nlnffiM fi m m ii !■ i ifal -- 1 upihiiu M*uiimy v gorovini. , Leto XXI., št. UqX Ljubljana, petek 24. maja I94® Cena 2 Din Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon fiter. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-tiurgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ftt. I. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon ftt. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 17.749. Zahaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Ur.dnlttTo: LtfabtjuML, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, 8trossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65. SokopM bo ne vračajo. poskušajo prodor pri Cambraiu Nemški motorizirani oddelki s Cambraiu — > prispeli v Boulogne — Srdite borbe na Seldi, pri Arrssu in Dalekosežne varnostne odredbe v Angliii Položaj na bojišču zapadno od črte Valenciennes, St. Quentin, La Ferre je še vedno zelo negotov. Jasno je samo. da se vrši v tem predelu cela vrsta lokalnih bitk, razsejanih po vsem terenu in često brez medsebojne povezanosti. Iz tega bi se dalo sklepati, da zavezniki v vsem tem predelu niso imeli koncentriranih dovolj edinic za izgr.aditev takojšnje regularne bojne črte po nemškem prodoru med Sedanom in Maubeugeom. Na drugi strani pa se zdi, da je bil prodor nemških edinic presenetljivo nagel tudi za samo nemško vrhovno vOjno vodstvo, ker izhaja iz poročil obeh taborov, da tudi nemške čete še niso organizirale in stabilizirale v tem predelu trdne bojne črte in da je iniciativa dostikrat v rokah komandantov posameznih edinic. ki se zapletajo v razne lokalne, med seboj nepovezane bitke. Gotovo pa je, da postaja ta predel žarišče najtežjih bitk, ker ga zavezniki pod nobenim pogojem ne bodo hoteli prepustiti v dcfinitivno posest nemških čet, ki bi na ta način presekale zvezo med an-gleško-belgijsko-francosko vojsko v belgijski Flandriji in pa glavnimi silami francoske vojske, ki operira na jugu od črte Abbeville, Amiens, La Ferre, Mont-medv. Presekali pa bi tudi zvezo med francosko vojsko in njeno zaveznico onstran Kanala, ker bi prišle na ta način nemške čete v posest najvažnejših kanalskih francoskih luk. Sobotni polet generalisima Weyganda na belgijsko bojišče je bil gotovo v zvezi z bodočimi operacijami na tem predelu. Na belgijskem bojišču v Flandriji v trikotu med Gentom-Dunkerqueom in Lilleom se je združena belgijsko-angle- ško-francoska vojska po zavezniških poročilih prilično konsolidirala in izvršila preorientacijo svoje glavne fronte z ofenzivnimi tendencami proti jugu. Dočim je na črti Gent-reka Šelda v defenzivi proti nemškim napadom, ki so imeli lokalni uspeh s forsiranjem prehoda preko Šelde pri Oudenaardu, je pričela pritiskati s svojimi motoriziranimi edinicami proti jugu na črti Arras—Douai z očividno tendenco presekati nemški klin in se združiti s francoskimi četami okoli Amiensa in Cam-braia. Po poteku operacij na tem predelu je mogoče sklepati, da se bijejo tod še vedno borbe bolj lokalnega značaja in da zavezniške vojske še vedno težijo za tem, da bi pridobile še čim več časa. Del angleško-belgijske vojske v tem predelu je pa tudi angažiran v borbah z nemškimi motociklističnimi in motoriziranimi lahkimi edinicami, ki operirajo na področju med Arrasom in Kanalom. Najbolj nejasen položaj je še vedno v središču nemškega prodornega klina med Amiensom, Arrasom in Cambriom, kjer se povsod vrše obojestranske operacije, katerih končni izid še ni razviden. Vsekakor je pričakovati, da bo prišlo ravno na tem odseku v par dneh do akcij največjega obsega. Vzhodno od la Ferrea proti reki Som-mi-Aisne-Montmedyu je ostal položaj v glavnem nespremenjen in se bijejo j samo obojestranske hude artilerijske I borbe, enako tudi na Maginotovi liniji Seveda pa je lahko to vse že tudi priprava za kak poskus velikopoteznega nemškega prodora proti jugu. oročlla Boli ob Šel&l lis Valeasieimesu — Zavezniški prodorni poskusi pn Csmkaia — Nemški pritisk proti Calaisu — Manjše delovanje letal Berlin, 23. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: V Flandriji pridobivajo nemške čete, ki So prodrle preko Šelde, kljub močnehiu sovražnemu odporu dan za dnevom več ozemlja. Pri ValencienneSu so borbe še v teku. Gnv.dno področje pri Mormanu, jugovzhodno od Valenciennesa, v katerega so se zat^kji oddelki francoske vojske, je bilo očiščeno Sovražnika. Tudi včeraj so bili prodorni poskusi sovražnih oklopnih oddelkov pri Cambraiu ob sodelovanju vojske in letalskih sil odbiti, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. V zapadnem Artoisu so nemške čete prodrle iz dosedanjega klina na sovražnem področju in se pomikajo v smeri proti Calaisu. >fa področju južno od Somme-Meuse je sovražnik povsod v obrambi. V trdnjavskem sistemu okrog Liegea se je vdala tudi druga moderna skupina trdnjav Battice, v kateri je bilo še 20 oficirjev in 650 mož, ki so ujeti. Na fronti južno od Namura drži sovražnik še nekaj utrdb. Letalske sile so s svojimi napadi prizadejale veliko škodo sovražniku, predvsem v njegovih zvezah z zaledjem. Bombardirane so bile čete sovražnika na umiku in njegove koncentracije v Flandriji in Ar-toisu. Izvidniška letala, ki so bila nad obalo Kanala, so z bombami potopila tri transportne ladje in neko petrolejsko ladjo s skupno tonažo okrog 20.000 ton ter močno poškodovala neki rušilee. Uspešno so bombardirala pristaniške naprave v Dunkerqueu in Doveru. Nemški brzi motorni čolni so pred Dunkerqueom s torpedom potopili neki sovražni rušilee. V ostalem je bilo delovanje letalskih sil na obeh straneh zaradi slabega vremena omejeno. Nasprotnik je izgubil 9 letal. Pet nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Tudi v pretekli noči so sovražna letala znova brez načrta napadla nevojaške objekte na nemški strani. Na Nizozemskem sta bila bombardirana kraja Nvmwegen ni Waalwyk ter je bilo tam ubitih več civilistov. Na osnovi naknadno prispelih vesti znašajo izgube sovražnega letalstva, kolikor so jim ga prizadejali nemški protiletalski topovi v času od 10. do 15. maja, 342 aparatov. Bitke za predor pri Cambraiu Berlin, 23. maja. AA. (DNB). Zaradi vedno večje nevarnosti popolnega uničenja so poskušale sovražne sile v Flandriji in severozapadni Franciji včeraj izvršiti pro-boj na širokem bojišču vzhodno od Cam-braija. Ti poizkusi sovražnika so imeli ponekod neznatne uspehe, toda v glavnem je bil sovražnik odbit s krvavimi izgubami. Napredovanje nemških čet v smeri proti Calaisu je ponovno zmanjšalo upanje na uspeh proboja. Očividno napreduje nemška armada na zapadu v smeri proti Calaisu. S tem se približuje stvarna borba proti Angliji, toda poprej morajo nemške čete zasesti ves prostor ob severni francoski in ob belgijski obali. Z ozirom na velike sile, ki so I poizkusi, prepričati svet, da so sedanji do-I god ki ugodnejši kakor so v resnici. An-i gleži bodo morali prej ali slej uvideti moč dejstev. Nemci ne oodo nikoli pozabili, da ,je bila Anglija tista, ki je objavila vojno Nemčiji in da je bila ona tista, ki je hotela vojno. Rušenje industrijskih in rudniških naprav Berlin, 23. maja. AA. (DNB.) Zavezniške čete, v prvi vrsti angleške, rušijo za seboj v pokrajinah, iz katerih se umikajo, vsa industrijska podjetja, rudniške naprave itd. Uničujejo tudi vse rezerve življenjskih potrebščin. Z nemške strani se ob tej priliki izjavlja, da sta si nemška vojska in nemški narod zagotovila zadostne rezerve iz lastnega gospodarstva. Kar se v teh pokrajinah uniči, bo izključno obremenilo prebivalce dotičnih pokrajin. Nemškemu narodu ni potreben premog, primanjkoval pa bo Belgiji in Franciji. 15 žrtev v Bremenu Bremen, 23. maja AA. (DNB) Za časa angleškega napada na Bremen v noči med 18. in 19. majem je bilo ubitih 15 oseb Bremenski župan je danes ponovno potrdil to število žrtev. S tem v zvezi je objavil proglas, v katerem pravi: »Meščanstvo mesta Bremen obžaluje žrtve, ki so padle v borbi za svobodo in moč velike Nemčije.« O nemških izgubah Berlin, 23. maja. AA. (DNB). Tisk ln radio v Parizu in Londonu objavljata vesti, da so Nemci imeli 500.000 žrtev v toku napada na zapadnem bojišču, medtem ko so zapadne sile izgubile samo eno petino tega števila ljudi. Nemško vrhovno povelj-ništvo je ostalo zvesto svojemu načelu, da bo o žrtvah dalo poročila samo v večjem pregledu in ni dozdaj objavilo ničesar o obsegu lastnih izgub. Toda navzlic temu se lahko ugotavlja, da so nemške izgube, če jih primerjamo z uspehi, zelo majhne, kar ni niti vojaško vodstvo pričakovalo. Francoska vojna poročila Srditi boji na črti Cambrai-Valenciennes besne dalje — Francoski vojaški krogi označujejo položaj za ugoden -Oster topniški dvoboj ob Renu Cambrai in St. Quentin tu obkoljene, ne bo mogoče to izvršiti brez : težkih borb. Enako kakor na Poljskem se j bo treba prilagoditi vsem okoliščinam. Z ozirom na borbeni elan nemških čet bo nemško poveljništvo rešilo tudi to nalogo čim prej mogoče. Razširjenje nemškega klina Berlin, 23. maja. br. Kakor poroča agencija DNB so nemške čete klin, ki so ga zasadile med francosko severno armi-jo, angleško ekspedicijsko vojsko in vso belgijsko vojsko na severu ter ostalo francosko vojsko na jugu že razširile v četve-rokot Abbeville — Boulogne — Valenciennes — Rethel. Nemške oklopne sile so v pretekli noči zavzele Etaples in so se davi približale Boulogneu sur Mer. Vzdolž t rek Canche in Ternoisa so prodrle tudi že do Saint Pola, 40 km zapadno od Ar-rasa. Boji v Flandriji Berlin, 23. maja. AA. (DNB) Merodajni vojaški krogi so dostavili nemškemu poročevalskemu uradu poročilo o operacijah na zapadnem bojišču kot komentar k zadnjemu sporočilu vrhovnega poveljništva. To poročilo pravi med drugim: Vojno poročilo pravi, da je bila dosežena precejšnja razširitev predora proti obali. Nemško krilo je severno od Samme razširilo prodor za 50 km. Borbe in operacije se vodijo sedaj v glavnem v pokrajini Flandriji in Artois. Pokrajina Ar-tods se nahaja med Boulogneom in Arrasom. Severozapadno od pokrajine Artois se nahaja pokrajina Flandrija. ki se nahaja v trikotniku Dunkenjue, Gent in Lille. Ta pokrajina se deli na francosko ter belgijsko vzhodno in zapadno Flan-drijo. Središče vzhodne Flandrije je staro flandrijsko mesto Gent, okoli katerega se sedaj še vedno vodijo borbe. Tudi sedaj morajo nemški vojaki vzdržati v Flandriji srdite borbe, ker darje nasprotnik še vedno žilav odpor, da bi zaščitil svoj umik ob gornjem toku reke Šelde. Smatrati je, da bo nemška pehota v najkrajšem času zlomila odpor Belgijcev, ki je vreden priznanja. Kar se tiče skupnega pregleda borb v Flandriji in pokrajini Atois se lahko reče, da je sovražnik, ki je v omenjenima pokrajinama obkoljen, številčno zelo močan, da ima elitne čete in da je zelo dobro oborožen. To se spravlja v zvezo s tem, da so te čete kakor je znano, pripadale veliki zavezniški udarni armadi, ki bi bila morala čez Belgijo in Nizozemsko prodreti v Po-rurje. Nemški tisk Berlin, 23. maja. AA. (DNB). Nemški tisk naglaša v svojih današnjih člankih, da se sedanja borba na zapadnem bojišču vodi v smeri proti Veliki Britaniji. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da so Angleži sedaj zvedeli, kaj se pravi voditi vojno na kontinentu. Angleži morajo za to izkušnjo plačati visoko ceno. Izgube zapadnih velesil, posebno Anglije so zelo velike ter bodo operacije, ki se sedaj vodijo, imele težke posledice. »Berliner Bdrsen-Zeltimg« pravi, da so brezuspešni vsi Churchillovi in Cooprovi Pariz, 23. maja. AA. (Havas). O borbi, ki se vodi med Cambraiem in Valencienne-som poročajo tele podrobnosti: Nemške čete vršijo napade na tem delu bojišča z mafeimOm sil. Pri tem jih podpira letalstvo. Navzlic zelo težkim bombam so ohranile francoske čete vse svoje položaje ter niso nastale nobene spremembe. Edino severno od Cambraia so francoske čete izgubile gotove položaje, ki So jih ponoči ponovno zavzele. Francoski vojni krogi smatrajo položaj na bojišču za ugoden, toda izjavljajo, da je treba počakati nadalj-nega razvoja bitke. Pričakuje se, da se bo bitka nadaljevala z vso srditostjo. V istih vojaških krogih izjavljajo v zvezd s premikanji nemških čet v Pikardiji, da so te operacije brez večjega pomena in da ti oddelki nemških motociklistov ne dosegajo nobenih uspehov. Nemški motoci-klisti so poskušali ponoviti svoje pokrete južno od Somme, toda tudi ob tej priliki niso dosegli nobenih večjih rezultatov. Tak poizkus je bil izveden tudi pri Abbevillu. Od reki Aisne ter ob vsej Maginotovi črti od Montmedyja do švicarske meje se zelo udejstvuje nemško topništvo. Na nemški ogenj je francosko topništvo odgovarjalo z isto srditostjo. Jutranje uradno poročilo Pariz, 23. maja. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na severu so ▼ teKu izredno hnde borbe. Potrjujejo se vesti, da so francoske čete prodrle do predmestja Cambraia. Na drugih točkah, posebno pri Attiguyju, (južno od Charlevilla), Longuyonu (ob južni luksemburški meji bi južno od reke Nied (pritok reke Saar) se je pričela velika topniška borba. Pariz, 23. maja. br. (Havas). Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je nocoj izjavil novinarjem, da so francoske čete prodrle do Cambraia in da se sedaj razvijajo hudi boji na področju med Cam-braiom in Saint Quentinom. Boji so se razširili že na vso Ptccardijo. Spopadi pri Boulogneu London, 23. maja. AA. (Reuter). Nemške čete so zasedle mesto Abbeville ter se vodijo borbe pri Boulogne sur Mer. Prezgodaj je še, da bi se moglo poročati o rezultatih borb, ki se vodijo ob Rokavskem prelivu. V vsakem primeru se smatra, da je značaj teh borb resen. General Wey-gand se nahaja v štabu vrhovnega poveljništva. Osebno vodi operacije ter se trudi pregrupirati zavezniške čete ter ustvariti kombinirano fronto. Letalski alarm v Parizu Pariz, 23. maja AA. (Havas) V Parizu 5n okolici je bil ponoči ob 23.50 ter ob 0.35 dan znak za alarm. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo Nemška letala nad srednjo Francijo Pariz, 23. maja br. Nad srednjo Francijo se je v pretekli noči pojavilo večje število sovražnih letal. Več mest je bilo aiarmi-ranih. Protiletallsko topništvo je pričelo obstreljevati nemška letala, ki so se nato umaknila proti severovzhodu. Francozi o nemških letalskih izgubah Pariz, 23. maja AA. (Havas) Neka ugledna osebnost iz francoskih in vojaških krogov je izjavila danes, da je bilo nad Francijo zbitih okoli tisoč nemških letal. Angleška vojna poročila Zavezniški napadi pri Cambraiu s severa in juga — Glavni protinapad se še ni pričel — Delovanje nemških oddelkov v klinu proti Kanalu London, 23. maja. s. (Reuter). Iz današnjih uradnih in poluradnih zavezniških vojnih poročil je razvidno, da je naj-resnejša situacija na bojišča v vrzeli, ki so jo napravil Nemci med zavezniško vojsko v Belgiji in ono v ostali FrancijL Ta vrzel se razteza nekako od Arrasa do Ba-paumea. Nemški mehanizirani ln motorizirani oddelki, ki tu operirajo, skušajo za vsako ceno prerezati vse zveze med obema deloma zavezniške vojske. Trgajo telefonske zveze in uničujejo vse važne objekte. Operacije zavezniških vojsk ovira dejstvo: da iz vojnega področja poskuša zbežatl veliko število civilnega prebivalstva, zaradi česar morajo zavezniške čete v bojih proti nemškim oddelkom včasih nastopati nadvse obzirno. Točen položaj, kje se nahajajo nemški oddelki, je nemogoče označiti, ker nemške čete po navadi hitro prodro do kakega mesta, javijo, da so ga zavzele in se potem zopet umaknejo. Anglešlca vojska drži položaje na severa vrzeli pri Arrasa. Včeraj so Angleži izvedli tu protinapad. Med Arrasom in Douaijem so zajeli pri tem 400 nemških vojakov. Nemci so Imeli v bojih 300 mrtvih. Današnje francosko vojno poročilo pravi, da so francoske čete z juga prodrle do okolice Cambraia, ki istotako leži v vrzeli. K temu protinapadu na nemške postojanke kakor tudi k onemu, ki so ga Izvedle angleške čete včeraj, pripominjajo v mero-dajnih vojaških krogih, da oba nista imela večjega obsega. Noben večji protinapad na nemško vojsko še sploh nI bil podvzet, toda vsak trenutek se utegne pričeti. Strateško je največje važnosti, kakšen uspeh bodo dosegli nemški oddelki, ki prodirajo proti obalL Nemška letala v zvezi z operacijami nemške vojske močno bombardirajo luke ob Kanalu. Kljub bombardiranju pa te luke še niso postale neuporabne. Nemško poročilo pravi, da so nemška letala bombardirala Dover. K temu pripominjajo na merodajnih mestih v Londonu, da doslej nI bilo nobenega nemškega letalskega napada na Dover. V Belgiji je Nemcem, kakor je razvidno lz angleškega vojnega poročila, uspel prehod preko šelde samo na enem mestu. Na južnem delu bojišča je položaj razmeroma miren. Iz francoskega vojnega poročila se vidi, da se topniška borba razvija zlasti med Rethelom in Montme-dyjem. Istotako pa je nemško topništvo pričelo obstreljevati Maginotovo linijo med Montmedyjem in reko Nied. Uradno angleško vojno poročilo London, 23. maja. s. (Reuter) Angleško vojno ministrstvo je izdalo opoldne naslednje vojno poročilo: Nemci so napadli naše položaje na Seldi na mnogih točkah, vendar brez uspeha. razen Pri Oudenaardeu, kjer so izsilili prehod. V sektorju pri Arrasu so v teku hudi boji. Angleška vojska je uspešno obdržala ®voje pozicije ob vrzeli med Arrasom in Bapaumeom. Skozi to vrzel prodirajo oklopni in motorizirani oddelki nemške vojske, ki jim je uspelo, da so dosegli bližino obale. Pod vzeti so ukrepi, da se zavarujejo nekatere važne točke pred temi oddelki. Nad severnovzhodno Francijo je bila letalska aktivnost velika. Mnogo nemških bombnikov in lovskih letal je bilo sestreljenih od protiletalskih topov in lahkega orožja. Neprestani protinapadi London, 23. maja. AA. (Reuter). Izve se, da je bojišče, ki ga drži angleška vojska, ostalo ves včerajšnji dan neomajano in da v borbah ni bilo velikih izgub. Angleške čete vrše protinapad na bojišču med Arrasom in Douaijem, ni pa še vesti o rezultatih. Belgijci so izvršili protinapade na nemške čete, ki so prekoračile reko Schelde na dveh novih mestih. Vsi protinapadi so se končali z uspehom Weygand zadovoljen z moralo čet Pariz, 23. maja. AA. (Reuter.) Po vrnitvi z bojišča iz severne Francije in Belgije je general Weygand izjavil snoči, da je zadovoljen z moralo čet, ki je ostala ne-omajana navzlic hudim borbam v teku zadnjih dveh tednov. Istotako je zadovoljen z materialom in preskrbo zavezniških čet. Najbližja okolica generala Weyganda smatra, da je položaj slej ko prej težek, toda naglaša se, da se glavni del nemških čet še ni mogel konsolidirati. Akcija angleških letal London, 23. maja. