Št. 83. V Gorici, v torck dne 8. oktobra 1907 Letnik IX. Iihaja Tsak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prarnik izide dan proj ob 6. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 2'50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih uiicah, Jellersitz t Nunskib uiicah in Le- . b a n na Verdijevem tekališču po 8 via. GORICA Urednistvo in upravni&tvo ae nahajata v «N a r o d n i tiakarni», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglaae in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi ae radunijo po petit- vrBtah in sicer ako ae tiskajo 1-kral po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae večkrat tiskajo, ratrcfe j° ogromna in se pravzaprav pcpolnoma preceniti ne da. Ljndje so kemaj cdnesli kar so ravno na sebi imeli, drngega nič. Nekoji od njih bili so zavarovani za majhne svote, a mnogo jih je, ki niti niso bili za- varovani. Vsi ti ponesrecenci so že sedaj v najhajäi bedi in stiski, kttj pa še le bode ko zahruli z vso neusmiljenosljo po tu- ksjšnih hribih navadna ostra in hnda zima i burjo, snegom in ledom. Ta pa j je v takbjšnih hribih pred durmi kajti, \ zima začne ravadno z vso svojo ostrostjo ! , že korcem mestca oktobra in traja do j mesec» apnla neprestano. ! Čaka torej te nesrečnike najžalost- nejša, pogubonosna perspektiva za bo- dočno8t. V dno 8rca se morejo ti nesrečniki smiliti vsakomur, ki le količkaj človeško čnti. — Ubogi ti reveži nimajo ne potrebne obleke, ne potrebne posteljne oprave, niti gorkih stanovanj, sploh so večinoma od njih brez vsega, kar bi bilo najpo- trebnejäe za prezimiti takaj v hribih. V očigled tem najžalostnejšim okol- nostim, nstanovil se je pomožni odbor, kateri ima blag namen, nabirati denarne prispevke in drugačne darove v prid tem siromašnim pogorelcem. Temu odboru blagovolil je prevzeti predsedstvo preblagorodni gosp. Prinzig Bog. c. k. okr. glavar ˇ Tol- minu; tadi sta blagovolila sprejeti od- borništvo in po svojih moeeh na korist pogorelcem r odboru sodelovati vele- cenjena gg. dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. poslanecv Gorici in Ivan Lapanjh dež. poslanec in geometer v Kobaridu, kar znači, da je res nnjno potrebno tem nesrečnikom v pomoč priskočiti. Uljndno in nnjno so torej napro- Sene vae zgorej naBlovIjene osebe in korporacije, naj blagovole iz človeko- Ijubnosti zbirati in darovati priapevke ; bodisi v denarja ali blaga. Zlaeti so vljudno naprošeni gg. trgovci in obrtniki, naj blagovole darovati blago za obleke, , obuvalo in posteljno opravo. SI. društva \ in „Čitalniceu naj biagovole prirediti vsaj po jedno veselico v prid tem ne- j srečnim pogorelcem. SI. posojilnice naj , blagovole od cistih svojih prebitkov da- i rovati kak znesek na korist tem si- romakom ! Z eno beaedo: Apelaje se v tej skrajni potrebi na vse sloje blagosrčnih | ljudi. Vsak n«j pripomore po svojih ! močeh z denarnimi prispevki ali v blagu v olajšavo bede teh ne«recnikov! Vsak tudi najmanjši dar se hvaležao ' sprejme. | Prispevke in darove naj se blago- ' voli pošiljati : C. k. okr. glavarstvu v Tolminn; žnpanstva na Ponikvah; dr. Ant. Gregorčič-u drž. in dež. poslancu v \ Gorici ah pa g. Ivauu Lapaaja, dež. po- alancu itd. v Kobsr,du, tudi podpred- sedniku g. Andreju Štrekelj-u vikarju na Pečinab. Na Ponikvah, 5. oktobra 1907. j Pomožni odbor. j NB. Vaa oredništva listov so lepo '] naprošena naj blagovole iz človeko- ! ljubnosti to prošnjo ponatisniti in 7 : svojih listih priobčiti ! ! Dopisi. Iz Dornberga — Frakcija Zalošče- Saksid, ki spada k občini Dornberg, se že od prvega začetka in še posebno od časa otvoritve nove državne železnice Jesenice-Trst poganja, da bi dobila po- stajo na Saksidu, a temu nasprotnje na vse kriplje rihenberäko županstvo, ki se poleguje, da bi dobilo še novo postajo