembra je bilo na vzhodu Ukrajine ubitih več kot tisoč ljudi, skupaj pa že več kot 4700. Sprti strani sta se nato znova sestali decembra, ko pa sta se uspeli dogovoriti le za izmenjavo zapornikov. Francoski predsednik Francois Hollande se je v ponedeljek zavzel za umik sankcij proti Rusiji, če bo v prizadevanjih za rešitev krize na vzhodu Ukrajine dosežen napredek. Hollande to pričakuje že na pogovorih v Kazahstanu prihodnji teden, na katerih se bosta sešla predsednika Rusije in Ukrajine Vladimir Putin in Petro Porošenko. Pogovori v Kazahstanu so napovedani za 15. januar, poleg Putina in Po-rošenka pa se jih bosta udeležila tudi Merklova in Hollande. V Berlinu in Parizu sicer poudarjajo, da priprave na vrh potekajo, a da bo do njega prišlo le, če bo obstajala realna možnost, da prinese napredek. Kanclerka naj bi se o tem danes v Berlinu pogovarjala s kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarba-jevom. Predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker pa je včeraj v Rigi napovedal še 1,8 milijarde evrov finančne pomoči Ukrajini, ki jo je hudo prizadela globoka recesija. Predlog Evropske komisije, ki ga morajo potrditi še Evropski parlament in članice unije, predvideva še za 1,8 milijarde evrov makrofinančne pomoči v obliki srednjeročnih posojil letos in v začetku leta 2016. To je tretji program makrofinančne pomoči za Ukrajino od leta 2010. Lani je komisija državi izplačala 1,36 milijarde evrov podpore, spomladi letos se pričakuje izplačilo zadnje tranše v sklopu obstoječih programov v višini 250 milijonov evrov. V EU sicer poudarjajo, da mora Ukrajina izvesti korenite strukturne reforme. V začetku letošnjega leta je predvidena tudi mednarodna investicijska konferenca v podporo Ukrajini, ki je na robu bankrota. (STA) Nemška kanclerka Angela Merkel in ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk včeraj v Berlinu ansa eu - Po lanskem maju padel za 16 % v primerjavi z dolarjem Evro zdrknil na najnižjo vrednost po koncu leta 2005 FRANKFURT - Evro nadaljuje niz padcev in rekordno nizkih vrednosti. Včceraj se je spustil krepko pod mejo 1,1800 dolarja in s tečajem 1,1766 dolarja pristal na najnižji ravni po koncu leta 2005. Skupna evropska valuta je tako glede na maj lani v primerjavi z ameriškim zelencem izgubila že 16 odstotkov vrednosti. Evro te dni pada predvsem zaradi špekulacij o usodi območja evra. Vse več je namreč ugibanj, da bo Grčija po volitvah opustila skupno evropsko valuto. Depreciacija je tudi posledica deflacijskih pritiskov. Evropski statistični urad Eurostat je namreč objavil, da so se cene v območju evra decembra lani zaradi dramatičnega znižanja cen energentov in šibke potrošnje prvič po kriznem letu 2009 znižale. Letna stopnja deflacije je bila pri 0,2 odstotka. Deflacija krepi pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), da sprejme nove ukrepe, mnogi pa pričakujejo, da se bo odločila za t. i. kvantitativno sproščanje oz. obsežen program odkupovanja obveznic držav ali podjetij. V Frankfur-tu ne zanikajo, da razmišljajo tudi o tem. Včeraj je na valutnem trgu odmevala tudi novica, da se gospodarsko razpoloženje v območju evra decembra ni spremenilo. Vrednost kazalca gospodarskega razpoloženja (ESI) je v denarni uniji ostala pri 100,7 točke točke. Za en evro je bilo treba sicer na borzi v Frankfurtu včeraj nekaj pred 15. uro odšteti 1,1777 dolarja, kar je 0,48 odstotka manj kot ob koncu sredinega trgovanja. (STA) priseljenci - Primer angažiranega novinarstva H I • I Vtf ■ • IV V • • Zakaj bežijo, kaj iscejo pri nas ... Na zasebni televiziji La7 zanimiva oddaja Piazza pulita o vsebinah, ki jih običajno italijanski mediji ne obravnavajo Medtem ko v nekaterih italijanskih mestih uprizarjajo »lov na priseljence« in hočejo celo prosilce za politični azil izgnati iz naših mest (ne pozabimo, da se to dogaja tudi v Gorici), obstajajo k sreči tudi nekateri novinarji, ki želijo tiste iste priseljence prikazati v drugačni luči. Tak je primer urednikov oddaje Piazza pulita, v sklopu katere so na zasebni televiziji La7 predvajali posebno oddajo For-tezza Europa. V njej so obdelali vsebine, ki običajno ne najdejo mesta v italijanskih medijih. Za zanimiv in učinkovit primer družbeno angažiranega novinarstva sta poskrbela voditelj Corrado Formi-gli in njegova ekipa sodelavk. V poldrugi uri napetega televizijskega dogajanja so gledalcem predstavili kraje, od koder beži večina priseljencev, ki trkajo na naša vrata. Formigli se je najprej podal v Kobane na sirsko-turški meji, pretežno porušeno mesto, v katerega že dolgo ni vstopila nobena mednarodna humanitarna organizacija. Pogumne novinarke pa so obiskale Libijo, kjer na tisoče Afričanov čaka (za rešetkami!) na čoln, ki jih bo prepeljal do italijanske obale. In Maroko, z mestom Melilla na čelu, špansko enklavo na afriški celini, kjer na tisoče ljudi vsakodnevno poskuša preplezati visoke mreže, s katerimi bi se rada Evropa »zaščitila« pred priseljenci. Pa še Calais v severni Franciji, kjer ljudje upajo, da se bodo uspešno pretihotapili na tovornjak, ki jih bo prepeljal v Veliko Britanijo. In ne nazadnje Foggio, kjer temnopolti kmetijski delavci živijo kot novodobni sužnji. Različni kraji, a podobne usode in razmere: beda, zasilna šotorišča brez pitne vode in stranišč, obupani obrazi, razočaranje, nemoč, a tudi upanje in želja po boljših življenjskih pogojih. For-miglijeva oddaja ne ponuja odgovorov, kako rešiti to vse bolj nevzdržno situacijo, opozarja pa nas, da smo sokrivi, če ne bomo pravočasno ukrepali. Ogledate si jo lahko na spletni strani www.la7.it/piazzapulita. (pd) Večina Grkov bi v območju evra ostala za vsako ceno ATENE - Grki želijo ostati v območju evra, je razvidno iz včeraj objavljene raziskave javnega mnenja. Na vprašanje, ali želijo skupno evropsko valuto obdržati "za vsako ceno", je pritrdilno odgovorilo 75,7 odstotka vprašanih. Negativne odgovore je podalo 22,3 odstotka sodelujočih. Včeraj objavljeni izsledki raziskave so skladni z rezultati predhodnih anket. Vsem je skupna ugotovitev, da je večina Grkov kljub varčevalnim ukrepom, ki jih mora ranljiva država izvajati v zameno za mednarodno finančno pomoč, naklonjena obstanku v območju evra. Strahovi pred izstopom Grčije iz evropske denarne unije so ponovno vzniknili zaradi novih predčasnih parlamentarnih volitev, na katere se bodo Grki podali 25. januarja. Najbolje namreč kaže skrajni levičarski stranki Siriza, ki močno nasprotuje varčevanju. Grški premier Antonis Samaras iz konservativne Nove demokracije je prihajajoče parlamentarne volitve že označil za referendum o članstvu države v območju evra. Sirizo sicer po aktualnih anketah podpira 28,5 odstotka volivcev, Novo demokracijo pa 25,3 odstotka. A hkrati 40,3 odstotka vprašanih meni, da je najbolj primeren za predsednika vlade Samaras in le 34,9 odstotka, da bi bil v tej vlogi najboljši prvi mož Sirize Aleksis Cipras. Pri Neaplju zasegli za 50 milijonov ponarejenih evrov NEAPELJ - Italijanska policija je nedaleč od Neaplja na jugu države zasegla ponarejene bankovce v vrednosti 50 milijonov evrov ter ob tem aretirala pet oseb. Včerajšnja akcija je sledila dolgotrajni preiskavi, katere tarča je bila tiskarna ponarejenih bankovcev. Preiskovalci sedaj še ugotavljajo, po kateri poti naj bi zločinci ogromno količino ponarejenega denarja spravili v obtok. Zasegli so sicer 1.012.800 bankovcev za po 50 evrov ter aretirali tri delavce, ki so upravljali s stroji za tiskanje denarja, in dva brata, domnevna organizatorja celotne operacije. Profesionalni ponarejevalci denarja so bili v preteklosti dejavni predvsem na območju Balkana, a v minulih letih so se preselili. Po ocenah strokovnjakov sedaj kakih 20 odstotkov ponarejenega denarja prihaja iz Italije. l ZLATO (999,99 %%) za kg 32.962,22 -46,28 _ SOD NAFTE (159 litrov) 50,67 $ -0,94 Reševanje pribežnikov v Sredozemskem morju arhiv pd EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. januarja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 8. 1. 7.1. ameriški dolar 1,1768 1,1831 japonski jen 141,00 141,17 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,865 27,783 danska krona 7,4398 7,4421 britanski funt 0,7811 0,7823 madžarski forint 31 7,05 319,53 poljski zlot 4,2902 4,3108 romunski lev 4,4878 4,4978 švedska krona 9,4340 9,3989 švicarski frank 1,2010 1,2011 norveška krona 9,2080 9,1500 hrvaška kuna 7,6745 7,6753 ruski rubel 72,3732 75,0000 turška lira 2,7181 2,7547 avstralski dolar 1,4518 1,4660 braziljski real 3,1 774 3,1679 kanadski dolar 1,3905 1,3996 kitajski juan 7,3152 7,3512 indijska rupija mehiški peso 73,6300 1 7,3087 74,7423 17,4803 južnoafriški rand 13,6912 13,8588 / ATENTAT V PARIZU Petek, 9. januarja 2015 3 terorizem - Napadalca na uredništvo francoskega tednika še vedno na prostosti Žalovanje za žrtvami napada na Charlie Hebdo PARIZ - V Franciji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami sredinega terorističnega napada na satirični tednik Charlie Hebdo, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi. Žrtvam so se z minuto molka in protestnimi shodi poklonili tudi drugod po Evropi, med drugim v Sloveniji in v Italiji. Francoska policija medtem menda zateguje zanko okoli domnevnih napadalcev. Osumljenca za strelski napad v Parizu, brata Cherif in Said Kouachi, naj bi se po neuradnih podatkih zabarikadirala v hišo v kraju Crepy-en-Valois severno od Pariza. Policija je pozneje novico demantirala. Sicer pa so francoske oblasti v zvezi z napadom čez noč pridržale sedem ljudi, med njimi je tudi 18-letni domnevni tretji napadalec. Po poročanju francoskega časnika Le Monde je napad izvedla "družinska" teroristična celica, saj naj bi bil 18-letnik, ki se je predal policiji, sorodnik Cherifove soproge. Šlo naj bi za Mourada Hamyda, ki bi bratoma lahko pomagal pri begu z avtomobilom. Njegova vpletenost je vprašljiva, saj so sosedi in številni njegovi sošolci pričali, da je bil v sredo dopoldne v šoli. Med trojico je najbolj znan mlajši brat, 32-letni Cherif Kouachi, džihadist, ki je že leta dobro znan protiteroristični policiji. Leta 2005 so ga prijeli, tik preden je hotel odpotovati v Irak, in ga nato leta 2008 obsodili na tri leta zapora, od tega 18 mesecev pogojno zaradi sodelovanja pri pošiljanju islamskih borcev teroristični mreži Al Kaida v Irak. Takrat je bil znan pod imenom Abu Issen, sodeloval pa je v pariški mreži, ki je v Irak pošiljala borce med ameriško invazijo na Irak. Sicer pa se je južno od Pariza včeraj zgodil še en strelski incident, ki pa naj ne bi bil povezan s pokolom na tedniku Charlie Hebdo. V streljanju v pariškem predmestju Montrouge je ubita policistka, še en človek je bil ranjen. Strelec, ki je bil oborožen z avtomatskim orožjem in v neprebojnem jopiču, je še vedno na begu. Iz tednika Charlie Hebdo so sporočili, da bodo kljub veliki izgubi prihodnjo sredo izšli, in to v nakladi milijon izvodov. Običajna naklada je 60.000 izvodov. S tem želimo pokazati, da "neumnost ne bo zmagala", je povedal kolumnist Patrick Pelloux. "Zelo težko je. Vsi trpimo, žalujemo, strah nas je, a bomo kljub temu to storili, ker neumnost ne bo zmagala," je dejal. Dan po napadu na sedež Charlie Hebdo v Parizu, v katerem je bilo ubitih pet karikaturistov, sodelavci časnika ter dva policista, je bil v Franciji dan žalovanja. Zastave so bile spuščene na pol droga. Opoldne so se 12 žrtev spomnili z minuto molka, javni promet v Parizu se je kratko ustavil, žrtvam so se z molkom poklonili tudi v šolah in številnih podjetjih. Radijske postaje so opoldne predvajale pesem Imagine od Johna Lennona. Glavne islamske skupnosti po Franciji so v skupni izjavi muslimane pozvale, da se pridružijo minuti molka v spomin na žrtve terorizma. Imame so pozvale, naj v petkovih molitvah z "največjo odločnostjo obsodijo nasilje in terorizem". Francoske muslimane so še pozvale, da se v nedeljo množično udeležijo zborovanj po državi ob nacionalnem dnevu solidarnosti. Tudi evropski poslanci in člani Evropske komisije so se žrtvam napada poklonili z minuto molka, zastave EU v Bruslju pa so bile spuščene na pol droga. Evropski poslanci so se ob 10.45 zbrali pred poslopjem parlamenta v Bruslju in po besedah njihovega predsednika Martina Schulza tako izkazali solidarnost s Francijo. Evropski komisarji so se z minuto molka žrtvam napada na Charlie Hebdo poklonili skupaj z latvijsko vlado v Rigi. Tam je potekalo tradicionalno srečanje ob Policija išče storilce krvavega atentata začetku šestmesečnega predsedovanja EU, ki ga je z novim letom prevzela Latvija. Opoldne je delo zastalo tudi v vseh uradih komisije v Bruslju. K minuti molka je svoje uslužbence pozval tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Papež Frančišek, ki je že v sredo obsodil grozovit napad, je njegovim žrtvam posvetil jutranjo mašo v Vatikanu. Kot je dejal, nas je teroristični napad v Parizu spomnil na človeško krutost. Poleg tega je odprl posebno oznako na Twitterju, #PrayersForParis (Molitve za Pariz). Po terorističnem napadu v Parizu se več evropskih držav odloča za poostrene varnostne ukrepe. V Španiji so stanje pripravljenosti zvišali na drugo najvišjo stopnjo. Britanska vlada se za zvišanje stopnje nevarnosti ni odločila, je pa odredila poostritev varnostnih ukrepov na mejnih prehodih, vključno s pristanišči, pa tudi na britanskih nadzornih točkah na francoskih tleh, kot so vlaki Eurostar in pristanišče Calais. V Italiji so napovedali ukrepe proti skrajni Islamski državi. Vlada naj bi sprejela osnutek zakona, v skladu s katerim bo lahko policija osumljenemu terorizma, ki bi želel odpotovati iz države, odvzela potni list. (STA) ansa Manifestacija solidarnosti s satiričnim tednikom ansa odzivi - Parižan Miran Devetak »V mestu se ne počutimo več varne« Miran Devetak živi in dela v Parizu že preko dvajset let osebni arhiv PARIZ - »Ljudje so zelo šokirani, čutiti je napeto vzdušje, v trafikah ne najdeš časopisov, saj so jih razprodali že zgodaj zjutraj; prodajalec me je celo nahrulil, da ljudje kupujemo časopise samo, ko se zgodijo strašne stvari! Razglasili so najvišjo možno stopnjo nevarnosti, zato so odpovedali številne tradicionalne novoletne dogodke. Povsod je videti ogromno policije, posebno na metroju.« Miran Devetak je goriški pianist in učitelj klavirja, ki že dolgo živi v Parizu. Vest o terorističnem napadu na satirični tednik Charlie Hebdo ga je, tako kot njegove someščane, zelo pretresla. V sredo zvečer je bil med tistimi, ki so se zbrali na Trgu republike. »Zrak je bil nabit s čustvi. Ljudje so skandirali "je suis Charlie" a tudi "Charlie, potrebujemo te" "demokracija je svoboda izražanja " Na tla so zapisovali imena žrtev, prižigali sveče in na drevesa lepili spominske listke. Šokiralo jih je, da so bili umorjeni karikaturisti izredno poznani, napad na časopis pa so razumeli predvsem kot napad na svobodo izražanja, ki je v Franciji zelo občutena in jo ljudje branijo. Satira je zanje le ena od vrst izražanja, vsakdo mora biti svoboden izražati svoje mnenje. Tudi karikaturisti tednika Charlie Hebdo, ki so bili drzni in se niso nikogar bali: pokojni direktor je večkrat izjavil, da želi umreti pokonci. Tednik je doslej izhajal v nakladi 60.000 izvodov. Naslednji teden bo izšel v milijonski nakladi. Preko telefona sem prejel tudi številna sporočila prijateljev in znancev, ki pravijo, da je najboljši odgovor teroristom naročnina na tednik Charlie Hebdo.« Miran Devetak pravi, da je v teh dneh slišati tudi veliko pozivov proti "amalgamiranju" »Napad so povzročili mon-strumi, barbari, ki nimajo nič kaj opraviti z muslimansko vero; kot prvi so ga obsodili ravno muslimani, ki jih je v Franciji ogromno. V nekaterih mestih predstavljajo celo večino, Francija mora živeti z njimi, poti nazaj ni. Mnogi so odlično integrirani, gotovo pa je med njimi tudi kakšen skrajnež. Zato se ne počutimo več varne, zato vlada v mestu taka napetost. Mislim, da je ljudi šokiralo predvsem to, da so se napadalci rodili v Franciji: težko je razumeti, da so nekaj takega naredili v svoji domovini. Njihovo početje pa je najbrž prekoračilo etnične in verske meje in prešlo v neuravnovešenost, norost.« (pd) odzivi - Mnenje karikaturista Franca Jurija »Napad na svobodo novinarstva« Bivši diplomat in politik primerja pariški atentat s pokolom na Norveškem in s strelnimi pohodi v ZDA KOPER - »Po krutosti in hladnokovrnosti zločin "džihadistov" v uredništvu Charlia Hebdo spominja na norveški pokol nacističnega arij-skega morilca Breivika ali na številne strelne pohode v ameriških šolah,« je na Facebooku ocenil karikaturist Franco Juri (sodeluje s tednikom Mladina), bivši politik in diplomat, danes direktor piranskega Pomorskega muzeja. Šokiralo ga je zlasti dejstvo, da so bile tokrat tarče novinarji in karikaturisti, ki v liberalnem svetu veljajo za kritično vest in najdrznejši glas svobode misli, ter da se zločin umešča v širši kontekst konfliktov in vojn na Bližnjem vzhodu. Po Jurijevem mnenju je jasno, da želijo ti izurjeni morilci sejati razdor v francoski in evropski družbi, izzvati tisto, čemur pravijo "spopad civilizacij". Temu nikakor ni pametno nasedati. Žrtve teh "džihadostov" so vsi, ki se z njimi ne strinjajo, tudi ali predvsem muslimani, ki vere ne razumejo na tako sprevržen način. Pomislimo na Kurde, ki se domala osamljeni bo- Franco Juri arhiv pd rijo proti tem morilcem. Zahod pa naj končno razčisti svoj ambivalenten odnos do Bližnjega vzhoda in do islamskih skrajnežev. V Siriji, in prej tudi drugje, jih je podpiral celo z orožjem prek teokratskih arabskih zaveznikov, da bi obvaroval svoje multinacionalne interese. Bume-rang plačujemo vsi, žal. Juri ocenjuje, da prihajajo pritiski na svobodo novinarstva in tudi satire z več koncev. Tokrat na najbolj nasilen način s strani posameznikov in skupin, ki so svojo psihopatskost prelevili v vero oziroma fanatizem.Glede satire v slovenskem prostoru pa je Juri za Slovensko tiskovno agencijo še izjavil, da je v letih dela v satiri ugotovil, da »smo žal še daleč od tiste prave distance do samega sebe, do samoironije, ki bi jo potrebovali za negovanje strpnosti in odprtosti do drugih in do drugačnih«. Ob tem ugotavlja, da je seme sovraštva žal še prisotno tudi pri nas, in da so nasmehi večkrat histerični in nesproščeni. Juri dodaja, da hočejo francoski morilci vračanje v najhujše obdobje srednjega veka. Satira je res včasih neobzirna in provokativna, a je nujno potrebna za svobodo in odprtost družbe, je prepričan. 4 Četrtek, 8. januarja 2015 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari Deložacije: v Trstu ni k sreči večjih težav Deželna uprava bo v kratkem posredovala občinskim upravam v deželi Furlaniji-Julijski krajini denar, ki ga je italijanska vlada namenila za pomoč družinam, ki so ostale brez strehe nad glavo. To so ljudje, ki so morali zapustiti stanovanje, ker niso bili več sposobni plačevati najemnine. Vzrokov je bilo navadno več, v glavnem pa gre za osebe, ki so izgubile službo oziroma vir dohodka. V Trstu je v tem položaju približno 50 oseb, ki jim je sicer tržaška občinska uprava lani že pomagala, nam je povedala včeraj tržaška občinska od-bornica za socialne politike Laura Fa-mulari. Nanjo smo se obrnili po objavi vesti, da Rim ni obnovil zamrznitve stanovanjskih izgonov za leto 2015. To je povzročilo tudi številne polemike, češ da naj bi bil premier Matteo Renzi na strani lastnikov nepremičnin. Pristojni občinski odborniki iz Milana, Rima in Neaplja so tudi zahtevali od Renzija, da se premisli in ponovne zamrzne delo-žacije. V Italiji je namreč vedno več ljudi, ki niso zaradi gospodarske krize ali drugih razlogov več v stanju plačevati najemnin. Odbornica Famularijeva nam je povedala, da zadeva vladna odločitev izključno primere zapadlosti najemninske Laura Famulari pogodbe. To pomeni, da bodo lahko prisilno izgnali najemnike samo v tem primeru, ne pa v primeru, da so v zamudi s plačilom. Nasprotno, vlada je s posebnim odlokom namenila finančna sredstva za rešitev tega vprašanja. Dežela FJK bo prejela 500.000 evrov, ki jih bodo porazdelili na osnovi podatkov, ki jih bodo posredovale prefekture. Na Tržaškem ni večjih težav, je poudarila odbornica Famularijeva. Ljudem, ki so bili v težavah s plačevanjem najemnine, je občinska uprava pomagala že lani z občinskimi finančnimi sredstvi. Tem se bo predvidoma v prihodnjih dveh mesecih pridružil še omenjeni denar iz Rima. To seveda ne pomeni, da ni v Trstu problemov na tem področju, saj je 250 do 300 družin, ki so nasploh v težavah. Tržaška občinska uprava skuša tudi v sodelovanju s podjetjem za ljudske gradnje Ater vselej pomagati tudi tem družinam, ki se soočajo z različnimi problemi. Občinsko odborništvo za socia-lo namenja temu vprašanju v povprečju milijon evrov vsako leto. Najemnini za stanovanje je treba namreč dodati račune za plin, vodo in elektriko, sploh pa so na prvem mestu hrana in oblačila. A.G. Ljudem v težavah glede plačevanja najemnine skuša vselej pomagati tudi tržaška občinska uprava fotodamj@n pristanišče - Danes na ministrstvu za infrastrukture in prevoze Minister Lupi sprejme kandidate za predsednika Pristaniške oblasti Na ministrstvu za infrastrukture in prevoze se bodo danes začela srečanja s kandidati za predsednika tržaške Pristaniške oblasti, ki jih bo sprejel pristojni minister Maurizio Lupi. Za predsedniško mesto se potegujejo trije kandidati, in sicer Zeno D'Agostino, ki sta ga predlagala občini Trst in Milje, Antonio Gurrieri, ki ga je predlagala tržaška Trgovinska zbornica, in Nereo Marcucci, ki ga je predlagala tržaška pokrajinska uprava. Med njimi naj bi torej bilo ime naslednika dosedanje predsednice Marine Monassi, ki se ji ravnokar izteka mandat. Predsednica Monassijeva sicer ne skriva želje, da bi jo minister Lupi imenoval za komisarko v pričakovanju na reformo italijanskih pristanišč, ki jo snuje italijanska vlada. Sicer so se v zadnjem obdobju pomnožili pozivi Lupiju, naj imenuje novega predsednika. Italijanska vlada naj čim prej zaključi postopek za imenovanje novega predsednika Pristaniške obla- Maurizio Lupi sti, je zapisal tržaški župan Roberto Co-solini v sredo v pismu, naslovljenem na Lupija. Včeraj pa se je oglasila skupina ljudi z na čelu predsednikom združenja