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo o akcijah, ki so jih izvedli včeraj angleški bombniki in lovsKa letala. Lovska letala so od zore do mraka nadaljevala s patrolno službo nad bojišči v Franciji ter so uničila mnogo sovražnih bombnikov in lovskih letal kakor tudi prevoznih letal. Izmed angleških lovskih letal, ki so se udeležila teh operacij, se jih do večera šest ni vrnilo v svoja oporišča. Eno teh letal je padlo ▼ Franciji, vendar se je pilot rešil. Angleški bombniki so ponoči izvedli obširne napade na nemške postojanke in prometne zveze na ozemlju od južne Belgije do Porurja. V teh napadih je bilo udeleženo največje število angleških letal, kar jih je doslej v teku vojne sodelovalo pri Katerem koli napadu. Med Aachenom in Krefeldom je bil napaden vojaški tovorni vlak, neki drug v bližini pa je bil direktno zadet od bomb. V več mestih so bila zažgana petrolejska skladišča. Zlasti mnogo napadov je veljalo ozemlju med Namurcm in Dinantom. London, 23. maja. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je dopoldne obiavilo nov komunike o akciji angleškega letalstva, ki je tudi v pretekli noči močno bombardiralo zaledje nemške voiske. Komunike pravi, da so vojna letala tudi v pretekli noči napadala nemške kolone na pohodu v severni Franciji ter bombardirala zveze nemške vojske z zaledjem pri Sedanu in v južni Belgiji. Orjaška letala iz Amerike London, 23. maja. br. (Reuter). Iz Zedinjenih držav so pričela prihajati v Anglijo prva velika vojna letala, ki so bila zgrajena v ameriških letalskih tovarnah po naročilih angleške letalske komisije Letala so izredno velika in so sama preletela Atlantski ocean. Prihod nadaljnjih letal takega tipa se še pričakuje. Churchill o resnosti položaja na bojišču London, 23. maja s (Reuter) Na resnost položaja na bojišču je danes opozoril ministrski predsednik Churchill v kratkem poročilu, ki ga je podal pred parlamentom. Dejal je, da so nemški oklopni oddelki, ki so prodrli skozi vrzel v francoski fronti, dospeli v zaledje zavezniške armade, ki stoji v Belgiji in poskušajo zdaj uničiti njene zveze z ostalo armado. Abebville je v sovražnih rokah. Hude borbe se vodijo v okolici Boulognea. Še prezgodaj bi bilo reči, kakšen bo izid teh bojev, toda vsekakor lahko iz tega nastanejo resne posledice. Medtem vodi vrhovni poveljnik zavezniške vojske general \Veygand operacije z namenom, da obnovi skupno zavezniško fronto. Duff Coorser o zaupanju v britanski narod London, 23. maja AA. (Reuter) Na kosilu društva za angleški jezik, ki je bilo danes v spodnjem domu, je imel Duff Cooper kratek govor, v katerem je dejal: »Lahko prepuščamo narodu velike ameriške države, da se sam opredelil v tem kalnem položaju, v katerem se nahaja civilizirani svet. Nad našima dvema državama visi nevarnost, v kakršni se še nista nahajali. Toda naše junaštvo bo postalo še večje in naš duh bo v stanju upreti se vsemu, kar bi prišlo, ter hladno razmisliti o položaju, v katerem se nahajamo. Imejmo zaupanje v britanski narod, ki v svoji zgodovini ni bil še nikoli premagan.« Konference v Parizu Pariz, 23. maja. p. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih je postalo življenje spet živahno. Ministrski predsednik Reynaud ie imel danes dopoldne celo vrsto razgovorov s prvaki posameznih političnih strank. Posebno dolgo se je razgovarjal z vodjo socialistične stranke Leonom Blumom. V zvezi s tem sestankom so se opoldne razširile vesti, da namerava Reynaud pridobiti socialistično stranko za sodelovanje v vladi, kar bi bilo velikega pomena, glede na sedanje stanje na bojišču, ki zahteva popolno edinstvo francoskega naroda. Zunanji minister Dsladier pa je imel danes dopoldne daljše razgovore z diplo*-matskimi zastopniki Zedinjenih držav, Velike Britanije in Turčije v Parizu. Osnove italijansko-nemške skupne poti •t Nemško diplomatsko glasilo ob prvi obletnici pakta Berlin, 23. maja. AA. (DNB). O priliki obletnice nemško-itaiijanskega pakta prinaša »Deutsche dipiomatisch - politische Korrespondenz« članek, v katerem med drugim pravi: 2e od začetka sta bila oba nova pokreta, nacionalni socializem in fašizem, na jasnem, da se morata oba naroda združiti na poti v bodočnost, ki odgovarja neodvisnosti, pomenu in sposobnosti obeh narodov. To zvezo je podkrepilo še nerazumevanje, na katero sta obe strani naleteli pri onih silah, ki so smatrale za svoj večni privilegij gospodariti nad bogastvi sveta. Obe zapadni velesili nista mirovali, da bi s pomočjo svojih klientov držali pri tleh Nem-Hjo, ustanovljeno z versajsko pogodbo. Istočasno sta se vsestransko brigali za to, da Italijo, katere pomoč v svetovni vojni je bila zadosti dobra, ogoljufata in napravita vse, da bi bilo nemogoče, da pride do svojega blagostanja in veličine. Francosko-angleški postopek za časa abesinske vojne je najboljši dokaz za namen plutokratskih držav, da se ne dovoli Italiji okoristiti se z bogastvom sveta. Nemčija in Italija — nadaljuje imenovana korespondenca — sta si pridobili s tem nauk ter sprejeli sklepe, ki so jih vsiljevale okoliščine. Ker je bilo obema državama jasno, da sta zapadni velesili odločeni, da ne dovolita, da bi se izpolnile življenjske zahteve Italije in 2\'emčije, predvsem pa gospodarska in politična samostojnost teh držav, sta prišli do sklepa, da je pot, ki vodi do moči, lahko samo skupna pot. S tem, da so bile potegnjene jasne meje med obema državama, so bila odstranjena nasprotja med germanskim in rimskim narodom, ki sta glavna naroda evropskega kontinenta. Nemški in italijanski narod gresta svoji bodočnosti naproti. Oba naroda se zavedata, da je prišel odločilni čas, v katerem Italija in Nemčija ne branita samo svoj obstoj kot velesili, temveč svoj obstoj kot svetovni sili. Nemčija je že aktivno sprejela borbo z vsemi sredstvi, borbo, ki sta jo ji zapadni velesili vsilili. Italija, ki je s svojim zadržanjem v teku zadnjih 8 mesecev onemogočila nevarne načrte in račune za-paclnih velesil, bo sledila poveljem duceja. Adresa italifanske akademije Rim. 23. maja. AA. (Štefani) Italijanska kr. akademija se je sestala na izredno zasedanje ter poslala Mussoliniju sledečo adreso: Itaiijsnska kr. akademija se pridružuje čustvom vseh razredov pred dogodki, ki bodo odločilni za usodo nacije, ter izjavlja c'nceju, da ie prepričana, da bo vodil fašistično domovino k novim vedno večjim ciljem z močno roko. Akademija mu daje na razpolago vse energije, ki jih dajejo vera. misel in delo z nsmenom. da združi svoj trud s soglasnim stremljenjem in žarkimi željami celokupnega italijanskega naroda. Manifestacije na rimski tssiiverzi Rim, 23. maja. AA. (Štefani). Včeraj so se vršile na univerzi velike patriotične manifestacije, ki jim je prisostvoval tudi prosvetni minister. Rektor univerze je v i svojem govoru izjavil, da univerzitetna mladina in univerzitetni profesorji tudi tokrat prisegajo zvestobo Mussoliniju in da bodo vedno pripravljeni stopiti pod vodstvom kralja in cesarja v borbo za svobodo in neodvisnost italijanskega imperija. Mussolini akademikom Rim, 23. maja. AA. (Štefani). Mussolini se je v odgovoru na izjavo, katero mu je izročilo 13.000 študentov rimske univerze o pripravljenosti boriti se za osvoboditev Sredozemlja in neodvisnost imperija, zahvalil za pripravljenost mladine ter naglasil, da je prepričan, da so rimski študentje tolmači čustev svojih tovarišev na vseh italijanskih univerzah in da nadaljujejo tradicijo narodnega preporoda. Mussolini pričakuje, da se bodo rimski Študentje udeležili kot prostovoljci v morebitni novi borbi proti tujcem, ki žele držati Italijo v ujetništvu na Sredozemskem morju, dasi mora biti to morje zveza med domovino in ozemljem rimskega imperija. Državno podtajnlštvo za vojno proizvodnjo Rim, 23. maja. AA. (Štefani). Sklenjeno je bilo, da se generalni komisariat za vojno proizvodnjo spremeni v državno podtajni-štvo, ki bo neposredno pod nadzorstvom vlade. Dosedanji komisar general Fava-grossa bo imenovan za državnega podtaj-nika te ustanove. Bivanj® grofa Ciana v Albaniji Rim, 23. maja br. (Štefani) Italijanski zunanji minister Ciano, ki je prispel v spremstvu državnega podtajnika za Albanijo Benninija včeraj popoldne v Drač in si ogledal tam pristaniške naprave, se je davi pripeljal v Tirano, kjer mu je bil prirejen nad vse svečan sprejem. Grof Ciano si je v dopoldanskih urah ogledal razna javna dela, ki jih sedaj pospešeno grade. Položil je temeljni kamen za novo realno gimnazijo v Tirani, kakor tudi za novo poslopje albanskega fašističnega lista »To-mori«. Popoldne je Ciano odpotoval v spremstvu Benninija, italijanskega generalnega državnega namestnika v Albaniji in vseh članov albanske vlade v Rubiku, kjer so novi rudniki bakra. Od tam namerava v Skader. Tirana, 23. maja. AA. (Štefani). Itali-ljanski zunanji minister grof Ciano je danes prispel iz Tirane v Skadar. Ves čas potovanja je bil navdušeno pozdravljen od albanskega prebivalstva, ki je nosilo zastave in slike kralja in cesarja ter Musso-linija. Grof Ciano se je zadržal v rudniku Husni, kjer si je ogledal rudnik in izjavil svoje zadovoljstvo nad napredkom dela. Ko ie zapustil rudnik, je župan predal grofu Cianu svojo puško s sledečimi besedami: »Sedaj ko ,je Albanija varna v notranjosti, ni treba Albancem orožja. Sprejmite ta dar ne zato, ker bi vam bil potreben, temveč zaradi njegovega pomena.« Množica, ljudstva je spremljala te besede z burnimi manifestacijami. Ko se je zahvalil županu za darilo, je grof Ciano nadaljeval pot v Skader. an ni nevarnosti" Sodba Ifansaske novinarke — Informacije švicarskih dsplssiksv v južiacvzhodni Evropi — Vloga Rusije Pariz. 23. maja. p. »Oeuvre« objavlja zunanjepolitični pregled gospe Tabouis, ki se nanaša v glavnem na položaj v jugovzhodni Evropi. Iz zaupnega vira je Ta-boui sova, kakor pravi, izvedela, da bo Italija v nasprotju z vsemi vestmi, ki se razširjajo v tujini, slej ko prej spoštovala ^ italijansko-jugoslovenski prijateljski pakt. Italija zahteva od Jugoslavije samo to. da pospeši svoj trgovinski promet z Italijo in da predvsem poveča dobave boksita in nekaterih vrst kmečkih pridelkov. Italija je stavila to zahtevo povsem normalno, po običajni diplomatski poti. Na osnovi teh in drugih okoliščin prevladuje tv.di v Parizu mnenje, da v jugovzhodni Evropi spet lahko zavlada nekoliko bolj optimistično razpoloženje in da »o Se nevarnosti, ki so se pojavljale, zmanišsle. Base!, 23. maja. z. Južnovzhodni dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da .ie na Balkanu znatno popustila aktivnost zavezniške diplomacije. Tudi trgovinska aktivnost se ne razvija v takem obsegu, ka-kor se je prvotno napovedovalo. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da so zavezniki opustili svoj načrt poostritve blokade proti Nemčiji tudi na jugovzhodu Evrope. V vseh balkanskih prestolnicah je pomirljivo vplivalo dejstvo, da so Nemci namestili svoie ranjence v južnih pokrajinah. zlasti na Koroškem in Štajeiskem. Tam so tudi vse šole preurejene za ranjence. Curih, 23. maja. z. Nemška ofenziva na zapadu in možnost italijanske intervencije sta po mnenui južnovzhodnega dopisnika »Neue Ziircher Zeitung« ustvarila nov mement v položaju na Balkanu. Sedai ni več nobenega dvoma, da bi v primeru konflikta na Balkanu Sovjetska Rusija ne ostala nezainteresirana. temveč bi smatrala, da ie s tem dobila svobodne roke in se otresla vseh omejitev, ki ji jih nalagajo zveze z Nemčijo. V ostalem naglasa »Neue Ziircher Zeitung«. da so balkanske države pripravljene na vse even-tualnosti in da bodo verjetno še povečale svojo vojno pripravljenost, da bi mogle složno nastopiti v obrambo svoje nevtralnosti in neodvisnosti. Madžarska gledanja Curih, 23. maja z »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Budimpešte, da so v madžarskih političnih krogih prepričani, da je italijanska intervencija v sedanji vojni neizbežna. Gre same še za določitev časa. Smatrajo pa, da italijanska intervencija ne bo ogrozila miru m jugovzhodu Evrope. »Pester L!oyd« piše, da se razvija v sedanji vojni docela nova strategija in nova ! vojna umetnost, v kateri se kaže premoč ! vojaško do skrajnosti pripravljene Nemči-! je, kateri stoji ob strani tudi Italija. Angli-j ja je veliko prepozno uvedla vojaško ob-j veznost. V enem letu se ne da izvežbati j armada. Tudi Francija je zagrešila napako, ko je zanemarjala svoje utrdbe na belgijski meji. Italijanski kralj bo otvoril madžarsko razstavo Budimpešta, 23. maja s. AA. (Štefani) i Madžarski listi poročajo, da bo italijanski kralj otvoril rimsko razstavo madžarskih umetnikov, članov madžarske akademije znanosti in umetnosti. Ta gesta italijanske-j ga kralja in cesarja, pravijo madžarski listi, je nov dokaz prijateljstva velike italijanske nacije napram Madžarski, Danes govori predsednik turške vlade Ankara, 23. maja. AA. (Štefani). Sporoča se, da bo imel predsednik turške vlade Refik Saidam jutri velik govor. Bolgarsko-grški stiki Atene, 23. maja AA (DNB) Sofijski žu-j pan in predsednik bolgarske trgovinske zbornice prispeta 6 junija v Afene. kjer bosta prisostvovala otvoritvi razstave bolgarske umetnosti. Pet brezmesnah dnevov v Grčiji Atene, 23. maja AA. (DNB) Da bi se omejil uvoz mesa iz inozemstva je vlada sklenila, da se v vsej državi samo dvakrat tedensko lahko je meso. Položaj v Ameriki Posebna ladja za prevoz Američanov iz Evrope ogromen kredit za vojno mornarico — Nov Washington, 23. maja. s. (Reuter). Ameriška vlada je odredila, da odide preko-mornik »Prezident Roosevelt« (14.000 ton) na Irsko, kjer bo sprejel ameriške državljane iz vojujočih se držav in jih odpeljal v Ameriko. »President Roosevelt« je od-plul 1z New Yorka že danes. Namenjen je v Irsko luko Galway. Zunanji minister Hull je obenem preko ameriških diplomatskih zastopnikov obvestil vse vlade vojujočih se držav o tem ukrepu ter jih naprosil, naj zagotovijo par-niku »President Roosevelt« nemoten prevoz in varstvo pred vsakim napadom. Ameriška vlada sporoča vsem vojujočim se državam, da parnik »President Roosevelt« ni oborožen, da ne bo plul v konvoju ln da bo ponoči popolnoma razsvetljen. Parnik bo vozil v Ameriko izključno ameriške državljane in njihove rodbine. Na krovu ne bo imel nobenega tovora. Washington, 23. maja. AA. (Havas). Proračunski odbor senata je sprojel zakonski predlog o otvoritvi novih kreditov mornariškemu ministrstvu. Novi kredit znaša eno milijardo 458 milijonov dolarjev (70 milijard din). New York, 23. maja. AA. (Reuter.) Senator James Berns je v govoru, ki ga je imel snoči po radiu, izjavil, da polkovnik Lindbergh ni nič bolj kvalificiran kakor kak drug letalec, ki je preletel Ocean, govoriti o zunanji politiki. Smatrajo, da predstavlja Bernsov govor uraden odgovor ameriške vlade na govor, ki ga je imel Lindbergh v nedeljo po radiu. V njem je napadel vlado zaradi njenih obrambnih ukrepov. Okrog Rooseveltove tretje kandidature Wa»hington, 23. maja. AA. (Štefani.) Vodja republikanske stranke Landon je izjavil, da se bo republikanska stranka udeležila koalicijske vlade samo