na rihenberški strani Vipave in bi s tem Rihenberk imel v daljavi kakih treh ki- lomelrov dve postaji. Radi te zadeve je prišla 2. t. m. komisija, odposlana od železniškega rav- nateljatva v Trstu in c. k. okrajnega gla- varstva v Gorici, ogledat si kraj za novo postajo. Komisija se je ustavila pri stražnici na levem bregu Vipave, toraj na nhen- berški strani; dornberške strani Saksid, na desnem bregu reke, si menda niti ogledali niso. To je dalo ljudstvu hitro razumeti, na katero plat komisija vleče. In res, dva inženirja in goriäki postaje- : načelnik so vsi vneti za rihenberško ; 8tran. Postaja naj bi bila kjer je zdaj ; stražnica. Kot nzroke navajajo : Stražnica | se preu9troji v postajo, ni treba toraj nove hiše in novih stroškov ; stražnica je ravno na sredi med prvaško in rihen- berško postajo, svet pri stražnici leži ' vise nad reko, kakor na dornber'ski strani pri Saksidu, toraj je postaja bolj varna pred vodo. i Nam se zdijo ti razlogi malenkostni; zadnji celo smešen in brez vsake podlage, kajti, če bi bila postaja pri Saksidu radi vode v nevarnjsti, potem je del proge in železni most čez Vipavo v jednaki ali še veči nevarnosti. I Vse drugačni pa so razlogi, ki go- ! vore za postajo na dornberski strani Vipave. Prvič, postaje se grade navadno ; tam, kjer je večji promet, toraj večja ko- rist za železnico in ljudstvo. Postaja pri Saksidu bi koristila ne le dornberski ob- čini, ampak tudi oseski in černiški ter ; raznim vasem v gorenji Vipavski dolini, ki leže na desnem bregu Vipave. Postaja bi bila tu za kakih 7000 prebivalcev. LISTEK. Iz življenja svetnikov. Poljski spisal Boloskiv Prus; prevrl Vr. Virant. (Daije.) Že se je Mikloä skio.nil, da bi zbudil Bpečega, kar ga je v tem nekdo zgrabil za ramo. Mikloä se je okrenii in zagledal suhega človeka, črno oblečenega, z ble- dim obrazom in nenavadno bistrimi očmi. — „Ali veš," je vpr»šal Mikloša bledi človek, .veš, kdo je ta, ki Bpi tu?" „Gotovo kak nesrečnež, ki mora po moji sttzi v Torčijo" je odgovoril Miklo«. Bledemu človeku so se še bolj za- svetile oči. „To je..." je govoril počasi bledi človek, „to je premilostni gospod Gejza". Mikloä je ostrmel. Hipoma mn je kri ndarila v glavo. Zgrabil je velikanski kamen in skočil k spečema. Ko je pa vzdignil breme, so mu prišle na misel beßedp, ki jih je ponavljal pri vsakem težkem delu : „Ljubite svoje sovražnike". „Pobij ga!..." je zašepetal bledi ^lovek. „To je Gejza, ki je ubil tvojega cčeta..." „Storite dobro tem, ki vas sovra- žijo", je mislil pobcžni Mikloš in roka mu je omahnila. i „Pil je kri tvoje sestre... nasadil na | kol tvojega brat».. Sedaj je oropal sa- ; mostan in beži z dragocenostmi v Tur- cijo !.." je äepetal bledi. „Gosdod 1... hiti mi pomagat..." je dejal Mikloš, nevedoč, kaj početi. Snhi človek je odskočil in zaklical: „Ne govori neumnosti, ti samo- I atansko kljuse, razbij glavo temu, ki ti ' je omoril celo rodbinol" j i „Ljobite svoje sovražnike..." je po- \ navljal Mikloä, ki ga niso mnogo molitev naučiii v ssmoetanu. Crno oblečeni člcvek je zaäkripal z zobmi in, stianivši pesti, je dejal : | „Neumna benediktineka glava 1 celi , svet zaplaka s krvav'mi solzami čez njega in čez tebe, ako ga pustiš pri življenju!..." Pogledal je s sovraätvom na Mi- kloša in se skril med drevjem. V tem hipu se je zbudil Gejza. Sedel je, zazeval, si omel oči in zagledši Miklcša, vprašal : „Ti si vodnik?" „Jaz sem vodnik Mikloä, kakor ste vi premilostni gospod Gejza, ropar in morivec.,.M f Magnat se je streäel, stisnil sabljo : v roki in kriknil : ! nZdi se mi, da lažeš, kmetavs ! Kajti, ko bi bil Mikloš, zadavil bi me bil, ko sem spal..." „Jaz sein Mikloä, sluga božji, in iz- polnjujem voljo svojega Gospoda, ki je ukazal Ijubiti sovražnike, in storiti dobro tem ki nas sovražijo.,." ! Gejza se je zasmeja). „Ako ti je tako ukazal Ivoj gospod, | tedaj me moraä prepeljati živega in zdra- | vega čez to stezo,.." „Prepeljem vas..." „Pa pazi!... kajti meni se vrti j T glavi". I „Pazil bom..." ! „Tedaj morda preneseš tudi moje 1 zabojeV" je vprašal Gejza. »Prenesem..." Naprtil si je bogaboječi Mikloš na pleča zaboja napoljena z benediktinakimi dragocenostmi, ki sta se pod njih težo äibila konja, in dejal : „Pojdiva gospod." Gejza se je začudil, ko je videl tako silno mo.