Dialoghi Europei Giorgiom Rossettijem, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi zamu- de pri imenovanju novega predsednika, saj se odpirajo nove možnosti za razvoj Trsta. Poziv so podpisali Sergio Bartole, Franco Belci (deželni tajnik sindikata Cgil), Cristina Benussi (tržaška univerza), Claudio Boniciolli, Giacomo Borruso, Pietro Busan (predsednik deželnega združenja pomorskih agentov FJK), Fulvio Camerini, Luigi Cattaruz-za (predsednik združenja Armatori Liberi), Michela Cattaruzza (Ocean), Claudio Cinti (pokrajinski tajnik UIL), Franco Crevatin (tržaška univerza), Giovanni Fania (deželni tajnik CISL), Maurizio Fermeglia (rektor tržaške univerze), Massimo Gardina (raziskovalec na tržaški univerzi), Giacinto Menis (deželni tajnik UIL), Franco Napp, Federico Paco-rini, Nicoletta Paganella, Francesco Pa-risi, Sergio Razeto, Giorgio Rossetti, Ri-naldo Rui (tržaška univerza), Luciano Se-merani, Adriano Sincovich (pokrajinski tajnik CGIL), Giuliano Veronese (deželni tajnik sindikata CIU-Unionquadri) in Sergio Bologna. pokol v parizu - Solidarnostna pobuda v tržaškem občinskem svetu »Vsi smo Charlie« Srečanje bo uvedel župan Roberto Cosolini - Policijski sindikat Sap: Več sredstev za varnost Je suise Charlie-Vsi smo Charlie. Pod tem geslom bo danes v dvorani tržaškega občinskega sveta javna solidarnostna pobuda za žrtve sredine krvavega terorističnega atentata v središču Pariza. Srečanje, ki se bo začelo opoldne, bo uvedel župan Roberto Cosolini, na kar bodo govorili francoska generalna konzulka v Trstu Christia Chia-ruttini Leggeri, predsednik Novinarske zbornice FJK Cristiano Degano in predsednik deželnega novinarskega sindikata FNSI Carlo Muscatello. Srečanje je odprto javnost do zasedbe razpoložljivih mest v sejni dvorani na županstvu. Cosolini je izpostavil, da gre za pobudo, s katero bo tržaška skupnost sočustvovala s prizadeto Francijo in obenem izpostavila zvestobo ter vero v načela demokracije, strpnosti in svobo- NOVOST - Nov Isee V veljavi novosti za socialne olajšave Z novim letom je v veljavo stopil tudi nov način izračunavanja in izdajanja potrdil o premoženjskem in ekonomskem stanju družin. Tako imenovani ISEE (kazalnik o premoženjskem in ekonomskem stanju družine) državnim organom služi pri ocenjevanju upravičenosti do znižanja stroškov za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. To velja, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda. Tržaška Občina je v tiskovni noti sporočila, da se od 1. januarja letos kazalnik ISEE drugače izračunava. Prva novost zadeva izjavo o dohodkih in nepremičninskem premoženju, ki bo po novem le delno samoizjava davčnega zavezanca. Vse ostalo bo izpolnila javna uprava, ki se bo posluževala podatkovne baze zavoda Inps in Agencije za prihodke. Po novem se bo vloga ISEE razlikovala tudi glede storitev, za katere želi davkoplačevalec koristiti finančne olajšave. Pristojni so določili tri kategorije vlog; vloge za uveljavljanje pravic za znižanje plačila so-cialnozdravstvenih storitev, pravic za pridobitev dodatka za otroke ločenih staršev in pravic do olajšav za šolajoče se otroke. V izračun skupnega dohodka bodo po novem vključeni vsi dohodki, tudi tisti, ki niso obdavčeni (družinski dodatki, invalidska pokojnina ...). Nova pravila se tičejo tudi definicije nepremičninskega premoženja: najvišji znesek najemnin, ki ga lahko odbijemo od dohodka, se je zvišal s sedanjih 5.165 na 7.000 evrov in se je povišal za 500 evrov na vsakega dodatnega otroka (od tretjega naprej). Reforma vlog za odločanje o pravicah do olajšav v tem trenutku še ni povsem jasna. Več o tem bomo najbrž lahko napisali v prihodnjih dneh, ko se bodo izkristalizirale še zadnje nejasnosti. Da je teh veliko, so ocenili tudi na patronatu Kmečke zveze, kjer so nam povedali, da je v ponedeljek napovedan sestanek v Padovi, kjer bodo uradnike patronatov seznanili z novostmi in spremembami in - seveda -s tem, kako vse to spraviti v prakso. Kdor bi rad zadevo poglobil sam, pa lahko obišče spletno stran www.rete-civica.trieste.it, kjer so naštete in obrazložene vse novosti. (sč) de tiska ter izražanja, proti katerim je bil naperjen pariški atentat. Policijski sindikat Sap prav v zvezi s krvavim dogodkom v francoskem glavnem mestu opozarja na vprašanja varnosti, ki ne zadeva le Francijo, temveč tudi Italijo. Več pozornosti in obenem več proračunskih sredstev je treba zaradi tega nameniti policijskim in varnostnim silam. Ob tej priložnosti sindikat Sap postavlja v ospredje kvarne posledice t.i. preustroja policijskih sil, ki ga hočejo izvesti tudi v naših krajih. Gre za napovedano zaprtje številnih policijskih postaj, kar bi imelo tako ali drugače negativne posledice na življenje občanov, ki se bodo zaradi tega gotovo čutili manj varne, meni sindikat. ^ y ^ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali podpirate združitev devinsko-nabrežinske, • vi • zgoniske in repentabrske občine? O Da O Ne devin-nabrežina - Na območju kopališča Castelreggio Okvirni načrt v za nov sedež Čupe 5 Petek, 9. januarja 2015 KULTURA / Okvirni načrt za ureditev sedežev pomorskih klubov v Castelreggiu Računalniška simulacija sedeža Čupe (zgoraj) in društev DNS in Sistjana 89 (spodaj) Bo pa res lep, sodeč po računalniški simulaciji, novi sedež jadralnega kluba Čupa na območju sedanjega kopališča Castelreggio v Sesljanskem zalivu. Nameščen bo na kraju sedanjega vhoda v kopališče, tam, kjer je sedaj na asfaltni ploščadi urejeno notranje parkirišče, in se bo raztezal proti morju, vse do sedanjih kopaliških kabin. Ob njem, a z vhodom s strani ceste, ki pelje ob se-sljanski marini, bo zgrajen sedež drugih dveh pomorskih društev de-vinsko-nabrežinske občine, ki sta ostali po začetku prenove Sesljan-skega zaliva brez svojega domicila, to je Diporto nautico Sistiana in Si-stiana 89. Območje, ki ga bodo zasedala pomorska društva, je obsežno kakih 1.900 kvadratnih metrov. Čupa, Diporto nautico Sistiana in Sistiana 89 so se pred meseci dogovorili o »porazdelitvi« prostora. Domenjeno je bilo, da bo jadralnemu klubu Čupa pripadalo območje proti kopnemu (ob sedanjem vhodu v kopališče Castelreggio) in da bo imela sedež v samostojnem poslopju, ostalima dvema društvoma pa območje ob marini, kjer si bosta delila prostore v skupnem, nekoliko večjem poslopju. Društva so poverila izdelavo načrta skupini treh strokovnjakov, ki so jo sestavljali arh. Andrej Križnič (za Ču-po), arh. Riccardo De Roia (Diporto nautico Sistiana) in geom. Diego Montagner (Sistiana 89). Izvedenci so pripravili okvirni načrt, ki je bil malo pred božičem »neformalno predstavljen devinsko-nabrežinski občini,« kot je včeraj sporočil občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja. Načrt predvideva nov vhod v kopališče Castelreggio. V bistvu bo pomaknjen kakih 30 metrov od sedanjega, v smeri proti naselju Por-topiccolo. Tako bo območje jadralnih društev samostojno in ograjeno. Čupa bo zasedala sedanjo vhodno ploščad v kopališče, ki bo služila za namestitev plovil in vsega, kar je potrebno za športno udejstvovanje jadralnega kluba. Poslopje bo dvonadstropno in se bo arhitektonsko ujemalo s poslopjem ostalih dveh društev. Zgrajeno bo med tamkajšnjimi bori, tako ne bo pogled na novo gradnjo bodel v oči, ker bo poslopje usklajeno s sedanjo krajinsko podobo kopališča. »Poslopji bosta elegantni in moderni, a obenem funkcionalni za dejavnosti športnih društev in ne bosta kvarili sedanjega pejsaža Sesljanske- ga zaliva,« je ocenil odbornik Cunja. V devinsko-nabrežinski občini delujejo štiri pomorska društva. Od teh ima le Pietas Julia lasten sedež ob morju. Ostala tri so se morala od ustanovitve (Čupa že 40 let, Diporto nautico Sistiana in Sistiana 89 pa 25 let) spoprijemati s prostorskim vprašanjem. Leta 2010, potem ko se je občinska uprava odločila, da bo zaprosila za 20-letno koncesijo uporabe kopališča Castelreggio, so se pomorska društva zavzela za pridobitev sedeža na območju tega kopališča, čemur je občina ugodila. Društva so z izdelavo okvirnega načrta za ureditev sedežev opravila svoje. Kdaj bodo sedeži športnih društev urejeni, pa ni znano. Vse bo odvisno od poteka birokratskega postopka, ki je - glede na to, da gre za območje last državne domene - dokaj zapleten. V kratkem bo predložena uradna zahteva za pridobitev krajinskega dovoljenja. Šele po pridobitvi slednjega, bo mogoče začeti z gradnjo. Ob tem se zastavlja vprašanje trajanja koncesije. Občina lahko uporablja območje za dobo 20 let. Verjetno premalo za amortizacijo stroškov, ki jih bodo vložila pomorska društva za gradnjo sedežev in ureditev lastnih prostorov. Seveda, obstaja možnost podaljšanja koncesije, kot bi sodila zdrava pamet. Gotovosti, zapisane črno na belem, pa ni. Navsezadnje pa tudi drugih možnosti za pridobitev prostorov za pomorska društva, ni. Kajti preostalo območje Sesljanskega zaliva je v zasebni lasti. Odbornik Cunja je ob neformalni predstavitvi okvirnega načrta opozoril na dejstvo, da delujejo vsa tri društva na amaterski ravni. Zato je treba paziti na nepotrebno trošenje njihovih energij in sredstev. Devin-sko-nabrežinska občina vsekakor visoko ceni delovanje vseh pomorskih klubov na občinskem ozemlju in smatra, da njihova prisotnost tako v Sesljanu kot v Devinu in Ribiškem naselju bogati občino. M.K. gospodarstvo - Uplinjevalnik bo nastal na Finskem Družba Wartsila bo zgradila svoj prvi plinski terminal Skupina Wartsila bo zgradila svoj prvi plinski terminal. Uplinjevalnik bo nastal v kraju Tornio v severnem delu Finske po naročilu družbe Manga LNG Oy. Wartsila bo poskrbela za terminal in za vse, kar bo potrebno za raz-tovarjanje, za skladiščenje in za uplinjevanje utekočinjenega plina. Vest je posredovala včeraj skupina Wartsila v tiskovni noti, kjer je bil poudarek na tem, da je družba prejela »popolno dovoljenje« za gradnjo plinskega terminala. Wartsila bo začela graditi uplinjevalnik že pred koncem januarja v bližini pristanišča. Projekt za gradnjo terminala, ki je v višini 100 mili- jonov evrov, je Wartsila napovedala januarja lani. V rezervoarju novega terminala bodo lahko hranili do 50 tisoč kubičnih metrov plina. Za njegovo vzdrževanje bo skrbela ravno družba Wartsila, in sicer za prihodnjih deset let. Med glavnimi strankami za nabavo plina, ki bo prihajal na novi terminal, bo jeklarna Outokumpu v kraju Tornio. V ta namen bodo tudi zgradili plinovod, ki bo povezoval uplinjevalnik in industrijsko cono finskega mesta, kjer se nahaja tudi jeklarna. Drugi verjetni uporabniki bodo nekateri rudniki, tovarne in še druge stranke z drugih industrijskih območij severne Finske in s Švedske. nogometno igrišče na pončani - Ta konec tedna V znamenju Fantozzija Obljubljajo retro tenis, nogomet in kolesarsko dirko ter obisk Paola Villaggia Ta konec tedna bodo v Trstu na svoj račun prišli vsi ljubitelji komične satire, ki jo je v Italiji desetletja soustvarjal igralec Paolo Villaggio. Čeprav se je igralec preizkusil v zavidljivem spektru različnih vlog, od komičnih do dramskih, je kultni lik majhnega nesrečnika z uradniško baretko tisti, ki ga je za vse večne čase zapisal med legendarne figure cineastične-ga panteona italijanske komedije. Ob izsekih Fan-tozzijevih smešnic bodo cineasti in drugi lahko uživali ves vikend, organizatorji tako imenovanega Fan-tozzi daya pa obljubljajo še celo serijo spremljevalnih dogodkov. Green Room, organizator dvodnevne prireditve, je pripravil pester in raznolik program, ki predvideva kolesarske tekme, teniške dvoboje in nogometni turnir med samskimi in oženjenimi. Dogajalo se bo na nogometnem igrišču na Pončani, vse aktivnosti pa bodo brezplačne. Tržačane in goste od drugod bo razveselil tudi igralec Paolo Villaggio, ki se bo z oboževalci v Trstu srečal v nedeljo ob 17. uri. Fantozzi day bo minil, kot rečeno, v znamenju rekreativnih dejavnosti, veliko zanimanje trenutno vlada za kolesarsko dirko, ki so jo organizatorji naslovili »Coppa Cobram«. Ta bo na programu v nedeljo, 11. januarja, vsi udeleženci pa so vabljeni, naj se držijo tako imenovanega dress coda. Priporočajo se retro oblačila, s katerimi bodo kolesarji podo-življali Fantozzijeve čase. Dobro bi bilo, da bi bila tudi kolesa starodobna, po možnosti iz šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja. Organizatorji so za kolesarje pripravili dve trasi, na katerih bodo bržkone skrbeli za obilico smeha in zabave. Naj povemo, da dirka ni tekmovalnega značaja. V retro slogu bo potekal tudi teniški turnir, zanimiv pa je podatek, da organizatorji sprejemajo pri- jave z vseh koncev Italije. Dogodek v čast Fantozzi-ju je požel tolikšno zanimanje, da bo celo cenjeni novinar Fabio Fazio v Trst poslal svojega posebnega poročevalca Fabia Vola, ki se bo v živo oglašal v oddajo Che tempo che fa. Veliko smeha in zabave pa napovedujejo tudi za jutri zvečer, in sicer okrog 21.30, ko bo na sporedu Fantozzi party (dvorana Giubileo v Ul. Mazzini št. 3) s kopico nerodnih natakarjev in številnih spodrsljajev. Za ta dogodek je na voljo samo 200 vstopnic. Pa morda še to; prijavo na športne dogodke in rezervacije vstopnic je možno poklicati na telefonsko številko 3489820895. (sč) 6 Petek, 9. januarja 2015 KULTURA / opčine - Tragedija na komisariatu Policisti pred sodnike zaradi smrti 32-letne Ukrajinke Nekdanji vodja urada za priseljence tržaške kvesture Carlo Baffi in trije policisti se bodo morali pred kazenskim sodiščem zagovarjati zaradi smrti 32-letne Ukrajinke Aline Bonar Diačuk. Tako je včeraj odločilo tožilstvo, ki je formalno obtožilo Baffija ugrabitve mlade ukrajinske državljanke, tri policiste pa, da pri tem tragičnem dogodku niso spoštovali navodil nadrejenih. Alina Bonar Diačuk si je 16. aprila 2012 vzela življenje na openskem policijskem komisariatu. Ukrajinka je imela za sabo težko in razburljivo življenje, v katerem je bilo več žalostnih kot srečnih trenutkov. Po besedah njenega odvetnika Sergia Mamelija se je leta 1996 že pri 16 letih znašla v zaporu, obsojena je bila zaradi uboja. Po prestani kazni se je v Ukrajini poročila, zakon pa ni bil uspešen. Z materjo sta se s trebuhom za kruhom odselili v obljubljeno deželo - Italijo, pridružila pa se jima je tudi njena sestra. Vse tri so najprej negovale priletne ljudi, sestri pa sta zatem zašli v nevarne kroge. Spoznali sta neke kriminalce, kar je bilo za Alino pogubno. Obe sta v obrobnih vlogah začeli sodelovati z mrežo tihotapcev ljudi, junija lani pa so ju v Gorici aretirali s skupino pribežnikov. V tržaškem zaporu sta si baje skupaj poskusili vzeti življenje, tega pa policija pozneje ni kdo ve kako upoštevala. 14. aprila 2012 naj bi Alino uradno izpustili na prostost. Dekreta za izgon iz države ni bilo, sama pa je svojemu odvetniku dejala, da ima dovolj denarja za pot v Milan, kjer sta ju čakali mati in sestra. Pred izhodom zapora pa jo je okrog 14. ure čakal avtomobil policije. Alino so odvedli na openski komisariat, kjer so jo v pričakovanju uradnega dokumenta o izgonu zadržali do ponedeljka, ko se je v zaklenjeni sobi obesila. Po ocenah državnega tožilstva naj bi v Trstu v zadnjih letih zabeležili vsaj 45 podobnih primerov, ki se sicer na srečo niso končali s tragedijo. Kvestor Giuseppe Padulano je v sporočilu za javnost izrazil spoštovanje do sklepa tožilstva in do bolečine družine pokojne Ukrajinke, hkrati pa tudi Pokojna Alina Bonar Diačuk bližino obtoženim policistom. Kvestu-ra je v zvezi s to preiskavo vseskozi aktivno sodelovala s tožilstvom. Zaupanje delu policije je izrazil tudi vodja tržaškega tožilstva Carlo Mastelloni, solidarni s kolegi in tudi z družino umrle Ukrajinke pa so člani policijskega sindikata Silp Cgil. Arhivski posnetek policijskega komisariata na Opčinah delovna nesreča - Včeraj dopoldne v škedenjski železarni Delavec padel z višine V železarni je včeraj prišlo do nezgode na delu fotodamj@n V škedenjski železarni je včeraj dopoldne prišlo do nezgode na delu, v kateri se je poškodoval 50-letni električar, ki je opravljal vzdrževalna dela na električni napeljavi v obratu. Kot so nam povedali gasilci, ki so z uslužbenci službe 118 prihiteli na prizorišče, se je nesreča zgodila v jutranjih urah. Med opravljanjem vzdrževalnih del delavec padel z višine štirih metrov, pri padcu pa se je poškodoval. Točen vzrok padca ni znan, morda je šlo za slabost ali nesrečno naključje. Sprva je kazalo, da utegnejo biti posledice hude, kasneje pa se je izkazalo, da ni bilo tako. Zdravstveno osebje je poškodovanega električarja z rumeno urgentno oznako odpeljalo v katinarsko bolnišnico, kjer so mu s CT (računalniško tomografijo) pregledali notranjost telesa, vendar težjih notranjih poškodb menda niso ugotovili. dežela - Včeraj v Vidmu Dežela FJK sprejela vodstvo družbe Burgo Predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Ser-racchiani se je v Vidmu včeraj popoldne sestala s pooblaščenim upraviteljem skupine Burgo Paolom Matteiem. Na srečanju so bili v ospredju položaj in perspektive za nadaljevanje proizvodnje in torej ohranjanje delovnih mest v papirnicah v Tol-meču in v Štivanu, govor pa je bil tudi o delovanju družbe in stanju v ostalih papirnicah. Mattei je na sestanku uvodoma spomnil na sporazum, ki so ga podpisali sredi decembra glede uporabe čistilne naprave v Tolmeču. To je bil sad odličnega dela javnih institucij, ki so v sodelovanju z zasebniki zagotovili delo v tovarni v Tolmeču za prihodnja leta, je ocenila predsednica Serracchianijeva. Mat-tei je dodal, da bo s tem dogovorom omogočena ohranitev delovnih mest, obenem pa se bo lahko skupina Burgo še okrepila. Kar zadeva štivansko papirnico, je Mattei poudaril dejstvo, da so se problemi skupine odražali v delovanju tovarne. Sicer so na srečanju poglobili še predvsem finančne težave skupine Burgo, o katerih je Mattei povedal, da je vodstvo skupine že sklenilo pomemben dogovor z bankami. To pomeni, da bo lahko skupina Burgo pripravila nov poslovni načrt in nakazala vse potrebne korake. Dežela FJK bo vsekakor stalno nadzorovala razvoj dogodkov, je v tej zvezi zagotovila predsednica Serracchianijeva. TDD o pravični trgovini Gostja oddaje TDD Predstavlja, ki jo pripravlja slovenski časnikarski oddelek RAI, bo nocoj Marija Besednjak, predsednica združenja Senza Confi-ni - Brez meja, ki vodi eno od tržaških pravičnih trgovin. Oddaja bo na sporedu nocoj okrog 20.50, po slovenskem televizijskem dnevniku RAI. Ponovitev bo v sredo, 14.1., ob 20.10. Skupščina levice Levica, ki se sklicuje na stališča grškega liderja Alexisa Ciprasa, vabi na odprto skupščino, ki bo nocoj ob 18. uri v Ljudskem domu pri Pončani. Govor bo o vsedržavni skupščini v Bologni 17. in 18. januarja in o volitvah v Grčiji, kjer jim je vzor združena levica Syriza. Popravek Pri predstavitvi izletov Primorskega dnevnika smo po pomoti zapisali, da bo potovanje po severni Poljski od 11. do 15. maja. Točen podatek je od 11. do 18. maja. Za napako se opravičujemo. občina trst - Pobuda Izredni prispevki za znižanje takse za uporabo javne površine Občina Trst obvešča, da bo od 12. januarja do 31. marca letos mogoče vložiti prošnjo za izredni prispevek za znižanje takse za uporabo javne površine v slučaju večjih ali manjših posegov za obnovo oz. preurejanje stavb. Na voljo je 140.000 evrov, od katerih bo 100.000 namenjenih posegom za gradbeno in energetsko obnovo, 40.000 pa za majhne posege na površinah, velikih največ 20 kvadratnih metrov. Pogoj za dostop do prispevka daje možnost prosilcu, da postopek uredi do 30. septembra, medtem ko se bodo morala dela začeti do 1. decembra letos. Za posege, ki predvidevajo preureditev, je predvideno 50-od-stotno znižanje takse v višini največ 2500 evrov, za majhne posege pa bo znižanje 20-odstotno v višini največ tisoč evrov. Lestvico prosilcev bodo oblikovali kronološko, na podlagi datuma vložitve prošnje, vsoto pa bodo izplačali v roku petih dni od zaključka uporabe javne površine. Obrazci so na voljo v občinskih uradih za uporabo javnih površin in za stike z javnostjo ter na spletni strani www.retecivica.trieste.it, za podrobne informacije pa je mogoče poslati sporočilo na naslov elektronske pošte uosp@comune.trieste.it. Včeraj danes Danes, PETEK, 9. januarja 2015 JULIJAN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 10.07. Jutri, SOBOTA, 10. januarja 2015 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje C, zračni tlak 1032,2 mb raste, vlaga 75-odstotna, veter 3 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. S Poslovni oglasi TRGOVINA RAČUNALNIŠKE OPREME IN ELEKTRONIKE IŠČE resno in zanesljivo osebo s tehničnim znanjem. Delovni urnik od torka do sobote. Življenjepis poslati na naslov oglas.annuncio@gmail.com 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA IZ TUJIH JEZIKOV in književnosti pomaga pri podpornem pouku, pisanju domačih nalog in učenju, od osnovne šole dalje. Tel. št.: 320-0335479. KROMPIR iz vrstnega okusa in po zelo ugodni ceni prodam. Tel. št.: 3476741791. PRODAM ford mondeo SW ghia TDI, letnik 2005, sive temne metalizirane barve, v dobrem stanju. Tel.: 3477145565. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO je v Prečniku odprl Šemec. Tel. št.: 040-200613. Loterija 8. januarja 2015 Bari 44 65 5 70 52 Cagliari 5 18 12 50 72 Firence 40 29 77 24 28 Genova 61 86 11 80 53 Milan 43 76 54 4 34 Neapelj 63 18 88 81 5 Palermo 86 70 51 17 66 Rim 2 34 10 71 74 Turin 16 18 17 86 78 Benetke 17 20 52 30 85 Nazionale 8 5 27 64 61 Super Enalotto št. 4 6 9 29 41 50 90 jolly 13 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitniki s 5 točkami 891 dobitnikov s 4 točkami 31.375 dobitnikov s 3 točkami Superstar 4.829.562,43 € 0,00 € 0,00 € 22.012,26 € 208,86 € 11,54 € 32 Brez dobitnika s 5 točkami 0,00 € 3 dobitniki s 4 točkami 20.886,00 € 121 dobitnikov s 3 točkami 1.154,00 € 1.585 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 9.110 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 17.935 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € nam na turifefcerju / TRST Četrtek, 8. januarja 2015 7 Ii Lekarne Do sobote, 10. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II ragazzo invisibile«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Pride«; 21.00 »Frank«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »La sto-ria di Cino«; 18.00, 21.45 »Joe«; 20.00 »L'immagine mancante«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.40 »L'amo-re bugiardo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 18.00, 19.50, 22.10 »American Sniper«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.20, 22.15 »The Water Diviner«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Big Eyes«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.50 »Annabelle«; 18.15, 21.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 18.45 »John Wick«; 18.00, 20.40 »Neuklonljiv Jack«; 16.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 17.00, 19.00 »Paddington«; 15.45 »Pingvini z Madagaskarja«; 17.40, 20.00, 21.10, 22.20 »Ugrabljena 3«; 16.10, 18.20 »Veliki hipohonder«; 16.20, 20.30 »Zgodbe iz hoste«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Eksodus: bogovi in kralji«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 18.15, 20.00, 22.20 »Ouija«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; Dvorana 3: 16.40 »Paddington«; 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »I cavalieri dello zodiaco - la leggenda del grande tempio«; Dvorana 4: 16.40 »Big Hero 6«; 18.20, 20.20, 22.10 »Si accettano miracoli«. SUPER - 15.30, 19.30 »Magic in the Moonlight«; 17.15, 21.15 »Storie pazzesche«. THE SPACE CINEMA - 16.15, 19.00, 21.45 »American Sniper«; 16.40, 19.00, 21.20 »Si accettano miracoli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisi-bile«; 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 16.40 »Big Hero 6«; 19.00, 21.30 »The imitation game«; 16.30, 19.00, 21.30 »Come am-mazzare il capo 2«; 16.00, 18.00, 20.00 »I cavalieri dello zodiaco«; 16.20, 18.50, 22.00 »The Water Diviner«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sniper«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.15 »Si accet-tano miracoli«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo in-visibile«; 20.20, 22.10 »Ouija«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.15 »The Imitation Game«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 12. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4. Sledila bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Mil-činskega na Katinari (Ul. Marcheset-ti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 12. januarja ob 16.30 OV Mavrica - Milje; 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ricmanje; 12. januarja ob 16.15 OŠ P. Voranc - Dolina; 12. januarja ob 17.30 COŠ F. Ven-turini, sestanek v Boljuncu; 12. januarja ob 17.00 COŠ Albin Bubnič -Milje; 14. januarja ob 17.00 COŠ Mara Samsa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 14. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ulici Caravaggio 4 in v petek, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511). VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo od 15. januarja do 15. februarja in vabi na skupno predstavitev vseh šol in vrtcev, ki bo v sredo, 14. januarja, ob 18.00 na sedežu šole, Ul. Frausin 12. Po uvodnem posegu bo možnost razgovora z vzgojiteljicami, učitelji in profesorji posameznih šol in vrtcev. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v sredo, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v v sredo, 21. januarja v vrtcu v Bar-kovljah (Ul. Vallicula 11) in v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00). M Izleti □ Obvestila VZPI - ANPI BOLJUNEC prireja izlet v torek, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu in vabi na tradicionalno kome-moracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je bil tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Info v klubu F. Prešeren ali na tel. 347-1573307 (Walter Maver). ANPI-VZPI NASELJE SV. SERGIJA - SV. ANA - KOLONKOVEC: danes, 9. januarja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, »Praznik včla-njevanja in razprava o Ukrajini«. Spregovorila bosta sen. Stojan Spetič in Irina Nazarova, rusko govoreča ukrajinska državljanka iz Marjupola. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočata, da se bo vadba Pilatesa v telovadnici nižje srednje šole v Dolini, spet pričela danes, 9. januarja, ob 19. uri. TAIJI (TAJČI) ZA DOBRO POČUTJE - Društvo Slovencev miljske občine sporoča, da se bo vadba nadaljevala danes, 9. januarja, ob 19.15 v prostorih ACLI v Miljah. Vabljeni tudi novi člani. Info na tel. 040-330798 (Marina). ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta do danes, 9. januarja. ŽUPNIJA REPENTABOR tudi letos organizira 8-dnevno popotovanje od 14. do 21. aprila v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Kdor se želi pridružiti naj sporoči do sobote, 10. januarja, na tel. 335-8186940. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 3470473606. OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. TERAPEVTSKA VADBA PILATESA, pod vodstvom Mateje Šajna, v prostorih KRD Dom Briščiki se bo nadaljevala ob ponedeljkih in petkih ob 9.30 ter ob četrtkih ob 19.30. Vabljeni novi člani ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Info na tel. 00386 40303578 (Mateja). TI JE VŠEČ GLEDALIŠČE? Osnovnošolska skupina SDD Jaka Štoka vabi k vpisu nove člane. Informativni sestanek bo v soboto, 10. januarja, ob 9. uri v Kulturnem domu na Proseku. Prijave na tel. št. 348-8278081. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Info in prijave na tel. 335-5476663 (Vanja). V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor. Po stari navadi bo tudi ofer za pevce. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. januarja, v Peterlinovo dvorano, na srečanje z bivšo županjo Fulvijo Premolin in novim županom Sandyjem Klunom. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NŠK vabita, v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti, na prvo letošnje srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se ji radi pridružili na povor-kah na Opčinah in Sovodnjah v ponedeljek, 12. januarja, od 19.30 za prijave in začetek del. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. Priče-tek 2. februarja. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agriturizma ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org. Pri-četek 2. februarja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v torek, 13. 1., ob 20.45; v soboto, 17. 1., od 14. ure bo potekal v Prosvetnem domu na Opčinah seminar za pevce. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slo-venskaprosveta.org. ŠC MELANIE KLEIN, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bo urad zaprt do 17. januarja. Informacije: info@melanieklein.org. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Re-pentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). Prireditve V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo dr. prof. Jože Bajzek danes, 9. januarja, ob 20. uri imel predavanje iz sklopa 7 predavanj »Sv. Pismo - knjiga življenja«. Vabljeni starši otrok v veroučnem obdobju in vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Naslov predavanja »Evangelij po Marku (Sin človekov -Kar je Jezus storil)«. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na Božično Novoletni koncert Mednarodne Operne Akademije Križ. Koncert bo v cerkvi v Križu v soboto, 10. januarja, ob 20.30 in ga bodo oblikovali Zbor in solisti Mednarodne Operne Akademije Križ ter OPZ Fran Venturini iz Dom-ja. Na večeru bodo sodelovali tudi mladi in študentje iz glasbenih univerz iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Rusije in Kitajske. Vstop prost. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na dva božična koncerta: v soboto, 10. januarja, ob 16.15 bo v domu za ostarele Ieralla, na Padričah, nastopila DPS Vesela Pomlad, pod vodstvom dir. Andreje Štucin; v četrtek, 15. januarja, ob 16.15 bo v domu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34, v Trstu, zapela DVS Primorsko, pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Ob poslušanju lepega petja bomo imeli tudi priložnost, da obiščemo tamkajšnje goste. ŽUPNIJA SV. ROKA - Nabrežina vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 11. januarja, ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Igo Gruden (Nabrežina), MoKZ Stane Malič (Opčine) in MeCPZ Sv. Jernej (Opčine). DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa (Bazovica) & Friends in MlVS Anakrousis (Gropada). Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert vokalne skupine »La rosa dei venti« v nedeljo, 11. januarja, ob 21. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja novoletni koncert v nedeljo, 11. januarja, ob 18.00 v SKD Anton Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni! SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 11. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah Novoletni koncert s Celjskim godalnim orkestrom (dirigent Nenad Firšt). TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani in v cerkvi v Nabrežini so na ogled ob sobotah in praznikih do nedelje, 11. januarja, od 16. do 20. ure. FOTOVIDEOTS 80 vabi na zanimivo predavanje o »Magnetoterapiji«, v sodelovanju z New Project Medical, ki bo v torek, 13. januarja, ob 18.30 na Ul. S. Giorgio 1. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ZePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, Komorni moški zbor Stane Malič iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - prireja tradicionalni Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni. Prispevki V spomin na predrago Lauro darujejo mož Gičko, hči Loredana in sin San-dor 400,00 evrov za CRO Aviano, 100,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu, 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Križu in 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na drago Lauro darujejo An-kica, Katja in Drago 50,00 evrov za CRO Aviano in 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na drago svakinjo Lauro Sed-mak darujeta Gaby in Mirko 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu in 100,00 evrov za CRO Aviano. V spomin na teto Lauro darujeta Dario in Dunja z družino 70,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Lauro Cesar Sedmak darujeta Irene in Gičko Košuta (Konto-vel) 20,00 evrov za CRO Aviano. Namesto cvetja na grob Bogumila Samse darujejo udeleženci pogreba 120,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Cvetko Vatovac daruje Iva Batič 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na drago Vinko Trampuž darujeta Klarisa in Elena 30,00 evrov za SKD Vigred. 9.1.2014 9.1.2015 Silvana Regent por. Peric Vedno v naših srcih. Tvoja družina 8 Petek, 9. januarja 2015 KULTURA šolstvo - Včeraj na Opčinah informativno srečanje za maturante slovenskih višjih srednjih šol Študij v Sloveniji je velika življenjska izkušnja Predstavitev priredila slovensko ministrstvo za izobraževanje in ZRSŠ v sodelovanju s konzorcijem Slovik »Ne sprašujte, kaj bi radi študirali, ampak, kaj bi radi postali. Ne izbirate študija, ampak življenjsko pot.« S temi besedami je direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Matejka Grgič sklenila uvodni del včerajšnjega informativnega srečanja o možnostih univerzitetnega oz. visokošolskega študija v Sloveniji, ki sta ga na Opčinah v sodelovanju s Slovi-kom priredila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Srečanje je bilo namenjeno maturantom slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki so skupaj s svojimi profesorji najprej napolnili dvorano openskega Prosvetnega doma, da bi prisluhnili uvodni predstavitvi o možnostih študija in birokratskem postopku vpisovanja ter prednostih študentskega življenja, nato pa so se podali v bližnjo dvorano Zadružne kraške banke, kjer so navalili na info točke štirih slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici), da bi pridobili čim več dodatnih informacij in gradiva. Obvezna prva prijava Študij na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih je vsekakor vabljiv, saj je Slovenija ena redkih evropskih držav, kjer je redni študij skoraj v celoti brezplačen, poleg tega predstavlja za zamejskega študenta veliko življenjsko izkušnjo, saj s tem spoznava tudi novo okolje in pridobiva nova znanja, je zbranim maturantom dejal podsekretar pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje Marko Koprivc, ki je uvodoma spregovoril poleg Grgičeve. Da pa lahko sploh študiraš na kateri od slovenskih univerz, je seveda potreben vpis, pri čemer je navzočim birokratski postopek glede vpisovanja orisal Dejan Senekovič z Univerze v Mariboru. Kdor namerava študirati na kateri od slovenskih univerz oz. samostojnih visokošolskih ustanov (pri tem pa mora paziti, ker je študij na nekaterih od omenjenih avtonomnih ustanov plačljiv), mora prebrati vsaj prvi del razpisa za vpis, ki ga bo ministrstvo objavilo do konca januarja (povezava bo objavljena tudi na spletni strani www.slovik.org), ter obvezno oddati prvo vpisno prijavo, za kar bo imel rok od 5. februarja do 5. marca (13. in 14. februarja bosta tudi informativna dneva). Vpis mora biti v elektronski obliki, pri čemer je treba prijavo z uporabniškim imenom in geslom tudi natisniti, podpisati in poslati, pri tem pa je mogoče izraziti tri želje oz. izbire glede študija. Omejitev vpisa oz. sprejemni izpiti pridejo v poštev le v nekaterih primerih, ko je npr. preveč vpisanih oz. ko je na nekaterih fakultetah predvideno zaprto število slušateljev. Uspešno sprejeti dijaki prejmejo sporočilo na dom do 24. julija, od 27. julija do 14. avgusta pa poteka vpisovanje v prvi letnik, maturanti slovenskih šol v Italiji pa morajo tudi opraviti postopek priznanja svoje višješolske diplome. Dobri pogoji za študij in pestro obštudijsko življenje Študijski programi sledijo bo-lonjskim smernicam, se pravi, da je študij razdeljen na tri leta prvostopenjskega in dve leti magistrskega študija (na nekaterih fakultetah sta stopnji združeni), katerim je možno dodati še tri leta doktorskega študija, študentje pa imajo res lepe pogo- je za študij, saj lahko računajo na univerze, ki razpolagajo s sodobno tehnologijo, poleg tega so jim profesorji in asistenti tako rekoč na voljo skoraj ves čas, je poudarila Vera Čipev, ki opravlja magistrski študij na Fa- kulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Razvit je tudi tutorski sistem, po katerem starejši študentje pomagajo mlajšim, gradivo je dosegljivo preko spleta, zelo »in« so izmenjave v okviru programa Erasmus, predavanja pa potekajo tudi v angleškem jeziku. A to še ni vse, saj se študent sooči tudi z zelo pestrim obštudijskim življenjem: tako ima številne možnosti za obisk koncertov ter kulturnih in športnih prireditev po ugodnih cenah, ne manjkajo niti zabavni ali svečani trenutki, status študenta pa nud vrsto pravic in ugodnosti, kot npr. subvencionirano hrano, prevoz in bivanje, zdravstveno zavarovanje, štipendije za najboljše študente, ena največjih prednosti pa je možnost dela preko študentskega servisa. Zato, je bilo rečeno, naj maturanti iz zamejstva le pridejo študirat v Slovenijo, ne bo jim žal, saj bodo pridobili ogromno izkušenj in imeli prednost, ker bo s tem na koncu pridobljena diploma ne samo list papirja, ampak veliko več. Ivan Žerjal / V Contradinem gledališču plesna skupina Kataklo Gledališče La Contrada ponuja drevi ob 20.30 v Bobbiovi dvorani zanimivo plesno predstavo italijanske skupine Kataklo z uspešnico Puzzle. V petnajstih letih delovanja nova postavitev predstavlja nov korak v poti raziskovanja lastne poti v zvrsti »physical theatra«, ki ga ansambel goji, in je obenem tudi razmislek o opravljenem delu. V Puzzle so združeni stari elementi in novosti, vsak član skupine je po svoje tudi avtor in tako v sestavljanko vsi prispevajo delček, ki je bistven in najde svoj prostor samo v skupini, v skupni ustvaritveni perspektivi. V gledališču Verdi Wagner, Brahms in Dvorak V gledališču Verdi se bo drevi ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red B) nadaljevala letošnja koncertna sezona. Zbor in orkester tržaške operne hiše bosta pod vodstvom Aleksandra Mar-kovica izvajala dela Richarda Wa-gnerja, Johannesa Brahmsa in Antonina Dvorâka. Solistka bo mezzoso-pranistka Laura Polverelli. Pupkin Kabarett se vrača Pupkin Kabarett bo drevi in v ponedeljek ponovno stopil pred občinstvo s predstavo Chi non lascia raddoppia, ki bo obakrat ob 21.01 v gledališču Miela, gost pa bo pisatelj Pino Roveredo. Diego Parassole v Miljah V okviru niza Muggia Cabaret bo dre-vi in jutri ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah nastopil Diego Parassole s predstavo Che bio ce la mandi buona. Narečno gledališče V okviru 30. sezone narečnega gledališča bo v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian drevi in jutri ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri, predstava skupine Ex allievi del Toti Il senatore Volpe v režiji Bruna Cappellettija. Razstava Claudia Saccarija V palači deželnega sveta Furlanije Julijske krajine bo danes ob 18.30 Marianna Accerboni vodila ogled razstave fotografij Claudia Saccarija. katinara - Koncert v okviru revije Nativitas v cerkvi sv. Trojice Skrbno pripravljen nastop V nabito polni cerkvi je občinstvo prisluhnilo pevskemu zboru Tončka Cok in članom pihalnega kvarteta Nomos Vzdušje božičnih in novoletnih praznikov se je v sredo podaljšalo na koncertu, ki sta ga društvo Lo-njer-Katinara in župnija sv. Trojice priredila v okviru revije Nativitas. Tudi tokrat je pobudo nagradil zelo dober odziv publike, ki je napolnila cerkev, da bi prisluhnila nastopu pevskega zbora Tončka Čok in pihalnega kvarteta Nomos. Flavtistka Sara Clanzig, oboist Marco Berrini, klarinetist Daniele Furlan in fagotist Aljoša Tavčar so za svoj uvodni nastop črpali iz dveh »klasičnih« virov božičnih repertoarjev: baročna in ljudska glasba. Lahkotnost in muzikaličnost sta zaznamovali prijeten instrumentalni uvod, v katerem sta zazveneli Mala slavnostna suita Jeana Philippeja Ra-meauja in Suita na norveške ljudske teme Edvarda Griega. Kvartet Nomos, a tudi organist Oskar Koc-jančič in pianistka Beatrice Zonta, so nato sodelovali z zborom s spremljavo nekaterih skladb bogatega, trodelnega programa, ki je upošteval slovenske božične »hite«, italijanske in latinske božične skladbe ter motive iz mednarodne literature za to obdobje litur-gičnega leta. Mešana zasedba mladih in nasmejanih pevcev se je izkazala z izvedbo skladb iz različnih obdobij, kulturnih in narodnih okolij, s primernim, premišljenim upoštevanjem naklonjenosti in zmožnosti pevcev. Zazveneli so na primer Štolcerjeva Rajske strune, Hallelujah Leonarda Cohena, a tudi Adamov Cantique de Noël, Leontovičevi zvonovi in italijanska Tu scendi dalle stelle, vse do radostne izvedbe vesele Joy to the world. Nastop pihalnega kvarteta Nomos v cerkvi sv. Trojice na Katinari fotodamj@n Dober koncert je odražal pozitiven trud, ki je vreden posebne pohvale, saj je bil program skrbno pripravljen in prisrčno podan pod vodstvom angažiranega zborovodje Manuela Purgerja. Pevci so bili med nastopom disciplinirani, predani, zbrani, a tudi navdušeni in motivirani (ko bi se spustili v detajle, bi potrebovali nekaj več sproščenosti, predvsem v fantovskih vrstah, potencial pa je res zanimiv). Pred sklepnim dodatkom z izvedbo Svete noči sta župnik don Giorgio in pater Rafko podala svoja novoletna voščila in sta izrazila veselje ob lepem doživetju, ki ga je pripravila skupina mladih pevcev in glasbenikov. Zbor Tončka Čok, ki ga sestavljajo pevci iz Lonjerja, Kati-nare in okolice, se bo v tem letu verjetno, večkrat postavil v ospredje s podobnimi, dobrodošlimi projekti in nastopi, saj bo letos novembra praznoval desetletnico delovanja. ROP / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 9. januarja 2015 9 palazzolo dello stella - Zlatar ubil finančnega stražnika in nato še sebe Umor in samomor v Furlaniji 48-letni Franco Pavan je svojega morilca prijavil zaradi spolnega nasilja - Zaprepadeni sosedi in domačini VIDEM - V kraju Palazzolo dello Stella v južni Furlaniji je včeraj prišlo do umora in samomora. 66-letni Angelo Brochetta iz Carlina je hladnokrvno ubil 48-letnega finančnega stražnika Franca Pavana in nato še sebe. Vzrok tragedije je maščevanje, saj je Pavan, ki so ga v vasi vsi poznali kot Jonnyja, svoj čas zaradi spolne zlorabe sorodnika sodstvu prijavil Brochetto, ki je bil zaradi nasilja nato pravnomočno obsojen. Morilec, ki je bil po poklicu zlatar, je zjutraj s pištolo vdrl v hišo svoje žrtve. Najprej je v pritličnih prostorih grozil Pavanovi ženi Germani Stel, nato stopil v prvo nadstropje, kjer je hladnokrvno ustrelil Pavana. Nato je odšel iz hiše, kjer se je ustrelil. Oba moška sta bila pri priči mrtva. V Brochet-tovem avtomobilu so karabinjerji našli sekiro in zažigalno napravo, zato sklepajo, da je 66-letni zlatar skrbno načrtoval umor. Preiskavo o tragediji vodi tožilec Raffaele Tito. Pavan, ki je služboval v San Gior-giu di Nogaru, je bil v vasi in v širšem okolju znana in priljubljena osebnost. Bil je predsednik krajevnega Udinese cluba in angažiran v krajevnih društvih ter prostovoljnih organizacijah. Podžupan Palazzolla Francesco Zoroddu je za dnevnik Messaggero Veneto povedal, da je krajevna skupnost hudo prizadeta in da ne more verjeti, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Zorod-du je pred nekaj dnevi v imenu občinske uprave nagradil pokojnega Pavana zaradi njegove dolgoletne angažiranosti na področju prostovoljstva in pomoči revnim. Prizorišče včerajšnje tragedije v Palazzolu dello Stella messaggero veneto V UKC Ljubljana še en primer evtanazije? LJUBLJANA - Vse kaže, da 83-letni nevrološki bolnik ni bil edini na nevrološki kliniki, za katerega sumijo, da mu je zdravnik z evtanazijo skrajšal življenje. Preiskovalci zdaj preiskujejo vsaj še enega bolnika, ki naj bi ga isti zdravnik na podoben način evtanaziral že januarja lani, je včeraj poročalo Delo. Že v sredo so mediji poročali o dogodku konec lanskega leta, ko naj bi zdravnik pri neozdravljivo bolnem nevrološkem bolniku opravil nedovoljeno evtanazijo, sicer ob želji svojcev. Življenje mu je skrajšal z mešanico kalija in morfija, bolnik pa naj takrat ne bi bil pri zavesti. Časnik Delo pa zdaj razkriva, da so preiskovalci naleteli na vsaj še enega bolnika, za katerega sumijo, da je bil evtanaziran januarja lani. Že sredina novica je odprla številne odzive in vprašanja o etičnosti evta-nazije. Zdravnik je začasno suspendiran, interni strokovni nadzor pa naj bi se končal v nekaj dneh. slovenija - Prometna varnost v lanskem letu 2014 najuspešnejše doslej Manj nesreč - Število mrtvih (107) v evropskem povprečju - Cilj je največ 70 mrtvih do leta 2022 LJUBLJANA - Leto 2014 je bilo po številu prometnih nesreč v Sloveniji najuspešnejše do zdaj, poudarjajo na agenciji za varnost prometa. Zgodilo se je 17.899 prometnih nesreč, kar je 16 odstotkov manj kot leta 2010. Izboljšanje stanja je po oceni policije posledica večjega nadzora in številnih preventivnih akcij ter posledičnega »premika v glavah voznikov«. Četudi se je prometna varnost v zadnjem letu izboljšala, pa pristojne po besedah vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) Igorja Velova čaka še veliko dela. Mrtvih je bilo sicer 17 manj kot leta 2013, in sicer 108, a se je za 13 odstotkov povečal delež hudo telesno poškodovanih. Leta 2013 so jih našteli 708, v letu, ki se je pravkar izteklo, pa 802. Lažje poškodovanih je bilo lani za devet odstotkov manj kot leto pred tem. Policija je lani izrekla več kot 303.000 glob, kar je 17.000 več kot leta 2013. Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo lani v primerjavi z letom 2013 za petino manj voznikov mopedov in motorjev, skupaj 17. Za isti odstotek je bilo tudi manj mrtvih kolesarjev (13). Za 35 odstotkov se je zmanjšalo število umrlih pešcev, in sicer z 20 mrtvih v letu 2013 na 13 mrtvih v letu 2014. S temi številkami se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, strateški cilj pa je, da leta 2022 število mrtvih ne preseže 35 mrtvih na milijon prebivalcev, torej okoli 70 na državni ravni. Upada tudi število povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Tovrstnih nesreč je bilo lani 1499, kar pomeni devetodstotni padec v primerjavi z letom prej. Še večji padec, kar 43-odstotni, pa beležijo v primerih smrtnih prometnih nesreč z vinjenim povzročiteljem. Lani jih je bilo 20, predlani pa 35. Lani je v takih nesrečah umrlo 22 ljudi, leto pred tem 38. špeter - Večstopenjska dvojezična šola Informativna srečanja in večer odprtih vrat za starše otrok, možno tudi prisostvovanje pouku ŠPETER - Večstopenjska dvojezična šola v Špetru prireja v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri na nižji srednji šoli v Špetru informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Štiri dni kasneje, v petek, 16. januarja, bo od 18. ure dalje v prostorih vrtca in osnovne šole v Špetru večer odprtih vrat. Učenci in učno osebje vseh šolskih stopenj tudi nižje srednje šole bodo predstavili nekatere še posebno zanimive dejavnosti. Informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole pa bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru, medtem ko bo informativno srečanje in za starše malčkov, ki bodo obiskovali 1. letnik vrtca, v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu. Šola omogoča staršem tudi obisk šolskih prostorov s tem, da lahko prisostvujejo pouku in si pridobijo potrebne informacije v naslednjih datumih: 19., 20. in 21. januarja od 10.30 do 11.45 v vrtcu in od 10.30 do 12.00 v osnovni šoli. PISMA UREDNIŠTVU Spomin na Boga Samso Del tržaške zgodovine in, čeprav veliko bolj skromne, tudi moje se je poslovil. S temi besedami bi lahko z grenkobo komentiral slovo Bogumila (Boga) Samse pri 86-ih letih. Njegova leta so označevali partizanstvo v mladosti, ki je v naših krajih prineslo tudi tragedije in globoke rane med Italijani in Slovenci, inteligentna in strastna obramba slovenske manjšine znotraj meja Italije tudi s pomočjo vodenja Primorskega dnevnika, odgovorne vloge v gospodarskih in kulturnih ustanovah Slovencev v FJK in tudi vložen trud v slovensko komponento Socialistične stranke. Vsega tega se dobro spominjam, jasno pred očmi pa imam tudi njegovo zadnje obdobje, ko kljub fizičnim težavam ni izgubil zanimanja za zgodovino in politiko. Z ganjenostjo se spominjam tudi časa, ko je hotel sodelovati pri ustanovitvi kulturnega združenja (tržaški liberalni socialisti), ki sem ga postavil na noge. Prepričano je verjel v reformizem in avtonomijo, nezamenljivo vrednoto pa je zanj predstavljalo prijateljstvo. To se je še posebej pokazalo, ko sva eden ali drugi v življenju naletela na težave in je bila za naju medsebojna opora zelo pomembna. Prijateljstvo, ki mi je omogočilo, da sem spoznal Lidijo, njegovo partnerko, s katero se je nato v zadnjih letih, ko je že živel na slovenskem Krasu tudi poročil. Neizbrisen nanj pa je še en spomin, ki v sebi nosi številne vidike njegove izredne osebnosti. Leta 1990 je bil pobudnik in organizator srečanja v neki gostilni v Senožečah med delegacijo PSI FJK in Milanom Kučanom, bodočim predsednikom nove Republike Slovenije. Še zdaj sem mu hvaležen, da mi je dal možnost, da sem v tako pomembnih trenutkih za zgodovino lahko spoznal in govoril Mfi s tako inteligentnim in pomembnim človekom, predvsem pa s pravim gospodom v politiki, kot je bil Milan Kučan. Deželni predsednik PSI Piero Zanfagnini, njegov namestnik Alessandro Colautti, podpredsednik deželnega odbora Gianfran-co Carbone in podpisani kot tržaški pokrajinski tajnik smo bili prevzeti in ganjeni ob Kučanovih besedah, s katerimi nas je seznanil z dramatičnimi dogodki, ki so vodili v neodvisnost Slovenije, in nam tudi pojasnil, zakaj je potreben naš poseg pri zunanjemu ministru De Mic-helisu, da bi se v mednarodni javnosti ustvarila potrebna solidarnost. In to so socialisti iz FJK tudi storili. Vloga Boga Samse takrat ni bila samo organizacijska. Aktivno je sodeloval v diskusiji in pokazal vso svojo politično strast, svojo ljubezen in navezanost na slovensko domovino in pripravljenost, da se poiščejo skupne rešitve z Italijani, ki jih je imel za glavne zaveznike v novi Evropi. Tudi zahvaljujoč takratnim njegovim prizadevanjem je na tistem srečanju prišlo do kvalitetnega skoka v odnosih med našo deželo in Slovenijo; in to v obdobju, ko so imele politične špekulacije v zvezi z odprtimi ranami iz obdobja po drugi vojni precej plodna tla. Zato je ena največjih zaslug, ki na najboljši način ovrednoti podobo Boga Same, prav gotovo ta, da si je vedno in v vseh oblikah prizadeval za pomiritev in strpnost med Italijani in Slovenci. Ciao, tovariš Bogo. Naj ti bo lahka zemlja! Alessandro Perelli TA TEDEN Neka angleška umetniška skupina se je odločila za hvalevredno pobudo. »Skupina je v Flandrijo v strelske jarke poslala umetniško družbo, ki naj bi zabavala tamkajšnje vojake s posebnimi predstavami. Neki londonski dnevnik opisuje potovanje ene teh gledaliških družb, ki je bila v francoskih strelskih jarkih. Umetnik, ki je bil v družbi, opisuje svoje neobično gostovanje sledeče: »Sedli smo v avtomobil, zaviti do nosa v gor-ke kožuhe. Vozili smo se po nepoznanih potih v nepoznane kraje. Še v Londonu so nam rekli, da ne smemo nikogar vprašati, kam se peljemo in da moramo iti, kamor nas peljejo. Kjer nas izkrcajo, da moramo dajati vojakom predstave. Štirje moški in tri lepe ženske, to so bili člani naše družbe. Dolgotrajno potovanje je bilo skrajno sitno, še bolj sitno pa poslušanje grmenja topov in prasketanje pušk. Končno smo se ustavili. Na stotine in stotine malih svetiljk nas je osvetljevalo in obkolili so nas vojaki. Spravili so takoj dame iz avtomobila, jim segali v roke in jih poljubovali. Prvotno so bile sicer v precejšnji zadregi, a koncem vseh koncev so na čast do- PRED 100 LETI movine pretrpele vse. Moj pes je živo skakal in priznati moram, da so se premnogi angleški vojaki bolj smejali in zabavali z mojim psom kakor z vso mojo umetnostjo. Izprva sem se bal, da hladni zrak ne bo ugajal našim glasovom in sem se bal indispozicije. Prve note sem pel nekako v strahu, toda moj pes Foksi, ki je neprestano poskakoval in se igral z vojaki, mi je vlil poguma v srce in zapeli smo, da je bilo veselje. Moje ženske ko-leginje so dajale posebne točke. Motili so nas močno topovi in Foksi, ki se je pri vsakem strelu stresel in močno zalajal. Na koncu smo konstatirali, da je streljanje polagoma ponehavalo in ko je ponehalo popolnoma, nam je neki častnik javil šaljivo, da Nemci respektirajo naš koncert in da tudi oni hočejo slišati naše pesmi. Naši vojaki so sovražniku v znak zahvale, da je prenehal s streljanjem, zaklicali: Hura! Vojaki se sicer niso mogli nasititi s pesmimi in naše koleginje so bile prisiljene da posežejo v najpikantnejši del svojega repertoarja. Tako smo obšli vse zakope. Ko se je zdanilo, smo šli zopet drugam. Foksiju so se zakopi tako priljubili, da se kar ni hotel ločiti od njih.« TA TEDEN Tudi letos je Trst obiskala starka »Befana«. »Najbolj se Befane veselijo otroci, toda tudi odrasli, zlasti pa tržaški mestni redarji, jo z veseljem pričakujejo, da jih obišče na mestnih križiščih. Obdaritev mestnih redarjev je dejansko najbolj vidna, saj je bilo na križiščih mestnega središča položenih toliko daril, da so jih zvečer morali odpeljati s kamionom na redarsko poveljstvo. Avtomobilisti, ki so sicer med letom v stalni »bojni pripravljenosti« proti čuvajem prometnega reda v mestu, so bili tokrat zelo radodarni. Ves dan so se avtomobili ustavljali na številnih križiščih in puščali redarjem najrazličnejša darila. Nekatera podjetja so obdarila redarje z zelo bogatimi darili, kot na primer z modernimi plinskimi in električnimi štedilniki, televizorji, pralnimi stroji in podobnim. Predstavniki oblasti so dopoldne prinesli svoja darila redarjem in jim čestitali za njihovo vsakodnevno požrtvovalno delo. Na križišču pri »Portici di Chiozza« je oblasti pri- PRED 50 LETI čakal in jih pozdravil poveljnik redarskega zbora polkovnik Dolce. Med prvimi je prišel župan dr. Franzil, ki je prinesel v imenu občinske uprave velik koš poln daril, za njim je prišel predsednik pokrajinske uprave dr. Delise, nato pa še kvestor dr. Pace, prof. Dulci v imenu deželne uprave in dr. Ruggeri v imenu vladnega komisariata. Vsi so redarjem izrekli voščila za leto 1965 ter priznanja za delo, ki ga opravljajo v mestu. Največ obdarovalcev je prišlo na glavna križišča okrog poldne, tako da so se v najkrajšem času pojavili ob semaforjih ali pa na sredi križišč veliki kupi najrazličnejših daril. Obdaritvi je prisostvovalo tudi mnogo ljudi, ki so se iz radovednosti ustavljali na najbolj prometnih križiščih. Ves dan je torej potekal v najbolj prijaznem vzdušju med avtomobilisti in redarji, ki so bili tokrat nadvse popustljivi, tudi proti tistim vozačem, ki malomarno in neodgovorno vozijo po mesntih ulicah. Svoja darila in voščila so prinesli redarjem tudi šoferji Rdečega križa in gasilci.« 10 Petek, 9. januarja 2015 KULTURA / naš pogovor - Tržaški režiser Igor Pison Projekt Trst, mesto v vojni nastal v pravem trenutku SSG od danes do nedelje gosti njegovo uspešnico Angel pozabe Za Igorja Pisona je bilo leto, ki se je pravkar izteklo, nedvomno uspešno. Na gledališki oder je postavil predstavi, ki sta z različnih zornih kotov pustili sled: v Ljubljani prvo dramsko adaptacijo literarne uspešnice Maje Haderlap Angel pozabe, v rojstnem mestu pa predstavo Trst, mesto v vojni, prvo dvojezično koproduk-cijo Slovenskega stalnega gledališča in Deželnega stalnega gledališča Il Rossetti. Angel pozabe, ki je nastal v produkciji SNG Drama, bo od danes do nedelje na sporedu v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Za vrhunsko predstavo, v kateri nastopajo Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof, vlada veliko zanimanje, o čemer priča tudi dejstvo, da so vse tri predvidene ponovitve že razprodane. Zgodbo o koroških partizanih so doslej odlično sprejeli tako kritiki kot gledalci. Kakšne pa so prednosti oziroma kritične točke dramske obdelave tako uspešne literarne podlage? 33-letni tržaški režiser pravi, da se ne izogiba dobrih tekstov, saj predstavljajo dodano vrednost. »Edino kritično točko predstavlja morda pritisk, ki ga občutiš, ko predeluješ bestseller. Ampak to spada zraven, zato ga je treba sprejeti. Če spoštuješ voljo avtorja in njegovo doživljanje romana, se nimaš česa bati. Seveda pa sem z velikim pričakovanjem in zanimanjem čakal na to, kako se bo Maja Haderlap odzvala na skrajšano, tako rekoč sfrizirano verzijo svojega romana. Jasno mi je bilo, da brez njenega končnega privoljenja ne bi mogel začeti z vajami.« Je dejstvo, da je tako kot avtorica tudi sam član manjšinske skupnosti, pozitivno ali negativno pogojevalo njegovo delo? »Nikakor. Naša manjšinskost ima drugačne specifile zato sem jo odmislil. Zanimala me je predvsem zgodba, njena pot od vasi do mesta in velemesta. Ko so me novinarji v osrednji Sloveniji spraševali o tem, sem večkrat citiral Hernija Mullerja, ki je na vprašanje, ali je novo delo napisal iz gledišča DDR, odgovarjal, da obstajajo tudi druge dimenzije sveta, kijih k sreči obvlada...« Igor Pison se vse življenje premika med slovenskim, italijanskim in germanskim svetom. Da se v njih počuti doma, je prišlo do izraza tudi pri njegovem gledališkem projektu Trst, mesto v vojni, v katerem je združil dva različna jezika in pogleda na svet. Predstavo so si najprej ogledali abo-nenti SSG, ves december pa je bila na sporedu tudi v gledališču Rossetti. Sta občinstvi drugače sprejemali dogajanje na odru? »Edina razlika je bila morda v tem, da so naši gledalci vajeni čisto drugačne estetike, ki je veliko bolj napredna. Mislim pa, da je bila v obeh primerih zelo dobro sprejeta. Organizatorje je zlasti skrbelo, kako bo italijansko občinstvo sprejelo dejstvo, da predstavo uvede in zaključi monolog v slovenščini. Na približno 1.500gledalcev je mislim le osem oseb predčasno zapustilo dvorano in se jezilo, da je v predstavi preveč slovenščine, velika večina pa jo je gledala do konca. Največja raz- hajanja so bila na nivoju mi je všeč/ni mi všeč, ne pa zaradi slovenščine, kar je velik dosežek: ko je predstava vsem všeč, je v tem nekaj problematičnega, saj obstajajo dobre možnosti, da si naredil banalno predstavo brez motečih točk.« Kakšne razlike pa je režiser opazil med italijanskimi in slovenskimi igralci, ki nastopajo v predstavi Trst, mesto v vojni? »Pozna se, da izhajajo iz dveh različnih gledaliških tradicij, med katerimi se je ena ustavila zelo zgodaj: zadnjih petdeset let Italijani niso razvijali svoje, kar se na primer pozna pri govoru in izgovarjavi, ki je avlična, retorična. Inovatorji, kot je bil Carmelo Bene, so bili redkost, Slovenci pa so vedno skrbeli za odrski jezik in ga razvijali. Druga razlika pa je opazna med igralci, ki imajo akademsko izobrazbo, in tistimi, ki so do podobnih rezultatov prišli preko dela: eni črpajo iz znanja, drugih iz izkušenj. Mislim pa, da smo bili na koncu blizu enega od ciljev predstave: da se je vsak igralec počutil enakovreden del projekta.« Predstava je nedvomno imela velik simbolni naboj; je ta zavest pogojevala režiserjevo delo? »Med pripravami sem skušal čim bolj ohraniti svoje režijsko stališče, da morata dva jezika in dva igralska stila predvsem dobro funkcionirati. Do določenega trenutka sem skušal delati bolj z glavo kot s srcem. Ko pa sem videl, da hodimo v pravo smer, sem se tudi zavedel, da je predstava nastala v pravem trenutku, da je mesto nanjo pripravljeno in da se splača vztrajati po tej poti, da nam ne bo treba na naslednjo skupno predstavo čakati dvajset let.« Jo že snujete? »Osebno ne, prepričan pa sem, da imata obe gledališči že kaj v peči.« Pisonove oči so namreč že uprte v Zagreb, kjer ga marca čaka premiera opere Ekvinocij Ivana Brkanovica. Vrača se k svoji veliki ljubezni -operni režiji, iz katere je tudi diplomiral na nemški akademiji. (pd) koncert - Rade Šerbedžija »Vrijeme je, draga, vrijeme je« Na oder sežanskega Kosovelovega doma bo v ponedeljek, 12 januarja, stopil Rade Šerbedžija, priznani gledališki in filmski igralec, a tudi pevec, ki ga odlikujejo karakterni vokal, izjemna interpretacija in boem-ska karizmatičnost. Na koncertih Radeta Šerbedžije je mogoče slišati nekaj etna, starogradskih pesmi, romskih balad, zimzelenih pesmi, že skorajda ponarodele šansone in tudi nekaj poezije. Nova plošča Vrijeme je, draga, vrijeme je, je izdelek z izvrstnimi, rahlo intimnimi pesmimi, a hkrati tudi hommage nekaterim velikim glasbenim avtorjem. Poleg akustične spremljevalne skupine bo z njim zaigral priznani igralec in pianist Jure Iva-nušič, ki že več let sodeluje s hrvaškim interpretom, decembra pa so ga gledalci Slovenskega stalnega gledališča lahko videli ob Maji Blagovič v recitalu Zlati prah v očeh. Ponedeljkov koncert se bo pričel ob 20. uri. Vstopnine stanejo od 17 do 20 evrov, abonenti Kosovelovega doma Sežana lahko unovčijo 10% popust (več informacij je na voljo na telefonski številki 00386 5 731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si). Že jutri dopoldne (ob 10. uri) pa bo na sporedu glasbena igra Peter in Volk Sergeja Prokofjeva, namenjena predvsem otrokom od 4. do 10. leta starosti. Njeno režijo je podpisal Sergej Verč, v njej pa igra tržaški gledališki igralec Franko Korošec. Vstopnine stanejo od 3 do 5 evrov. Brecljevo društvo ostaja brez prostorov na Gregorčičevi v Kopru Mestna občina Koper od Društva prijateljev zmernega napredka, ki mu predseduje Marko Brecelj, zahteva izročitev poslovnih prostorov na Gregorčičevi, ki jih je društvo uporabljalo 20 let. Občina želi prostorom dati novo vsebino. V društvu to ocenjujejo za škodljivo potezo, menijo tudi, da bi jim morali omogočiti delovanje v nadomestnih prostorih. Iz dopisa z dne 23. december 2014, ki so ga v društvu posredovali tudi medijem, je razvidno, da želi občina, ki je lastnica nepremičnine, prevzeti v posest prostore, ki so bili društvu oddani v gospodarjenje leta 1993, zanje pa niso sklenili niti najemne pogodbe niti niso zanje plačeval najemnine ali drugega prispevka. Društvo pozivajo, da v roku enega meseca od prejema dopisa prostore tudi izročijo. V društvu ob tem opozarjajo, da gre za novo škodljivo odločitev župana Borisa Popoviča in dodajajo, da bi jim morali omogočiti delovanje v drugih, nadomestnih prostorih. Programi, ki so se v zadnjih letih izvajali v omenjenih prostorih, že dolgo niso bili več namenjeni mladini, poudarjajo na občini in izpostavljajo, da bo nov mladinski center ne le namenjen mladim, ampak ga bodo ti tudi vodili in vsebinsko definirali. Ob tem so tudi povzeli besede župana Po-poviča, da »Marko Brecelj že dolgo ni več mlad, zato v mladinskem centru nima več kaj iskati«. (STA) videm Mednarodno odlikovanje Francoski režiserki nagrada Nonino 2015 glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Francoska režiserka Ariane Mnouchkine je dobitnica Nagrade Nonino 2015 Svetovno znana francoska režiserka Ariane Mnouchkine je dobitnica letošnje prestižne nagrade Nonino, ki jo vsako leto podeljuje istoimenska furlanska družina, proizvajalka žganih pijač. Mnouchkinovi bo odlikovanje konec tega meseca izročil režiser Peter Brook. Nagrajenka je med ustanovitelji pariškega gledališča Theatre du Soleil, v svoji dolgi karieri je režirala uspešne in priljubljene gledališke predstave v domovini in v drugih državah. Mednarodna nagrada Nonino bo letos šla v roke francoskemu pesniku Yvesu Bonnefoyu, medtem ko bo priznanje za mojstra sodobnega časa prejela ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum. V utemljitvi nagrade je Američanka opisana kot dosledna in odločna zaščitnica liberalizma, laicizma in človekovih pravic ter obenem teoretičarka globalne pravice. Nagrado Nonino Risit d'aur bo na slovesnosti v Percotu pri Vidmu, kjer je doma družina Nonino, prejel italijanski skladatelj, muzikolog in književnik Roberto De Simone. V utemeljitvi priznanje piše, da je nagrajenec po mnenju žirije veliko prispeval za zaščito in ovrednotenje italijanske glasbene kulture, posebno še neapeljskega glasbenega izročila. Monuments of an Elegy . The Smashing : Pumpkins Alternative rock Bertelsmann Music Group, 2014 Ocena: ★★★★★★ V novo leto bomo stopili s skupino The Smashing Pumpkins, ki je nekoč veljala za eno izmed glavnih grunge in alternative rock zasedb ameriške glasbene scene. Bend, ki je v devetdesetih letih pošteno žagal s svojimi »depresivnimi« kitarami, danes v bistvu ne obstaja več. Po pravici povedano je skupina izgubila - zapustila tisti sound že pred petnajstimi leti, a pustimo to. Zgodovino benda iz Chicaga bi morali razdeliti na dva dela. »Pravi« Smashing Pumpkins so svojo glasbeno kariero zaključili leta 2000 z izidom ploščka Machina / The Machines of God. Zasedba se je nato razpustila, šest let kasneje pa je pevec in ustanovitelj skupine Billy Corgan ponovno postavil na noge glasbeni projekt. Stare člane je Cor-gan zamenjal z novimi, le bobnar Jimmy Chamberlin je prva leta še »vztrajal« ob pevcu. Danes stoji ob Corganu kitarist Jeff Schroeder, basisti in bobnarji pa se stalno spreminjajo. Pri snemanju novega albuma Monuments to an Elegy je na primer Corganu priskočil na pomoč prijatelj in bobnar Tommy Lee. Nov album spada v neke vrste glasbeno trilogijo poimenovano Teargarden by Kaleidyscope. Plošček Monuments to an Elegy je drugi del trilogije, potem ko je leta 2012 izšla prva plošča Oceania. Nov album je krajši, traja le malo čez pol ure, izdala pa ga je nemška glasbena založba Bertelsmann Music Group. Pesmi Tiberius in One And All (We Are) sta eni izmed redkih, ki še spominjata na stare »zlate« čase. Naslednja Being Beige je že nekoliko bolj pop obarvana, a vselej »sprejemljiva«. Corgan je tokrat svoj sound obarval z uporabo klaviatur in kar nekaj sintetizatorjev zvoka. Ti pridejo do izraza v marsikaterem komadu, tu mislim na primer na pesmi Anaise, Monuments in Anti - Hero. Te skladbe bodo gotovo navdušile nove oboževalce ameriškega benda, razočarale pa zelo verjetno starejše privržence. Komad, ki pa naj ne bi spadal na eno Corganovo ploščo je pesem Run To Me, neke vrste disko pop balada. Kaže, da bo konec leta zagledal luč še tretji del glasbene trilogije, dvomim pa, da se bo Corganov glasbeni trend spremenil ... / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 9. januarja 2015 1 1 dežela furlanija julijska krajina - Reforma Spletni posvet • ■ vt o zvezi občin TRST - Pet vprašanj o novih zvezah občin. Na spletni strani dežele Furlanije Julijske krajine jih zastavlja javno posvetovanje o deželnem zakonu o reformi krajevnih uprav. Z javnim posvetovanjem namerava občinska uprava zbrati »koristne elemente za pripravo načrta za ozemeljsko preureditev, ki bo vsebovala ozemeljske razsežnosti zvez občin,« piše na deželni spletni strani. V okviru procesa o prenovi sistema krajevnih uprav želi deželna uprava izvedeti za mnenja občanov, krajevnih upraviteljev in predstavnikov interesnih skupin o dveh glavnih aspektih reforme: ustanovitvi in ozemeljski razčlenitvi zvez občin. Nov deželni institucionalni sistem sloni na dveh temeljih: deželi in občini. Zveze občin bodo zagotovile večjo učinkovitost pri upravljanju servisov in sodelovanje med uradi, kot so to že dokazale nekatere deželne izkušnje, je še zapisano na deželni spletni strani. Z javnim posvetovanjem, v okviru katerega bodo zbrana mnenja »različnih akterjev«, bo mogoče izluščiti »koristne elemente za pripravo načrta za ozemeljsko preureditev, to je dokumenta, ki bo vseboval ozemeljske razsežnosti Zvez občin ob spoštovanju nekaterih že določenih kriterijev, kot so, na primer skladnost z ozemljem zdravstvenih podjetij, ki že leta predstavlja pozitiven primer združenega upravljanja na medobčinski ravni,« napoveduje deželna spletna stran. Javnega posvetovanja se lahko udeležijo, kot rečeno, posamezni občani, predstavniki krajevnih uprav (javnih uprav, ustanov in krajevnih zdravstvenih podjetij in drugih) ter predstavniki interesnih skupin (podjetij, sindikatov, trgovinskih zbornic, podjetniki, predstavniki raziskovalnih ustanov). Vprašalnik vsebuje vsega pet vprašanj. Prvo zadeva družbeno gospodarske cilje, ki bi jih morale uresničiti zveze občin (predlaganih je devet odgovorov, anketiranec jih lahko izbere največ tri). Drugo vprašanje se nanaša na glavne funkcije in službe, ki bi v zvezi občin lahko zagotovile višjo kvalitetno raven in »izboljšale racionalizacijo stroškov« (predlaganih je 14 funkcij, služb in dejavnosti, anketiranec jih lahko izbere največ tri). Tretje vprašanje ponuja v vpogled mapo deželnega ozemlja, razdeljenega v 17 vrisanih ozemelj novih zvez občin. Prva zveza občin (a) je imenovana Julijska (Giuliano) in obsega območje tržaške pokrajine. Obsežna je 212,5 kvadratnega kilometra in šteje 232.601 prebivalca. Druga zveza (Spodnje Posočje) obsega devet občin (Doberdob, Gradež, Fo-ljan-Redipulja, Tržič, Ronke, Škocjan ob Soči, Špe-ter ob Soči, Štarancan in Turjak) za 250,9 kvadratnega kilometra površine s 70.263 prebivalci. Tretja zveza občin (c) imenovana Gornje Posočje obsega 16 občin (Koprivno, Krmin, Dolenje, Fara, Gorica, Gradišče ob Soči, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Romans, Zagraj, Števerjan, Šlovrenc, Sovodnje, Vileš), meri 216,2 kvadratna kilometra in šteje 69.880 prebivalcev. Anketa sprašuje, ali taka ozemeljska razčlenitev »odgovarja ciljem zvez občin.