pod pogojem, če Roosevelt izjavi, da ne bo tretjič kandidiral. V zvezi s tem je neka pooblaščena osebnost iz Rooseveltove bližnje oko lice izjavila, da je Roosevelt preveč zaposlen z vprašanji narodne obrambe, da bi v tem času mogel posvetiti večjo po zornost vprašanju volitev. V političnih krogih smatrajo, da bo Roosevelt tudi tretjič kandidiral. Poziv Američanom na Bližnjem vzhodu Washington, 23. maja. AA. (Reuter.) Zunanje ministrstvo sporoča, da je ameriška vlada opozorila ameriške državljane, ki živijo v Aziji in Afriki, naj se vrnejo v domovino, dokler so prometne zveze še proste. Ta opomin velja za vse ameriške državljane, ki so v Iraku, Palestini, Egiptu in Tangerju. Popis tujcev v Argentini Buenos Aires, 23. maja. AA. (Havas.) Parlamentu je bil predložen zakon, po katerem naj bi se odvzelo državljanstvo sumljivim osebam, ki so se naselile svojčas v Argentini. Isti zakonski predlog predvideva uvedbo posebnega registra za tujce, ki živijo v Argentini ter nadzorstvo nad njimi. Izredno ostri ukrepi za varnost Anglije doma Aretacije vseh, ki so osumljeni,. # vanje nemškega napada preko Irske Prouče- Taylor pri papežu Vatikan, 23. maja AA. (Reuter) Sv. oče Pij XII. je sprejel danes v avdienco posebnega odposlanca prezidenta Roosevelta Mirona Taylorja. Nemčija bo še dalje izvažala osebne avtomobile Berlin, 23. maja. AA. (DNB). V zvezi z uredbo o omejitvi proizvodnje potniških i avtomobilov za notranjo nemško porabo j so nekateri tuji listi prinesli vest, da je i Nemčija sploh prenehala izdelovati zasebne ' avtomobile. Ta vest je popolnoma netočna. Nemčija proizvaja v polnem . obsegu potniške avtomobile, namenjene inozemstvu, ter je v stanju zadovoljiti vsem po- . trebam inozemstva v tem pogledu. v, London, 23. maja. s. (Reuter.) Notranji minister Anderson je sporočil danes popoldne v parlamentu, da je odredil aretacijo konservativnega poslanca kapitana Archi-balaa Ramseya. Aretacija je bila izvedena na podlagi izrednih pooblastil zakona o narodni obrambi, ki jih je dal vladi parlament lansko jesen takoj po izbruhu vojne. Anderson je dalje sporočil, da bodo internirane tudi skoraj vse avstrijske in nemške državljanke v Angliji, kjer bi se pojavil sum glede njihove zanesljivosti. Nadalje je bilo odrejeno, da bodo za nizozemske in belgijske begunce v Angliji veljale enake omejitve kakor za sovražne državljane. Nobenih osebnih olajšav ne bo mogoče dovoliti, razen v primerih, kjer to zahtevajo javni interesi. Končno je sporočil Anderson, da so dobili policijski oddelki v Angliji novo orožje in da bodo izvedene hišne preiskave v hišah, za katere obstoji sum, da bi mogle eventualno nuditi zaščito sovražnim padalcem. Neki poslanec je vprašal notranjega ministra, če namerava vlada podvzeti u-krepe proti totalitarističnim in komunističnim organizacijam v Angliji. Anderson je odgovoril, da vlada razmišlja o takih ukrepih, da pa bi ne bilo v javnem interesu, ako bi jih v naprej objavila. Vlada posveča posebno pozornost vsem tistim organizacijam v Angliji, 1-ii prejemajo denarna sredstva iz inozemstva, že snoči so bili na podlagi izrednih vladnih pooblastil izdani' ukrepi proti vsem osebam, ki bi mogle biti v stikih s sovražnikom ali za katere obstoji sum, da služijo tujim interesom ali so pod tujo kontrolo. V zvezi s temi ukrepi je bilo aretiranih več oseb. katerih imena bodo objavljena naknadno. Ti ukrepi niso bili podvzeti morda zaradi tega, da bi te osebe že delovale v korist sovražnika, temveč ker pripadajo organizacijam, ki bi jih bilo mogoče uporabiti proti varnosti države. Anderson je tudi sporočil nove ukrepe proti članom irske republikanske armade. 167 Ircev je bilo zopet izgnanih iz Anglije. Na neko vprašanje je odgovoril zastopnik vlade, d;* vlada proučuje možnost nemškega napada na Anglijo preko Irske. Vlada sicer no more dajati glede tega irski \Iadi nobenih uk"zov, poč pa se posvetuje z irsko vlado glede primernih ukrepov. Lordska zbornica je sprejela danes popoldne zokon proti vohunstvu in sabotaži, ki ga je včeraj sprejela poslanska zbornica. London, 23. maja. s. (Ass. Press.) Med osebami, ki so bile snoči iz varnostnih vzrokov v Angliji aretirane, ie tudi vodja angleških fašistov sir Osvvald Mosley. Danes je policija izvršila v Londonu preiskavo v prostorih znane organizacije British Union. Ošmev v javnosti London, 23 maja d. (C. Z.) Javnost v Angliji je sprejela z velikim zadovoljstvom izredna pooblastila, ki jih jc dal včeraj vladi par::A ent in ki dajejo vladi popolno kontrolo nad vsemi osebami in imetjem, tako da jih je mogoče najbolje izkoristiti za obrambo imperija. Zbudilo je splošno zadovoljstvo, da se je vlada odločila sprejeti tako brezobzirne in dalekosežne ukrepe, ki so za angleške pojme naravnost revolucionarni Morala prebivalstva v Anali-ji je kljub sedanjemu težavnemu položaju na bojišču dobra. Aretacija poslanca Ramsaya London, 23. maja. AA. (Reuter). Poslanec kapetan Archibald Ramsay je bil aretiran in odpeljan v zapor. Predsednik spodnjega doma je izjavil, da bo izveden proti Ramsavu postopek po novem zakonu o zaščiti države. Kapetan Archibald Ram-say je zet lorda Cormestona, ki je v minuli vojni služil v gardi. Pozneje je bil član vojnega kabineta ter član angleške misije, ki je bila poslana leta 1918 v Pariz. Kapetan Ramsay je član konservativne stranke od leta 1931. Proti njemu bodo postopali na osnovi § 18 zakona o zaščiti države. Ta zakon pooblašča upravna ob- lastva postopati proti vsem osebam in organizacijam. katerih delo je škodljivo za državne interese. Istotako je vlada pooblaščena izvajati kontrolo nad osebami, ki so osumljene,, da so naklonjene vladi, ki se nahaja v vojni z Veliko Britanijo. Kanada odobrava angleške ukrepe Ottavva, 23. maja. AA. (Havas). Predstavniki posameznih kanadskih strank so izjavili, da njihove stranke odobravajo vse ukrepe kanadske vlade, kakor tudi najnovejši ukrep angleške vlade o mobilizaciji delovnih moči in imovine. Vodja konservativne stranke Hudson je izjavil, da so ukrepi angleške vlade popolnoma razumljivi in da jih je treba smatrati za logično posledico vojne in vojnih razmer. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je izjavil v zvezi z angleško mobilizacijo delovnih moči in imovine, da bo tudi kanadska vlada izvedla radikalne ukrepe. Glede vsebine teh ukrepov ni dal nobenih izjav. Težkoče s telefonskimi zvezami London, 23. maja. p. Angleška vlada je stavila pod vojaško kontrolo vse telefonske in brzojavne kable, ki vežejo Anglijo z Irsko. Mednarodni kabel, ki veže Anglijo s kontinentom, je prekinjen. Devet direktnih brzojavnih in telefonskih linij med Parizom in Londonm je rezerviranih izključno za vlado in vojsko. S četami, ki operirajo v severozapadni Franciji in zapadni Belgiji je angleška vlada v zvezi preko Francije. Skromne proslave Ksrobvega jubileja Bukarešta, 23. maja AA. (Rador) Ko je kralj Karoi zvedel da rumupska vlada pripravlja svečano proslavo 101etn>ce njegove vlade, ki pade na dan 8 jun ja t. L, je poslal predsedniku vlade p;smo, v katerem izjavlja, daje zelo ganjen, da rumunska vlada želi. da bi se ta proslava vršila na svečan način, da pa smatra da mora biti ta proslava glede na sedanje razmere čim skromnejša. Kralj je v svojem pismu naglasil, da sedanji čas n? ugoden za kakršnekoli manifestacije in slavja ki bi zahtevah velike izdatke. Oni, ki že'ijn proslaviti to dcsct'etnico bodo naplavili najlepše in najplemenitejše delo s tem. da bodo ves svoj patriotizem, vso svoio voljo, vse svoje sile in vse svoje delo posvetih konsolidaciji države. To. je naglasil v pismu kralj Karol, bo tudi meni najprijetnejše. Italijanski listi o položaju na bojiščih Rim, 23. maja. a V bitki, ki je v teku na reki Sommi in pri Peronneu na eni ter v trikotu Arras — Valenciennes /— Cambrai na drugi strani so. kakor poročajo berlinski in pariški poročevalci italijanskih listov, tako Nemci kakor Francozi angažirali ne le močne motorizirane oddelke in mnogoštevilne tanke, tego tudi svoje najelitnejše infanterijske polke. V teh borbah, ki so zavzele ogromen obseg, si zavezniške čete, ki operirajo v Belgiji in severni Franciji, na vse načine prizadevajo. da bi se osvobodile nemškega obroča in obnovile zvezo z ostalo francosko vojsko, ki prav tako močno pritiska na nemške postojanke posebno pri Peronneu. Italijanski vojaški strokovnjaki so prepričani, da se bo ta zavezniški poskus predora skazi nemški klin izjalovil. Vsekakor bo rezultat velike bitke odvisen od pritiska, Id ga izvajajo nemške čete na severovzhodu med Gen tam in Turneom na Belgijce in Angleže ter na iugozapadu pri Saint Quentinu na Francoze. Generala Romano in Cabiatti zatrjujeta, da so nemške čete v teh borbah že odbile zavezniški napad in da bo pobuda kmalu sipet v njihovih rokah. Poskus francoskega vrhovnega poveljstva, da bi se francoska obrambna linija ustavila na Sommi, Oisi na kanalu med Oiso in Aisne ter na cesti Chemin des Dames in nato vzdolž Aisne do Meuse, bržkone ne bo uspel, tako da bo moral general Wevgand prestaviti francosko linijo nekoliko nižje na Marno. Milan. 23. maja. z. Posebni poročevalec lista »Popolo d' Italia« na nemškem bojišču poroča, da razkrivajo Weygando-vi odloki značilno jasnost. Weygand je prevzel skrajno obupno dediščino in bo moral izvesti gigantsko borbo, da popravi položaj zavezniških armad. Weygand je začel pregrupirati zavezniške sile, da bi izzval novo bitko na Mami Na odsek« med reko Aisne in Montmedyjem so zbrane najmočnejše zavezniške čete in tod bo skušal Weygand izsiliti prodor, da prepreči nemški napad v hrbet Maginotov® linije. S tem operacijskim načrtom hoe% Weygand izsiliti nov bojni red ter rešiti one armade, ki jim grozi nevarnost, da bodo odrezane. Weygand je zbral tudi številnejše letalstvo kakor ga je poprej uporabljal Gamelin. Slei ko prej. pa je trs sodbi poročevalca položaj za zaveznik« dokaj kritičen. Nemci so na raznih krajih že predrli zamišljeno Weygandovo novo fronto. Japonci pri papežu Vatikan, 23. maja. AA. (Štefani). Su oče Pij Xn. je sprejel danes ob 11.45 vod j® japonske misije ter pet njenih članov v av-dienci. Vodja misije Sato je predal sv. očetu kot dar srebrno ptico. Sv. oče pa je Satu podaril zlato kolajno kot spomin na prvo obletnico njegovega pontifikata. Ostalim članom misije je sv. oče podaril srebrne kolajne. Nato je japonska misija obiskala državnega podtajnika kardinala Magliona. kateremu je predala kot dar krasno izdelano skrinjico. Na Norveškem Stockholm, 23. maja. AA. (Havas). Na bojišču pri Narviku se vodijo srdite borbe v okolici Bjernefela. Letalske sile so z obeh strani zelo aktivne. Neko nemško letalo, ki je letelo nad jezerom Torne nad švedskim ozemljem, je bilo s topniškim ognjem prisiljeno spustiti se na norveškem ozemlju. Borbe okoli Narvika se vodijo sedaj podnevi in ponoči, ker sonce v teh krajih ne zaide. Nekje na Norveškem. 23. maja. AA. (Reuter). Norveško vrhovno poveljnlštvo sporoča, da so norveške čete zasedle Lile-balak in Kobefjeld ter prisilile nemške čete, da se umaknejo tudi z okoliških gora. Na ostalih delih bojišča ni bilo pomembnejših dogodkov. Berlin, 23. maja br. (DNB) Pri Narviku je uspelo z bombo zadeti neko bojno kri-žarko v zadnji del in jo hudo poškodovati. Hudo poškodovani sta bili nadalje dve transportni ladji, neki 3000-tonski transportni parnik pa jc bil potopljen. Nemška letala so bombardirala tudi vojaška taborišča in municijska skladišča, kjer so nastali požari. Razpršeni so bili sovražni oddelki na pohodu, ki naj bi ojačili angleško čete okrog Narvika. Učinkovito so bile na-padene tudi topniške postojanke ter prista^ niške naprave. London, 23. maja. s. (Reuter). Norveški zunanji minister Koht in vojni minister polkovnik Jungsberg, ki sta se mudila nekaj časa v Angliji, sta se vrnila na Norveško in se nahajata sedaj v mestu, kjer se mudi kralj Haakon in norveška vlada. Kralj Haakon je izdal danes proklamacijo na zavezniške čete, ki se bore na Norveškem. Pošilja jim pozdrave in pravi, da bo borba sicer dolga, toda ta borba gre za svobodo Norveške. Proklamacija končuje z besedami: »Pravična stvar bo končno zmagala!« Iz direkcije za zunanjo trgovino Beograd, 23. maja. AA Direkcija za zunanjo trgovino poziva kandidate, ki so se prijavili za konkurs za 6 pripravniških mest v direkciji, naj se javijo dne 27. (in ne 25.) maja ob osmih zjutraj v splošnem oddelku direkcije v Beogradu (Ratnički dom) zaradi polaganja sprejemnega izpita. Madžarski avtomobilisti v Beogradu Beograd, 23. maja p. Nocoj je prispela ▼ Beograd kolona 26 avtomobilov madžarskega avtomobilskega kluba. Madžarski avtomobilisti so prišli pod vodstvom predsednika svojega kluba, bivšega državnega podtajnika vojnega ministrstva generala Albija Pappa. V Beogradu so gostje našega avtokluba. Madžarski avtomobilisti krenejo jutri na Avalo in na Oplenac. Imenovanje veroučiteljev Beograd, 23. maja p. Za profesorja verouka na III. realni gimnaziji v Ljubljani je bil imenovan duhovnik Janez Oražem v 8. pol. skupini. Obenem se mu v službeno dobo na tem položaju všteje 1 leto, 2 meseca in 23 dni. Za veroučitelja na narodni šoli v Mariboru je bil imenovan duhovnik p. Anastazij Bajuk s položajem v 9. pol. skupini. Smrt muslimanskega novinarja Sarajevo. 23. maja. o. Tu je danes umri Alija Hadžič, bivši odgovorni urednik muslimanskega dnevnika »Pravde«, ki je izhajal do leta 1929 kot glasilo JMO. Sprejem gojencev v nižjo mornariško akademijo Beograd, 23. maja p. »Službene novine« objavljajo razpis za sprejem 40 gojencev v nižjo pomorsko vojno akademijo. Razpis vsebuje podrobnosti o pogojih za sprejem v akademijo. Šola traja tri leta. Za vstop v šolo so potrebni uspešno dovršeni sprejemni izpiti. Tržič. V nedeljo ob 20. uri bo v Tržičc koncert »Ljubljanskega Zvona« v dvorani Sokolskega doma. Pevski zbor bo izvajali izključno skladbe skladatelja Zortaa Prelovca. Priporočamo, da občinstvo po-seti prireditev v obilnem številu. Zemunska vremenska napoved: Potegoma se bo povečala oblačnost z zapada proti vzhodu. Od časa do časa dež. Večja jasnost bo še v krajih na vzhodni polovici Možne so kratke nevihte. Temperatura bo padla. Naši in Ifudfc Zakaj in čenrn borba proti jetiki Vsak osmi Slovenec je zapisan smrti za j etiko Ker leto za letom prirejamo protituber-kulozni teden in s tako vrnemo širimo bojna gesla proti tej bolezni, bi končno mogel kdo povprašati, zakaj in čemu takšna bojna gonia proti ietiki. ko je vendar še toliko drugih težkih bolezni in vzrokov smrti med človeštvom in našim narodom. Ali ni to navsezadnje le moderna propaganda, kakršnih ie dandanes še več v najrazličnejše namene? N kakor ne! Trije tehtni razlogi utemeljujejo in upra-vičujejo bcrbo proti jetiki: Naravni zakon samioohrane, splošno človeški in krščanski razlog, in načelo narodno-tbrambne sposobnosti. Vsakemu živemu bitju je lastno teženje, da se vzdrži in da se samo iz sebe ubrani uničenja. Tega naravnega zakona sa-moohrane se je oprijela medicina, ki živemu organizmu samo pomaga v borbi proti boleznim, uničevalcem življenja. Tudi naša borba proti ietiki se ie vsidrala v tem načelu samoobrambe. Torei že poedi-ni kakor tudi kolektivni organizem se bori proti bacilu tuberkuloze in mi zdravniki kakor vsi pomožni činitelj! nai bi stali ob strani prekrižanih rok in se ne bi postavili v bran proti sovražniku? Saj to smo dolžni do soljudi in sobratov že iz zgolj človečanskih in posebej še i/, krščanskih dolžnosti V tem delu naide borec proti ietiki svojo najglobljo mjraino oporo. Dejstvo je. da vsi nosimo v sebi spečo kal te bolezni, čeprav ne zbolimo vsi. ker je naš organizem močnejši od sovražnika. Vendar ne vemo ne ure ne dneva, kdaj more tudi nas premagati. Ergo, memen-to. homo! Tretji razlog boja proti ietiki nam ie najbližji. Kako žalostno ie dejstvo, da ie po dani statistiki vsak osmi Slovenec zapihan smrti zaradi tuberkuloze! Kdcr ve kai pomeni decimiranje armade, se bo v skrbi za slovenski narod zgrozil ob ti m še hujšem uničenju slovenske armade, da se izrazimo v duhu ča-a. kar se do aja vsak dan in vsako uro. Kdor hoče delati za narod, za njegov obstoi. napredek in kulturo, se mora pridružiti po svojih gmotnih in duhovnih močeh borbi proti našemu narodnemu sovražniku, ki javno, še boli pa skrito kot nekakšna peta kolona ruši narodovo moč in izpodjeda njegovo obrambno sposobnost. Z upoštevanjem gornjih razlogov in načel borbe proti jetiki je podan tudi odgovor vsem tistim, ki ce v teh časih sprašujejo. čemu tako težavno humano nočet-je. ko se na drugi strani vrši organiziran pokoli najboljših moči cveta narodov ... Kakšno je delo proti ietiki? Odprto borbo, delo na terenu preventivnega in profilaktičnega značaja vi'še naši dispanzerji, ki so obenem osnovne celice protituberkulozne organizacije. Kurativno bdi zdravstveno delo pa opravljajo sanatoriji in bolnice. V dve armadi razdeli mrki in usodni rentgenski aparat vse ljudi: v prvi so zdravi, močnejši od bacilov: v drugi so bolni, slabši od njih. Naše delo mora biti prvič v tem. da ne pustimo zahajati zdravim med bolne. Ln drugič, da že bolne vrnemo v njihovo zdravo vojsko nazaj. Ce bi vedno pravočasno zalotili takšnega prrebežnika v začetku bolezni, bi ne potrebovali toliko zdravilišč in bolnišnic, saj bi že s preprostimi sredstvi (pravilni nasvet glede življenja, počitek, prehrana, zrak) zavrli usodno kolo razvijajoče se tuberkuloze. Našim dispanzerjem, ki so tako na široko vrgli mreže — žal, da je bil lov doslej tudi tako bogat, obenem pa hvala Bogu, saj bo, upamo, z vsakim letom manjši! — pripada eminentna naloga, da so se lotili zatiranja bolezni v kali. takcrekcč v viru. A sprašujemo se, kdaj bo slovenskemu narodu samemu u?pelo, da bo do zadnjega med nami živel človeka dostojno življenje? Kdaj bodo izgini ie nemogoče stanovanjske razmere, ki so prava legla tuberkuloze? Kdaj bo slovenski zemijan in trpin, ki ima lepo in plodno zemljo, užival tudi dovolj hrane? Strahotne slike se nudijo zaščitnim sestram in zdravnikom, ki obisikujejo tesne, kletne, temačne, vlažne sobice, ki so obenem kuhinje in spalnice. Koliko sestradanih otročičkov odkrije tod človeško srce. ki se ni zaprlo samo vase pred svetom! In to nai bo naš bodoči narod? Naša sila? Geslo letošnjega protituberkuloznega tedna je: »Noben jetični brez bolniške postelje!