č. „Resnico so govorili moje ljudje o tvoji moči in o nedolžnoati tvoje sestre... i Marica ji je bilo ime, ali kako?.." J „GoBpod, hiti mi pomagat!" je za- ' šepetal Mikloä, čuteč, da se mu pri na- na igavanjih Gejze budi v sreu besna zver. ! Prišla sta po gozdu do steze. Tedaj je Gejza pogledal nanj, zavihal brke in ' zamrmral: | „Aj' vidim, da mi kmet tu zavije ¦ vrat... Toda pojdem, saj sem rendar j ogrski magnbt." 1 In Gejza je začel stopati ob strani : neizmerne skale, po ozki stezici, po I opolzkih kamnih za njim pa Mikloš s ! težkima zabojema. Včasih se je bilo ' treba, pridržaje sapo, pritiskati k mokri ' steui, z glavo sklonjeno pod skalo, z eno ! nogo oprto na kamenček, nič večji od i pesti, z drugo viseßo nad predpadom, kjer je v globočini deset cerkvenih stol- f pov, bobnel potok, podobno oddaljenemu grmenju. Eakrat je padel nanju gost oblak in tako oslepel Gejzo, da je brez- { božnik omahnil in bi bil zletel v prepad ; ko ga ne bi bil Mikloš zgrabil za ovrat- nik in kakor ščeneta prenesel na var- nejäe mesto. (Dalje pride.) In postaja na levem bregaVipave? Komu bi koristila? Kakim trem hišam v „Pekln", mali vasici „Vrh" nad „Peklom" in nekatfrrim hiLam ob cesti, ki pelje v „Pekel"; skupaj približno 200 prebival- ceno. K&k razloček! Drogič, Rihenberška občina bi imela z novo poslajo v prostoru kakih treh kilometrov dve postaji, domberška občina pa, ta bogatovinorodna občina z 2000 pre- biralci, kalero državna železnica ravno skozi sredino — skozi arce reže, bi ne imela na tej progi nobene postaje. Kaj ne enim vse, drugim pa nič. Tretjič, nova poslaja pri aedanji stražnici na rihenberški gtraai Vipave, bi popolnoma ovirala promet na deželai cesti, katero .železnica križa ravno pri stražnici. Če je že sedaj radi gostih vla- kov promet na tej cesti zelo oviran, kaj bi še le bilo, ako bi bila pri stražnici postaja in bi vlaki na rampi čez skla- dovno cesto oatajali. Gestni odbor pazi in prepreci to z vso eneržijo. Ako se pa postaja napravi pri Saksida, ostane ovira le taka, kakoršna je zdaj. So še drugi razlogi, ki govore v prilog Saksida proti Rihenberku, toda možje, ki ho poganjajo za postajo Dornberg - Saksid, jih bodo znali o pravem čaau uporabiti pri že- lezniški direkciji v Trstu in če treba tadi po našein državaem poslanca pri železni- škem ministerstvn na Dunaju, Iz Bovca. — Z dozidanjem pono- snega „Občinskega doma" je dobii na§ prijazni trg veličastno obliko, in to tera- bolj, ker ga obdajajo nova, krasno oprem- Ijena poslopja. — Velikanske so bile žrtve zadnjega požara, pa čaa zadeli globoke rane, in z božjo pomočjo more človek najhujše udarce stanovitno prenesti. Vsi Boglašamo v tem, da so nujno potrebni novi sodnijski prostori, pa o načinn, kako bi se lažje prišlo do zažo- ljenega smotra, nastala so različaa mne- nja. Nekteri hočejo, da se zgradi popol- noma novo sodnijsko poslopje, toda ogrom- na večina treznega občinstva ne odobmje tega koraka in sicer iz enostavnega raz- loga, ker je za ta namen povsern pri- merna, velika in krasna palača na raz- polago. Nasproti „Občinskemu domu" se dviga namreč pred par leti moderno iz- delani „Hotel Jonko", ki bi se dal, četadi „gleda proti Rimu", kakor „modro" do- »tavlja znani mazač v „Soči", za sodnij- ske namene izvrstno aporabiti. Nahaja se namreč v središču bovškega