« Četrto vprašanje sprašuje o možnih prednostih novih zvez občin (9 predlaganih odgovorov), peto pa sprašuje o možnih kritičnih točkah zvez občin (od sedmih predlaganih odgovorov lahko anketiranec izbere tri). Deželni zakon o reformi krajevnih uprav je bil objavljen v deželnem uradnem vestniku 17. decembra. Spletno javno posvetovanje ga torej ne more spremeniti, preko njega pa lahko občani, predstavniki krajevnih uprav in interesnih skupin izrazijo svoja mnenja o napovedani ustanovitvi Zvez občin. Za izraženje svojih mnenj pa imajo kaj malo časa, saj se bo spletno posvetovanje zaključilo v ponedeljek, 12. januarja. Niti mesec dni pa vstopu reformnega zakona v veljavo. M.K. Zveze občin: a - Julijska b - Spodnje Posočje c - Gornje Posočje d - Gornja vzhodna Furlanija e - Karnija f - Centralna Furlanija j - Nadiške doline g - Terska dolina k - Zahodna spodnja Furlanija h - Srednja Furlanija l - Vzhodna spodnja Furlanija i - Gričevnata Furlanija m - Tilment n - Furlanski Dolomiti o - Livenza p - Sile q - Noncello koper - Natečaj za najboljšo podjetniško idejo Že devetič Podjetna Primorska Rok za oddajo prijav 16. februar - Komisija bo izbrala 10 do 12 finalistov, zmagovalci v posameznih kategorijah bodo znani maja dentov v okviru kategorije Optimist ohranjajo tudi posebno nagrado za najboljšo študentsko podjetniško idejo. Pomembna novost letošnjega razpisa bo večji poudarek na osebni predstavitvi prijaviteljev, ki bo prinesla kar 30 odstotkov celotne ocene prijavljene ideje, je navedel Maršič. Rok za oddajo prijav je 16. februar. Nato bo strokovna komisija izbrala 10 do 12 finalistov, ki bodo de- slovenija - Vodja slovenske države na posnetkih Boruta Krajnca Predsednik delavec Stenski koledar iz Pahorjeve volilne kampanje izdalo kulturno združenje Made in China LJUBLJANA - V slovenski umetniški in politični javnosti je naletel na veliko zanimanje stenski koledar s fotografijami iz volilne kampanje predsednika Boruta Pahorja. Posnel jih je fotograf tednika Mladina Borut Krajnc, fotografije so nastale leta 2012 v okviru Pahorjevega predvolilnega projekta Skupaj -spodbujajmo drug drugega. Predsednik Pahor, ki se je udeležil predstavitve koledarja na sicer skupinski razstavi fotografov Mladine se je Krajncu zahvalil za njegovo idejo in dodal, da ga fotografije spominjajo na zelo ustvarjalen in živahen del kariere v času volilne kampanje, ki je bila nekoliko nenavadna in drzna, vendar dobro sprejeta med ljudmi. »Petin-štiridesetkrat sem šel v času volilne kampanje med ljudi in oba z avtorjem pogrešava na fotografijah bistveno - ljudi, s katerimi sem delal, vendar jih fotograf ni mogel upoštevati na fotografiji, ker bi moral zaprositi za njihovo dovoljenje,« je dejal slovenski predsednik. Bolj kot koledar je to sicer fotografska knjiga (izšla je v omejenih izvodih), ki jo je izdalo kulturno-umetniško združenje Made in China. Delo s podobami predsednika Pahorja je oblikoval Vasja Cenčič. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič (levo) in direktor UIP med včerajšnjo predstavitvijo letošnjega natečaja Podjetne Primorske uip KOPER - Z včerajšnjim dnem se je odprla že deveta sezona natečaja za najboljšo podjetniško idejo primorske regije Podjetna Primorska. Pomembna novost letošnjega natečaja je večji poudarek osebni predstavitvi podjetniške ideje, je poudaril direktor UIP Dorijan Maršič. V okviru Podjetne Primorske je do zdaj nastalo 47 novih start-up podjetij. Od omenjenih start-upov jih je 84 odstotkov tudi »preživelo«, je na včerajšnji novinarski konferenci Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP) v Kopru izpostavil Maršič. V tem obdobju so ovrednotili skupno več kot 300 podjetniških idej in nudili podporo pri pripravi poslovnih načrtov 93 podjetniškim timom, je rezultate UIP pri prenosu znanja iz akademske sfere na gospodarstvo v okviru natečaja, ki ga organizira UIP v sodelovanju z Univerzo na Primorskem (UP) povzel Maršič. Tako kot doslej bodo prijavitelji tekmovali v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji Optimist, ki je namenjena tistim brez predhodnih podjetniški izkušenj, in v kategoriji Navigator za izkušene podjetnike. Za spodbujanje večjega vključevanje štu- ležni dodatnega izobraževanja in mentorstva pri pripravi poslovnega načrta. Predvidoma maja bodo razglasili zmagovalce v različnih kategorijah, ki bodo deležni vavčerjev za paket svetovalnih in drugih storitev podpornega podjetniškega okolja ter najema poslovnih prostorov v okviru inkubatorja. Nagradni sklad znaša 10.000 evrov. Na UIP so iz Podjetne Primorske v povprečju inkubirali tri podjetja letno. Kot je ocenil Maršič, zaradi krize v zadnjih letih ni bilo veliko poguma za ustanavljanje novih podjetij, računa pa, da bodo tudi pri njih začutili del trenutnega gospodarskega zagona. V letošnjem letu UIP obeležuje desetletnico delovanja. O uspešnosti inkubatorja na področju izobraževanja in osveščanja o vlogi podjetništva priča tudi podatek, da je letno v dejavnosti UIP vključenih okoli tisoč med študenti in predstavniki širše javnosti. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič pa se je dotaknil tudi zelo slabega finančnega stanja, na katerega je sedanje vodstvo univerze ob nastopu mandata naletelo na UIP, saj je bilo za skupno 400.000 evrov »dolgov, posojil in neplačanih računov«. V vmesnem obdobju je vodenje UIP prevzel prorektor Rok Stra-šek, ki je ta dolg nekoliko zmanjšal, je navedel Marušič. Direktor UIP Maršič pa je izrazil upanje, da bodo proces finančne sanacije zaključili še v tem letu. www.primorski.eu1 1 Četrtek, 8. januarja 2015 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občinsko knjižnico so obnovili, sedaj jo morajo še opremiti Po štirih letih knjige iz zabojev V Doberdobu se je skupaj z gradnjo prizidka ob nižji srednji šoli zaključila tudi obnova občinske knjižnice, ki je zaprta od aprila leta 2011. Takrat so knjige odpeljali v Jamlje, kjer so jih spravili v neuporabljeno sobo v prvem nadstropju večnamenskega središča; zdaj naj bi knjige v kratkem vzeli iz zabojev in jih spet postavili na police, kjer bodo zopet na razpolago ljubiteljem branja. »Čakamo na gasilce, ki si morajo ogledati tako prizidek ob nižji srednji šoli kot tudi obnovljeno knjižnico. Komaj bodo opravili ogled in prižgali zeleno luč, se bodo šolarji vselili v nove prostore, hkrati se bo začelo opremljanje knjižnice,« napoveduje doberdobski podžupan Daniel Jarc in pojasnjuje, da imajo na voljo še nekaj denarja za dokončanje zadnjih del in za ureditev šolskega dvorišča: gre za okrog dvajset tisoč evrov, ki so jih dobili kot zadnjo tran-šo »zakladka« od prodaje podjetja za javne storitve Iris. »Kako bomo opremili knjižnico, pa še nismo dokončno odločili. Nekaj opreme že imamo, v glavnem stare mize in police, vendar so obnovljeni prostori nekoliko večji od prejšnjih, tako da bomo potrebovali še kaj novega,« pravi Jarc in pojasnjuje, da bi seveda nova oprema prispevala tudi k lepšemu izgledu knjižnice, v kateri bo na razpolago okrog 8600 knjig. »Za nakup nove opreme bomo poskrbeli s sredstvi, ki jih Nižja srednja šola z novim vhodom v knjižnico (levo); zaboji s knjigami v Jamljah (zgoraj) bumbaca trenutno imamo, drugače pa bomo vložili prošnje tudi za nove prispevke. Knjižnico bi namreč radi tudi primerno tehnološko opremili; decembra so ob telovadnici namestili centralo, na katero bodo na pobudo dežele povezali optične kable, ki jih bodo nato speljali do županstva in tudi do knjižnice,« pravi Jarc in razlaga, da gre za nekaj let stari projekt dežele, ki se šele zdaj uresničuje, pa vendar bo tako županstvu kot knjižnici zagotovil hitro internetno povezavo. Dežela FJK mora sicer še povezati Ron-ke z Doberdobom z optičnim kablom, ki ga bodo položili pod pokrajinsko cesto; dela naj bi se začela v prihodnjih mesecih in naj bi se zaključila v razmeroma kratkem času. »Naš namen je, da bi v prihodnosti omogočili tudi domačinom povezavo z optičnim kablom, vendar še ni znano, kdaj in kako bo to mogoče storiti,« pravi Jarc in pojasnjuje, da imajo v doberdobski občini težave z hitro internetno povezavo, ki jo je mogoče koristiti edino preko brezžičnih sistemov, kakršen je na primer Wi Max. V pričakovanju na odprtje prizidka ob doberdobski nižji srednji šoli pa morajo poskrbeti še za manjše popravilo. Iz sončnih panelov za gretje sanitarne vode na strehi šolskega poslopja je v prejšnjih dneh priteklo nekaj vode. Ugotovili so, da je treba pritrditi še eno cev, za kar naj bi v kratkem poskrbeli poverjeni izvajalci del. (dr) goriška - Knjižnici v Sovodnjah in Števerjanu Sovodenjska se bo selila Nove prostore bodo uredili v obnovljeni Butkovičevi domačiji - V Števerjanu sobivanje s šolo Svojo občinsko knjižnico imajo tudi v Sovodnjah in v Števerjanu. So-vodenjska je bila v zadnjih dneh zaprta in jo bodo po novem spet odprli v ponedeljek, 12. januarja. »Svojčas smo imeli občinsko uslužbenko, ki je bila usposobljena tudi za knjižničarsko delo; v zadnjih letih pa smo za knjižničarsko osebje poskrbeli s terminskimi pogodbami,« pojasnjuje sovodenjska županja Alenka Florenin in pristavlja, da so ravnokar podpisali konvencijo z Goriško Mohorjevo družbo, ki bo zagotovila knjižničarko za ponovno odprtje knjižnice. Sovodenjska knjižnica bo s prihodnjim tednom spet odprta z običajnim urnikom; ob ponedeljkih si bo mogoče knjige izposoditi med 10. in 13. uro, ob torkih med 16. in 18. uro, ob četrtkih med 15. in 18. uro, ob petkih pa med 8.30 in 10.30. V sovodenjski knjižnici skupno hranijo okrog 13.100 knjig, imajo tudi manjšo zbirko DVD in CD zgoščenk. Na sedanji lokaciji je knjižnica natanko deset let, za prihodnost pa razmišljajo o selitvi v obnovljeno Bu-tkovičevo domačijo. »Knjižnica se bo selila v Butkovičevo domačijo; vprašanje je, če v celoti. Osnovna šola in vrtec sta namreč v neposredni bližini sedanje lokacije, tako da bomo še razmislili, ali morda mladinski oddelek pustiti, kjer je,« pravi sovodenjska županja Floreninova. V Števerjanu se občinska knjižnica nahaja v poslopju osnovne šole; v njej hranijo okrog 12.500 knjig. »Knjižnica je odprta dvakrat tedensko; knjižničarka je v njej prisotna dvakrat po dve uri na podlagi konvencije, ki jo že veliko let imamo z Goriško Mohorjevo družbo,« pravi števerjanska županja Franka Padovan. V Števerjanu je knjižnica odprta ob ponedeljkih med 11. in 13. uro ter ob četrtkih med 14.30 in 16.30; zaradi sobivanja v istem poslopju so njeni najbolj pogosti obiskovalci šolarji, sicer pa so po besedah županje prostori pretesni, da bi v njih prirejali predstavitve knjig ali literarna srečanja, ki so pa stalnica v Sovodnjah. Lani se je v sovodenjski knjižnici zvrstilo več knjižnih predstavitev z avtorji iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev; večkrat so knjižnico obiskali tudi otroci tako iz vrtca in osnovne šole. (dr) sovodnje Strehi spet grozi veter Sunki že pustili za sabo škodo Veter, ki je ob izteku lanskega leta pošteno zapihal, je posledice svojega pohoda pustil na občinski telovadnici v Sovodnjah. Začel je odkrivati katransko folijo, ki prekriva strešno strukturo objekta. Upravičena je bojazen, da bodo nadaljnji sunki postopoma dvigovali prevleko, nakar utegne močnejši sunek dodobra odkriti streho, dež, ki bi uhajal v nezaščiteno telovadnico, pa povzročiti še večjo škodo. Ko je poleti 2012 veter odkril večji del strehe, je občina za sanacijo potegnila iz žepa 25 tisoč evrov. Zato je priporočljivo takoj ukrepati. Knjižnica v Števerjanu (zgoraj), pravljična urica v sovodenjski knjižnici (spodaj) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 9. januarja 2015 13 goriška - Polž pustoši po vrtovih nadloga Vrtičkarji se zadnje čase precej pritožujejo nad škodo, ki jo predvsem na solatnicah povzroča vrsta polža arion vul-garis, poimenovana tudi španski lazar. Ime ima po svoji domovini, Španiji, k nam pa je, kot kaže, prišel kot slepi potnik s pošiljkami iz uvoza. »Prve pojave tega polža pri nas smo zabeležili že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja,« pojasnjuje Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu. Zelo zgodaj se je pojavil prav na Goriškem, kamor so ga po vsej verjetnosti uvozili s hlodovino. Španski lazar je na Goriškem, pa tudi drugod po Sloveniji in Italiji, prisoten že vsaj štiri desetletja. Na Goriškem je praktično povsod: v Vipavski dolini, v Brdih, na Krasu, seveda pa se nikakor ne zmeni na državno mejo. Tako v Sloveniji kot v Italiji ga je mogoče opaziti povsod, kjer je vlaga. Zaradi določenih lastnosti ga prištevamo med invazivne tuje vrste. »Ta polž je zaradi svoje debele kože precej odporen na sušo, ker ima zelo debelo sluz, naravni sovražniki, kot so krastače in ptiči, ga nimajo preveč radi, ker je njegova sluz grenka. Zato se je zelo dobro obdržal in je trenutno najbolj škodljiva vrsta polžev pri nas,« pojasnjuje Seljak. Španski lazarji kot vsi ostali polži ljubijo vlago, zato se zadržujejo v visoki travi, pod korci, skratka povsod tam, kjer so zaščiteni pred soncem. Pojavnost tega škodljivca je v veliki meri povezana z vremenom: ko je veliko vlage in dežja, je primerkov veliko več kot pa v sušnih letih. »Lani je bilo zaradi obilice padavin z njim veliko težav, v sušnih letih pa jih je manj,« dodaja strokovnjak z novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. To vrsto polža lahko zatiramo s pobiranjem. Seljak svetuje, da se na vrt postavi na primer korce, kamor se ti Razpasel se je tudi po Panovcu, kjer dela »družbo« rekreativcem foto c. sclauzero gorica - Pokojnine Ohraniti želijo sedanji termin izplačevanja Državni zakon stabilnosti predvideva, da naj bi na deseti dan v mesecu izplačevali pokojnine upokojencem, ki prejemajo več pokojninskih rent. Iz goriškega pokrajinskega urada zavoda INPS pa glede tega napovedujejo, da si bodo še naprej prizadevali za izplačevanje pokojnin edino na prvi in šestnajsti dan v mesecu. Prvega januarja so tako že ravnali, sedaj pa iščejo rešitev še za prihodnje mesece. »Nikakor nočemo oškodovati upokojencev in jim povzročati težave, zato pa si bomo prizadevali za ohranitev sedanjega termina izplačevanja,« poudarjajo iz pokrajinskega urada zavoda INPS. Sprememba naj bi sicer zadevala le upokojence, ki prejemajo več pokojninskih rent skupaj in so bili zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju. polži čez dan radi skrijejo pred soncem, nato pa jih enostavno poberemo. Obstaja pa tudi kemični način zatiranja, ko na robove vrtov položimo kupčke ustreznega sredstva. Ravno lani so po trgovinah z opremo za vrtičkarstvo in kmetijstvo opazili, da se je prodaja strupov zelo dvignila v primerjavi s prejšnjimi leti. To nam je potrdil tudi trgovec iz Štandreža, ki ima tovrstno trgovino v Gorici. Ker je obojespolnik, se španski lazar zelo hitro razmnožuje, zaradi že omenjenih lastnosti pa teh polžev suša ne tako zreducira kot druge. Če k temu dodamo še dejstvo, da jih naravni sovražniki ne marajo preveč, lahko zaključimo, da so njegove možnosti za preživetje veliko večje kot pri drugih vrstah. »Poleg tega je to vnesena vrsta polžev, ki ni od tu. Prvi pojavi so bili nekje konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let. K nam so se verjetno razširili s hlodovino ali zelenjavo. Točno se niti ne ve. Domovina španskega lazarja pa je severna Španija in zahodna Francija. Na Goriškem smo ga v primerjavi s Slovenijo imeli zelo zgodaj. Nato se je razširil po vsej državi, razširjen pa je tudi drugod po Evropi,« pojasnjuje Seljak. Ta vrsta polža ima zelo rada solatnice oziroma mehke dele rastlin, kjer povzroči veliko škode, paradižnika in ostalih plodovk se redkeje loti. Rad se zadržuje predvsem pri tleh. Ena od njegovih značilnosti je tudi ta, da rastlin ne grize, temveč se jih loti s posebnim strgalcem, ki jih ima na jeziku. Na sluzi lahko prenaša tudi nekatere bakterije, ki sicer ne ogrožajo človeka, z lazenjem pa lahko onečedi zelenjavo. Španski lazar je oranžne do rjave barve. Tukajšnjo vrsto lazarja, ki je značilne opečnate barve, je že skoraj izpodrinil, ker se z njim križa. »Vrsta rdečega lazarja je zaradi španskega lazarja postala v Evropi že precej redka,« še dodaja Seljak. Katja Munih goriška - Regija na milanskem Expoju Štirinajst dni v izložbi Na RRA se dogovarjajo s ponudniki - O udeležbi primorskih vinarjev dokončne odločitve še ni Na svetovni razstavi Expo v Milanu se bo med slovenskimi regijami kot druga predstavila Severna Primorska. Po besedah direktorja Regijske razvojne agencije (RRA) za Severno Primorsko, Črto-mirja Špacapana, bodo v ospredju predstavitve gospodarstvo v luči t.i. električne prihodnosti, gastronomija in turistična ponudba.Predstavitev goriške oz. sever-noprimorske regije bo predvidoma v drugi polovici maja, prva pa se bo na svetovni razstavi, ki se začne prvega maja letos, med slovenskimi regijami predstavila obalno-kraška. »Skupaj z našim gospodarstvom bomo imeli štirinajst dni na voljo razstavni prostor na Expoju. Nekaj je že določenih tem, ki se jih moramo držati, z ostalimi predstavitvami pa se jim bomo prilagajali,« je povedal Špacapan. RRA se zato pogovarja z vsemi možnimi ponudniki, od ži-vilsko-predelovalne industrije do industrije, ki proizvaja električne avtomobile. Predstavitev pripravljajo v sodelovanju z območnimi gospodarsko in obrtnimi zbornicami. Računajo na okoli dvajset različnih podjetij in številne obrtnike, ki bodo s svojo obrtniško in predvsem kulinarično ponudbo poskušali premamiti mimoidoče obiskovalce, da se bodo ustavili ob slovenskih stojnicah. Seveda si želijo, da bi se lahko predstavili tudi primorski vinarji, vendar dokončne odločitve še ni, saj še ni jasno, ali bodo lahko predstavljali in ponujali na degustacijah tudi alkoholne izdelke. »Radi bi se predstavili tudi z nekaterimi presenečenji, k sodelovanju želimo privabiti nekatere naše najboljše športnike, od Tine Maze do Valterja Birse, ki je že igral nogomet v Milanu,« je še dejal direktor RRA za Severno Primorsko. Seveda brez predstavitve primorske kulinarike ne bo šlo, dovolj je bo tako na razstavnih stojnicah kot tudi v prodajalni tipičnih izdelkov in pridelkov. Gospodarstveniki pa bodo imeli za sestanke s poslovnimi partnerji iz celega sveta na voljo posebno sobo. Eden prvih terminov predstavitve na svetovni razstavi v Milanu je dober tudi za turistično promocijo pred poletno turistično sezono. Interesa za sodelovanje na Expoju v Milanu, ki ga bo po pričakovanjih obiska- STARA GORA Ranjeni delavec stabilen Preiskava sredine delovne nesreče, ki se je pripetila v Stari Gori, še poteka. Kot smo poročali, je podor zemljine pri delih ob podpornem zidu pod sabo pokopal dva delavca, državljana Kosova. Za 39-letnega moškega so bile poškodbe na kraju dogodka usodne, mlajši, 25-letni delavec, pa je bil huje poškodovan. Njegovo stanje je bilo včeraj stabilno. Nesrečo preiskujejo tudi pristojna delovna inšpekcijska služba ter novogori-ški policisti in kriminalisti. (km) lo okrog dvajset milijonov obiskovalcev, je po Špacapanovih besedah veliko. Zato upa, da bodo z nekaterimi največjimi severno-primorskimi podjetji, med katerimi je tudi novogoriški Hit, s primernimi vsebinami in dogodki dobro zapolnili štirinajst predstavitvenih dni. »Glede na to, da je ta Expo nam najbližji, moramo to priložnost dobro izkoristiti,« je dejal Špacapan. Poleg Italijanov, ki so tradicionalno najboljši poslovni partnerji primorskega gospodarstva, računajo tudi na obiskovalce iz evropskih držav, Expo pa je priložnost za srečevanje z obiskovalci tudi iz oddaljenih držav, saj bo na razstavi »pravi svet v malem«, je še dodal sogovornik. ronke - Na pokopališču Za žare na voljo novih 108 mest Pokopališče v Ronkah V rekordnem času se je zaključila širitev pokopališča v Ronkah, kjer so se že dalj časa soočali s prostorsko stisko. Za izvedbo gradbenih del je podjetje Bososo iz kraja Locate Triulzi blizu Milana potrebovalo le dva delovna dneva. »Dela je opravilo res izredno podjetje; njegovi delavci so se izkazali, saj so bili hitri in profesionalni,« poudarjajo iz ronškega tehničnega urada in pojasnjujejo, da se je postopek za širitev ronškega pokopališča začel pred nekaj meseci. Takrat so se odločili, da bodo boljše izkoristili območje na desni strani vho- bonaventura da, kjer je bilo nekaj neizkoriščenega prostora. Načrt je tako predvidel postavitev treh betonskih kolumbarijev za pokop žar in posmrtnih ostankov preminulih, ki so jih delavci milanskega podjetja postavili v samih dveh dneh. V vsakem kolumbariju je prostora za 36 žar, tako da je skupno na voljo novih 108 mest. Širitve-na dela so skupno vredna 65.000 evrov. Kolumbariji so narejeni iz betona; delavci so že zgrajene dele med sabo povezali in pritrdili v tla, tako da so bili pri svojem delu lahko izredno hitri. tržič - Dom za starejše občane Dnevna oskrba brez podražitve Na kraju sredine nesreče bumbaca V Tržiču se po novem letom ni podražila cena oskrbnih dni v domu za starejše občane v Ulici Crociera. Na podlagi indeksa Istat Foi bi morala biti podražitev 0,1 odstotna, vendar so se na tržiški občini odločili, da ohranijo dosedanje cene. »Morebitna podražitev oskrbnih dni na podlagi indeksa Istat Foi bi prinesla v občinsko blagajno tako malo denarja, da smo se odločili ohraniti dosedanje cene,« poudarjajo na tržiškem županstvu in pojasnjujejo, da so podražili edino ceno kosil ob posebnih priložnostih, kot so božič, velika noč, rojstni dnevi, in veljajo za sorodnike oskrbovancev; cena se je dvignila s petih na osem evrov. Omenjena praznična kosila je treba naročiti vsaj osem dni prej. Cena oskrbnih dni v domu za starejše občane v Ulici Crociera ostaja tako nespremenjena. Za nesamostojne starejše občane je treba dnevno plačati 67,77 evra, ki jim je treba odšteti 16,60 evra deželnega prispevka, tako da skupni znesek znaša 51,17 evra in velja za starejše občane, katerih kazalec Isee presega 25.000 evrov. Za starejše občane s kazalcem Isee od 15.000 do 25.000 evrov stane oskrbni dan 49,67 evra, za občane s kazalcem Isee pod 15.000 evrov pa 48,67 evra. Občinska uprava je potrdila tudi dosedanje cene storitev dnevnega centra. 