« Naj nihče ne misli, da gre vsa borba za bolniško posteljo kot takno in da hočemo deset tisoče v slovenskega naroda obsoditi na bolniško posteljo. Saj to se težko zagovarja že s čisto morainega > stališča. Ne. naša borba ne gre za povečanjem bolniških postelj, naš cilj pri delu mora biti zmanjšanje jetičnih bolniških postelj! Kakor žanje splošna higijenska služba v svojem delu lepe uspehe, tako mora napredovati tudi protituberkulozno delo na tem posebnem področja In zaključek? Ni dovolj: »biti pripravljen, to je vse.« Treba je biti v borbi in se biti za zmago! V naši sveti stvari ni dovolj vedeti za nevarnost in stati poleg nje z nabito puško, tu ie treba planiti sam od sebe v napad, boriti se z vsemi sredstvi, saj uspeh je sko.ai stoodstotno zago ovij en. Dr. Prodan. Smrtna nesreča kolesarja Zaradi prehitre vožnje je zadel v zid Mokronog. 23. maja. Včeraj v sredo se ie odpravil s keles m 22-letni mladenič Čeme iz občine St. Ru-perta po opravkih v Trebelno. Ko se ie popoldne vračal proti d.mu. je precej hitro vozil do strmi banovinski cesti proti Mokronogu. Ko je privozil v trg v diru, ni mogel zaviti naglo v stran in ie tako priletel z veliko silo v hišo nmkronoške-ga oekovskega mojstra g. Šašija in zadel z glavo ob zid Sunek je bil tako silen. da mu je lobanja počila in so izstopi- li možgani. Sop las ie obvisel na zidu hiše. Ponesrečeni je v nekaj trenutkih izdihnil. Okoli mladeniča se ie hitro nabralo mnogo ljudi, ki so mu hoteli pomagati, a vsaka pomoč ie bila zaman. Truplo so nato odnesli v mrtvašnico. Prehitra vožnja s kolesi in z motocikli je po Mokronogu sp^šno v navadi. Zato so tudi večje in manjše nesreče zelo pogoste. Potrebno bo nekaj storiti, da se ta nevarna razvada omeji. nekaj podrobnosti o zagorskih ponarejalcih O Majcnu in navihanem Maj eno vem sinu Zagorje, 23. maja Zagorjane je odkritje ponarejalnice denarja silno razburilo Pri nas ni doslej prišel v promet niti en ponarejen bankovec, kakor so jih bili deležni razni diugi kraji, čeprav je bila Majcnova obratovalnica v Zasavju. Kakor znano so pred nekaj leti izsledili v šentjurskem okolišu pod Ku-mom ponarejene tisočake. Neka: razpeče-valcev so tedaj zaprfi glavnih krivcev pa niso našli. Ti imajo zdaj, kakor zatrjujejo ljudje, vsi dobre življenjske pozicije. Alajcnov sin je orožnikom v Zagorju povedal, da je bil oče že zaprt poltretje leto, ker je izdeloval tisočake. Zato vlada tu mišljenje, da je bil ponarejalec Majcen tudi takrat v kumljanskih hribih. Čuje se, da bodo Majcna o tem zaslišali v Mariboru. Orožništvo meni, da je sodelovalo pri ponarejanju petstotakov še nekaj drugih oseb. ki jih bo nadaljnja preiskava najbrž odkrila. Glede Majcnovega sina je do-gnano, da je precej navihan Sam je trdil vašemu dopisniku, da mu nista dala ne Košir ne Štempiharjeva ne jesti in ne denarja, a ugotovilo se jc, da je iant dobil od Koširja salame in tudi denar za vrnitev v Maribor. Razen tega mu je dal denar za pot tudi brat gostilničarko Fantu je bilo znano delo v Štempiharjevi go-stilni in je zato hotel izkoriščati vse. Fant se je zdaj odpeljal domov. Ko je vršil Grašič gostilniško obrt v Zagorju, je takrat večkrat še1 za nekaj dni od doma, češ da nakupuje les za neko firmo. Mogoče je, da je že takrat skupno z Majcnom ponarejal, odnosno skušal ponarejati bankovce. Ker je bil Košir večkrat njegov gost, je Grašič najbrž spoznal v njem za ponarejalske posle pripravno osebo. Tako je postal njegova žrtev, a je molčal, da domači niso o tem nič izvedeli. Navzkriž je prišel z domačimi le v primerih, ko so ti izvedeli, da je zopet imel po gostilnah svoje nastope in politične govoran-ce. To je bila njegova napaka zaradi katere je bil marsikateri Zagorjan prepričan, da z njim ni vse v redu Košir ie doma iz Temeniške doline; v mesarski obrti se je izučil v Zagorju. V svetovni vojni je bil ujet in je dalje časa živel v Rusiji. To je morda vzrok, da je večkrat čutil potrebo kritizirati naše domače življenje in dajati nasvete, kako bi bilo treba vse ured;ti. da bi bili vsi ljudje zadovoljni Sam si ie s svo jo obrtjo dobro pomagal, s gospodarska kriza je tudi njega omajala, posebno, ker je preveč kreditiral. Preiskava, ki se nadaljuje, bo morda prinesla še nova razkritja. it "Sen lov za pobeglim kaznjencem Bsgoes iz Maribora prijet pri Podnartu kot vlomilec Podn?rt. 23. maja Ko sta bila orožniški narednik Peter Mesec in kaplar Jure Pranjič na patroli, sta na Prczrenjah pri Podnartu naletela na neznanega moškega z vehkim nahrbtnikom in s citrami pod pazduho Orožnika sta neznanca hotela legitimirati ta pa ie začel bežati v gozd. Ko sta se mu orožn;ka v gozdu že bližala, je v strahu, da bo prijet, skočil s 15 m visoke skale. Sledil mu je kaplar Pranjič, ki je rinil za njin preko manjše skale, a zasledovani jo je že i bral naprej po strmem pobočju prot' Podnartu, orožnika pa za njim. Ko so pridrveli na polije v Podnartu, kjer grads Pogačnikovi dve novi vili, so se lova za ubežnikom udeležili tudi Pogačnikovi delavci in ga zgrabili. Po aretaciji so vsega onemoglega in pobitega od skoka preko skale odvedli na orožniško stanico. Pri zasliševanju so spoznali v neznancu vlomilca Vadislava Mežka, ki je letos 19. aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, v kateri bi moral sedeti še dve leti; lani je bii obsojen na 3 leta robije. Med begom je odvrgel nahrbtnik in citre. V nahrbtniku ie ime' nekaj oblek, nekaj spodnjega perila, dva para čevljev in še nekaj drugih stvari. Našli so pri njem tudi okoli 800 dm gotovine, nekaj prstanov in dve verižici. Malo pred aretacijo sta bili na orožni-ški stanici javiljeni dve tatvini, kateri je napravil prijeti Mežek nekaj ur pred aretacijo, kar jc bilo takoj ugotovljeno po pri njem najdenih predir.etth Okoli 10. ure dopoldne se je prikradel k hiš, št. 16 na Srednji Dobravi, kjer stanuje Marija Dež-manova. Njeno odsotnost je vlomilec izkoristil in se je splazil skozi priprto okno ter je Dežmanovi ukradel nekaj penila in 300 din. Ko se je Dežinanova vrnila, je bil vlomilec še vedno pri tatinskem delu, ker je še vedno iskal primernega plena. Po ruvanju z Dežmanovo ie pobegnil v bližnji gozd in nato še! proti Rovtam Ko so se Šolarjevi, po domače Grcgčev po kosilu odpravili na polje, je vlomilec šel v hišo, odklenil s ključem, ki so ga fc;li domači pustili v bližini vrat in si račel izbirati primeren plen. Ukradel je nevo moško obleko, dva para čevljev, 664 din gotovine in citre. Pri zasliševanju je prznai še več drugih vlomov tako onega v Kamni gorici, kjer je ukrade! 17. t m Mariji Varlovi obleko in razno perilo, dve zlati verižici in 200 din. Na vprašanje, kam je da' ves plen, je priznal, da je vse skupaj prodal ciganom. Ker so ravno včeraj tudi cigani prišli v naš kraj in se naselili na levem bregu Save, so aretirali tudi nje in so priznali, da so vse omenjeno kupib od aretiranega Mežka; orožniki so tuli še vse ukradene predmete našli pri njih Mcžek je doma iz Križev pri Tržiču Vaše zdravje, Vaša udobnost, Vaše dobro počutje zahtevajo učinkovite zdravstvene zaščite. To Vam nudi ODOL Ustna voda ODOL varuje Vaše zdravje, osvežuje, poživlja in daje sveže vonjiv dah, ohranja Vaše zobe čiste In zdrave do sive starosti, če negujete usta z ODOL-om, negujete hkrati zdravje in lepote. Lep jugoslovansko-bolgarski večer v Tržiču Tržič. 23. maja. Preteklo soboto je priredilo tržiško Bralno društvo v dvorani Sokolskega doma v okrilju Zveze kulturnih društev ju-goslovansko-bolgarski večer. Prireditev je posetilo številno občinstvo. Spored ie obsegal slavnostni govor recitacije, pevske in glasbene točke in bolgarske narodne plese. Za uvod je zapel moški zbor Bralnega društva jugoslovansko in bolgarsko narodno himno Nato ie g Vekoslav Bučar v širokih besedah razložil zgodovino vseh preteklih sporov med Srbijo in Bolgarijo. njih vzroke in posledice, namen in pomen sedanjega zbližania med bratskima državama Jugoslavijo in Bolgarijo. Predavanje je bilo podprto z zgodovinskimi dejstvi in ie želo odobravanje. Sledile so glasb točke ki sta iih izvajala vijolinista gg inž Smolik in Stane Bokal. Za izvajanje sta bila nagrajena z burnim aplavzom. Osobito g. Smoliku se pozna, da je res doma pri svojem instrumentu. Skoda, da ga tako redko slišimo Kot pevca solista in v duetu sta se lepo uveljavila edč Pavla Frlanova in g. Viktor Srečnik. ki sta morala na zahtevo občinstva ponavljati Moški zbor ie zapel dve bolgarski narodni in sicer Tumange-lova »Majica moma dvori mala« in Ata-manova »Snoči sem te snival«. rusko narodno »Dvanajst razbojnikov« in Aljaževo »Na dan. Slovan!« Zbor ie opravil svoje delo pod vodstvom pevovodie s Zazvonila dokai zadovoliivo in ubrano Moški Pred odhodom iz pristanišča. »Gospod kapitan, ladja je pripravljena na odhod.« >Dobro. Dvignite sidra in pokličite na pomoč!« (»Marc Aurelio.«) zbor ima dobre pevce in bi pod veščim vodstvom lahko dosegel še marsikateri lep uspeh. Pravo navdušenje pa ie izzvala igra bolgarskih akademikov na glasbilu »Ka-val«. ki sta izvajala bolgarske narodne pesmi, tako kot solista kakor tudi v duetu. Izven sporeda so izvajali bolgarski akademiki svoje narodne plese. Ves večer je potekel v lepi vzajemnosti. Prireditev je posetil kot delegat Hubado-ve župe g. Dore Matul. ki ie prirediteljem k lepo uspeli prireditvi iskreno čestital. V prijetnem in veselem razooloženiu se je nato vršil v počastitev bolgarskih gostov družabni večer, kjer se ie medsebojno prijateljstvo še bolj utrdilo. Pravopis in novinarji Natanko pred desetimi pomladmi je francoski dnevnik »La Depgche de Tours« poročal o pravopisnem natečaju prirejenem za člane obeh zbornic in za drža\ nozbor-ske novinarje v Zedin\emh državah. Prav gotovo bi bil preneki tekmec rajši izostal. Naposled so zmagali zastopniki dnevnega tiska nad narodnim predstavništvom. Natečaj je moral biti zabaven. Kadar je udeleženec zagrešil napako. so razsodniki vihteli zvonec. To je bile, piavo trijančenje, pritrkavanje. Slično tekmovanje so po zapadnih deželah že večkrat uprizorili. Eno na primer ie vodil ponarejalec srbske narodne pesmi, Prosper Meiimee (ki ga zadnje številka »Slovenskega jezika« redno napek piše). Takole se je postavila visoka družba: Napoleon III. je imel 45 pomot, cesarica 62, gospa pl. Metternichova 42, Dumas 24, romanopisec Octave Fenillet 19 avstrijski poslanik samo 3! Feuillet in očka Dumas sta se tako kislo držala od zadrege, da se jima je vse smejalo. Isto besedilo sem dal letos dijakom 8. b razreda na I. realni gimnaziji v Ljubljani za šolski narek. In uspeh? Najbolje so se kajpada odrezali odličnjaki, kater-h imamo 11, na priliko K-k 34 pogreškov, K-t 38. P-r in Z-o 40. Najslabši je bil K-c z 81 hibami. Zanimivo je slišati, da ta ali oni učenec dokaj pravilno napravi diktat. ne da bi ga razumel. Pogosteje pa se zgodi, da je navzlic pokvečenemu tekstu prevod precej povoljen, ne da bi bilo treba pri tem vselej računati s tujo pomočjo »L'orthogra-phe frangaise est porte-faix, francoski pravopis je težak«, mi je pred malo leti izjavil eden letošnjih maturantov. A. Debeljak Pomlad na Krvavcu Vsak letni čas daje pokrajini drugačno podobo in se nam zdi. kot bi se pri roda ciklično prerajala. In to presnavljanje prirode se vekovito vrši v gorah, ki se nam zde že od vekov iste in nespremenljive; zima in pomlad, poletje in jesen si slede v gorah v redni zapovrstnosti, ki jih si ka vedno znova v novih barvah. Koča SPD na Veliki planini Najpolnejše življenje žive gore poleti; sonce je na višku in daje tedaj največ moči. Na sončnih zelenih pašnikih pod plazinami v vznožju sten živi opevana idiličriost planšarskega življenja; tudi izletnikov. turistov in gornikov so polne poti. Vsi glasovi imajo jasen zvok: šumenje vode v žlebovih, ropot zaoadnega kamenja. lovljenje vetra v starih macesnih, pozvanjanje ovac in govedi, klici odziva-jočih se pastirjev, žvižg gamza. zabijanje klina v steno. Pestro in bujno poletno življenje jeseni zamira. Pojemajoče sonce nizko nad obzorjem, dolge sence v žarko slepeči sve- in na Veliki planini tlobi. Planine so že prazne, pastirji so odgnali živino domov; trava je zveneia. med njo se pojavlja podlesek. Ob stenah se trudno in žalostno vlačijo megle, gozdovi so se prekrili z rjavimi in rdečimi odtenki Redki gorniki še zahajajo v svoj svet. obnavljat poletna doživetja. Zima — to je čas. ko gora spi. Gotovo ste že občutili sveto tišino zimskega go-! zda; tiho pada, pada sneg. še smreke se ! nemočno sklonejo k tlom. divjad se ; umakne v zavetje. Do dna zmrznile so vode. Robovi hrbtov se svetijo v be^osive daljave. Gorniki samotarijo v globoko za-metatiih kočah. Pa pride pomlad. Gore vržejo oklepe ledu in snega, hočejo razgaliti svoja otrdela telesa toplemu soncu, ki vedno bolj zgodaj vstaja in bliže njim. Jug se upira v bela rebra, široko odpirajo telohi cvete na prisojah, bistro žubore vodice v dolino. Pink-pdnk-pink padajo kapljice s streh stanov in pozivajo smučarje k slovesu. Pospravijo kočo. zbašejo ropotijo in odidejo. Zadnjikrat zarišejo loke v bele ploskve, z lahkim sunkom se ustavijo konec grape, na meji med belino snega in belino pomladnega cvetja odpno smuči, globoko sklonjeni. I V maju in juniju se umakne sneg v i najvišje lege. večina gorskega sveta ie odeta že v prestro zelenje. Ze v dolini ras navda pomladno prebujanje prirode z ugodnim življenskim razpoloženjem; koliko bolj pristno je to še ie v elementarni gorski pokrajini! Krvavec in Velilka Planina se nam zdita z Ljubljanskega polja kot dve ogromni barijeri. pri 3] on j eni pred osrednjo raj-do Savinjskih Alp. ki io skoro zaganjata; predstraži Savinjskih Alp, skrajnika ogromne podkve, ki jo tvori glavni greben z dvema odeeokoma na iug. od katerih se eden korčava s Krvavcem, drugi z Veliko Planino. Ta dva sta si v mnogočem slična; z južnih pobočij obeh se prijazno razgledujeta beli gor-ki cerkvi: sv. Ambrož po:i Krvavcem. Sv. Primož po.! Veliko Planino. Glede pristopov nismo v zadregi; zložne, razgledne pota trajajo 3—4 ure. tako. da se nam izplača tudi enodnevni izlet. Prvo izhodišče na Krvavec in Veliko Planino je Kamnik; za Krvavec uberemo pot proti Tunjicam. zavijemo desno skozi Lanišče pa čez Sidraž. dalje preko cvetočih livad in hladnih gozdičev na sv. Ambroža, lepo razgledno planjo; nad gozdovi se nam pri planini Jezerca zopet odpre razgled; prav pred seboj imamo obli vrh Krvavca, na čigar zapadnem levem temenu nam nudi velik dom udobno oskrbo. Dve poti vodita na Krvavec tudi iz Stahovice: prva gre na Sidraž. kjer se priključi na prejšnjo, druga preko planme Osredki in Križke planine. Tudi iz doline Bistrice se po jarku potoka Korošice vzpenja po lepih scenerijah zelo zanimiva pot. pa je turistom menda neznana: pripel ie nas na Križko planino ali na stan v Korenu v kotu med Krvavcem. Z vohom in Mokrioo. Poskusite kdaj! Dohodi iz Cerkelj na Krvavec so še krajši. Avtobus nas pripelje skoro prav do vznožja gozdnih pobočij; v mir in tišino njih skritih dolin so se umaknili gradiči iu samostan: Sangrad, Strmol. Vele-sovo. Izbiramo poti. a so vse skoro enako dolge in enako lepe. Zato bomo pač prvič izbrali ono preko Steške vasi, ki nas privede k sv. Ambrožu, dmgič pa ono skozi Stefanjo goro pa mimo kmeta Davovca po jugozahodnem hrbtu Krvavca direktno nanj. Za Ljubljančane malo boli odročen, a zelo mikaven ie pristop iz doline Kokre, bodisi od vasi Kokre na Davovca, ali pa mimo kmeta Robleka po strmem, divjem Roblekovem grabnu na planino Dolgo njivo; pristen alpski svet je tu. Od tu sa izberemo varijanto preko ali pod Z vohom do našega cilia. Velika Planina ie sicer obsežnejša^ a nima tolike izbire. Ogromna večina planincev se poslužuje staroznane poti iz Stahovice mimo sv. Primoža, kaimor mu kaže romar na znamenju doli ob cesti. Ob velikih strminah nas tako zložno vede kolovoz. da se prav nič ne utrudimo, tudi ko pridemo na Pasje peči; prečimo jih, nakar je še samo stopnja do razpotja pri križu: desno Mala levo naravnost, še četrt ure. pa Velika Planina. Se zložnejše pridemo na Veliko Planino iz Črne doline, kjer pri Jurčku zapustimo cesto. 