trga, na najboij primernem proitoru ter se orili- kuje po svoji velikosti in uredni lepoti. Na vabilo sedanjega laatnika, gospoda L. Joako, je prišla na lice mesta merodajna komisija, ki je pohvalno izjavila, da je omenjeno poslopje v vsakeun ozira do- vršeno in za sodnijske nameoe — z ne- znatnimi premembami, do cela usposob- Ijeno. ista komisija je stavila cenilne po- goje, ki jih je lastnik tudi potrdil in pod- pisal, čeravno ne odgovarjajo prvotnim gradbenim stroškom. Zato je stalno pričakovati, da ne bo imei sodnijski erar nobenega pomi- sleka proti temu poslopju in da z vese- ljem sprejme to ugodno poncdbo. Tembolj smo se pa začudili, ko smo čitali v uradnem „Osservatore Triestino", da je za Bovec razpisana zgradba no- vega sodnijskega poslopja. Zakaj je prišlo do tega dejstva vkljnb tema, da je bilo Jonkovo poslopje od merodajne strani hvaljeno, ni mogoče raznmeti; dodatno ) jo omeniti, da ni dobil g. Leopold Jonko kakor se čaje, 8e nobene aradne izjave, \ ki bi zavrgla njegovo ponndbo. | Gradba novega sodnijskega poslopja bi Blala ogromne atroäke, pa navzlic tema ne bi dosegla imenovanega poslopja ne po primerni legi, ne po dovräeni obliki. Za zgradbo novega sodnijskega poslopja se ogrevajo edinole nekteri liberalni „pr- vaki", deloma iz ljuboaumnosti, deloma iz znanega koristolovja. Visoka c. kr. vlada je navljudneje naprošena, da blagovoli javno mnenje, ki se zrcali iz tega dopisa, dobrotno upo- štev»ti ter nemudotiia rešiti to aktaelno vprašanje v navedenem smislu. Politični pregled. Drzavni zbor. Drž^vni zbor je sklican na 16. ok- tobra. Tega dne bodo predloženi na- godbeni načrt loliko avstrijskema, kolikor ogr8kemn državneroa zboru, po možnosti že v popolnem besedila. Ako ne bodo do tedaj načrti že gotovi, podasti obe vladi obširno izjavo, v kateri bo obrazložena skupna vsebina nagodbe. Nagodba. Nagodbena pogajanja se bližajo ae- daj svojema konca. Strokovna komisija, ki je bila v soboto izvoljena na skupni ministerski konferenci, je imela v nedeljo posvetovanje, ki je trajalo skoraj vea dan. Posvetovanja so se odeležili tudi miniatri. Danes vsprejme cesar v avdijeaci oba ministerska predsednika, ki bosta poro- čala o sklepu nagodbeuih pogajaaj. Ogr- ska vlada je b»je privoiila v povišanje prinosa k stroškom skapnih stvari. Sodi se, da bo prihodnja ogrska kvota znaäala v prihodnje 36 odstotkov, avstrijska kvota pa 64 odstotkov. Ta vest 86 potrjaje. Nagodba je skle- njena. Krščansko-8ocialno glasilo „Rsich- spO8tH piše, da drzavnä zbor gotovo za- vrže nagodbo, če le koliökaj naBprotajo korislim avstrijskih davkoplačevalcev in naäe države sploh. O^ri bodo po novem prispevali k skupnim stroškom 2,422.500 krön na 1» to več ko doslej. To štovilo nikakor ui veliko, in B )g ve, če bodo Ijadake stranke v našem parlamentu s tem za- dovoljne. Nagodbo morata namreč potr- diti oba držnvna zbora. Maroko. Dok»zano je, da so pomorščaki Spanske bojne ladje „Namancia", ki je vsidrana pred Casablanco, Maročanom na tihotapski način izkašali prodati mnogo patron, kar so pa carinaki urad- niki preprečili. — Mirovno pogodbo so z generalom Drade sklenili le pripadni- ki roda Šava, dočim ostali rodovi niso še sklenili nobenib pogodb. Orožja no- ben rod ae mara izroöiti. Novice. Poziv „Slov. Xarodu"! Ta je objavil minolo soboto na- stopni staveh: »Gorica« govorici, da goriski slovenshi klerikalni poslanci niso mogli skovati z Lahi druge volivne reforme, ker jih veže prijateljska vez. — Po- zivljamo »Narod«, naj nam nazaani številko našega lista, kjer je to čilal. In ker vemo že ruiproj, da tega ne more, imenujemo ki'eatui'o, ki je to napisala, podlega laznika in po- litičnega sleparja. „Goriška zveza" je dobila za na- kap pšenične moke raznih vrat, za tur- ščakovo moko, za turščak in otrobi jako ngodne