14 Petek, 9. januarja 2015 GORIŠKI PROSTOR gorica - Pripovedno-pevski večer Božič po svetu Dogodek sta priredila Mednarodna operna akademija iz Križa in Lion's klub »Bilo je nekoč ...« Tako se začenjajo pravljice, ki so vzbujale in še vzbujajo zanimanje in radovednost med otroki po vsem svetu ne glede na njihovo narodnost. Pravljični prizvok je imel tudi lep pripovedno-pevski večer, ki ga je v sredo gostil Kulturni dom v Gorici. Že sam naslov prireditve - Božična pravljica ... po svetu - je bil naravnan na svet domišljije in čarobnosti, ki sodi v praznični čas okrog božiča in novega leta. Dogodek je priredila Mednarodna operna akademija iz Križa pri Trstu v sodelovanju z Lion's klubom iz Gorice. Zamisel, režijo in izvedbo koncerta gre pripisati glasbenemu pedagogu in obenem vodji kriške Operne akademije, Aleksandru Švabu, ki mu je uspelo v enotno prireditev vključiti več generacij pevcev in igralcev, od dedka pa do odraslih in otroških pevskih zborov - skupaj več kot petdeset nastopajočih. Vse se je sukalo okrog pripovedk in pravljic dedka (v osebi Aleksandra Švaba), ki je radovednim otrokom prebiral in opisoval božične navade po svetu. V pripoved je vključil tudi osebnosti, kot so Sveti Miklavž, Dedek Mraz in Božiček v vseh njihovih izpeljankah. Pripovedi so se prepletale z božičnimi pesmimi raznih narodov. Otroški zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi dirigentka Suzana Žerjal, ter moški in ženski zbor Operne akademije iz Križa so na odru in v dvorani prepevali italijanske, slovenske, furlanske, nemške, angleške, ruske, ukrajinske, španske, portugalske in poljske pesmi. Šlo je za nekak ringa raja v odkrivanju božičnih navad, pa tudi za srečanje med ljudmi različnih jezikovnih in kulturnih korenin. Poleg slovenskih otrok zbora od Domja so večeru dali pečat pevke in pevci iz Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Rusije in Kitajske, ki so trenutno na izobraževalnih pevskih tečajih na Operni akademiji v Križu. Švabu so pri dirigiranju raznih zborovskih skupin pomagali še Alessandro Menduto, Suzana Žerjal, Desire Brog-gi in Fabio Zanin, na klavir pa je nastopajoče spremljal Jan Grbec. Pripovedovanje je potekalo v italijanščini, pesmi pa so bile odpete v izvirnih jezikih. Rekli bi skoraj, da je prireditev, namenjeno večinoma italijanskemu občinstvu v dvorani, pripravil pretežno slovanski kulturni svet. Ob zaključku je Aleksander Švab podrobno obrazložil zasnovo dogodka, pobudo pa so pozdravili še predstavniki Lion's kluba iz Gorice in predstavnica ruskega kulturnega centra za FJK, ki je izpostavila plodne stike in kulturna prepletanja med evropskimi narodi. (vip) gorica - V vrtcu Sonček »Vsi veselo na sani v dolge zimske dni« Božičnica v vrtcu Sonček Še pred počitnicami so Zajčki in Medvedki iz goriškega vrtca Sonček, v Ulici Max Fabiani, pripravili božičnico, na katero so povabili starše in sorodnike. Z verzi, ugankami, pesmicami in plesi so prikazali glavne dogodke in praznovanja, ki potekajo v jesenskih in zimskih mesecih. Barvani jesenski listi padajo z dreves in živali v gozdu se pripravljajo na zimsko spanje. Otroci že nestrpno pričakujejo dobrega moža - svetega Miklavža, ki prinaša darila pridnim, porednim pa tudi šibice. Razveselijo se prvih snežink, z njimi zaplešejo in izdelajo čudovitega snežaka. V adventnem času malčki prižigajo sveče in pričakujejo sveto noč, ko se v jaslih rodi Jezušček; osliček in vol ga grejeta, pastirčki prihitijo in mu radostno zapojejo. Vse to se je dogajalo v vrtcu Sonček, kjer so otroci vsem prisotnim enoglasno zaželeli vesel božič in srečno novo leto ter jih s plesom povabili: »Vsi veselo na sani v dolge zimske dni!« Nastopajoči na odru goriškega Kulturnega doma foto k.d. gorica - Natečaj za najlepše jaslice v Svetogorski ulici Nadejajo si sodelovanja s svetogorsko razstavo Za prihodnje leto si nadejajo večjega sodelovanja s svetogorsko razstavo, z organizatorji katere jih druži ljubezen do postavljanja jaslic. V središču Margotti v Svetogorski ulici v Gorici so v torek nagradili udeležence natečaja za najlepše jaslice, pobudnik katerega je Goričan Cor-rado Thomann. Med »jasličarji« so bili tudi sovodenjski osnovnošolci. »Prvi natečaj smo organizirali leta 2005, nakar smo iz leta v leto imeli vedno več razstavljavcev. Letos jih je bilo preko dvesto, največ jih je bilo iz Gorice, nekaj tudi od drugod,« pravi Thomann. Prijavilo se je tudi nekaj razstavljavcev iz Nove Gorice. »Za prihodnje leto želimo okrepiti sodelovanje s prijatelji, ki prirejajo razstavo jaslic na Sveti Gori. Naša že- Miniaturne jaslice v klavirju (zgoraj) in jaslice sovodenjskih otrok (desno) bumbaca lja je, da bi kake jaslice prinesli tudi k nam,« poudarja Thomann, ki že nekaj let skrbi, da je goriška razstava čim bolj dvojezična. V slovenščino so letos prevedli nekaj gradiva in letake, dvojezični so bili tudi cestni znaki, s katerimi so označili pot do župnišča Marije kraljice, kjer je bila postavljena razstava. Prvo mesto na letošnjem natečaju so zasedle jaslice, ki so jih izdelali varo- vanci goriškega centra CISI in otroci iz vrtca Forte del Bosco. Med udeleženci so bili tudi učenci petega razreda osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj; jaslice iz žgane gline so izdelali pod mentorstvom učiteljice Katje Foschini. Na šoli je že tradicija, da vsako leto postavijo jaslice pod drevesce učenci petega razreda, ki jih velikokrat sami izdelajo in pri tem skušajo biti čim bolj izvirni. gorica - V Kulturnem domu Velikonočna pleskarija uvaja v furlanski festival V januarju niz treh komičnih predstav - Med režiserji tudi Mauro Fontanini V goriškem Kulturnem domu bodo jutri dvignili zastor 15. Festivala furlanskega komičnega gledališča (Teatri comic furlan), ki ga prirejajo združenje Ter-zo Teatro iz Gorice, društvo Gorizia Spet-tacoli in Kulturni dom s pokroviteljstvom Fundacije goriške hranilnice in zadružne banke iz Ločnika. V njegovem okviru se bodo v januarju zvrstile tri predstave. Uvodni dogodek bo že jutri, 10. januarja, ko se bodo ob 20.45 člani gledališke skupine Baraban iz Vidma predstavili s komedijo Une sblancjade di Pasche; avtor dramskega besedila je Maria Gioit-ti Del Monaco, režiser pa Claudio Mez-zelani. Naslednja predstava bo v soboto, 24. januarja, ko bo na vrsti Tele scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont v postavitvi gledališke skupine Sis Scussons Scussas iz Romansa; avtor in režiser komedije je Mauro Fontanini. Festival furlanskega gledališča bo v soboto, 31. januarja, sklenila predstava Sespis vi- lz predstave Une sblancjade di Pasche demskega združenja Clar di Lune in v režiji Loredane Fabbro. Festival je običajno dobro obiskan ter privablja gledalce iz okoliških furlanskih občin in pa iz goriškega Podturna in Ločnika. V zadnjih letih se ga udeležujejo tudi slovenski ljubitelji komičnega teatra. Vstop na predstave je možen le z brezplačnimi vabili, ki so vsakomur na voljo v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma v Gorici. Pogled 7 v Mestni galeriji Danes ob 19. uri v novogoriški Mestni galeriji odpirajo bienalno razstavo »Pogled 7: Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu: Popolnoma sveže«. Predstavila jo bo kustosinja Galerije Božidar Jakac, Barbara Rupel, primorski prispevek k razstavi pa kustosinja in direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, Pavla Jarc. Odprta bo do 30. januarja. Pri realizaciji sodelujejo štiri izbrane regionalne galerije: Galerija Božidar Jakac (Kostanjevica na Krki), Galerija sodobne umetnosti Celje, Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Mestna galerija Nova Gorica. (km) Skozi različne spomine V avli hotela Sabotin v Solkanu so včeraj odprli razstavo del Enza Valenti-nuza, ki živi in ustvarja v Romansu. Opus del z naslovom »Skozi različne spomine« (DiVERSAmente ricor-dARTI) prinaša avtorjevo interpretacijo zgodovinskega spomina na prvo svetovno vojno. Za izrazno sredstvo je izbral kamen, nabran po kraški pokrajini. Avtorja in njegova dela je predstavil slikar Aleksander Peca. (km) / GORISKI PROSTOR Petek, 9. januarja 2015 1 5 nova gorica - Čezmejni projekti v korist podjetij Lažje povezovanje čez mejo Vsako tretjo sredo točno opoldne se bodo sestajali člani in nečlani Gospodarske zbornice, medsebojno se bodo spoznavali in razpravljali o težavah in mreženju Novogoriška Gospodarska zbornica sodeluje pri dveh čezmejnih projektih, Adria Tmn in Transarmon, s katerima želi svojim članom pomagati do večje konkurenčnosti in opravljati storitve preko meje. Obenem pa tudi sama začenja s pomočjo podjetnikom iz regije, predvsem preko povezovanja in mreženja. Cilj projekta AdriaTinn je povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij v Jadranskem območju ter spodbujanje njihove internacionalizacije. V njem sodeluje osem držav - med njimi tudi Slovenija in Italija - in 20 partnerjev. Projekt poudarja inovacije in mreženje kot dva ključna elementa za trajnostni razvoj malih in srednjih podjetij, kar naj bi vodilo v splošen razvoj gospodarstva EU. Projekt bo tako razvil konzorcij, ki bo obsegal gospodarske zbornice, ki bodo zastopale interese podjetij ter jim omogočale najti ustrezne mentorje in jih spodbujale k mreženju; institucije za raziskave in razvoj, ki bodo nudile ustrezno podporo pri razvoju inovativnih proizvodov in storitev; regionalne organe, ki bodo sooblikovali politike in strategije za spodbujanju sektorskih inovacij in mreženje. »V življenje ga torej spravljamo preko dveh aktivnosti: prva je mentoriranje podjetjem, kjer potrebujejo pomoč za posamezna področja. Slednjih je pet: poslovni modeli, internacionalizacija, marketing, projektni management in zaščita intelektualne lastnine. Z mentoriranjem smo začeli prvega septembra lani, obsegalo bo 150 ur. Druga aktivnost pa je info točka, t.i. help desk, kjer bomo nudili informacije o finančno-administrativnih storitvah, gospodarskem pravu in osnovnih usmeritvah v podjetništvu,« pojasnjuje Mirjam Božič, direktorica Gospodarske zbornice za severno Primorsko. Projekt se je začel konec leta 2013, zaključuje se marca 2016. Ko je po odpravi omejitev, ki so ovirale prost pretok ljudi, blaga in storitev in po odprtju schengenske meje naraščajoče število malih in srednje velikih podjetij ob meji začelo poslovati na čezmejnem območju, so se pri tem pokazale številne razlike med obema državama na področju predpisov in raznih uredb. Osnovni namen projekta Transar-mon je torej prispevati k odpravi neskladnosti med Slovenijo in Italijo ter čez-mejnim podjetjem obeh držav zagotovi- ti pogoje za seznanjanje s spremembami zakonodaje za namene njenega usklajevanja in jim tako omogočiti lažje in prožnejše delovanje na mejnem območju. V okviru projekta, katerega vodilni partner je Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta, sta bila izdana priročnika o čezmejnem poslovanju slovenskih podjetij v Italiji in obratno. Gospodarska zbornica za severno Primorsko začenja še s projektom, ki ga je poimenovala Točno opoldne. Ob tej uri se bodo vsako tretjo sredo v mesecu na sedežu zbornice dobivali tako člani kot nečlani. »Namen je v medsebojnem spoznavanju in razpravi o različnih težavah, ki tarejo podjetnike, mreženju ... V goste bomo povabili tudi ustrezne strokovnjake,« napoveduje Božičeva. (km) NOVA GORICA Koliko se počutimo evropske državljane? V prostorih novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) bo v ponedeljek od 18. ure dalje okrogla miza na temo »Nacionalna in evropska identiteta«. Iztočnica za razpravo bo tudi deseta obletnica od vstopa Slovenije v EU. O tem, kako državljani vidimo in dojemamo EU, koliko se počutimo evropske državljane in koliko se nacionalna identiteta prilagaja novemu medkulturnemu okolju, bodo spregovorili Matej Makarovič, dekan FUDŠ, Tea Golob iz FUDŠ, Bojan Brezigar, predsednik družbe DZP-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Laris Gaiser, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Pogovor bo moderirala Arnela Karat iz Slovenskega panevropskega gibanja, ki v sodelovanju s FUDŠ organizira dogodek. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU V DESKLAH bo v soboto, 10. januarja, ob 20. uri komedija Gorana Vojnovica »Tak si« v izvedbi SiTi Tatra BTC in Kreker iz Ljubljane; informacije in rezervacije kd.svoboda@siol.net. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 10. januarja ob 21. uri plesna predstava »Magic Shadow«, nastopa plesna skupina Catapult; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 9. januarja, ob 20. uri pravljična satira »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net ali 003865-3352247. Razstave V GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00 V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 bo v soboto, 10. januarja, ob 18.30 odprtje razstave Chiare Gatta z naslovom »Costellazioni«; na ogled bo do 21. januarja ob delavnikih 10.0012.00, 16.00-19.00. NA SVETI GORI: v frančiškanskem samostanu bo do 11. januarja na ogled razstava jaslic. Sodelujejo tudi vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme in vrtec iz Doberdoba. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo 10. januarja ob 19. uri odprtje razstave Marca Arrigonija »Graffiti d'autore«; na ogled bo do 22. januarja. 3 Koncerti NA PALKIŠČU: v večnamenskem središču Pavlina Komel na Palkišču bo v soboto, 10. januarja, ob 20. uri novoletni koncert. Nastopili bodo moški in mla- dinski pevski zbor prosvetnega društva Kras Opatje selo in solist David Crosel-li, ki ga bo na harmoniki spremljal Vili-jem Gergolet. Koncert bo tudi priložnost za poravnavo društvene članarine. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 12. januarja ob 20.15 koncert Ruskega komornega orkestra St. Petersburg, solist bo violinist Dmitri Ber-linsky; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 0038653354016. V GORICI: v cerkvi Sv. Ivana bo v soboto, 10. januarja, ob 20.30 dobrodelni koncert v spomin na Mirka Špacapana. V KROMBERKU: v Domu kulture bo v soboto, 10. januarja, ob 19. uri božično-novoletni koncert. Nastopili bodo MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Slavec Solkan in mladinski pevski zbor OŠ Frana Erjavca. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo 10. januarja, ob 21. uri koncert skupine I Virtuosi del Carso skupaj s skupino HisTrio. 23. januarja ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. »BOŽIČ VSEOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice in MlPZ Anakrousis iz Gropade. »BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovo-denj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Si ac-cettano miracoli«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Big Eyes«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Si ac-cettano miracoli«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Co-me ammazzare il capo 2«. Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo invisibi- le«; 20.20 - 22.10 »Ouija«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Imitation Game«. □ Obvestila ALCI obvešča, da bo v soboto, 10. januarja, od 15. do 18. ure na sporedu januarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Reziji zaprti še danes, 9. januarja. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na »Dan odprtih vrat« licejskega pola (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Nova tehniško-ekonomska smer za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega) v sredo, 14. januarja, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Mavrica v Bračanu v torek, 13. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pikapolonica v Pevmi v sredo, 14. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ke-kec v Števerjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 12. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zor-zut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 14. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pev-mi v četrtek, 15. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fa-biani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 13. januarja, od 8.30 do 10.00; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v petek, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja); v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čriček v Doberdobu v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; vrtec Barčica, Ul. Capitello v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Ziv Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja v šolskih prostorih v Doberdobu informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v šolskem letu 201516 obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Za starše OŠ Voranca v torek, 13. januarja, ob 17.30, za starše OŠ Ljubke Šorli v četrtek, 15. januarja, ob 17.30. VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU prireja informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred nižje srednje šole, v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri na nižji srednji šoli v Špetru. Večer odprtih vrat bo v petek, 16. januarja, od 18. ure dalje v prostorih vrtca in osnovne šole v Špetru: učenci in učno osebje vseh šolskih stopenj tudi nižje srednje šole bodo predstavili nekatere še posebno zanimive dejavnosti. Informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole, bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru in za malčke, ki bodo obiskali 1. letnik vrtca, bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu. Šola nudi možnost obiska šolskih prostorov s tem, da starši lahko prisostvujejo pouku in si pridobijo potrebne informacije v naslednjih datumih: 19., 20. in 21. januarja od 10.30 do 11.45 v vrtcu in od 10.30 do 12.00 v osnovni šoli. Prireditve V KROMBERKU: v gradu bo v sklopu muzejskih torkovih večerov v torek, 13. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige Jožeta Šušmelja »Andrej Baron Winkler 1825-1916«. Predstavitev in pogovor z avtorjem bo vodil Branko Marušič. Prireja Goriški muzej. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 13. januarja ob 17. uri v sklopu niza »Otroški torki« ustvarjalna delavnica za otroke; 15. januarja ob 18. uri bo v sklopu niza »Literarni četrtki« predstavitev knjige »Alma M. Karlin«. Več na www.ng.sik.si. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 15. januarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gostja večera bo Ljudmila Novak, predsednica stranke Nova Slovenija - Krščanski demokrati, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekdanja evropska poslanka. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. L. Mali oglasi PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Paola Mlekuz por. Ungaro iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na pokopališču. DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Franco Brisco (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 11.00, Fani Vi-sintin por. Lakovic (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Benito Laurenti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Giovannina Tessaro vd. Mania, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 12.30, Mario Val-covich, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Umberto Grillo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Elda Biagio-ni vd. De Mei (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču. 1 Četrtek, 8. januarja 2015 APrimorski r dnevnik Shaqiri odslej za Inter MILAN - Švicarski nogometaš Xherdan Shaqiri se iz munchen-skega Bayerna do leta 2019 seli k Interju. Švicar (zanj sta se zanimala tudi Liverpool in Juventus) bo pri Interju igral na posodo do konca sezone, a ga mora klub junija obvezno odkupiti za 15 milijonov evrov, še dva bo dodal, če se bo uvrstil v ligo prvakov. Inter je v tem prestopnem roku že ujel Nemca Lukasa Po-dolskega. Shaqiri je v bavarski klub prišel leta 2012 iz Basla, vendar v zadnjem času ni več dobival veliko priložnosti za igro. nogomet - Mitja Viler, Koprčan v dresu Maribora Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Slovenija proti Katarju LJUBLJANA - Slovensko nogometno reprezentanco 27. marca čaka prva tekma nadaljevanja kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016, tekmec v Ljubljani bo San Marino, tri dni zatem pa se bodo izbranci Srečka Katanca na prijateljski tekmi v Dohi pomerili s Katarjem. Slovenija se je s Katarjem že pomerila marca 2010 in v Ljudskem vrtu zmagala s 4:1. Reprezentanca Katarja je prvo tekmo igrala leta 1970 proti Ba-hrajnu. Katar bo sicer leta 2022 gostil svetovno prvenstvo. Ni res, da je naša liga zanič Primorec Mitja Viler, ki igra za NK Maribor v prvi slovenski ligi, je hvaležen sogovornik. 28-letni Koprčan (njegov vzdevek je Rulo) se je veselil četrtega mesta na nagradi Naš športnik 2014, ki smo jo primorski novinarji z obeh strani meje podelili pred koncem leta v goriškem kulturnem centru Lojzeta Bratuža. »Četrto mesto je ponavadi za športnike nehvaležno. Kako pa sem lahko žalosten, saj sem bil na odru v družbi najboljših Primorcev, tudi z italijanske strani meje. Zame je bilo to v veliko čast. Odkar nagrajujete skupno, je postala nagrada še bolj prestižna,« je najprej poudaril simpatični Mitja, ki se je pred tem pogovarjal s trenerjem NK Kras Repen Tončijem Žlogarjem. »S Tončijem se dobro poznava. On je v Sloveniji prava ikona. Vsi ga spoštujejo. Je pošten človek, ki ima za seboj tudi bogato kariero. Želim mu, da bi uspel tudi kot trener. Spremljam nastope Krasa v D-ligi. Kras je v Sloveniji, tudi po zaslugi nekaterih slovenskih nogometašev, dobro poznan klub. Upam, da bodo dosegli obstanek v četrti ligi in da bodo morda nekega dne celo napredovali v C-ligo. Bilo bi res zanimivo, tudi za Slovenijo,« je pol v šali pol zares dejal Viler, ki je svoje nogometne korake začel pri FC Koper. O sebi pravi, da je univerzalec: »V članski ekipi nisem igral le na vratarskem mestu.« Najboljši je na levi strani igrišča, odlikujeta ga tekaška moč, dober udarec s sposobnostjo vključevanja v napadalne akcije, smisel za podaje. »V nogomet me je vpeljal oče, ki je bil prav tako nogometaš, pozneje tudi trener.« Mitja je bil tudi član mladinskih državnih selekcij. Pri Mariboru igra od leta 2010. Osvajanje lovorik je zanj že postala rutina. »Malo že, a od tega mi vendarle živimo. Sem tip človeka, ki doma veliko razmišlja, kaj bo, če ne bo uspeha. Vse, kar imam, bi dal, da bi bilo v mojem Kopru takšno vzdušje, kot je v Mariboru, da bi nogometaše vlekli za rokav ali jih ogovorili v mestu. Privilegij je igrati za Maribor. Ponosen sem, da nosim vijoličasti dres,« razmišlja Mitja, ki je po številu odigranih minut na igrišču med vsemi preživel največ časa. O slovenski prvi ligi pravi, da le ni tako »zanič«. »Tako kot velike ekipe v drugih državah smo tudi mi stalno pod pritiskom. Le poglejte, kaj se dogaja največjim v Španiji in Angliji. Tudi v Sloveniji osvojitev naslova ni kar samoumevna, ampak moraš garati na vsaki tekmi. Vsi znajo igrati nogomet, zelo pomemben element je motivacija. Nam je še toliko težje, ker proti Mariboru vsi igrajo na 200 odstotkih. Prvi del sezone sploh ni bil lahek. Od julija smo odigrali kar 35 tekem (prvenstvo, pokal in liga prvakov). Sam sem jih 31. Na koncu prvega dela smo bili utrujeni. Toda zelo motivirani, saj smo decembrske tekme sklenili z domačo tekmo proti Schal-keju. Če bi zmagali, bi se uvrstili v evropsko ligo. Ni nam uspelo, toda dali Mitja Viler desno med tekmo lige prvakov septembra lani v Mariboru proti Sportingu iz Lizbone fotodamj@n, ansa smo vse od sebe. Letošnji prvi del sezone je bilfantastičen, saj nam je uspel preboj v ligo prvakov. Občutki so na teh srečanjih nepopisni. Vsak otrok si želi igrati v tem najbolj prestižnem pokalu. V samem prvenstvu smo nekoliko trpeli, saj so Domžale igrale vrhunsko. Na koncu smo se jim približali na same tri točke zaostanka. V drugem delu nas čaka hud boj za naslov državnega in pokalnega prvaka. Skušali bomo osvojiti obe lovoriki. Primarni cilj pa je državni naslov, saj nas edinole ta pelje v predkrog lige prvakov,« pravi Viler, ki je na tekmi lige prvakov proti Chelseaju blestel z dvema asistencama za vodilni gol Ibrai-mija in zapravljeno priložnost Zaho-vica, v obrambnih nalogah je bil discipliniran do finiša tekme, ko je zakrivil enajstmetrovko nad Hazardom. Ker je v mariborskem golu blestel vratar Jasmin Handanovic, jo je belgijski reprezentant zastreljal, potem ko je v angleški ligi doslej zadel vseh 17 kazenskih strelov. »Takrat se mi je odvalil kamen s srca, saj sem bil po prekršku resnično slabe volje,« se je spominjal Koprčan, ki mu maja zapade pogodba z mariborskim klubom. »Ne sprašujte me, kaj bo naprej. Če bom podaljšal pogodbo z vijoličastimi, bom zelo zadovoljen. Drugače pa sanjam, da bi nekega dne igral v nemški Bun-desligi. Ta mi je res pri srcu. Italija? Serie A ni slaba. Spremljam nastope naših čez mejo. Z nekaterimi se redno slišimo. V Mariboru sicer ne lovim italijanskih kanalov. Ko pa pridem domov v Koper, mi ne zbeži ena italijanska tekma. Spremljam pa tudi vse ostale športe, ne samo nogomet.« Viler je po enomesečnem odmoru ta teden znova začel priprave na novo sezono. Pod taktirko trenerja Anteja Šimundže bodo mariborski nogometaši odpotovali na priprave v Turčijo. Sezona se bo v Sloveniji začela šele 21. februarja, ko bo v prvem krogu na sporedu večni derbi z ljubljansko Olimpijo. Jan Grgič ■ I v «v ■■ v •• Norvežani ze »dolgočasijo« TOBLACH - Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen je letos na tradicionalni novoletni turneji nepremagljiva, tekmovanje pa je v ženski konkurenci že skorajda naredila nezanimivo. Nizanje zmag in s tem tudi pridobivanje bonusnih sekund ji bo kot kaže letos prvič zadostovalo tudi za skupno zmago na tem večetapnem tekmovanju. Zaenkrat ima v žepu tudi rekordno število zmag na eni turneji. Včeraj je bila zmagovalka 15-kilometrske preizkušnje. Drugo mesto je osvojila njena rojakinja Heidi Weng (1:58,8), tretja pa je bila še ena Norvežanka Therese Johaug (2:51,4). Tudi v moški konkurenci je bil včeraj nepremagljiv norveški smučarski tekač Petter Northug (53:56,9). Drugo mesto na tekmi svetovnega pokala je na 25 kilometrov, tekma bi morala biti sicer na 35 km, a so jo zaradi pomanjkanja snega skrajšali, v prosti tehniki osvojil Šved Calle Halfvarsson (+2,0), tretji je bil Norvežan Martin Johnsrud Sundby (2,2). Danes bo na Touru prost dan pred sobotno klasično preizkušnjo na distanci v Val di Fiemmeju in nedeljskim finalnim vzponom na Alpe Cermis. tenis - V Indiji Aljaž Bedene je presenetil št. 14 na svetu CHENNAI - Slovenski teniški igralec Aljaž Bedene je uspešno začel nastope na turnirju serije ATP v indijskem Chennaiju z nagradnim skladom 458.400 dolarjev. Potem ko je v prvem krogu premagal Slovaka Lukaša Lacka in se uvrstil v osmino finala, je zdaj brez večjih težav v dveh nizih s 6:4, 6:4 premagal še drugega nosilca Španca Feliciana Lopeza. Bede-ne je v prvem medsebojnem obračunu presenetil precej bolje uvrščenega Španca na lestvici ATP (Bedene je 156., Lopez pa 14.), po uri in pol pa je moral Španec priznati premoč. Be-dene se bo v naslednjem krogu pomeril s še enim Špancem, Guillermom Garcio Lopezom. Peti nosilec je danes premagal Japonca Tacumo Ita s 6:7 (1), 6:2, 6:0. SMUČANJE - Tina Maze je na prvem treningu smuka v Bad Kleinkirchheimu dosegla deseti čas. Za najhitrejšo, Tino Wei-rather iz Liechtensteina, je zaostala 1,52 sekunde. Drugo in tretje mesto na treningu sta zasedli Italijanki Johanna Schnarff in Elena Fanchini, ki sta zaostali 19 oziroma 45 stotink sekunde. Smuk bo jutri ob 11.30. V nedeljo bo na istem prizorišču še su-perveleslalom. VETERAN - Nekdanji vratar Barcelone in španski reprezen-tant Victor Valdes bo kariero nadaljeval na Otoku. Pri Manchester Unitedu, kjer so 32-letnega vratarja že jeseni sprejeli na treninge, so zdaj Valdesu ponudili še pogodbo in pri rdečih vragih bo ostal vsaj do junija 2016. EVROLIGA - Izidi 2. kroga 2. dela: Maccabi Tel Aviv - Crve-na zvezda 78:67; Real Madrid -Galatasaray 93:78, Olympiakos -Milano 81:58, CSKA Moskva -Kutxa Laboral 99:90 (Mirza Be-gic 24 minut, 6 točk, 8 skokov, podaja za Laboral). nogomet - Od danes do 31. januarja azijski pokal v Avstraliji Prvič tudi Palestina SYDNEY - Avstralija bo od danes do 31. januarja gostila azijsko nogometno prvenstvo. V skupini A bodo igrali Avstralija, Južna Koreja, Oman in Kuvajt, v skupini B Uzbekistan, Saudska Arabija, Kitajska in Severna Koreja, v skupini C Iran, Združeni arabski emirati, Katar in Bahrajn, v skupini D pa Palestina z branilko naslova Japonsko, Jordanijo in Irakom. Za Palestino bo to prvi nastop sploh. Zanjo bo igral tudi Jaka Ihbeisheh. Osemind-vajsetletni Ihbeisheh, nekdanji nogometaš Interblocka, Slovana, Aluminija, Krškega, Primorja, velenjskega Rudarja in Domžal ter zdajšnji član novomeške Krke, bo tako igral za domovino svojega očeta. Na stavnicah sta glavna favorita za končno zmago Japonska in Avstralija, sledita jima Južna Koreja in Iran. Palestina na stavnicah pričakovano kotira najnižje. Zmagovalec 16. azijskega prvenstva, ki bo prvič zunaj Azije, si bo zagotovil pravico nastopa na pokalu konfederacij leta 2017 v Rusiji. Med bolj znanimi nogometaši bo mogoče videti Avstralce Marka Bresciana, Mileta Jedinaka, Jamesa Troisija, Tima Ca-hilla in Robbieja Kruseja, Južnokorejce Kim Jin-Suja, Park Joo-hoja, Son Heung-mina, Koo Ja-cheola, Ki Sung-yuenga in Lee Chung-yonga, Omanca Alija Al-Habsija, Irance Javada Ne-kounama, Aškana Dejagaha, Karima Ansarifarda in Rezo Gho-ochannejhada, Japonce Eidžija Kavašimo, Gotokuja Sakaija, Juta Nagatoma, Majo Jošido, Šindžija Kagavo, Hirošija Kijotake- ja, Makota Hasebeja, Keisukeja Hondo, Šindžija Okazakija in Takašija Inuija ter druge. Stanovnik pomagal tekmecu, ki je trčil v konja SANTIAGO DE CHILE - Kako nevarne je reli Dakar, ki je v sredo zahteval novo smrtno žrtev (umrl je poljski motoci-klist) pove tudi pričevanje slovenskega udeleženca dirke Mirana Stanovnika. Stanovnik je v četrtek po prevoženih 60 kilometrih ob cesti opazil nezavestnega motorista, ki je v trdi temi trčil v konja, nakar sta ga z dirkaškim kolegom oskrbela in ob njem počakala reševalno vozilo. Ker se je nesreča zgodila na ne-tekmovalnem delu etape, Stanovnik s tem ni izgubil dragocenega časa in na start hitrostne preizkušnje prišel pravočasno. Kot je dejal Stanovnik, samo prečkanje Andov ni bilo naporno, saj so bili na višini 4800 metrov nad morjem le krajši čas. «Bolj je bil problematičen mraz, a na to se z izkušnjami že znamo pripraviti. Kasneje so nam pripravili zelo lepo in kar naporno hitrostno preizkušnjo. Dohitel in prehitel sem več tekmovalcev, približno štiri minute pa sem izgubil z izkopavanjem motocikla v visoki sipini. Menim, da je moj ritem dober. Če ga bom lahko ohranil do konca, bom lahko počasi napredoval,« je dejal Stanovnik, ki je včerajšnjo etapo končal na 35. mestu, skupno pa je 40. / ŠPORT Sobota, 10. januarja 2015 1 1 nogomet - Za NK Kras tudi 24-letni Genovežan Mosetti Še nov vratar V veliki želji, da ne bi še tretjič izpadli iz D-lige po eni sami sezoni igranja v njej, niso pri NK Kras ničesar prepustili naključju. Novega trenerja Tončija Žlogarja so včeraj »osrečili« s prihodom še enega igralca. To je 24-letni vratar, 188 cm visok Genovežan Filippo Mosetti Casaretto. V zimskem prestopnem roku predstavlja že peto okrepitev za repensko društvo, če štejemo tudi registracijo Belorusa Babi-čeva. Mosetti izhaja iz nogometne šole Sampdorie, skoraj vedno pa je doslej igral v ligurijski D-ligi, v kateri je v petih sezonah zbral 74 nastopov, dva nastopa ima tudi v nekdanji C2-ligi z Bellario. Letošnjo sezono je začel v vrstah moštva Argentina Arma, vedno v D-ligi. Mosettija je Krasu priporočil tudi srednji branilec Del Nero, ki je bil pred dvema sezonama njegov soigralec. Zdaj bosta skupaj spet igrala v Repnu. Mosetti je v Repen prispel v sredo na preizkusni trening, s klubom pa se je dogovoril včeraj. «Operacija« Del Nero tudi s finančnega vidika ni preveč zah- tevna, je povedal predsednik Goran Kocman. Bil je med drugim prost igralec. Kras bo imel tako do konca sezone tri vratarje. Ker sta dosedanja mladinca, bo Mosetti igral le v primeru, da bo Žlogar v polju izčrpal predpisano kvoto štirih mladincev. »Že zdaj smo imeli včasih hkrati na igrišču tudi pet, šest mladincev. Veliko starejših igralcev je še poškodovanih. Ranič in Cvijetanovič še nista pripravljena za igro, Rondinelli bo v nedeljo prestal diskvalifikacijo, zdaj kaže, da bo še nekaj tednov odsoten tudi Gru-jič, zato bi v tem času Mosetti lahko tudi dobil priložnost za igranje. On ve, da bo lahko igral dosti, le včasih ali pa nikoli. V to je tudi pristal,« je povedal Kocman. Povedal je tudi, da dodatnih okrepitev ne načrtujejo, čeprav je proste igralce možno najeti do konca marca. S prihodom vratarja, branilca, dveh ve-zistov in napadalca je ekipe doživela preobrazbo in izpopolnitev hkrati. Kras čaka v nedeljo v Repnu pomemben deželni derbi proti Sacileseju. (ak) Trener Krasa Tonči Žlogar ima zdaj širši izbor košarka - Jutri ob 20.30 v PalaRubini prvi krog drugega dela proti Arzignanu »Sneti morajo nahrbtnik« zadnja novica Marusič je zapustil ekipo Matteo Marusič (letnik 1983, 202 cm, na fotografiji FOTO-DAMJ@N) zapušča člansko ekipo Jadrana. Po trenerju so včeraj zvečer novico potrdili tudi v klubu, ki so se pred dokončnim slovesom še enkrat pogovorili z igralcem. »Skušali smo ga prepričati, a je igralec odločil, da zapusti ekipo,« nam je včeraj povedal odbornik kluba Peter Žerjal. Odločitev nam je potrdil tudi sam Ma-rusič: »Z novim trenerjem se ne ujemava, zato sem sprejel tako odločitev. Nikakor nočem škoditi ekipi, zato je bolje, da se umaknem. Seveda pa mi je žal, da zapuščam ekipo,« nam je včeraj povedal Ma-rusič, ki je v dresu Jadrana igral osem sezon, skupno dosegel 1813 točk in odigral 246 tekem. Zaenkrat bo miroval, zanikal pa nam je namigovanja, da bi že odhajal drugam: »Nihče me še ni poklical,« je pojasnil goriški košarkar. Medtem pa pri Jadranu iščejo še eno okrepitev. Potem ko Moruzzi ni sprejel povabila, je klub v stiku z dvema igralcema, dokončnih dogovorov pa še niso dosegli. Žerjal nam je le razkril, da bi najraje okrepili ekipo z igralcem, ki lahko igra v dveh vlogah. Ker je Jadran še brez zmage, pa je vsekakor tudi iskanje igralcev, ki bi okrepili ekipo, zdaj zelo težavno. (vs) Daneil Batich se je članski ekipi Jadrana pridružil v sezoni 2011/12. Z izjemo Marca Diviacha je on edini, ki je že igral v B-ligi. Dve leti je igral v B1 -ligi (Trst in Gorica) in štiri v B2-ligi: eno leto na Siciliji in zadnje tri sezone s Falconstarjem v Tržiču skupaj z Janom Budinom fotodamj@n Bo Jadran Franco v prvem domačem srečanju v novem letu vendarle obrnil stran? Vsi to pričakujemo, seveda tudi igralci in trener. Priložnosti tokrat ne gre zamuditi. V PalaRubini prihaja predzad-njeuvrščeni Arzignano, ekipa, ki je lani postavila zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega kluba. Jadran jo je lani v skupini C državne divizije C 5. aprila premagal in se nato dolgo v noč veselil zgodovinskega napredovanja. Spomini na tisti večer se zdaj zdijo že zelo daleč, pa čeprav bi o tem morali predvsem igralci večkrat razmišljati. Če že ne zaradi zmage, pa vsaj zato, da bi še enkrat podoživeti tisto samozavest in prepričanje, da zmorejo. Tačas so na čisto drugem bregu: »Zablokirani so. Tako ekipo je treba najprej pozdraviti in šele potem bo lahko igrala spet košarko,« je z metaforami pojasnil stanje ekipe novi trener Walter Vatovec in nadaljeval: »Na ramenih imajo igralci nahrbtnik in dokler ga ne bodo sneli, ne bodo igrali po svojih sposobnostih. Pomembno je torej, da odstani-mo ves ta pritisk in da vsak na igrišču ne bo gledal nasprotnika pred samo, ampak samega sebe in ga skušal premagati.« Tako položaj Jadrana, ki je še brez zmage, kot Arzignana (dve zmagi) jasno kaže, kakšna je kvaliteta prvenstva. »Razlika med državno divizijo C in B-ligo je res velika,« še poudarja trener. Proti taki ekipi pa bo rezultat odvisen izključno od igralcev samih. »Igrati bomo morali čvrsto obrambo, kar bo tudi publika spoštovala in prav gotovo oprostila kako neumnost v napadu. Obramba pa je odvisna samo od moralnih kvalitet posameznika. Gledalci pa ne pre- nesejo apatije. To, ki jo kažejo igralci, pa ni znak, da igralci nimajo volje, v tem primeru je apatija znak bremena, ki ga nosijo na ramenih. Zato bo važno igrati sproščeno. Če nam bo to uspelo, bomo igrali dobro tekmo.« Na razpolago trenerju Vatovcu še vedno ne bo Diviacha: zaradi pretegnjene mišice mora mirovati mesec dni in pol, doslej pa je minilo šele 20 dni. Zaradi gripe je v sredo obležal Malalan, v ekipi pa ne bo več Marusiča (več o tem v levem okviru). Prva zmaga bi Jadranu prav gotovo vbrizgnila potreben elan za nadaljevanje sezone. Pri klubu so se o tem sicer že pomenili: zavedajo se, da je za obstanek v ligi potreben čudež, če tega ne bo, pa želijo pripeljati avion do konca, ne da bi se raztreščil, da potem lahko nadaljujejo zgodbo. (vs) Borut Ban ■ • • «I ■ • v • v ligi najboljši v prostih metih Najboljši strelec po prvem delu prvenstvu je bil Borut Ban (199 točk), ki je odigral tudi največ minut (476, povprečno 34 na tekmo). Odlikoval se je predvsem v prostih mestih, kjer je skupni lestvici vseh igralcev skupine B celo najboljši po povprečnem številu doseženih prostih metov 40:44 (91 %). Pri metih za 2 točki je najboljši odstotek zbral Marco Diviach (61 %), a v samo treh odigranih tekmah. Med igralci, ki so igrali v vseh 14 krogih je za dve točki najboljše metal Carlo De Petris (61:125 - 61 %), najslabši pa je bil Peter Franco (4:20 - 20 %). Za tri točke pa jih je največ dosegel Peter Franco (33:96, 34 %), tik za njim pa Daniel Batich (28:93, 30 %). Asistence, izgubljene in pridobljene žoge Največ asistenc je zbral Daniel Batich (2,9 na tekmo), sledi mu Borut Ban (2,7 na tekmo) in Saša Malalan (2,3). Največ žog je izgubil Borut Ban (3,1), Saša Malalan pa je pridobil povprečno 1,6 žog na tekmo, na drugem mestu je Borut Ban (1,4). Skoki in blokade Največkrat so pri metu blokirali Boruta Bana (7) in Carla De Petrisa (6), ki pa je nasprotnike tudi največkrat zaustavil (8). Pri skokih prednjači kapetan Peter Franco, ki jih na tekmi povprečno pobere 6,6 (1,6 v napadu in 5,1 v obrambi). Drugi je Carlo De Petris (4,8 na tekmo), tretji pa Borut Ban (4,3). Kontovel in Sokol jutri v Čedadu Prvi krog drugega dela bodo košarkarji v D-ligi začeli v Čedadu na že tradicionalnem Basket dayu. Prvi na parket bo stopil Kontovel, ki bo proti pred-zadnjeuvrščeni Albi igral že ob 15. uri. Prezgodnja ura seveda ni pisana na kožo ekipi, vselej pa bodo varovanci trenerja Švaba skušali ponoviti dober nastop iz prvega dela. »Čeprav so na papirju nasprotniki šibkejši, jih ne smemo podcenjevati,« je previden trener. Med prazniki so dobro trenirali, zdesetkani pa so bili ta teden zaradi grip, zato še ni jasno, kdo bo jutri na razpolago trenerju. Sokol pa se bo igral proti Monfalconeju ob 19. uri vedno v Čedadu. V prvem delu je Sokol proti tekmecu, ki je zbral zmago več, gladko izgubil: »Nismo igrali sproščeno, zato smo ostali praznih rok. V tej sezoni pa smo že dokazali, da se lahko kosamo tudi z višjepostavljenimi ekipami,« je povedal trener. Trenažni proces se je med prazniki krepko zmanjšal, v torek pa so igrali ritem pridobivali na prijateljski tekmi z ekipo promocijske lige Basket4Trieste. Gotovo ne bo Hme-ljaka, Doljak pa okreva po gripi. al. smučanje Katrin Don 19. med mlajšimi mladinkami Tekmovalka Brdine Katrin Don te dni nastopa v Kranjski Gori na tekmah FIS Citizen, ki so namenjene izključno »meščankam«, nastopajo pa lahko vse kategorije FIS tekmovalk brez omejitev letnika. Na tekmah so zato lahko prisotni smučarji, ki tekmujejo tudi v evropskem in svetovnem pokalu. Tokrat so na tekmi nastopile tekmovalke iz šestnajstih držav, med njimi tudi Srbki-nja Nevena Ignatovic, ki se je v Kranjsko Goro pripeljala iz zagrebškega slaloma za svetovni pokal. Naša dežela je na tekmo lahko prijavila skupno samo 12 tekmovalk in tekmovalcev, ki jih je izbral glavni deželni selektor. Od tržaške ekipe, v kateri trenira slovenska smučarka, sta si mesto med tekmovalkami letnika 1998 priborili samo Elisa Andreassich in Katrin Don. Na prvem nočnem veleslalomu v sredo je osvojila končno 41. mesto: »Z nastopom v prvem spustu nisem bila zadovoljna. Trema je naredila svoje, saj veleslaloma nisem veliko trenirala, obenem pa mi bolj ležijo strmi tereni, v Kranjski Gori pa je proga pretežno ravninska,« je pojasnila 16-le-tnica. Med petnajstimi Italijankami je bila sedma, najboljša med letniki 1998. Po prvem spustu je osvojila 47. mesto med 88 vpisanimi, v drugem pa je dosegla 36. čas. Med mlajšimi mladinkami letnikov 1997 in 1998 je bila 19. Kot na slalomu na Kreuz-bergpassu, kjer je tekmovala v torek, 6. januarja, je tudi na prvi tekmi v Kranjski Gori osvojila manj kot 100 točk, kar ji bo dovolilo, da bo na naslednjih tekmah startala z ugodnejšo startno številko. Sinoči je tekmovala še v nočnem veleslalomu, danes pa jo čaka še slalom. (vs) POKAL NOVA - Tekma v organizaciji SK Brdina za Pokal Nova, ki je bila sprva premeščena na 18. januar, bo po novi premestitvi šele v nedeljo, 24. januarja. Namesto slaloma se bodo dečki/ce in naraščaj-niki/ce borili med veleslalomskimi vratci. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure; tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FJK. Vpis in informacije na tel. 3470473606. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah od 10. oz. 11.januarja 2015 dalje v kraju Forni di Sopra. Možnost avtobusnega prevoza. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 3358180449 ali 3402232538. Petek, 9. januarja 2015 Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »oroškopo« »Vi Zamejci v Slovenijo uvajate samo dve stvari: dobro vino in briškolo.« Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Srečno novo leto vsem našim bralcem! Šu-movcem je med počitnicami (hm ... počitnicami?) uspelo priti do super top-secret uradnih dokumentov Nase in, med vsemi letečimi papirčki, na katerih so bile natisnjene marsikatere super top-secret fotografije marsovcev, smo zasledili super top-secret horoskop za leto 2015. Objavljamo prevod iz angleščine. Oven (31.3.-20.4.) Dragi ovni, 2015 bo leto marsikatere dogodivščine. Štartali ste malo zaspani in utrujeni, saj vas je leto 2014 posebno izmučilo. Kmalu pa vas bodo vodnarji objeli in vam pomagali, da boste marsikatero težavo hitro in uspešno premostili. Trma vam bo sicer ustvarjala kar nekaj težav in sami boste, prej ali slej, z glavo butnili v zid. Nema problema: nasmejte se in prosite bika za pomoč. Šumovcem pošljite občasno piškotke. Ljubezen: Haha! Denar: Hahahaha! (kar nekaj več ha-jev). Šola: Matematika, ah? Log ni samo kraj v Dolinski občini. Bolje, da si še enkrat ponovite logaritme. Družina: Tokrat nič ha-jev, z babico se boste dobro imeli, z mamo tudi, pazite pa na bratce in sestrice. Sadež leta: kaki. Bik (21.4.-21.5.) Bikec, bikec, zdaj povej, kdo najlepši v deželi je tej! To bo vaš moto (tudi) letos: zvezdice vam želijo mnogo zdravja in hrabro se boste (tudi) letos borili s škorpijoni in levi. Nekaj težav iz pravkar minulega leta vas bo obremenjevalo tudi letos. No panic! Premostili jih boste, a se pri tem zanesite na modre nasvete nasmejanih tehtnic. Pomagajte ovnom speči piškotke za nas šumovce. Ljubezen: (tudi) letos se bodo v vas zagledale strelke. Denar: (tudi) letos boste morali počakati kar nekaj časa, preden boste zagledali vaš prvi bankovec. Šola: Ne, Waterloo ni eleganten način za poimenovanje stranišča. Učite se malo bolj dosledno zgodovino in filozofijo, ponovite si Hegla (in Napoleona, prosim). Družina: (tudi) letos vam bo očka precej nagajal, s sestro ali bratcem se boste dobro razumeli. Sadež leta: kutine. Dvojčka (22.5.-21.6.) Dvojčki, pazite! 2015 bo za vas precej naporno in mučno leto. Domišljija, zasanjanost in vaša pozitivna energija vas bodo vodile stran od želenega cilja. Levi in kozorogi se vam bodo predstavili taki, kot nikoli prej; v vaše življenje bodo priplavale ribe in sanjali boste device. Nasmejani skušajte ignorirati telefonske klice vaših (ne)prijateljev: privabiti vas hočejo k Šumu. Ljubezen: Če se res morate zagledati v nekoga, naj bo to rak, saj se bo umirjeno predal vašim ljubezenskim čarovnijam. Denar: ... bi si izposodili nekaj denarja pri ribah? Šola: Naloge iz angleščine so precej lahke, aj em, ju ar. Lahko podobno trdimo za nemščino? Ajde, studieren! Družina: Mamica, mi daš 20€? Sadež leta: nešplje. Rak (22.6.-22.7.) Rakci, nasmejano skušajte preživeti leto 2015. Pozabili boste na besede prijateljev, ki so vas ranili v zaprašenem letu 2014 in takrat si privoščite kavico z najboljšimi prijatelji (ob Šumu). Ovni vam bodo priskočili na pomoč, tehtnice pa se bodo letos izkazale za še posebno muhaste. Kozorogi in biki vam bodo nagajali, s strelci pa se boste še posebno spoprijateljili. Šum berite vsak teden, saj vam bo pomagal, da boste preživeli utrudljive petke! Ljubezen: Eh ... Denar: Ni panike, bogati boste kot šumovci (...). Šola: Ne, nalog iz slovnice ne boste dali mamici, zavihajte si rokave in brž na delo! Družina: Hm, morda bi morali obiskati babico in dedka malo pogosteje. Sadež leta: pistacije. Lev (23.7.-23.8.) Roar. To je beseda, ki bo letos vseprisotna. Korajžno in nasmejano si upajte v svet: to bo leto potovanj (ne, ne samo namišljenih, kot ste jih bili vajeni do sedaj). Škorpijoni se bodo zagledali v vas, ne zamudite priložnosti! Vodnarji in ribe vas bodo zavajali, pazite! Morda vas bo šumovsko delovanje nekoliko motilo in se mu boste z vsemi močmi upirali. Ljubezen: Škorpijoni in . to je to. Denar: Vdano boste iskali nekaj bankovcev v vašem žepu; včasih boste dobili tudi kak evro na tleh. Šola: Letos vas bodo nekateri profesorji mučili in naloge iz latinščine oz. grščine se bodo kar kopičile na mizi - skušajte jih sproti oddajati, ali, kot bi rekli Rimljani, sprotis . sprotus . ali nekaj podobnega. Družina: Brat levček bo nagajal, pazite se dvojčka. Sadež leta: indijski oreh. Devica (24.8.-22.9.) Oho, letos pa boste res hudobne! Vaše življenje v letu 2014 je bilo morda premalo drzno: dogodivščin si želite! In kako jih lahko dosežete, če ne z rahlim zavajanjem? Spoprijateljili se boste z dvojčki in jim nagajali tudi v sanjah, tehtnice pa boste zasovražili. Raki in levi? Ne, hvala. Raje sami. Na kavču. S Šumom v rokah. S pivom v eni roki in velikim nasmehom na ustnicah. Ljubezen: Tudi letos vas bodo vsi nadlegovali, a izo- gobajte se tistih, ki ne berejo Šuma. Denar: Pivo je predrago za vas. Šola: Zamerili se boste profesorju telesne vzgoje, ker ste pri tem predmetu leni! Družina: Rahli spori z mamico. Sadež leta: brusnice. Tehtnica (23.9.-23.10.) Uravnovešeni in zmerni kot vedno, a ne? Letos pa nič več! Pred vami je še enajst mesecev lude-ga življenja: upajte si. Carpe diem. Občasno se boste družili z rakci: pazite, da vas ne uščipnejo. Doživeli boste mnogo lepih trenutkov z družino in prijatelji; občasno pa se boste srečali tudi s šumovci: pazite, grizemo. Bolje da nas obiščete s čokoladnim darilcem. Ovni vam bodo verjetno nagajali, strelcev pa se izogibajte. Strupeni kozorogi pa se vam bodo letos približali: pobožajte jih rahlo, drugače zbežijo. Ljubezen: Woow, tudi letos ništa. Denar: Ništa, a nasmejte se. Šola: Picasso ni samo avtomobil in Louvre ni kraj, kjer se je prikazala Marija (tisto je Lourdes), verjetno bi morali zgodovino umetnosti ponoviti še enkrat, a ne? Družina: Ooh, yeah! Sadež leta: kosmulje. Škorpijon (24.10.-22.11.) Dragi škorpijoni in drage škorpijonke, pred vami je krasno leto 2015! Nasmejte se! Zabavali se boste z levi in devicami, z biki pa se boste najverjetne- je obnašali precej hinavsko. Pazite na svoje zdravje: pomlad je že pred vami, prehladili se boste. Vodnarji vam bodo pomagali premostiti katerokoli težavo, pazite pa na »družinske« vodnjake. Ljubezen: Šumovcem pošljite nekaj sladkarij, zahvalili se vam bomo z objavo kake vaše stare poezije, ki bo k vam pritegnila kozoroga. Denar: Šumovcem pošljite torto, zahvalili se vam bomo . no, vi nam kar pošljite torto. Šola: Ščipate profesorja italijanščine? Tudi on vas bo ščipal - postavil vam bo vsa nemogoča vprašanja v zvezi z »I promessi sposi«. Sprejmite nasvet: preberite si še enkrat kdo je Renzo (ne, ni naš premier, tisti je Renzi). Družina: Ali je očka jezen nad vašim preveč hippie življenjem? Sadež leta: gvajava. Strelec (23.11.-21.12.) Letos je strelec posebej blizu Šumu. (Morda zato, ker je med nami veliko strelcev.) Tudi letos ste svojo puščico z lokom izstrelili zelo daleč: 2015 bo leto novosti. Nova majčka, novi čevlji. V nasprotju z letom 2014, se boste letos precej zaprli vase. Niti vroča čokolada, ki vam jo dvojček ponuja, vas ne bo vznemirila. Ribe vam bodo nagajale, zanesite se na leve in bike, ki vam bodo letos postali prijatelji. Planeti in zvezde vam priporočajo, da si las ne pobarvate v zeleno barvo. Nasmejte se s prijatelji dvojčki! Ljubezen: V šumovce se boste morda zagledali! Ooh yeah! Denar: Šumovci nimamo denarja. Niti na kavo vas ne moremo povabiti. Obrnite se na koga drugega. Ooh yeah! Šola: Šumovci smo brihtni in pridni. Ooh yeah! Družina: Družina noče šumovca v hiši. Škoda. Sadež leta: smokve. Kozorog (22.12.-20.1.) Aloha. Kozorogčki zlati, pazite na alkohol. Šumovci vemo, da se ga večkrat rad napijete, a leto 2015 bo za vas pomenilo: STOP. Nič več alkohola, nič več cigaret. Dobra knjiga vas že kar nekaj let gleda z rosnimi očmi: preberite jo. Veliko se smejte: vaše zdravje bo to pozitivnost zelo dobro občutilo. Strelci in škorpijoni vas bodo letos presenetili s svojo dobroto in dobro- tami, levi in dvojčki pa si od vas želijo nekaj več resnosti pri delu. Ljubezen: Bi letos obiskali Havaje in tam poiskali novo ljubezen? Denar: Ne bo ga več potem, ko boste šli na Havaje in našli novo ljubezen. Šola: Profesor prirodopisa vam predava o vulkanih? Havaji so vulkanskega izvora - predlagajte šolski izlet na Honolulu. Ne pozabite na ukelele. Družina: Bratje vam hočejo pomagati, bi jih povabili z vami na Havaje? Sadež leta: rožiči. Vodnar (21.1.-18.2.) Modri ste in radi pomagate drugim. Vsi vas potrebujejo za nasvet: vaše življenje je prenatrpa-no. Obenem pa boste našli nekaj časa tudi za Šum: brali ga boste redno in vestno, kajne? Dragi vodnarji, pazite se ovnov, ki vas bodo skušali zavajati. Nasmejte se pred dobrim filmom, ki si ga letos morate privoščiti enkrat mesečno. Zdravje bo pa letos nihalo: dobro se oblecite v hladnem januarju. Ljubezen: Domača žival vas res ljubi. Denar: Če hočete kaj zaslužiti, šu-movcem pošljite CV in par piškotkov - poklicali vas bomo. Šola: Telo na klancu ni Cankarjeva Francka, ki se kotali navzdol. Fiziko si še enkrat poglejte. In ne, Newtonovi zakoni niso del angleške ustave. Družina: bratje nagajajo, kajne? Sadež leta: rabarbara. Ribi (19.2.-20.3.) 2015 bo za vas zmerno leto. Kar nekaj zanimivih trenutkov, a brez pretiravanja. Kot vedno, si boste tudi letos privoščili lep nasmeh ob Šumu in s prijatelji. Pazite se le bikov in rakov, saj bodo letos precej pretiravali s šalami, kar vas bo večkrat motilo. Posvetite večjo pozornost starim prijateljem, nekateri se od vas že odmikajo, ker ste jih pozabili. Ovni, na primer. Ljubezen: Med starimi prijatelji se morda skriva nov ljubimec. Denar: Stari prijatelji od vas zahtevajo, da poravnate dolgove, nekomu pa morate še odplačati pivo. Šola: Strokovni predmeti od vas zahtevajo kar nekaj napora. Ne pozabite na verouk - ptiček je šumovcem razkril, da ste ta predmet večkrat špricali. Družina: Teta in stric vas bi želela pozdraviti (in 50€ se skriva v njihovih rokah), morda bi jih morali večkrat obiskati, kajne? Sadež leta: paradižnik (da, paradižnik je sadež in ne zelenjava, kot tudi bučke in jajčevec). P.S. Šumovci poznamo v povprečju tretjino navedenih »sadežev leta«. Kdo je bralec, ki jih pozna vse? Pišite nam na FB stran. Čaka vas presenečenje! P.P.S. Pri vsakem astrološkem znamenju lahko bralec zasledi različice besede nasmejani. Poudariti smo namreč želeli, daje, ne glede na napoved, najpomembnejše to, da smo vsi čim bolj nasmejani. Leto 2015 bo morda prav tako težko (če ne še težje) kot 2014: potrebujemo torej optimizem in pozitivno energijo, da lahko veselo vkorakamo v življenje v letu 2015. Šumovci želimo vsem veliko zdravja in sreče v novem, mogoče magičnem letu 2015. Ne pozabite na dvoje: prvič, da morate biti vedno nasmejani, drugič, pošljite v uredništvo Primorskega dnevnika Šumovcem malo sladkarij, da nas razveselite! Aloha! / RADIO IN TV SPORED Petek, 9. januarja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Film: Viva l'Italia (kom., '12, r. M. Bruno, i. R. Bova) 23.20 Tv7 _RAI2_ 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni 21.10 Nad.: The Blacklist 23.30 Show: Troppo giusti 23.45 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Disney Classic Cartoons 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.10 Tizia-no Terzani - Una vita sopra le righe _RAI4_ 11.15 14.50 La vita segreta di una teenager americana 11.55 17.00 Xena 12.35 Private Practice 13.2018.30 Rai Player 13.25 19.15 Under the Dome 14.05 Web Series Collection 14.10 Greek 15.30 The Lost World 16.15 Novice 16.20 Streghe 17.45 Continuum 18.35 Stargate Atlantis 21.10 Film: Piramide di paura (krim., '85, i. N. Rowe) 22.50 Wonderland 2014 23.25 Film: Su-spiria (horor) _RAI5_ 14.05 Oceani 15.00 Wild Italy 15.55 Gledališče: Fortuna con l'effe maiuscola 18.15 Novice 18.25 Il giro del mondo in 80 me-raviglie 19.25 Europa tra le righe 20.30 Rai Player 20.40 Passepartout 21.15 Dok. film: Il castello 22.55 Scaramouche Scaramouc-he 23.30 David Letterman Show RAI MOVIE 14.10 Film: Uno sguardo dal cielo (kom.) 16.15 Film: Unico testimone (triler, '01, i. J. Travolta, V. Vaughn) 17.45 Novice 17.50 Rai Player 18.00 Film: William & Kate -Una favola moderna 19.35 Film: W le donne (kom.) cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.20 Novice 18.25 Nad.: Sissi 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Paura di amare 23.05 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.20 Film: Scaramouche (pust.) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Senza identita 23.00 Supercinema 21.15 Film: 88 minuti (triler, '07, i. A. Pa- cino) 23.05 Film: Il sospetto (dram., '12) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.1019.10 Rai Player 12.20 Acchiappo i sogni 13.0019.20 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al LAEFFE 14.00 17.55 Jamie - Menu in 15 minuti 15.0018.55 Il cuoco vagabondo 16.00 Citta nascoste 17.00 Grand Designs Australia 20.00 Bourdain - Cucine segrete 21.00 Film: Coco Chanel & Igor Stravinsky (dram., '09, i. A. Mouglalis) 23.10 Film: Liam (dram.) CIELO 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Affari al buio 19.45 Affari di famiglia 21.10 Cucine da incubo (v. A. Can-navacciuolo) 23.15 50 modi per uccidere tua madre DMAX 23.35 Film: La donna della mia vita (dram., It., '10) _ITALIA1_ 6.30 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.20 Nad.: Everwood 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 19.00 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Serija: Dr. House - Medical Division 18.15 Nan.: Love Bugs 19.25 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Nad.: The Musketeers _IRS_ 13.15 Film: Fantozzi alla riscossa (kom.) 15.00 Film: Il cavaliere di Lagardere (kom.) 17.25 Film: La settimana della Sfinge (kom.) 19.15 Serija: Supercar 20.05 Serija: ATeam 12.35 Affare fatto! 13.25 20.20 Rimozione forzata 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 21.10 Finding Big-foot SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja! 11.55 Sveto in svet 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške odd. 16.20 Osmi dan 17.25 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Noč Modrijanov 2014 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Infodrom 8.40 Impro Tv 10.15 Dobro jutro 12.40 Migaj raje z nami 13.10 18.05 Deskanje na snegu: paralelni slalom, prenos 14.25 Biatlon: SP, sprint (ž), prenos 15.45 Točka 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, pon. 19.25 Rokomet: mednarodni turnir, Danska - Slovenija, prenos 21.00 Nan.: Miranda 21.45 Nad.: Broadchurch 21.00 Film: Bandits (akc., '01, i. B. Willis) 23.40 Film: Hudson Hawk - Il mago del furto (krim., '92, i. B. Willis) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.35 Show: Cuochi e fiam-me 15.45 Serija: Il commissario Maigret 17.45 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Erin Brockovich (dram., '00, i. J. Roberts) 23.30 Film: Papillon (pust., '73, i. D. Hoffman) _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 16.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.00 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 21.00 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour 22.35 Film: Bobby (dram., '06, i. A. Hopkins, D. Moore) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.35 City Folk 15.05 Vesolje je... 15.35 Film: O Bog! (kom.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Ethnopolis: Martin Lubenov Quintet 21.40 23.30 Avtomobilizem 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Dokumentarna oddaja 23.45 Kino premiere _POP TV_ 7.00 Risanke 8.20 14.35 Queen Latifah Show 9.05 10.10, 11.15, 13.10 Tv prodaja 9.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.20 Nad.: Barva strasti 11.30 17.20 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.25 Serija: Kuhajte kot Heston 14.00 Ana kuha 17.00 18.55, 22.00 Novice V VREDNO OGLEDA Petek, 9. januarja La7, ob 21. uri Erin Brockovich ZDA 2000 Režija: Steven Soderbergh Igrajo: Julia Roberts, Albert Finney in Aaron Echkart Julia Roberts pooseblja v Soderbergovi uspešnici ločeno družinsko mamo, ki mora junaško kljubovati ne ravno enostavnemu vsakdanu. Skrbeti mora za svoje tri otroke in to seveda tudi takrat, ko ostane brez službe. Rdečelasa Erin pa se ne preda usodi in trmoglavo vztraja pri svoji vsakdanji borbi. V službo jo naposled sprejme neki odvetnik, ki ji zaupa precej kočljiv in težaven primer. Determinirana Erin se kljub težavam, izredno izkaže. Robertsova si je za ta film prislužila oskarja. KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.50 Risanke in otroške odd. 8.5516.35 Serija: Veliki pokovci 9.25 13.40 Serija: Detektiv na Floridi 10.15 18.55 Serija: Komisar Rex 11.05 13.10, 13.25 Tv prodaja 11.2017.05 Serija: Naša mala klinika 12.10 Serija: Trafika 12.35 Serija: Svingerji 14.35 Film: Zvezda rocka (dram., '01, i. J. Aniston) 20.00 Film: Začaran (kom., '00, i. B. Fraser) 21.35 Film: Daredevil (fant., '03, i. B. Affleck, J. Garner) 23.30 Serija: Povračilo PLANET TV 20.00 Film: Pravi zločin (triler, '02, i. M. Freeman) 22.30 Film: Podle igre (dram., '99, i. S. M. Gellar, R. Witherspoon) 23.15 Eurojackpot 11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.05 15.15 Nan.: Zasebna klinika 12.55 22.35 Nan.: Prijatelji 13.2518.00 Nan.: Castle 14.20 Nan.: Pod lupo pravice 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 18.55 Danes 20.00 Film: Mali vohuni (akc.) 21.40 Nan.: Predor 23.10 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Medpraznični radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, 17. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pai-rapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suo-no nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 9. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno in globoko ciklonsko območje z več frontami, nad južno polovico Evrope pa je šibko območje visokega zračnega tlaka. Z zahodnikom k nam doteka bolj topel in vlažen zrak. LIZBONA .0 0/12 MADRID °-3/12 Po nižinah in ob morju bo oblačno z občasnimi padavinami. Ponekod se bo pojavila tudi kratkotrajna megla. V hribovitem svetu bo spremenljivo, do oblačno vreme. Nad 2500 metri bo temperatura padla pod ničlo. Delno jasno bo, z zmerno oblačnostjo, čez dan se bo na Primorskem in Notranjskem oblačnost spet povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od 3 do 8, ob morju do 10 stopinj C. TOLMEČ O 4/5 TRBIŽ O -7/1 ¿5 VIDEMO 1/11 CELOVEC O-7/0 KRANJSKA G. O-6/4 ¿S OJT ČEDADo 2/10 KRANJ O > ^v S. GRADEC O -5/3 CELJE -4/7 O = ORICA 4/11 O GORIC. N. GORICA gorica 0 3/8 LJUBLJANA O 2/6 N. MESTO š= £ Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 8.56 Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 10.07 Jutri bo še nestanovitno in oblačno vreme, še posebej pa ob morju in po nižinah, kjer bo še možna megla ob jutranjih in večernih urah. V hribih bo jasno do delno oblačno. Točka zmrzovanja bo ponoči na 3200 metrih. Jutri bo večinoma sončno, več oblačnosti bo na Primorskem in Notranjskem. Precej toplo bo, ponekod bo pihal jugozahodni veter. TOLMEČ O 4/6 VIDEMO 2/10 TRBIŽ O -2/7 ¿DL ČEDADo^ 3/9 ¿SL CELOVEC °-2/-1 KRANJSKA G. O-2/9 O TRŽIČ -3/6 ¿3 S. GRADEC O -4/5 KRANJO CELJE -1/11 o GORICA o4/T 5/10 O 4/8 N. GORICA PORTOROŽ O C-"-, 6/10 ^^O UMAG POREČ LJUBLJANA O 2/6 POSTOJNA N ™ O 5/8 1/10 ^ z/^/v, KOČEVJE V <—> v O ČRNOMELJ O OPATIJ^REKA 7 _n.p.9/12 REKA PAZ.N jutri < _ o Vreme večji del dneva ne bo povzročalo ~ opaznih težav, spanje ponoči bo moteno. o cc Q_ O Danes: ob 5.37 najnižje 37 cm, ob 10.52 najvišje 85 cm, ob 17.42 najnižje 7 cm. Jutri: ob 0.18 najvišje 88 cm, ob 6.16 najnižje 38 cm, ob 11.22 najvišje 79 cm, ob 18.09 najnižje 13 cm. Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 11,2 stopinje C. >M t" :f5 Kanin - Na Žlebeh Vogel.............. Krvavec . Cerkno . . Rogla . . . . 90 Piancavallo.....'.'. . . 30 50 Forni di Sopra...... . . . 40 40 Zoncolan........... . . . 40 60 Trbiž................ . . . 40 60 Osojščica........... 50 55 Mokrine............ 55 Angelina Jolie na kratkem srečanju s papežem VATIKAN - Ameriška filmska zvezdnica Angelina Jolie je včeraj v Vatikanu predstavila svoj film Unbroken (Nezlomljiv) in se na kratko sešla s papežem Frančiškom. Srečala sta se v apostolski palači, Joliejeva je papežu poljubila prstan, on pa ji je kot vsem obiskovalcem podaril rožni venec. Na kratkem srečanju so bili navzoči tudi brat Joliejeve, njeni hčeri Shiloh in Zahara ter prevajalec. 78-letni sveti oče se zaradi natrpanega urnika ni utegnil udeležiti projekcije filma, ki so ga predvajali za duhovnike in nune v patricijski vili v Vatikanu, kjer domuje papeška akademija znanosti. Film Nezlomljiv, ki ga je Joliejeva producirala in režirala, temelji na resnični zgodbi atleta Louisa Zamperinija in pripoveduje o letih, ki jih je preživel kot vojni ujetnik. (STA) V Sarajevu bodo zaradi potepuških psov morda zapirali vrtce SARAJEVO - V Sarajevu bodo zaradi potepuških psov morda morali zapirati otroške vrtce, je opozorila uprava javnega podjetja otroških vrtcev v Sarajevu. Potepuški psi, ki so v zimskem času še posebej napadalni, predstavljajo grožnjo in nevarnost vsem otrokom, ki obiskujejo vrtce, njihovim staršem ter zaposlenim. Iz javne ustanove Otroci Sarajeva so potrdili, da je skupina zapuščenih in nevarnih psov v sredo napadla 59-letno žensko, njihovo zaposleno, pri čemer so jo pogrizli po nogi in roki. Napad se je zgodil v jutranjih urah v naselju Kovači v starem delu mesta. (STA) Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Predstavi nam prijatelja! Pomagajte nam širiti Primorski dnevnik! Predstavite nam novega naročnika! Tako boste tudi sami prispevali k razvoju in utrjevanju dnevnika in boste za to tudi primerno nagrajeni. Kdor nam bo do 31. januarja 2015 predstavil novega naročnika, bo ob plačilu naročnine za leto 2016 prejel 15% popust. Popust bo višji sorazmerno s številom predstavljenih naročnikov. Za navodila in pravila akcije pokličite na telefonsko številko 040 7786300 ali 0481 356320 ali pa obiščite našo spletno stran. APrimorski r dnevnik