9e vzpnemo nad potokom na Kranjskega Raka, od koder je razprostrt pred nami že gorati štajerski svet. Cez dobro uro smo na Mali Planini, naprej pa imamo samo še lepo šetnjo skozi hladne Su- meče gozdove na golo valovito planjavo Velike Planine. Tudi iz doline Kamniške B:strice pridemo gori od Kopišč po ozkem jarku ob dolgi riži; v dveh urah smo na planini Dol. tu zavijemo na desno skozi gozd in mimo Konjščice dospemo kmalu na cilj. Važno vlogo imata Krvavec in Velika Planina kot izhodišče oz. zaključek planinskih tur v Savinjskih Alpah; v par dnevih premerimo dolžino vse ogromne podkve od enega do drugega skrajnika. Pomlad na Krvavcu in Veliki Planini! Vsepovsod že zelene nreproge livad, temni pasovi gozdov in cretia. le nekaterih grap in kotel v oso j ah se še drže snegovL Strma gola rebra se grezijo z obeh plati v dolino Bistrice, na drago s'.ran so zložno napeti zeleni bregova. Tiha posula šumečih gozdov, okleščenih micesncv. črn'h viharni kov! Daljni razgledi čez gre in doline v ravnine, posejane s selišči. Nad gorami mir, iasna modrina, valovite konture na obzorju, izginjajoče v čadu. Velika Planina ni samo velika, ampak res največja slovenska planina. Štejte le kdaj stanove s tipičnim krovom v eliips?stem obodu, razmeščene 00 vsej planoti: prava planinska vas; zraven še manjša na Mali Planini in samotni stanovi p~d Bukovcem pa na Gojški planini in za Dolgo gričo. v zatišju stoletnih smrek. A so še prazni, ne vije se še ob večerih dim iz skodel. ne pozvanjajo še črede. V to gorsko prirodo, v to gorsko pomlad pridite! Domače vesti Tri z Golnika Slučajno so se »našli v miroljubni družbi nevtraleev Anglež, Francoz, Nemec in Slovenec. Kljub vsemu so poveličevali svojo domovino in lepoto svojega nenadkriljivega jezika. »Poglejte,« pravi Anglež, »mi pišemo: allright, a izgovarjamo: olrajt, kar pomeni: dobro.« »Mi, Francozi, ne zaostajamo za vami. Mi pišemo: monsieur, to čitamo: mesje in to pomeni gospod,« pravi elegantni Francoz. »Še bolj zanimivo je pri nas,« pravi Nemec. »Mi pišemo: Pferd, izgovarjamo: Gaul in to je: kcnj.« »No potem smo pač Slovenci najzanimivejši,« začne Slovenec. »Mi pišemo TBC, izgovarjamo: jetika in to pomeni isto, kar pri vas: tuberkuloza.« Neka golniška pacientka, drugače doma z bratskega juga, pride k trgovcu in zahteva 700 gramov masti. Trgovec stehta mast in pravi: »Skupno je 750 gramov, saj je lahko 50 gramov več?« »Ne, želim točno 700 gramov.« Trgovec ustreže. Odvzame 50 gramov masti in ostalo zavije: »Izvolite, gospodična!« »Veste, jaz masti ne potrebujem. V prejšnjem tednu sem bila na Bledu in sem izgubila na teži 700 gramov, pa sem se hotela le prepričati, koliko je to.« Golniške velemestne pacientke srečajo pastirja in začno razgovor: »Je li, mali, čija je to krava?« »Ne vem.« »A čije je onda tele?« »Kravino!« • Protituberkulozni dispanzer v Brežicah. Pišejo nam: Geslo tega protituber-kuloznega tedna, da naj vsak bolnik dobi svojo bolniško posteljo, je idealno ne samo za bolnika, ampak bo tudi, ko bo postalo dejstvo, res uspešno dejstvo v borbi proti tuberkulozi. Ko bo imel vsak svojo bolniško posteljo, bo nemogoče okuže-vanje zdravih, kar je prvi pogoj za nazadovanje jetike. Bolniki sami pa bodo imeli strokovno, pravočasno in zadostno zdravljenje. Ljudstvo zahaja v naš dispanzer v lepem številu, pogrešamo pa tiste. ki so preiskave najbolj potrebni: svoj-CP jeiičnega. Nekateri jetični pa ne pridejo zate, ker so prepričani, da jetika ni ozdravljiva. Nočejo, da bi ljudje izvedeli, da so jetični, ker je po njihovem potem vsega konec. Besedam samim, da je jetika ozdravljiva, ne verjamejo, hočejo vidnih dokazov. Takih dokazov ima naš dispanzer že precej in naši bivši bolniki, ki so danes popolnoma zdravi (kolikor jih je pravočasno prišlo), so najboljša naša propaganda, da je jetika ozdravljiva. Imamo pa mnogo jetičnih tako ubožnih, da bi prej pomrli za lakoto kakor za jetiko, ako jih ne bi podpiral? naša protituberkuloz-na liga. Zato naj ne bo nikogar, ki ne bi ta teden daroval našim nesrečnim ubogim bolnikom. Danes meni, jutri tebi! DOBRNA pri Celju je najboljše zatočišče v živčni vojni ki je zasegla ves svet. Daleč od glavnih prometnih žil in vendar v najkrajši zvezi z njimi, je v sedanjem času skrit otok miru, ki nudi izmučenim živcem nove moči. Pridite in prepričali se boste! * Hinko Nučič predsednik zagrebškega Narodnega doma, V nedeljo je bila v Zagrebu skupščina slovenskega društva »Narodni dom«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen prvak zagrebške drame g. Hinko Nučič. V nagovoru je poudaril, da je treba v prosvetnem delu služiti idejnim smernicam Jugoslavije, ožji domovini Sloveniji, a v prav enaki meri tudi banovini Hrvatski. Naloga novega odbora je, delovati za zbližanje Hrvatov in Slovencev in obratno ter povečati medsebojno spoznavanje kulturnih pridobitev. Slovensko prosvetno društvo »Narodni dom«, ki deluje v Zagrebu že od 1927., je doseglo doslej lepe uspehe. Novi predsednik želi, da se v »Narodnem domu« združijo vsi zagrebški Slovenci in da složno delujejo za boljšo skupno bodočnost in za napredek svojega društva, po katerem naj se Hrvati prepričajo, da so Slovenci njihovi iskreni bratje. V upravnem odboru so ga. Zorkova, gdč. Trampu-ševa, gg. Dvornik, dr. Sedej, Drašler, Ko-lar, Butina, štrukelj, Malgaj, Stropnik, inž. Zener, Korošec, Potočnik, Turk, Košak, inž. Žorga, Rožanc, Ravnihar in Mihelin, v nadzornem odboru pa gg. Vilko Bizjak, vseuč. prof. dr. Boris Zarnik, Nadižar in prof. Korbar, v častnem razsodišču pa dr. Alojz Gradnik, Jugovič in Obad. * Erika Druzovičeva v Berlinu. Naša ožja rojakinja, bivša članica zagrebške opere, gdč. Erika Druzovičeva je, kakor beležijo »Novosti«, podpisala za bodočo sezono pogodbo z velikim berlinskim operetnim gledališču »Theater des Volkes«. Zadnji čas je bivala pri svojcih v Mariboru. * Inž. Ciril Jeglič je zapustil Zagreb. Kakor beležijo zagrebški listi, je dosedanji upravitelj zagrebških mestnih vrtov g. inž. Ciril Jeglič zapustil Zagreb ter prevzame referat za vrtnarstvo pri dravski banovini v Ljubljani. »Novosti« pravijo, da je zadnjih šest let vršil v Zagrebu zaslužno strokovno delo marljivega vrtnarskega umetnika. Uredil je Krešimirov trg in ondotno moderno otroško igrišče. Razen tega je obnovil in polepšal stare zagrebške parke in nasade ter tako zapustil neizbrisno sled svojega dela. * Deseti otrok zagrebškega učitelja Ka-menarja, je bil svečano krščen pri Sv. Duhu, kjer je Juraj Kamenar vodja ljudske šole. Za botro je prišla ga. Josipina Mačkova, soproga podpredsednika vlade, in po njej je bila Kamenarjeva deseta novoro-jenka krščena na Josipino. Upravitelj Kamenar ima zdaj 5 hčera in 5 sinov in je samo v skrbi, kdo bo ob letu botroval njegovemu enajstemu otroku. * Sreski vzorni učni nastopi učiteljev ljudskih šol v ptujskem okraju. Na pod-!agi odloka ministrstva prosvete morajo ■;neti sreski šolski nadzorniki ali pa ljud- košolski učitelji v vsakem srezu vsaj dva zorna učna nastopa za učiteljstvo dotič-aga sreza. Za učiteljstvo ptujsko-ormo- škega šolskega sreza bosta ta vzorna nastopa v ponedeljek 27. t. m. ob 9. uri na bile matere pri s cvetjem okrašenih mizah obilno pogoščene s čajem in različnim pecivom, kar vse so bile napravile in darovale sestre odbornice. Pri čajanki so prejele matere vsaka svoj zavitek z živili in masleno štruco. Obdarovanih je bilo okoli 60 mater. Ginjene so se zahvaljevale za 5EKS £L ™aTletL^ rs ! prejete, dobrote. Kolo Moete-Sv. Peter se (učitelj Pavel Segula) in v soboto 8. ju nija tudi ob 9. uri v ljudski šoli na Svetinjah (šolski upravitelj Peter Kociper). Z vsake ljudske šole se udeleži teh nastopov po ena učna moč, ki je dotični dan oproščena pouka, a nima pravice do povrnitve potnih stroškov in do dnevnice po uradniškem zakonu. * Zagoneten samomor. V zaporu sreskega načelstva v Vinkovcih se je usmrtil 29-letni Franc Pahulje i?. Dolenje vasi pri Ribnici. Aretiran je bi1 kot sumlj^vec v vasi Mirkovcih, kjer se je sukal okrog ciganov in jih izpraševal o različnih stvareh. Cigani so ga prijavili kot sumljivca. Pri zaslišanju Pahuilje ni vedel pojasniti, zakaj je prišel v te kraje. Rekel je. da je v Zagrebu pobegnil ženi, s katero se je moral nedavno na sile poroč;t> V zaporu si je napravil zanko iz naramni - ter iz trakov v čevljih in se obesi: na okno. Pri njem so našli 6150 din. o katerih tudi ni jasno, kje jih je dobil. Oblastva so usedla preiskavo, da se pojasni ta zagonetni samomor. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg. S. br. 15.484/35. po tej poti še posebej zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so ob cvetličnem dnevu ali kako drugače pripomogli do tako lepe obdaritve. Amortizacija Lutz peč! u— Vse rezervne in turistične pilote naprošam, da se brezpogojno udeleže pogreba tovariša rezervnega podporočnika, dipl. izvidnika g. Tineta Taborja. Pogreb bo danes Izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, čas pogreba je razviden iz obvestila pokojnikovih svojcev v časopisju. — Lojze Kepec, predsednik združenja turističnih pilotov. Iz Maribora a— Telovska procesija se je razvila včeraj kakor običajno po Koroški cesti, Stross maverjevi ulici. Orožniovi ulici na Slomškov trg, kjer je bila druga postaja, nato j po Gosposki in Slovenski ulici na Grajski ; trg, kjer je bila tretja postaja, po Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer je bila četrta postaja. Častna četa je oddajala salve. V procesiji, ki jo je vodil { škof dr. Tomažič, so bili tudi predstavniki j mariborskega javnega življenja z mestnim poveljnikom generalom Golubovičem in mestnim županom dr. Juvanom na čelu. a— Mladina igra in poje. Tudi pred-snočnji drugi javni nastop gojencev matične glasbene šole je pokazal lepe sadove glasbene vzgoje matične šole, ki kaže posebne tunolovce Italijani, ki i prenehajo s svojo stavko, se pomočniki niso odzvali. Stavka se nadaljuje. Pomočniki smatrajo, da njihovim željam ni ustreženo. a— Letošnja sadna letina. Poročali smo. da je obetalo obilno cvetje na sadnem drevju izredno dobro sadno letino. Dolgotrajno deževje pa je prineslo hude posledice. Lastniki sadonosnikov tožijo, da bo letošnja sadna letina zaradi tega zelo slaba. a— Mladi in stari so se spoprijeli v bližini meljskega broda zaradi starega želez-ja. Padale so bunke na vse strani, dokler ni policija vzpostavila reda. Ovadeni so v zvezi s tem dogodkom 64!etni Ivan Nudi, 851etni Alojz Nudi in 291etni Martin Petrovič. a— Starokatollške službe božje to ne- delio 26. t. m. ne bo in to zaradi letne cerkvene sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja bo v nedeljo, 2. junija ob 9. in se vabiio vsi verniki k obilni udeležbi. a— Pozor pred falzifikati. Na mariborskem trgu so se pojavili nekateri ponarejeni dvodinarski kovanci. Občinstvo se opozarja, naj bo previdno. Policija poizveduje za razpečevalci. Iz Celja e— Pomladni izleti. Nastopil je čas. ki človeka najbolj vabi v objem prelepe narave. Priljubljena ižletna točka je Celjska koča. kamor prihajajo izletniki od blizu in daleč. Vsa njena okolica se sedaj diči z ozelenelimi gozdovi in travniki. Lahek dostop do koče je mogoč skozi znameniti Hudičev graben, kjer so železne stopnice in druge varovalne naprave na novo popravljene in lepo urejene. Z novim voznim redom vozi spet izletniški vlak v Savinjsko dolino. Odhaja vsako nedeljo in praznik nekoliko pred 5. uro zjutraj iz Celja in se vrača ob 22. v Celje. V Smartnem ob Paki ima vlak avtobusno zvezo z Mozirjem in z Logarsko dolino ter omogoča enodnevna izlete k Mozirski koči na Gol-I teh. kjer se vzbuja pomladanska narava I in vabi izletnike. Pomlad je nastopila tu-! di v Logarski dolini, polagoma prodira na Okrešelj in druge planine. Frischaufov dom na Okrešlju je sedaj odprt ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini pa ie stalno oskrbovano. Aleksandrov dom v Logarski dolini in Kocbekov dom na Korošici bosta odprta od 22. junija dalje, ko se prične glavna tujskoprometna sezona. e— Na Telovo so se udeležili pro.esije po mestu zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, nekaterih društev, vojaštvo in gasilci, šolska mladina in večje število prebivalstva Celja in okolice. V procesiji sta igrali cel j sika vojaška in želez ni carska godba. Dopoldne je bilo solnčno vreme, okrog poldneva pa se je nebo pooblačilo. e— Grozna smrt. V gozdu v Pletovarju pri Dramliah si je 27-letni poljski delavec Dominik Hrastenšek od Sv. Uršule pri Dramliah pred dnevi vtaknil dinamitno patrono v usta in jo s pomočjo vžigalne vrvice vžgal. Eksplozija je bila tako silna, da je Hrastenšku odtrgalo glavo. Hra-stenšek je izvršil obupno dejanje očivid-no v duševni zmedenosti e— Fotoamaterjem planincem! Savinjska podružnica SPD v Celju zbira lepe planinske slike in poziva svoje člane, da darujejo podružnici planinske posnetke. Najlepše tri slike, ki jih prejme, bo podružnica nagradila. e— Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 28. t m. ob 20. v počastitev slave 39. pešpolka v celjskem gledališču Focr-je prav prisrčno tolmačila navzočim g. Ma- . sterjevo narodno opero »Gorenjski slav-Si» Koma nova pomen tega Nato so i Rpedetevs le fczven abonmaja. Kee 1940 Profituherkuloini teden Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje! Posebno v resnih časih mora zrel narod spoštovati prizadevanje svojih ljudsko-zdravstvenih društev in ustanov. Protituberkulozna zveza kliče vsakega posameznika na pomoč, da sodeluje v borbi proti jetiki. Pomoč bolnim pomeni zaščito zdravim! Prispevajte za slovensko borbo proti Jetiki! Nfkogar ne sme biti, ki ne bi položil svojega prispevka za ta namen! Jetika nikomur ne prizanaša, maščuje pa se rada nad onim, ki v zdravju in sreči noče pomagati bolnim in revnim! Poslužujte se naših položnic, kupujte naše nabiralne listke! Jačajmo narodovo obrambno moč! PROTITUBERKULOZNA ZVEZA V LJUBLJANI. vlada za to predstavo živahno zanimanje, si preskrbite vstopnice čimprej v pred-prodaji v Slomškovi knjigarni. e— Umrla ie v sredo na Mariborski cesti 11 v starosti 65 let avtoprevoznica ga. Antonija Kckolova. Pogieb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Na Cesti na grad 49 ie umrla po dolgem trpljenju v starosti 17 let gimnazijka Dorica Dečkova, hčerka trgovca g. Ivana Dečka v Celju. Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e—- Konj je padci nanj. V Blatu pri Konjicah je padel konj na 50-letne;ia dninarja Janeza Konca in mu poškodoval levo stran prsnega koša. Konca so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Krškega kr— y>Pepelka« na sokolskem odru v Krškem. Sokolska mladina je v proslavo materinskega dne uprizorila 18. in 19. t. m. pravljico o Pcpelki in hudobni mačehi. Ta že dovolj znana mladinska povest je bila v predelavi Miadena Širole in z glasbo Borisa Krnica za nas nekaj povsem novega, kar je potegnilo za seboj vse gledalce, posebno mladino. Vlogo Pepelke je igrala, pela in plesala Kolškova Stanka izredno ljubko in naravno. Krakarjeva Desanka kot maršal Pikulica in Viktor Pogatar kot maršal Nosobradič sta zbujala med gledalci precej veselega smeha. Ne homr naštevali vseh vlog, ki so bile dobro podane, omenimo naj le še Kodričevo Doro v vlogi hudobne mačehe, Zalarjevo Mileno kot Pe-pelkino dobro prijateljico Rožico. Kunta-riča Jožeta kot kraljeviča in Kriegerjevo Silvo kot vilo. Zelo prisrčni so bili nastopi golobčkov. Tudi plesne točke so bile dobre. Pevske točke, ki so b'ile pete v originalu, to je v hrvaščini, kar pa ni prav nič motilo poteka igre, je odlično spremljal na klavirju ravnatelj g. Vutkovič. Žal, da ni domači orkester sodeh va! pri igri, ampak je nastopal samo v odmorih pri prvi predstavi. Glavna zasluga za uprizoritev te igre, ki jo je v Ljubljani nedavno prikazalo zagrebško »Dečje carstvo«, gre neumorni društveni prosvetarki Tončki ^kerletovi, ki je zrežirala igrico, naštudira-la potrebne plesne točke ter preskrbela in tudi sama pripravila res razkošne obleke. \'a uspehu ji čestitamo! Društvo je lahko nonosno na tako neumorno delavko! Našs gledališče DRAMA Petek, 24. ob 15.: županova Micka. Varh. Dijaška predstava. Cene globoko znižane od 14 din navzdol. Sobota, 25.: Severna lisica. Red B. Nedelja. 