ponudbe. Opozarjamo na to vse pridrnžene zadrage in njih Clane. Neka- tere ponudbe veljajo le do konca okto- bra, nekatere pa do kouca decembra. Uiorce si ogleda bhko vsakdo v prosto- rih „Goriške zvezeM ob aradnih arah, kjer se bodo dajala tadi drnga pojasniia. Iz okr. šol. sveta za sor'^ka okolico. Dne 26. eeptembra je bila seja okr. sol. sveta za gor. okraj. Uradna naznanila so se vzela na znanje. Odloži a 83 je obravnava pritožb proti ätirim uči- teljem, ker so potrebna nekatera pojas- niia. Dovolil se je nadnčitelja tritedenski dopaat in dvema denarna podpora. Re- šitev prošenj za petletnine se je odložila do končne rešitve utoka (sedaj pri uprav- nem sodišču). Polovalno učiteljico ž. r. d. gdč. B. S. se je odvzelo od pončevanja ž. r. d. v Bnkovici, ne da bi se ji bila znižala sedanja plača. S priporočilom se je od&topila pomnoženemu šolskemu sve- tu prošnja za U9tanovitev enorazrednice v Orehovljah. Iato za razširjenje enoraz- rednice v dvorazrelnico v Gorenjem poljn. DoTolile ao se razne podpore in likvidirali računi. Rašile so se nekatere prošnje za äolske olajäave. Pritožbe zoper profesorja Ho- Htalko nikakor ne nehajo, dokler ne stori ravnateljstvo potrebnih korakov do mi- ni«terstva. Večkrat se morajo pritoževati celo četrtošolci razrrtdaika, da prof. H ostal- ke ne razomgjo in da preveč tiho razlaga. Tadi dragi razredi se pritožajejo, češ da ni več mogoče ž njirn izhajati. Razlaga njegova je zanič, strogost pa naravnost brezsrčna. Vidi se, da prof, sam hoöe s strogoatjo zakrit', kar ma v resnici manj- ka. Koliko časa bodo morali naäi dijaki še trpeti kaj takega ? RihemberSkeinu učiteljstvu. — Prejeli »mo iz uradniških krogov in ob- javljamo : — Eden izmed prizadetih go- Bpodov — najbrže v imetia vseh Be je oglasil v „Soči" na naš tozadevni dopis, seveda v dragaönem tonn, nego je bil pisan naä dopis. Na logiko v znamenja cepca je pač najbolji odgovor noben od- govor. Ali zarad dobre stvari, za katero amo se zavzeli, se ne strašimo tndi cepca, dobro vedoö, da je polomikanec nadu- tosti bolj dostopen nego neomikanec. Za politične kozolce, katere preobračajo ri- hemberški gg. učitelji v občini in v „Sočiu, bi Bö mi ne brigali, ako bi s tem ne škodili dobri vzgoji ljudstva in o tem slučaji še posebej časti nam najmilejäega peHnika. Mi smo iz pijetete do njega pi- sali mirno, stvarno in dostojno. Odgo- varjajo nam pa gg. s cepcem. Mi smo na podlagi pedagogiških in šolsko-zakonskih določeb obsodili udeležbo šolske mladine na demonstraciji zoper slavnost v pro- slavo pesnika, gg. ačitelji se pa postav- ljajo na stališče „Sočinega" aredaika, kateremu Be o pedegogiki niti ne sanja. Čema bo se gp. več let aöili ˇ Kopru pedagogike? Ali morda zato, da jo v Rihemberku in „Soči" postavljajo na gla- vo?! Kje je mogoče, da bi se otroci dr- znili sodelovati pri demonstraciji proti slavljenju pesnika, ko rihemberški gg. učitelji menda v splošnem ne oziraje se na ta slačaj ne učijo: Pesniki so na- sprotniki naroda, pesniki škodajejo na- rodni omiki, zato moramo preganjati nje in njih častilce! — Tega gg. ne ucijo. Dobro! Kako so pa otroci zvedeli, da ismejo deiati ravno glede tega slaöaja izjemo? Da bi jim bili gg. ucitelji to v Soli akazali, menda ni bilo zaradi počit- n c mogoče; da bi bili to fctorili z unaj sole, ne trdimo, če tadi bi na to ne mogli pri- seči z ozirom na njih javno, dejansko in ostentativno kazano politično stran- karstvo. K*j torej ? To je bila žetev njih večletne poli tič n o - agita- torske setve. Otrjci ne slišijo le be- sed učiteljevih, oni ae navzamejo tadi njegovega duha. Če ačitalj zaporedoma zanaj sole leta in leta nastopa v vasi kot gtavni agitator (ne rečomo : somišlje- nik) ene politične stranke, če se brati zaradi politike celo z individui dvomljive ekziatence, če je v vasi