26.: zaprto. (Dramska predstava v operi). čar domaenosti veje iz dejanja in originalne stare slovenščine v igrah A. Linhartove »županove Micke« in Garrick-Smoletovega »Varlia«, ki sta dve izredno prikupni sliki iz starih časov. Igrali bodo: Drenovec, Kralj, Potokar, Mira Danilova, Jan, Sever, Lipah, Levarjeva in Rakarje-va. »županovo Micko« je zrežiral dr. Brat-ko Kreft. »Varha« pa prof. šest. Na to prireditev opozarjamo vse dijaštvo. Veljajo globoko znižane cene od 14 din navzdol. član Drame Josip Daneš-Gradiš bo praznoval pri nedeljski uprizoritvi Gogoljeve komedije »REVIZOR« 401etnico svojega umetniškega delovanja. Proslava našega popularnega igralca bo izven abonmaja. V vlogi poglavarja bo gostoval znani hrvatski igralec Mihajlo Markovič. Na ta izredni gledališki dogodek opozarjamo. OPERA Petek, 24.: zaprto. (Generalka). Sobota, 25.: Evgenij Onjegin. Premiera Premierski abonma. Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova. Nedelja. 26.: Revizor. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradiša in gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Veliki ruski skladatelj Čajkovski, čigar stoletnico rojstva obhaja ta mesec ves kulturni svet, je skomponiral po nesmrtni Puškinovi pesnitvi »Evgenij O n j e-g i n« kongenialno operno delo, ki ga bo naša opera v soboto z na novo naštudirano uprizoritvijo spet uvrstila v svoj repertoar. Naslovno partijo bo pel odlični ruski bari-tonist Boris Popov. Lenskega kot gost Josip Gost i č, Gremina mojster B e-t e 11 o, Tatjano pa V. Heybalova. Režiser C. Debevec, dirigent Niko štritof. A I Petek, 24. maja. Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.06: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura. — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 18: ženska ura: O porabi mleka v domačem gospodinjstvu. — 18.20: Suita »Dva goloba« (plošče). — 18.40: Francoščina. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (predavanje Sokola kraljevine Jugoslavije). — 19.40: Objave. — 19.50: Nekaj podrobnosti o francosko-jugoslovenski izseljenski pogodbi. — 20: Koncert opernih napevov in dvospevov. 21.30: 20 minut zabave (plošče). — 22: Napovedi in poročila. 22.15: Pesmi iz zvočnih filmov (poje gdč. Bogdana Stritar, na kitari spremlja g. St. Prek). Beograd 18.20: Klavirski koncert. — 18.50: Plesna glasba (plošče). — 19.40: Naše peemt — 2QJfc Prenos feoocert» & Strumice. — 21.50: Simfonični koncert velikega radijskega orkestra. — Zagreb 13.10: Odlomki iz oper (plošče). — 17.15: Koncert radijskega kvarteta. — 20.30: Koncertni večer (prenos iz Beograda). — 22.20: Prenos plesne glasbe iz kavarne. — Sofija 12.50: Narodni glasba. — 16: Narodni plesi. — 17: Lahka glasba. — 18: Narodna glasba. — 19: Zborni koncert. — 21.55: Plesna glasba (plošče). — Praga 20.30: Komorna glasba (klavirski kvintet), — 21.35: Lahka glasba. — 22: Koncert orkestra (dela čeških skladateljev). — London 20: Lahka glasba. — 22.15: Orkester in sopran. — 23.15: Plesna glasba. Pariz 19: Jazz. _ 21.45: Vokalni koncert. — 22.45: Simfonični koncert. — Rim 17.15: Komorna glasba. — 21: Simfonični koncert. — 22.30: Zborno petje. — 23.15: Plesna glasba — Berlin 20: Lahka glasba s plošč. — 21.30: Salonski orkester. — 22: Zabavni koncert. Prekmurščlna v evangeljski cerkvi O vprašanju rabe prekmurskega narečja v živi in pisani besedi se je že marsikaj povedalo in napisalo, največkrat z nerazumevanjem. Raba. narečja v evangeljski cerkvi Prekmurja se navadno presoja z narodnostnega in literarnega stališča. Naravno je, da vsak s svojega vidika presoja pojave javnega življenja, tako tudi vprašanje našega cerkvenega jezika. Zato poskušamo razumevati svoje kritike, četudi so to včasih ljudje, ki še obeh Kiizmičev ne znajo razločevati, čim se pa naši kritiki hočejo vmešavati v notranje zadeve naše cerkve, bi pa z vso pravico pričakovali od njih, da se vzpnejo na najvišjo, seveda tudi najtežjo stopnjo kritike: kritizirati s stališča kritiziranega. Samo tako se izognemo nesmiselni debati, da bi namreč govorili tn mislili drug mimo drugega, vsak s svojega vidika presojajoč isto vprašanje. S stališča evangeljske cerkve raba prek-murščine ni ne narodnostna ne literarna zadeva. Martin Luther je postavil v središče bogoslužja pridigo, pri kateri je vse odvisno od tega, ali jo verniki tudi razumejo. Prihajali so k nam, prekmurskim evangeličanom, duhovniki tuje narodnosti, ki niti besede niso znali slovenski, pa so že prvo nedeljo pridigovali v prekrmiršči-ni, zavedajoči se važnosti vernikom najbolj razumljivega jezika. S tega stališča, s stališča pridigarja in dušebrižnika se mora presojati raba narečja v pridigi in verskem tisku! Svojim vernikom zato govorimo in pišemo v prekmurščini, ker jo najbolje razumejo. Evangeljskega duhovnika in cerkvenega delavca samo ta čisto praktična potreba sme voditi v izbiri jezika, če hoče zvest ostati svojemu poklicu. Dokler bodo naši verniki bolje razumeli prekmurščino kakor književno slovenščino — prepad 1000 let se ne da tako hitro premostiti! — se bomo morali posluževati narečja, če nočemo biti izdajalci evangelija, to se pravi, če nočemo svojega poklica podrediti drugim. še tako lepim nalogam. Potrebo narečja posebno v evangeliskem delu Prekmurja, ki do prevrata ni imel nobenih kulturnih stikov s Slovenci onstran Mure, bi spoznala tudi mlada generacija naših prekmurskih literatov in član-karjev, če bi se hoteli posvetiti lepi nalogi. pisati za svoj prekmurski narod. V literarnih revijah te potrebe seveda ne čutijo. Cerkev pa, ki s svojo pridigo in tiskom hoče zajeti najširše sloje naroda, se mora posluževati jezika, ki ga narod najbolje razume, danes še narečja, po nekaj desetletjih mogoče že književnega jezika. Mogoče, pravim, ker je možno, da se bodo naši potomci na prižme ah tudi zavedali važnosti domače govorice, učeči se od Inozemskih cerkva, ki v zadnjem Času izdajajo sv. pismo v narečjih, da bi evangelij bil čim bližji duši v narečju govorečega in mislečega človeka. Da pa raba prekmurščine v govoru in tisku ne pomeni izolacije nasproti književnemu jeziku, to lahko spozna vsak, ki primerja članke starejših in mlajših sotrud-nikov evangeljskega tiska, da, celo članke samo prvih let. In da si evangeljska cerkev Prekmurja s svojim splošno evangelj-slcim načelom »vernikom najbolj razumljivega jezika« ni ustvarila nobenega posebnega cerkvenega jezika, dokazuje novi učbenik za ljudske šole, pisan v književni slovenščini, ki se je porodil iz istega načela, iz spoznanja, da se otroci lažje učijo tudi verouk v jeziku vseh drugih predmetov. če zapustimo to stališče, stališče evangeljskega pridigarja, in s kakega drugega vidika presojamo rabo narečja v evang. cerkvi Prekmurja, se lahko zgodi — in se tudi dogaja —, da vidimo v njej narodnostno in kulturno edinost slovenskega naroda ogražajoči ali celo zanikujoči pojav. če bi pa tudi naši kritiki z vidika pridigarja presojali rabo narečja v »pridigujoči« evangeljski cerkvi, nas v Prekmurju ne bi dolžili separatističnih teženj, temveč bi nam morali priznati, da v svoji službi enostavno moramo upoštevati posebnost prekmurskega naroda, nastalo iz tisočletnega razvoja, in da ljubimo svoj narod s pravo ljubeznijo, katera je vedno ljubezen do bližnjega, ne pa v prvi vrsti ljubezen do daljnega. Samo taka ljubezen nas varuje napake, da bi »ljubih« slovenski narod in vendar teptali, omalovažujoč njegove posebnosti, prekmurskega Slovenca, kateremu služimo. Zato se ne sramujemo govorice svojega naroda in si ne damo vsiliti čuta manjvrednosti, če mu v njegovem najbolj domačem je**ku trkamo z evangelijem na vrata njegove duše. _____,__ BfraogelJ*| b*:toje<"e iz dveh sob. ku hinje, kopalnice in pritik-lin v strogem centru se odda s 1. junijem. Informacije v knjigovodstvu Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22, soba št. 1. 13453-21 Vsaka beseda 2 din: davek 5 din. Za daianje naslova ^35302 IfldECDIEf^ -uip t ' 20 din. Dvignite v ogl. odd. dospele ponudbe Avgust, Ajdovščina, Bela narcisa. Boljša moč, Bežigrad, Dobra plača. Dobra tnčka, Dinamo, Dobra kupčija, Dobrosrčnost, Delo čuvaj, Diskretno C. P., Dobra moč. Dobro ohri-n:en 76, Domačnost, Elek-tromonter, Gotovino dam. Hišnik, Ignobus, 1 julij 19-40, Koncesija, Kilboot, Kovinska VII, Ljubljana, Liubomir, Lepi maj, Lepo, Miren in točen plačnik, Mirna čista soba. Mirno življenje. Miren značaj, mlada uradnica, Maj diskre cija častna, zajamčena, Moste, M.iski izleti, Miren dom. Mirna lega. Marljiv sluga, Na obroke, Nasvi-den;e. Navedba cene, Ob postai na Dolenjskem. Podjetnost, Posojilo 15000. Pla čam tečno, Prihodnost, Pražilnlk, Prijeten dom Parcela, Priietno. Razgled, Redka prilika. Reden plačnik, Služba 36, Stalna služba. Strogi center, Svobodomiselna, Tajnost, Trgopod, Takoj denar. Takoj kupim. Trgovina, Tarzan. V maju, Vokoč Roza, Vila gorski mir, Vsestranska, Zanesljiv M. L. 40, Zaradi drž službe. Zamenjava, Zarja, 113. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najrnaniši znesek 17 din. Od Vm j« odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato yo pustite redno kemično Čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svoiolikalnicj MODERNE KAUCE Schlaraffia vložke nudi solidno in po nizki ceni, tapetništvo E. Zakrajšek, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 34, tel. 48-70. imeli gostje najmanj 5 ugodnih prilik za izravnanje, toda ostalo je vendar — deloma zaradi smole, deloma zaradi nespretno-sti napadalcev, deloma pa tudi zaradi odlične Glaserjeve igre — do konca samo pri vodilnem golu Gradjanskega. Po odmoru je Jugoslavija začela dovolj dobro in se je mnogo trudila, da bi izenačila, toda njena igra je bila v glavnem zaradi slabega napada brez koristi. Gradjanski je polagoma spet uredil svoje raztresene vrste, predvsem napadalno in začel spet smiselno napadati. V 11. min. je Ci-mermančič krasno pobegnil po krilu ter ostro streljal v gol. Lovrič je komaj rešil in žogo odbil v zrak, toda Cimermančič je bil že tamkaj ter je z glavo poslal usnje preko njega v mrežo. 2:0. V 17. min. je dobil precejšnjo poškodbo Wolfl, ki je za nekaj časa zapustil igrišče, po povratku pa šel statirat na desno krilo. V 22. min. je Lešnik poslal dolgo žogo Cimermančiču, ki jo je še pravočasno ujel ter neubranljivo zabil tretji gol za domače. V 37. min. spet idealna kombinacija modrega napada, ki jo zaključi Cimermančič s sijajnim strelom pod drogove. Rezultat je 4:0 za G. V 38. min. je zaradi blesure zapustil igrišče Gla-ser in ga je v svetišču zamenjal Antolko-vič. Jugoslavija je skušala vsaj zdaj priti do svojega častnega gola, toda ves trud je bil zaman. Gradjanski je bil celo z 9 igralci — Glaser je bil zunaj, W61fl pa je bil blesiran — še zmerom dovolj močan, da je do konca držal v šahu nasprotnika. Na splošno se mora reči, da Gradjanski danes kljub zmagi po svoji igri ni zadovoljil, kar velja v glavnem za krilsko vrsto, v kateri sta bila precej šibka Jutt in Brozovič na obeh straneh. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scor-zoni. 3:1 (3:1) V drugi igri je Hašk v prvih 15 minutah zaigral zelo dopadljivo in ni igral niti najmanj podrejene vloge nasproti velikemu nasprotniku, da, imel je celo več šans za realiziranje kakor BSK. Kliub temu pa je v 16. min. nenadoma prodrl Nikolič na levem krilu, ki je lepo prelgral Glišoviča, ta pa je iz ugodne pozicije zabil neubranljivo prvi gol v desni kot, 1:0 za BSK. Ze 2 minuti kasneje so Beograjčani prišli do zelo cenenega drugega zgoditka. Zaradi nespretnosti enega Haškovih branilcev je dobil žogo Glišovič nedaleč od gola ter jo poslal z glavo že drugič v mrežo 2:0 za BSK. V 35. min. je Božovič ušel Golcu in plasiral mimo presenečenega Cindriča že tretjič v mrežo 3:0 za BSK. V 40. min. je sodnik prisodil prosti strel v korist Haška, ki ga je z 18 m daljave Hitrec s krasnim strelom pretvoril v prvi in edini gol za Hašk ovce. 3:1 je bilo o pavzi... V drugi polovici igre je Hašk začel zelo živahno in v silnem tempu ter bil v tem delu igre skoraj ves čas v premoči. Mrku-šič v BSK-ovih vratih je imel mnogo posla, toda pri vsem tem Haškovci zaradi pomanjkanja pravega strelca niso mogli spremeniti rezultata. BSK je sem in tja le z redkimi prodori prihajal na nasprotnikovo polovico, imel pa ni prav za prav nobene posebno izdelane pozicije. Na drugi strani pa so Haškovci brez potrebe kombinirali in skušali najti vrata, kar bi bili dosegli tem laže, ker je vratar stalno begal iz njih, pa niso imeli nikogar, ki bi bil znal streljati. V 18. min. se je vlil hud dež, kar je imelo za posledico, da je del občinstva z vzhodne strani kar preko igrišča hitel v zavetje na zahodno stran, tako da je moral sodnik za nekaj časa igro prekiniti. V zadnjih minutah je prišlo še do neljubega incidenta, zaradi katerega so začeli gledalci metati kamenje na igrišče in so morali enega Haškovih igralcev ranjenega odnesti. Povod je bil grob foul, ki ga je zakrivil Glišovič nad levim krilcem Belakom. Do gola pa celih 45 minut ni več prišlo nobeno moštvo. Tekmo je sodil madžarski sodnik K5kč-nyesi. Slavija s Hajduk 4:2 (1:1) Split, 23. maja. Na igrišču Hajduka je bila danes pred 2500 gledalci odigrana državna prvenstvena tekma med domačim Hajdukom in sarajevsko Slavijo, v kateri je Slavija zasluženo zmagala. Blavtja je todl dane« tnrenartTla ■ svojo odlično igro. V prvi polovici igre sta bili obe enajstorlci enakovredni, čeprav je bila premoč Slavije vendarle vidna. Gostje so izgradili celo vrsto lepih situacij, kar velja prav za prav tudi za Hajduka, toda od vsega tega sta obe moštvi izkoristili vsako samo po eno, tako da je rezultat prvega polčasa ostal neodločen. Slavija je svoj gol zabila že takoj v prvih sekundah po svojem srednjem napadalcu Djordjeviču, Hajduk pa je Izenačil v 24. minuti po lepi kombinaciji in s strelom Alujeviča. V drugi polovici igre je začel Hajduk popuščati in zdaj je prišla premoč Slavije polagoma čisto do izraza. V 20. minuti je Matošič zgrešil nevarno žogo sredi igrišča. kar je takoj izkoristila Slavija, ki je po svojem levem krilu Puljiču povišala na 2:1. V 30. minuti je pobegnil Alujevič, pri čemer pa je zadel ob nasprotnega branilca. Sodnik je prisodil enajstmetrovko ln Radovnikovič je izenačil. Vratar Brkljača bi bi! moral ta go! braniti! Slavija je po tem presenečenju zaigrala še boij ostro, Haiduk pa je začel spreminjati svojo postavo — Matošič je šel v napad —, kar pa je moštvu več škodilo kakor koristilo. Gostje so polagoma začeli prevladovati ln v 35. minuti je Djordjevič zabil neizogibni tretji gol. v zadnjih minutah pred koncem pa je slednjič še šalipur povišal na 4:2. Tekmo je sodil madžarski sodnik Kis. Prijateljska tekma v Celju Olimp : Celje 1:0 (1:0) Celje, 23. maja. Na Glaziji je bila danes popoldne odigrana prijateljska tekma med obema lokalnima rivaloma. Celje je nastopilo večinoma z mladino. Moštvo je nudilo solidno požrtvovalno igro, napad pa je bil premalo povezan in odločen. Olimp je s svojo igro razočaral, čeprav je imel mnogo več od nje kakor Celje. Olimp je zabil gol v 42. min. prvega polčasa. Sodil je g. Preslnger. Dve juniorski za točke v Ljubljani Svoboda : Ljubljana 3:2 (3:0) Ljubljana, 23. maja. Pred skoro 200 gledalci je v današnji prvenstveni tekmi juniorjev uspelo Svobodi zadati doslej neporaženi enajstorici Ljubljane prvi poraz. Igra obeh moštev je bila zelo živahna in zanimiva, ter je bila tudi v tehničnem pogledu na precejšnji višini. Zmaga odločnejših Svobodašev je popolnoma zaslužena. Sodil je g. Dorčec. Hermes : Jadran 3:0 (1:0) ČSK s Mars Finalna prvenstvena tekma prihodnje nedelje v Ljubljani V nedeljo ob 15.30 bo na igrišču Ljubljane finalna tekma med gornjima kluboma. Tekma bo vsekakor zanimiva in važna za obe moštvi Cakovčani so redki gosti v Ljubljani, toda zato nič manj privlačni. Prvak mariborske skupine je v odlični formi. Razumljivo je, da bodo skušali v tej tekmi še bolj potrditi svoj sloves. Mars ne bo mogel nastopiti kompleten proti temu močnemu nasprotniku. Toda ne glede na to Marsovci ne bodo vrgli puške v koruzo, temveč se te težke tekme po-prijeli z vso resnostjo do konca. Ob 14.30 nastopijo juniorji Marsa proti Grafiki. SK Mars. Drevi ob 20. obvezen sestanek za moštvo, ki bo igralo v nedeljo na običajnem mestu. ANEKDOTE Cesar Leopold I. je nekoč obiskal samostan avguštincev na Dunaju. Prior mu je razkazal vse prostore, na zadnje ga je po-vedel v samostansko cerkev, kjer je bila slika, ki je predstavljala množico angelov, stopajočih po Jakobovi lestvi lz svetega pisma stare zaveze Iz nebes. Cesar je sliko nekaj časa gledal, potem je vprašal: »Povejte mi, zakaj stopajo vsi ti angeli po lestvici iz nebes, ko Imajo vendar peruti?« Vse je bilo tiho, niti prior si ni znal pomagati. Tedaj se je oglasil novic Abraham a Santa Clara, poznejši znameniti pridigar: »Morda so se, veličanstvo, angeli baš tedaj golili!« Leopold se je zasmejal ln je prisebnega meniha kmalu potem napravil za svojega dvornega pridigarja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Prvotna smer izstrelka se ohrani Zanimivosti iz področja topništva Kako se razpoči topovski izstrelek na zemlji ali v zraku? Artileristi in fiziki so poskusili rešiti to na videz nevažno vprašanje in raziskave so imele presenetljiv uspeh. Kadar se razpoči šrapnel v zraku, se n. pr. po edini drobci plašča ne razletijo brez reda sem in tja. temveč ostane sleupno težišče sistema teles, v katera ie razpadel izstrelek. isto kakor pri celem izstrelku. Z drugimi besedami pomeni to. da se ohrani prvotna smer izstrelka. To je podobno kakor s sončnim sistemom, ki se elede na kroženje poedinih planetov, planetoidov, mesecev, repatic itd. kot celota že od pradavni ne giblje v smer neke točke v ozvezdju Herkula. Zakai je oklopna plošča trda? Ker je iz jekla? Zakaj pa ie jeklo trdo? Zato. ker se pri izdelavi jekla preostali ogljik v njem kristalizira v mikroskopsko drobne diamanta To pojasnilo so našli v osta- lem iz železnih meteoritov. ki prihajajo iz vesoJjstva m ki vsebujejo isto tako Belo majhne diamante. Ob času Napoleona L oklopnih pioSS niso poznali. Te so se pojavile šele tedal ko so 1822. izumili granato. Okleci vojnih ladij so se izkazali potem v krimski in v ameriški državljanski vojni. Takrat so gradili neverjetno debele oklepe, debele celo do 103 cm. dokler ni nastopil 1895. Krupp s svojim niMovim jeklom, ki je oklepu za dolgo časa dal premoč nad izstrelkom, ne da bi ga bilo treba izdelovati v takšni debelinah Topove iz jekla, ki so apodrinfll dotedanje topove iz brona, je začel izdelovati Krupo L 1847. To podjetje je L 1873. na dunajski svetovni razstavi nastopilo tudi s topom kalibra 30.5 cm, torej davno pred svetovno vojno, ki je topove takšnega kalibra napravila slavne. Padala in padalci Mehanizem naprave — Rekord roškega pilota Vsak šolarček ve danes, da je padalo edini in skoraj sigurni rešilni pripomoček za moštva iz padajočih letal. V naših dneh pa je padalo dobilo še eno ulogo. Seznanili smo se s pojmom »padalnih čet« in »lovcev padalcev«. Moderna vojna tehnika uporablja padalo kot novo orožje. Padalo je zanimiv izum. Kadar je zloženo, zavzema komaj prostornino polnega nahrbtnika in tehta kakšnih 5 kg. če se pa razvije, se nam predstavi v vsega upoštevanja vredni velikosti. Njegov premer je tedaj 10 do 15 m, nosilne vrvi pa so dolge kakšnih 10 m. Blago za padala je iz najboljše in najmočnejše svile ter ga stalno pregledujejo. Padalo stane 20.000 do 30.000 din. Padala so takšna, da jih odpre padalec sam s pomočjo vrvice po odskoku, ali pa takšna, da so pritrjena na letalo In se po doskoku sama odpro. V obeh primerih se odpre bliskovito najprvo majhno padalo in to potegne veliko padalo lz njegovega zavitka. Najmanjša višina za odskok s padalom znaša kakšnih 70 m, priprava pa se razvije po treh sekundah. Tedaj znaša brzina njenega padanja kakšnih 5.5 m na sekundo. Skakati je najbolje iz zadnjega dela letala. Pri tem pa je treba pripomniti, da prav za prav ne gre za pravi skok, temveč padalec se lz letala samo vrte. Kakor odskoka se mora dobro naučiti tudi pristanka. kajti sunek ob pristanku na tla je tolikšen kakor pri običajnem skoka lz višine 5 m. Brzina padanja postane z nerazvitim padalom čez kratek čas enakomerna tn Jo človeško telo lahko vzdrži. Rekord v tem oziru ima neki ruski pilot, ki se Je vrgel v višini 8000 m lz letala, odprla padalo šele v višini 3000 m in nato srečno pristaL O padalu je prvič pisal v ostalem že Leo-nardo da Vlnci, a prvi skok s to pripravo je Izvršil znani Montgolfier. Kar se tiče uporabe padala za sptiSčanJ* čet za nasprotnikovo fronto. Uporabm so Jo veCkrat tmB z pričakovanim uspehom. 2e večkrat smo čitall o fantastičnih pristankih sredi nasprotnikove dežele, o zasedanju nasprotnikovih letališč po četah padalcev brez pomoči drugih Čet ln podobnem. TI vojaki so opremljeni razen z Izvrstnim orožjem celo z zložljivimi kolesi. Vsekako so postali nenadni napadi s padalci bojna metoda. M jo morajo vodilni krogi v armadah prav resno upoštevati. Dvajsetorica najpotrebnejših knjig Dela, ki M jih bilo treba rešiti Nekega septembrskega večera 1.1895. so sestavljali Alfonz Daudet ln nekateri njegovi prijatelji seznam knjig, ki bi jih bilo treba na vsak način rešiti, če bi jih ogra-žal požar ali kakšna druga nesreča. Da bi se ta zabava nadaljevala, je Daudetova žena, ki je pravkar v visoki starosti umrla, povabila s pismom tudi Frangoisa Cop-pčeja, naj bi sestavil takšen seznam. Copp6e je odgovoril v pismu, ki ga je objavila sedaj »Revue des Deux Mondes« k stoletnici Daudetovega rojstva, da ima kot čltatelj sicer dober želodec in da bi se ne mogel sprijazniti s tem, da bi rešil le malo knjig, vendar pa navaja dvajset knjig, ki bi jih v primeru nevarnosti vsekako rešil. S primernimi opazkami, ki Ilustrirajo njegovo Izbiro, navaja med temi dvajsetimi knjigami: evangelije, Hojo za Kristusom, Dona Kihota, Lafontainove basni, Perraultove pravljice, zvezek Bossue-ta z njegovim delom »Sermon pour les pauvres«, dalje Robinzona Crusoeja, prvih šest knjig Rousseaujevih Izpovedi, Izbore iz Diderota in Chateaubrianda, Manon Le-scautovo, Napoleonove Spomine s Svete Helene, iz Micheletove Zgodovine Francije zvezek z zgodbo Jeanne d' Are, dve mojstrovini Balzaca f Menage de gargon) In Victorlja Hugoja (La Legende des Siecles), dalje zvezek Heineja, Gautierove Emau* et camees, Davida Copperfielda, Gospo Bo-varyjevo in Daudetova Pisma iz mojega mlina. Kakor je povedala ga. Daudetova, so vsi udeleženci pri tem sestavljanju postavili evangelije na čelo vseh del .Kakor Coppče je bil tudi Daudet izbral Chateubrianda, Diderota, Micheleta, Rousseauja, Flauber-ta, Balzaca in Robinzona, ona sama pa je izbrala Lafontaina in Copperfielda Samo Coppče je bil imenoval Manon Lescautovo, Heineja in Gautiera. Drage pomote »Guvernanta" — Napaka v brzojavki — Vezaj V vsakdanjem občevanju se izražamo pogostoma precej nemarno. Marsikdo je imel zavoljo kakšne nepretehtane besede slabe izkušnje s sodnijo. Tako je nekoč v Ameriki nastal cel družabni škandal zavoljo besede »guvernanta«. Gojenec ameriške mornariške šole v Annapolisu je spremil mlado damo na ples, ki je bila nastavljena v družini nekega pomorskega častnika kot guvernanta. Kadetov predstojnik se je čutil celo v demokratični Ameriki upravičenega jeziti se uad mladim možem, ker je prišel na prireditev s »hišno pomočnico« in ga je klical na odgovor. Dama pa, ki je bila hči nekega vseučiliškega profesorja, ni prenesla »sramote« zavoljo »hišne pomočnice«. Nje oče se je obrnil do nekih poslancev, ki so intervenirali pri državnem tajniku za mornarico. Vse je zaviselo od vprašanja, da-li je guvernanta hišna pomočnica. Precej časa so trajala zasliševanja. Končno je mlada dama zmagala in vodja mornariške šole se ji je moral opravičiti. Tudi napačna beseda v kakšni brzojavki lahko Ima hude posledice. To se je pokazalo n. pr. pri neki tožbi za odškodnino, ki so jo imeli pred časom v New Torkn. Neki moški je poslal svoji zaročenki brzojavko z besedami: »Ljubim te za večno.« Po pomoti pa je nastal na pošti stavek, ki je pomenil: »Zapuščam te za večno.« Zaročenka je možu potem vrnila zaročni prstan in pisma ter se je poročila Se preden se je stvar pojasnila, z nekim drugim moškim. Nje prvi zaročenec je potem tožil poštno upravo in Je tožbo dobiL Majhen vezaj, oziroma to, da vesaja sploh ni bilo, je veljal nekoč mnogo milijonov dolarjev. V nekem ameriškem ca«-rinskem zakonu so naštevali predmete, ki bi lahko prihajali brez carine v deželo. Med temi so bile »vse tuje sadne rastline«. Uradnik, ki je zakon objavil, pa Je izpustil majhen vezaj m to je naneslo v novem pomenu »vse tuje sadeže ln rastline«. Celo leto je potem tuje sadje prihajalo v Ameriko nezacarinjeno in to je oškodovalo državno blagajno za mnogo milijonov dolarjev. MICHEL ZfcVACO: 8S55E 120 JHBH tiOMAN. Klotar jo je zavzeto pogledal. »Da,« je rekla, »to vas preseneča. Sama se čudim. Toda od Sevilje pa do tod nisem nikoli mislila, da bi šlo za dona Juana in zame...« »Za koga pa?« Pomolčal je, prebledela, pogledala okrog sebe in s pritajenim glasom odgovorila: »Don Juan ima opravka s Christo!...« Klotar se je zdrznil. Nastopil je dolg molk, med katerim je Leonora vročično nadaljevala svoje delo. Čez čas je spet izpregovorila: »Ne bojim se Juana Tenoria. A Christo poznam. Ponosna je. Ni mogoče, da ne bi kaznovala dona Juana za to, kar ji je prizadejal...« »Ali... ali...« je Klotar zaječi j al, »mar niste rekli, da je vaša sestra ...« »Da, rekla sem: Christa je umrla.« »In vendar govorite o nji... Oh, tako govorite, kakor da bi bila živa!...« »Da, gospod de Ponthus. Sama ne vem, zakaj tako govorim o svoji dragi Christi. Časih že ugib-ljem, ali niso misli, ki me napadajo, blazne misli... a ne, pustiva to. Bodi kakor hoče, prisežem vam, da se dona Tenoria ne bojim: opravka ima z nekom, ki je močnejši od njega.« Z nepopisno tesnobo je Klotar ponovil: »Močnejši od njega!... Mar hočete reči, da ste t) vi? ...« »Ne « je dejala z glasom popolnega prepričanja. ;>To je Christa.« Presunjen od njenih besed, ki so dajale temu, kar je bila rekla dona Silvia, žena dona Juana Tenoria, določen smisel, je Klotar nehote vzkliknil: »Kaj, gospodična! Torej mislite, da Christa še iz groba nadzoruje Juana Tenoria? Da vstaja iz ra-kve in blodi okreg njega in vas je pripravljena braniti, če bi bilo treba ... hkratu pa čaka na ugoden trenutek da bi kaznovala verolomneža?« Leonora se je počasi prekrižala. Bleda je bila, vsa krasna v belini svojih lic, ko je odgovorila: »Ne vrtam v to, kar nam ni dovoljeno vedeti, gospod Fonthuški, in nobenega dokaza nimam, ali je dana mrtvim takšna volja in oblast. Govorim same, kakor mi srce narekuje. Vsi svetniki naj nam pomagajo! Prečista Devica naj varuje mojo ljubljeno Christo!« Oba sta umolknila. Bi1 o jima je, kakor da ju izpreletava obadva isti skrivnostni trepet... Nato sta se otresla vrtoglavice. Nekaj minut sta hlastno govorila o postranskih rečeh ali vsaj o takšnih, ki so se jima zdele postranske. V resnici sta uživala pritajeno, mogočno radost, ko sta poslušala glas drug drugega in vzajemno opazovala svoje gibe. Spogiedati se nista upala, a tem bolje sta videla drug drugega z notranjimi očmi... Bilo je trenutje neskončnega čara, poglobljenega živ- 1 Ijenja, ena tistih dozdevno nevažnih minut, ki jih človek pozneje, ko vidi v sebi in okrog sebe le še razvaline, tako hrepeneče pobira iz brezden spomina ... In Leonoro je obšlo, da je jela govoriti o sebi, kakor bi bila govorila s svojo ljubljeno Christo. Morda je s slutnjo čutila, da lahko pove Klotarju vse ono, česar ne bi priznala nikomur drugemu na svetu; morda jo je skrivnosten glas v notranjosti opominjal, da je trenutek odločilen... Govorila je ... »Gospod de Ponthus,« je dejala čez nekaj časa, »če vam je prav, ne omenjajva več tega Juana Tenoria.« »Poslušam vas, gospodična. Toda dokler bo mogel don Juan siliti na vašo pot, bo imel v meni smrtnega sovražnika. Mislite si, kar si hočete,« je dodal, »nekaj mi pravi, da ne boste varni, dokler mi ne pride pod meč...« »Ne bojim se ga,« je odločno ponovila. »O nekom drugem tega ne bi mogla reči...« »O nekom drugem?« je Klotar zamrmral, in srce se mu je mahoma skrčilo. »O nekom drugem! Sam po sebi je ta človek manj nevaren od Juan Tenoria, ker se mi ne zdi zmožen tolikšne nasilnosti, verolomnosti in predrznosti. Kakor kaže videz, utegne biti pošten plemič. Niti ni tako razbrzdano nesramen kakor don Juan niti ne tako nizkoten lažnivec. Odkar je oče mrtev, me vsak dan obišče za nekaj minut, in pri slehernem obisku se znova prepričam o njegovi spoSt-Ijivosti in neoporečni udvorljivosti; ponudil mi je, da se z mečem osveti Tenoriu za namestnikom® smrt; zatrjuje mi, da me bo ubogal, tudi če se odločim drugače, kot so sklenili moj oče, naš cesar in vaš kralj... Moj zaročenec je, gospod de Ponthus, Sancho de Ulloa mi ga je namenil za soproga; cesar in kralj hočeta, da mu postanem žena, in takšna je bila tudi volja pokojnega očeta!« Klotar de Ponthus jo je poslušal... njegove sanje o sreči so se rušile ... Vsaka beseda je bila nov udarec, ki je podiral prelepo, šibko zgradbo... Nazadnje je komaj slišno zamrmral: »Zakaj se bojite tega človeka?« »Povedala sem vam: zato, ker predstavlja očetovo voljo. Oh, verjemite, cesarjeva bi mi malo pomenila... toda očetova umrl pred mojimi očmi!.. izkušala pregovoriti. A kaj morem mrtvemu? Povejte, gospod de Ponthus, kaj morem zoper namestnika de Ulloa?« In Klotar je zatajil svoje solze ter z eno besedo obsodil svoje mlado življenje, da bi ustregel časti. »Res,« je odgovoril, »nič ne morete. Oče vam je ukazal in na vas je, da ga ubogate!« čez trenutek je dodal: »Ce vas je kdo na svetu vreden... tedaj vas je vreden ta, ki vam ga je oče izbraL« Leonora je dvignila oči do Klotarj;a videla ga je bledega kakor smrt, in srce se ji je Skrčilo, da sama ni vedela, zakaj. In kako hrabra, kako vzvišena je bila, ko je v naslednjem trenutk* pobrala Klotarjevo besedo: volja njega, ki je Ko bi bil živ, bi ga Nemški tank na zapadnem bojišču Da nkrčijo pot pehoti, napadajo Nemci na zapadni fronti najprej s tanki, šele če se takšen prodor posreči, nastopijo pešci Bornimi napadi in protiletalska obramba Izkušnje iz tripolitanske, balkanske in svetovne vojne Neuspel polet na Mars Neki Cheston Esherman iz Pensilvanije si je vtepel v glavo, da bo s starim športnim letalom izvedel polet na Mars, ker se Je naveličal življenja na zemlji. Kmalu nato so ob nabrežju Atlantskega oceana opazili star športni avijon, ki je bil, kakor so naknadno ugotovili, tisti, s katerim je startal Esherman. Naslednji dan pa je prispel v pristanišče ribiški čoln, ki je javil, da Je njegov krmar 175 milj od obale potegnil iz vode letalca, ki se mu je bil med poletom pokvaril motor ter je moral zasilno pristati na morju. Da ni bilo ribiča, bi bil Esherman svoj čudaški podvig gotovo plačal z življenjem. Oblasti so Eshermanu po tem dogodku odvzele dovoljenje za vožnjo po zraku. arsfvo Nujna potreba ustanovitve gospodarskega sveta za vso državo Bombni napadi ln baterije zoper nje so malo starejši, nego si običajno mislimo. Ne izvirajo iz svetovne vojne, temveč so oboje skoraj istočasno uporabljali že dve leti prej, v balkanski vojni, v tripolitanski vojni in Mehiki. L. 1912. je divjala v Mehiki zopet državljanska vojna. General Obregon in njegovi pristaši, ki so jih imenovali konstitucional-ci, so se borili proti tedanji vladi. Oblegali so pristanišče Gayamas, a kadar so se mu bližali, sta ju dve vladni križarki v njem obstreljevali in so se morali spet umakniti. V Obregonovem taboru sta služila francoski letalec Madon in avstralski mehanik Dean. Ta dva moža sta si izmislila, da sta svinčene cevi napolnila z dinamitom in te primitivne naboje sta hotela metati na križarki. Madon se je dvignil z edinim leta- lom. s katerim je razpolagal Obregon. Krožil je nad obema ladjama in spuščal svoje bombe. Mož pa ni poznal posebnih balistič-nih zakonov za te izstrelke in tako so zadevali le ob nabrežja ter doke, ki so jih pa popolnoma uničili. Učinek pa je bil vsaj v moralnem pogledu velik. Nekoliko dni pozneje se je dvignil z novo municijo. Med tem pa tudi vladne čete niso počivale. Na neki grič ob bregu so postavile top, ki se je obračal na vse strani, tako da bi mogel streljati tudi na letalo v zraku. Tokrat je bil moralni učinek na njihovi strani. Madon je moral svoje bombe hitro odvreči in še hitreje pobegniti pred izstrelki iz prvega »protiletalskega topa«. Njegove bombe so večinoma padle v vodo in niso napravile nobene škode. Če še ne ve?, zda? izveš: da je švedski parlament sprejel nov zakon proti veleizdaji, vohunstvu in sabotaži; da je začel obratovati med Bratislavo in Budimpešto motorni brzi vlak. imenovan »donavski eksores«; da so angleške tvornice za orožje delale letos tudi na binkoštno nedeljo in v ponedeljek: da je zasedel mesto pokojnega I,ucia d' Ambre v italijanski Akademiji novinar in književnik Emilio Cecchi. Usoda feelgifsksli bes?uncev Neprestano dovažajo v Francijo trume beguncev iz Belgije ter jim odkazuieio zasilna bivališča v pariških zakloniščih proti napadom iz zraka. Očividci poročajo. da so mnogi begunci popolnoma izčrpani. Strokovno izvežbane Belgijce pošiljajo francoske oblasti v tvornice na delo. da iim na ta način omogočijo preživljanje in obstanek. Vrftavni filmski cenzor v Ho£lywooda Wiil Hays prejema v nagem slessa^jK sna let© to mIMJsnov plače Vsegamogočni