ne le cdraslim, ampak tadi otrokom znano, da stjji do- pisnik političnega časnika političmh do- pisov iz iste vasi v najožji bližini uči- teljevi ali da je aöitelj sam: potem, me- nimo, je to za ucence migljaj s kolom, kako da se jim je zanaj sole vesti, da natrežejo evojemu ačitelja, Tak ačitelj bo seveda odsoten od slavnosti, kjer si želi otroško demouslracije ; kajti a svojo navzočnoatjo bi sam sebi nasprotovul, takema učitelja ni tudi treba otrokom posebej abazovati, naj gredo sem ali tja demonstrirat. V tem kratkem razmiäljevanja, naj- dejo gg. rihemberški aöitelji äe precej verno sliko svojema razmerju do žalo- stne ndeležbe svojih äohkih otrok na surovem demonstriranja. Da zavračajo zdaj krivdo na g. žnpnika, je prav amevno, ali resnici ne odgovarja. Da so se gg. trudili s poačevanjem petja za Blavnost, je r«3, ali le uspeha ni bilo, čemar pa ni g. žapnik kri^. Sicer so pa take rekriminacije povsem irelevantne. Ako so se gg. öutili s pO3topanjem g. žapnika — če je res, kar pravijo — žaljene, so imali storiti, kar bi bil storil vsak trezen in pameten človek: odtegniti bo se imeli vsemo, ukazati svoji stranki, naj miraje, naj ne moti Blavnoati in nje prirediteljev, in Blednjič so imeli prire- diti ie oni podobno slavnost, če so se že lnteli na vsak način znesti nad svo- jimi nasprotniki, Tekmovanje je naspro- tovanje omike in ornikaiicev, ne pa raz- diranje. Saj sta se letos tadi v našem mesta priredila dva koncerta za Gregjr- čičev 8pomenik ! V prvem dopisa smo menda dovolj jasno povedali, da «mo nasprotniki div- jega, surovega agitiranja ačiteljevega, ne pa njegovega političnega mišljenja. Zakaj se delajo torej gg. nenmne, kakor da bi jim mi kratili pravico političnega mi- äljenja. Obsojamo pa kot Soli škodljivo divje agitacijsko rogoviljenje vsakega uöi- telja. Mi mestni nradniki ne aživamo take proatosti, če tadi — in to ponav- Ijamo — bi s tem ne škodovali toliko uradu kot nčitelji šoli. Gg. učitelji pravijo, da ae ne bo- jijo preiskave, pozabili so pa še prista- viti: dokler nas znana roka ščiti. — Vemo, vemo ! Vemo pa tadi, da bi bili gg. brez te roke bolj skromni in pre- vidni. Ali rečemo jim pa tudi, da ne stanuje ta roka v najviäjem nadstropja, in da se višja nadstropja prav lehko po- derejo na to roko. Bog ve, ali se to ne zgodi, predno bi si kdo sanjal! Za „Sočou in „Ediiiostjo" še „Na- rod ,Sočau si je, kot znano, zgra- žala, da so naši poslanci glasovali za vol. refjrmo, da pa se je naša stranka pri- družila protestom zoper njo. Mi smo jo pozvali naj najprej ruzjasai, zakaj je nje stranka ravno tako delala z občinskim redom in ona «ama z občno volivno pra- vico za državni zbor. Pa „Sočau molči. Z» njo je prišla „Elinost" z istim zgra- žanjem, a na nas poziv tadi ona molči. V aoboto je pricapljal Še stari MNarodu. Ta se je povzpel do gorostasne laži, da smo mi priznah, da je naša stranka v prijateljski vezi z Lahi (seveda liberal- nimi) in da je v.^le'! tega glasovala za vol. reformo. Ta vidijo naši čitalci, s ka- ko vrsto nasprotnikov imamo opraviti. L'Azi q volivni reformi, katere kopičijo že pol leta in katere smo mi ovrgli, ne morejo dokazati, pač pa se sproti izmi- äljajejo novih. Zadnjič smo sporoöili vest, katero &i apamo s pričami dokazati, da je liberalni posianec priznal njih akcijo zoper vol. rt i'ormo za golo orožje zoper naäo stranko, danes nam poklada „Na- rod" v asta„S)cino" laž, dasmovzvbzi z Lahi, katera laž nima zopet dragega namena nego zvračati na našo Btranko posledice politiönega razhola, ki ga je on zakrivil. Rekli Brno že, da so liberalni Lahi nameravali v vol. reformo spraviti našo stranko med Scilo in Karibdo, in zdaj pride MNarodu in se izmisli, da je naša vez z Lahi akovala vol. reformo. Ali je tema časnikarstva pošla že res vsa morala 1'? Iz sodue