mož za kulisami holly-woodskih filmskih ateljejev, ki ga imenujejo »filmskega carja«, Wiii Kays, prejema za svoje delo plačo, ki jo dosegajo samo še redke filmske veličine. Kot skupni poverjenec vseh tamkajšnjih filmskih družb dobiva letno več nego 10 milijonov v našem denarju. Toda po drugi strani je filmski industriji, od kar dela zanjo, prihranil tudi velikanske vsote, ki bi šle drugače v izgubo. Will Hays je, če se hočemo tako izraziti, vrhovni sodnik in ocenjevalec morale na platnu, čeprav nima čina kakšnega državnega cenzorja. Pred več leti je v HoIlywoodu nastala huda kriza, ki je imela zelo slabe posledice za blagajne filmskih podjetij. Imenovali so jo »moralno krizo«, kajti široka ameriška javnost je zlasti pod vplivom duhovščine, verskih družb in ženskih organizacij pokazala, da se nikakor ne strinja z nravnostjo, kakršna se je očitovala s filmskih platen, jezila pa se je tudi nad zasebnim življenjem filmskih veličin. Prišlo je do bojkotov raznih igralcev in igralk, ki so zbujali s svojim zakonskim življenjem pohujšanje. Vodile so se demonstracije proti lahkomiselnosti, s katero je film obravnaval družinsko življenje in zakonsko zvestobo. Na čelu tega gibanja, ki je filmskim družbam povzročilo velikansko gmotno škodo, je stal tedanji vrhovni upravnik ameriške pošte in predsednik presbiterianske cerkve — Will Hays. Hollywood pa ga je znal ugnati, čeprav tako, da je moral biti Kays sam zadovoljen. Filmske družbe so ga enostavno najele kot vrhovnega nravstvenega sodnika tako za izdelavo filmov, kakor za zasebno življenje hollyvvoodske filmske kolonije, ter so mu ponudile pravljično plačo. Will. Hays se nI prav nič upiral, dal se je, po domače rečeno, kupiti in si je pridobil vsegamo-gočen položaj v filmski industriji. Za njegovimi ocenami in sodbami stojijo cerkvene in ženske družbe, to pa pomeni v Ameriki silovito dosti, če ne vse. Noben film ne zapusti ateljeja, če ga ne odobri »filmskt car«. Celo velike zvezde ln zvezdniki se tresejo, da bi njih zasebno življenje ne zbujalo carjeve nevolje, kajti to bi pomenilo smrt njihove kariere. Plesalke vedo prav dobro, kako dolga morajo biti njih plesna krila in hlačke da ne zbujajo pohujšanja. Filmom se prav pogostoma dogaja, da jih spreminjajo in režejo po Haysovih navodilih, torla filmski industriji je bilo vedno v korist, kadar je poslušala njegove nasvete. Dve leti ^grs^aio letalo so našli V Knrdiljerih so našli neko potniško letalo, ki se je bilo zrušilo na zemljo pred dvema letoma, poleti 1938. Ob zasilnem pristanku so bile v aeroplanu št'ri osebe. Tri so se očividno izgubile, kajti v ogrodju letala so našli samo okostje pilota, ki ie umrl zapuščen od vseh zaradi pomanjkanja. OdklenkaSo mu fe Poveljnik Hlinkove garde, Sano Mach. veliki gromovnik slovaške ljudske vojske ie moral odstopiti, ker so zaradi njegovih hujskajočih govorov proti Madžarom grozili Slovaški resni zapletliaji od zunaj. Njegovo mesto je prevzel Franc Galan. v d praznik v modem i Italiji Praznik svse" z razkošjem in mistiko n Vsako leto se v Gubbiu pri Perugiji med »praznikom sveč« obnavljata razkošje in mistika srednjega veka Ta praznik izvira iz 1.1328., ko so mestnemu zaščitniku prvič podarili dvojno svečo. Sveče pa so postajale potem vsako leto večje. Postale so pravi stolpi, na katere so cehi dajali slikati svoje patrone. še danes imajo trije cehi takšne sveče in nosilci sveč na praznični član imajo na sebi pestre, srednjeveške noše. Dne 15. maja gredo ti nosilci sveč ob zvonenju zvonov in stare pesmi pojoč skozi mesto. Po kosilu se prav za prav razvije prava slavnost. Takrat prirejajo namreč tekmo s svečniki in svečami na ramah. Startno znamenje za to tekmo dajejo s tem, da razbijejo star vrč. Po tekmi gre slavnostni sprevod trikrat po mestu, zvečer pa spravijo sveče v baziliko, na kar se slavnostni sprevod spremeni v pobožno in tiho procesijo. Kolumbovo ime se bo ©hranilo n iiniii i i n i ii i ii ii i — ■ninn»iwimwiiii—■— — ■ i ■■nwn i imi> um———miwwi —» potomec edkritelja Amei'!ke je umrl v španski državljanski vojni V septembru 1937. je padel zadnji potomec Krištofa Kolumba kot žrtev španske državljanske vojne. Bil je to Cristobal Co-lon Aguillera, vojvoda iz Verague, marki Jamaiški, veliki admiral in najvišji državni namestnik Indije. Don Cristobal Colon (to je španska oblika za Krištofa Kolumba) se je ponašal s celo vrsto naslovov, ki so si jih izmislili 1.1537. za dona Diega Colona, drugega admirala Indije. Vsi ti naslovi bi morali 1.1937. s svojim nositeljem izumreti, zanimivo juristično dejstvo pa omogoča neki drugi španski plemenitaški rodbini, da bi nosila Kolumbovo ime dalje. Pred špansko državljansko vojno je don Manuel Carvajal y Hurtado de Mendoza, marki Aguilasentski in vojvoda Consorte de la Vega, v svoji oporoki izrekel željo, da bi njegovi otroci smeli nositi ime Colon v primeru, da bi Cristobal Colon Aguilera umrl brez otrok. Tudi don Manuel je padel v državljanski vojni, njegovim otrokom pa je madridsko sodišče sedaj priznalo pravico, da smejo svoje ime združiti z imenom odkritelja Amerike. Iz Nizozemske Indije E K D G T A Sodelavci podjetja Bat'e v Zlinu prihajajo od časa do časa iz vseh delov sveta v Zlin, da bi tam poročali o svojih izkušnjah in postavljali svoje predloge. Pri neki takšni konferenci je neki sodelavec iz Amerike pokazal par čevljev, ki jih je bil kupil pri konkurenci. »Takšne čevlje bi morali tudi vi izdelovati«, je dejal Tomažu Bat'i. »S tem modelom bi lahko mnogo zaslužili.« Bat'a si je čevlje ogledal od vseh strani, potem jih je odložil in dejal: »Ti čevlji so neudobni. Takšne čevlje more obuti le osel.« — »Tcda gospod šef, saj to nam mora biti vse eno,« je rekel Američan, «glavna stvar je, da čevlje prodaja mo.» Bat'a je odgovoril: »Nikar ne mislite dragi moj, da bi mogli s takšnimi čevlji delati kupčije. Takšne čevlje kupujejo samo neumneži in neumnežev z denarjem, kakor znano, ni mnogo, posebno pa ne pri vas v Ameriki. Tiste redke, ki so, pa lahko mirno prepustite konkurenci.« VSAK DAN ENA Riževo polje v Nizozemski Indiji Načrti. »Tukaj vidite model nove križarke, tam pa lahko čitate preklic, da je bila potopljena.« (»II Travaso.«) Glede na okolnost. da se v zadnjem času v nekaterih gospodarskih panogah uvaja sistem kontroliranega gospodarstva in se ustvarjajo razni odbori pri trgovinskem ministrstvu in pri banski oblasti v Zagrebu, so se v zadnjem času pojavili glasovi, da je treba delovanje teh odborov koordinirati in povezati, sicer bo sistem kontroliranega gospodarstva neizvedljiv. V tem pogledu je značilen članek zagrebških »Novosti« v četrtkovi številki, iz katerega posnemamo naslednje: Glede uvedbe sistema kontroliranega gospodarstva dela trgovinsko ministrstvo v Beogradu v glavnem v sporazumu z ban-sko oblastjo v Zagrebu, vendar gospodarstvenikom ni znano, v kakšnem stanju so trenotno mnoga važna gospodarska vprašanja. Gospodarstveniki le vidijo da je bila ustanovljena vrsta raznih odborov, tako pri trgovinskem ministrstvu, kakor pri banski oblasti banovine Hrvatske, ki pa svojega dela zaenkrat niso koordinirali in to na škodo gospodarstva. Vrhu tega obstojajo pri trgovinskem ministrstvu nekateri odbori, ki vršijo funkcije, kakršne bi spadale v kompetenco banske oblasti. Vse to je dalo gospodarskim organizacijam banovine Hrvatske in gospodarstvenikom povod za intervencijo pri merodajnih čini-teljih banske oblasti, da se ta vprašanja končno rešijo. Današnje stanje zadene predvsem industrijo na teritoriju banovine Hrvatske. Trenotno se rešuje vprašanje kontroliranega gospodarstva v kovinski industriji, kjer je stvar že v glavnem rešena. Enaki ukrepi so predviden: za tekstilno in usnjarsko industrijo. Izdelan je pa vrhu tega načrt uredbe o oskrbovanju industrije s surovinami. ki zahteva ustanovitev avtonomnih odborov pri trgovinskem ministrstvu in pri banski oblasti za vsako industrijo posebej, medtem ko naj bi glede vprašanj zunanje trgovine in vprašanj, ki se tičejo industrije v vsej državi, odločali koordinacijski odbori. »Novosti« so mnenja, d? se dajo ta vprašanja sistematično rešiti šele tedaj, če se v načelu reši vprašanje gospodarskega sveta, čigar ustanovitev je predvidena v uredbi o prenosu p°slov na ban»ko oblast banovine Hrvatske. Ravno sedaj ko gre Za uredbo o oskrbi industrije s surovinami je treba izvesti ustanovitev tega gospodarskega sveta, ki bi imel važno nal»g® reševati skupna vprašanja, vsega gospodarstva Jugoslavije. Zaenkrat bi ta gospodarski svet lahko tvorili člani koordinacijskih odborov, ki jim je najbolj znana situacija v posameznih panogah gospodarstva. Preden se izda uredba o oskrbi industrije s surovinami, ki bo veljala za vse gospodarske panoge. tud; nima smisla reševati posebej vprašanja katerekoli industrijske stroke, odnosno uveljaviti ono, kar je že sklenjeno za kovinsko industrijo. Kakor znano je posvetovalni odbor za kovinsko industrijo že izdelal načrt uredbe o železu in jeklu, ki predvideva ustanovitev posebnega odbora za železo; ta odbor bi nabavljal surovine za našo kovinsko industrijo iz inozemstva in jih razdelil na posamezna podjetja po posebnem ključu. Imel bi torej pravico izdajati sklepe, katerih rešitev je predvidena v uredbi o oskrbi industrije s surovinami na docela drugačen način. »Novosti« zaključujejo svoja izvajanja z apelom na odločilne činitelje pri banski oblasti banovine Hrvatske, naj o vsem tem vodijo računa, da se bo pri organiziranju kontroliranega gospodarstva v posameznih industrijskih panogah uvedel sistem in da ne bo prišlo le do kopičenja odborov. Tudi se ne sme ponavljati to, kar se dogaja sedaj, da se ne ve, katera vprašanja spadajo v kompetenco odbora pri ministrstvu in katera vprašanja v kompetenco odbora pri banski oblasti. Dokler se ne ustanovi gospodarski svet kot vrhovna instanca, dokler se ne ustanovijo koordinacijski odbori med avtonomnimi odbori pri ministrstvu in banski oblasti, kakor je to predvideno v načrtu urpdbe o oskrbi industrije s surovinami, se ne bi smeli izdajati končni sklepi za nobeno panogo gospodarstva. Vsi ti problemi zahtevajo nujno rešitev. ?red sestankom gospodarskega svet3 balkanskega sporazuma Poročali smo že. da je bil za 27. maj sklican v Dubrovnik osmi redni sestanek gospodarskega sveta balkanskega sporazuma. Zaradi zaposlenosti članov delegacij nekaterih balkanskih držav pa so sestanek gospodarskega sveta odložili za štiri dni, tako da se bo sestal šele 1. junija namesto 27. maja. Tudi so spremenjene dispozicije v toliko, da bo sestanek v Beogradu in ne v Dubrovniku, kakor je bilo prvotno določeno. Ker ima pri tem sestanku naša vlada dolžnost izvršiti potrebne priprave, je bil nedavno v zunanjem ministrstvu postavljen poseben odbor strokovnjakov, ki je imel že več sej. na katerih so razpravljali o gradivu, ki bo predloženo osmemu sestanku. V središču zanimanja tega sestanka bo vprašanje oskrbe balkanskih držav s surovinami s posebnim ozirom na težkoče, ki so se pojavile v teku vojne in se dnevno stopnjujejo zaradi trgovinsko-političnih. deviznih in prevoznih ovir. V nekaterih krogih gledajo zelo optimistično na možnost gospodarske emancipacije balkanskih držav ter pondariaio da balkanskim državam primanjkujejo od važnih surovin nekatere kakor kavčuk, kositer in juta. Potrebno nai bi bilo. da se izvrši racionalna razdelitev razpoložljivih surovin med posamezne balkanske države. Temu nasproti pa potidariaio 7 druge strani, da se to vprašanje ne da rešiti kar v kratkem času. Vse balkanske države imajo svoje trgovinsko-politične obveznosti nasproti tretjim državam, ravno kar se tiče izvoza važnih surovin. Potrebne so tudi precejšnje investicije za predelavo teh surovin v samih balkanskih državah. Zato je možno gospodarsko zbližanje med balkanskimi državami z namenom medsebojne izmenjave surovin in ostalega blaga le postopno. Čeprav ni mogoče misliti na kakšno balkansko avtarkijo, vendar pa so dani mnogi pogoji za intimnejše in intenzivnejše gospodarsko sodelovanje, zlasti če upoštevamo, da je bila doslej trgovina med balkanskimi državami v resnici zelo skromna in omejena. Tako znaša na primer naš izvoz v ostale balkanske države, komaj slabih 5 odst. celotnega našega izvoza. S tesnejšim sodelovanjem pa je pričakovati, da se bo v teku časa trgovina med balkanskimi državami lahko bistveno povečala, zlasti če bo med balkanskimi državami prišlo tudi do racionalne razdelitve dela po skupnem načrtu. Naloga gospodarskega sveta balkanskega sporazuma, da s sistematičnim delom utre pot k ožjemu gospodarskemu sodelovanju balkanskih držav, je gotovo hvaležna in koristna, zato lahko pričakujemo, da bo osmi sestanek gospodarskega sveta prinesel v tem pogledu ne samo resolucije *env-več tudi praktične rezultate. »Sava« cbea zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela dne 22. maja t 1 svojo redno devetnajsto glavno letno skupščino za lansko poslovno leto. čisti dobiček znaša din 1,751.316.68. Skupni premijski dohodki »Save« so znašali din 39,296.471.74. Na elementarnih škodah je bilo izplačano din 21.003.482.52 Tehnične rezerve »Save« znašajo din 14.125.295.90, skupni garancijski fondi pa din 40,002.634.28. Od svoje ustanovitve je »Sava« izplačala na elementarnih škodah vsoto din 315.233.922.10. Za nove člane ravnateljstva so bili izvoljeni gg.: dr. Dragu lin Cekuš, industrijec, predsednik Industrijske zbornice banovine Hrvatske in Milan M. Stefanovič, generalni direktor Jadransko-podunavske banke. (—) Gospodarske vesti = Pred povišanjem telefonske tarife. Iz Beograda poročajo, da je pričakovati povišanje redne tarife za telefonski promet (medkrajevni). Nova tarifa bo določena do konca prihodnjega meseca in bo stopila v veljavo 1. julija. Povišanje se utemeljuje s tem, da potrebuje država v sedanjih izrednih razmerah večja denarna sredstva za izredne izdatke. Povišanju neposrednih davkov, carin, poštnih pristojbin in železniške blagovne tarife mora slediti tudi povišanje telefonske tarife. Glede na to predvideno povišanje tarife poudarjajo v gospodarskih krogih, da ne kaže obstoječo tarifo linearno povišati, zlasti če naj država doseže čim večji finančni ef^kt. Zlasti v medkrajevnem telefonskem prometu je treba razlikovati med privatnimi telefonskimi razgovori in telefonskimi razgovori gospodarskih podjetij. Povišati je treba tarife predvsem tam, kjer so dani pogoji za tako povišanje, pri čemer je treba paziti, da povišanje pristojbin ne bo imelo za posledico nazadovanje prometa. kn.iti v tem primeru se ne bi dosegel zaž^lj^ni rezultat, to je povišanje dohodkov. Umestni bi bili tudi ukrepi za omejitev brezplačnih telefonskih pogovorov, ki pogosto onemogočajo ali ovirajo promet plačanih pogovorov. = Ugodnejši tečaj za izseljeniške devize. Iz Beograda poročajo, da je na pristojnih mestih načelno sklenjeno, da se za zamenjavo denarnih pošiljk, ki jih pošljejo izseljenci svojim rodbinam v Jugoslavijo, priznajo ugodnejši devizni tečaJL Ta ukrep ima namen omogočiti rodbinam izseljencev v naši državi, da dobe prifcbžno dejansko protivrednost deviz, ki jih pošljejo njihovi sorodnikl-izseljenci. V kratkem je pričakovati, da bo v tem vprašanju Izdana končna odločitev. = Uvoz motornih vozil fe NemčlP V nasprotju z vestmi, ki so jih v zadnjem času objavili nekateri listi, sporoča nemški konzulat v Ljubljani, da se izvoz motornih vozil vseh vrst iz Nemčije vrši prej ko slej po nespremenjenih pogojih. Borze 23. maja Ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beograjski borzi so no-tirali nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70—14.90, grški boni pa so se trgovali po 28.67. Bolgarski klirinški čeki so se nudili po 96.50. Na beograjskem efektnem tržišča Je Vojna škoda pri slabi tendenci nekoliko popustila ln se je trgovala po 405—406.50. Tudi ostali tečaji so deloma nekoliko nižJL DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 8.1750, London 14.45, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45. Berlin 178.75. Stockholm 106.25. Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37. EFEKTI Beograd. Vojna škoda 405—405.50 (409 do 406.50), 6". begluške 65—67 ( 66), 6* dalm. agrarne 56.50 den. (56—58), C*/« šumr ske 56—57, TI, invest. 93 den. (95), 7* Blair 83.50 den., Narodna banka 7850 do 7950, PAB 177 den. (177—178). Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago 23. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 72.875, za julij 75.50. dec. 84.75; koruza: za maj 62.50, a julij 61.75. + W»nnlpeg, 23. maja. Začetni tečaji: pšenic: za maj 72.875, za Julij 75.50. Bolnišnica za jetične — najlepši spomenik. Uatjuje Damria Ravljen, — Izdaja a fa>MQttjJ »Jatem StanJso ffiraaf. ~ Za Narodno tiskarna d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inseratni dei je odgovoren AJojs Novak. — i ijnhljan^ .