službo. — Okrajai sod- nik v Kanala g. Alojzij Ma sera je ime- novan za deželnega sodnega tajnika r Gorici. „Slov. kat. del. društvo" v Gorici je v nedeljo popoldae imelo svoj občm zbor pri Gorjancn ob obilni nieležbi. V „pojasnihi" dr. Treota snao zaman iskali mesta, da bi se bil dr. TrüO le količkaj apiral ali narneraval upirati § 3 novega volivnega reda, po katerern voli Gorica s Farlanijo. Kot najhajäo nesrečo razkričavajo liberalci določbo, da voli Gorica s Farlanijo. Treotovo po- jasnilo nam pojasnjaje, da se tej določui brihtni del liberalne dvojice v dež. zbora ni upiral in tudi ne skušal upirati, ravno tako pa ne tudi dragi, manj brihtni del, imenovan Lojze Štrekelj. G^spoda, kaj sta delala? Laatna stranka Varna oČit» narodno izdajBtvo ! Scdaj pa gotovo ! — Zadnja „Soöa je prinesla noticö, da pride v Gradišce laško moško učiteljišče. Ia na to pravi : „V Gorico, ki je glavno mesto slovens*6' ga dela dežele, mora prili pa slovensko moško ačiteljišče!" —Sedaj pa gotovo ! fLo je „Soča" enkrat zahtevala, ae go- spodje ne bodo več pomišljali. — Ti naši liberalci so že res tako neamai, da bodo verjeli, da je Gabršček dosegel prenoB ačiteljišča. Ko je bilo vprašanje najbolj aktnalno, bo liberalci to priliko zaspali, „Sloga" je morala delati. Depatacija „Slo- ge" v Tr8tu je od namcstnika dobila tr- dno zagotovilo, da se slovensko aÖitelj'- äce premesti v Gorico. Stvar, da je že sklenjena! Obenem je namestnik depa- tacijo praäal, če bi S'ovenci ne imeli niö proti temo, če se laško učiteljišče pre- mesti v Gradiäko, kakor žele Farlani. Depatacija je odgovorila, da Slovenci bi proti tema n* imeli nič, ker je Gra- diäka sredižče Farlanov. Is tega je torej jasno, da je bila stvar za Slovence že sklenjena, ko se je je glede laškega uči- teljišča še vršil dogovor. Veaeli naa, da se tadi „Soda" zanima za to zadevo, le to je žalostno, ker je nekoliko mesecev prepozna. Pa nič ne del Liberalci bodo verjeli vseeno, da je ona dosegla vse! Slovensko moSko ueiti'ljisf'e v Gorico. — Socialni demokrat Pitt on i, poslanec tržaškega mesta, je 7. t. m. izjavil v listu „Lavoratore", da so socialisti odloeno za to, da se slovensko učiteljišče premesti v Gorico, ki je v polni tretjini slovenska. Prav, samo da bi gospodje sodrugi ostali vedno dosledni v narodnem oziru. — O vHikih nal v»h se poroča po naših deželah. Na progi Gorica-Jesenice je voda odnesla neki most. (Kje?) — Nsul»i,|e\alui txil'oknvil 1'• ijarj«* se je 7. t. m. otvoril v Mirnu. Otvoritvi so prisostvovali gg. dež. odbornik I. Berbuč, tajnik trg. zbornice Anton B i- siach, občinski zastop in do 30 mirenskih čevljarjev. Lep otvoritveni govor je imel g. deželni odbornik Berbuč. — Tečaj vodi strokovni uütelj iz trg. ministerstva g. Jak. Hu Ik a. — l*ftiir#'db«' na tJu/ui z»*lez» c . Na progi med Dunajem in Trstom pričela je uprava Južne železnice pred trcmi tedni polagati na obeli tirih inesto obrabljenih sta- rih — nove, višje, masivnejše reise. Sedaj se dela izvršujejo med Ljubljano in Trstom po levem tiru, doeim so po desnem že končana. Ta izprememba se je izvršila zato, .ker bo vpeljala Južna železnica pri vseh svojih brzo in osebnih vlakib hitrejšo vož- njo, s katero misli konkurirati bobinjski in .karavanski železnici. — „Centralua posojilniea" se preseli v instno hišo Corso Verdi 32 prej Hotel Cmtrai), kjer bo pričela po- slovati 15. oktobra. ob 8. uri zjatraj. Z istim dnern se preseli tadi „Gjriäka zveza" gospodarskih zadrog in drastev. — Preizkušnje za Ijndske in meščanske sole se začno v Gorici dae 4. novembra t. I. ob 8. uri zjatraj. Proš- nje je treba predložiti najkasneje do 20. t. m. predpisanim potom podpisani iz- prasevalni koansiji. — Ravnateljatvo c. k. žensk. učiteljišča. — Sv. maše zadnšnice po rajn- kem g. Sirci se bodo brale v soboto, dne 12. t. m. ob 8. nri zjatraj v etolni cerkvi ne pa kakor je bilo ponaotoma nazoanjeno na osmrtnicab. — Nove odredbe v poštuem prometu. — Že so objavljeni sklepi, sprejeti na letoänjem poätnem zbora v Rimu. Naša vlada je objavila dotično pogodbo. livzemši prornet z Avstr^o in Nemčijo, se tarifa z vsemi ostalim! dr- žavami razmeroma znatno spremeni. Za Ornogoro in Srbijo je sledeča tarifa: pismo do 20 grnmov 10 vinarjev, za druge države do 20 gramov 25 vinarjev Pisma težka nad 20 gramov, pJačajo za prvih 20 gramov 25 viaarjev, za vsakih ostalih 20 gramov — ali le del — 15 vinarjev. Na ogrskih dopisnicah se pise še tadi lahfeo na naulovni slruni. — Žrtev poklica. — V soboto ponoči je bil v Tr-sta aretovan 21 letni Fran V. Ko je bil aretovan, je psoval in žalil redarje. Na policiji je bil vz*»t na zapisnik in potem izročen redarju Jj«ipa Černeka, da ga odvede v zapore v ulici Tigor. — Ko ata pa prišla n» veliki trg, se je aretovani spustil v beg in bežal proti morja. Redar je seveda dirjal za njim. DoBpeväi do brega, je bežeči skočil naravnost v morje. I*to je storil tuli redar. Dočim se je bežf^i spravil iz vode na kopno je nesrecni Crneka vtonil. — Kmala so rnrtvo njegovo truplo potegniii iz morja in je prenesli v mrUašnico pri Bv. Jasta. Bil je star 30 let ter ni bil oženjen. — Neinfika predrznogt. — Pravi spomanik in zavetišče je naäega pla- ninstva v Jalijskih Alpah je Alažev ptolp na Triglava. Ta stolp noai napis: Alja- žev stolp. kar pa seveda Namcem ni po volji; v njem je branilo tadi „Slov. plan, druätvo" svojo spominsko knjigo. Čitamo pa v Plan. Veötuiku, da je neki zlobnež izbil s stolpa več črk, posebno tistib, ki označajejo slovenski napis in odne^el 8pomin3ko knjigo. Vemo, da je to sad nestrpnega nemskega šovinizma, ki se hoče z nemškimi napisi äopiriti po naših planinah, koder živi izkljačno le sloven« ski rod. Nemci naj bi se od Slovencev učili strpnosti, ki je včasib že prevelika. — Novo solsko poslopje blago- slove v četrtek v Avbera na Krasa. — Vsled škrlatice so zaprli tudi 1. in 2. razred gimnazije in realke. — V Šempasu sta prenehali dve liberalni krčmi. Korak k boljšema ! Razglas tolminskcga xupaastva. — Na mnogo stransko prigovarjanje je takajšno obč. starešinstvo svoječasno sklenilo vpeljati živinske sejme. Z ozi- rom na potrebno p jvzdigD naše govedo- reje, doseglo je takajšnjo žapanstvo pri pristojnih oblastib, da se ima vršiti ob- darovanje za govejo živino na dan Sr. Martina, to je 11, novembra t. 1. Ddželni odbor naročil je uplivati na to, da se oglasi tej razstavi kolikor mogoče veliko posestnikcv. Izvršaje to nalogo, in v svesti si velike koristi, za naše živino- rejce, toliko glede razbtave, kolikor giede nameravane vpeljave stalnegti živinskega sejma za ta dan, obrača se podpisano žapanstvo, na vse razamaike s prošnjo, da vseutransko vplivajo na živinorejce, da se kolikor možno v obilnem ätevila vdeleže razstave goveje živine. S tem koristijo sami sebi in postavijo temelj za naprfidek našfga ljudstva. — Žapan- 8tvo v Tolminu 6. oktobra 1907. — Pri četrtem srečkanju ob- veznic d«'želnega posojii«, iz leta 1902 ', od 1,000.000 krön, ktero se je izvršilo 1. okt. v deželni hiši so se srečkale: obveznica štev. 13 v znesku 2000 K; ob- veznica štev. 153 v znesku 1000 K; ob- veznica štev. 248 v zneskn 1000 K; ob- veznica štev. 128 v znesku 200 K; ob- veznica štev. 105 v znesku 200 K; ob- veznica štev. 212 v zneskn 200 K; ob- veznica štev. 170 v znesku 200 K. Te obvezuice izplača dezelua blagajna od ! 1. januvarja 1908 naprej v polni inien- : ski vrednosti proti pridržku dotičnih I obveznic in do 2. januvarja 1908 še ne zapadlili odrezkov. — Nova e.e^tricna imprava na ! Gorenjsk«*ni. — Pri steku Bohiujske in Korenske Save iiamerava g. Fran Zupanc v Lancovem pri Radovljici zgraditi ve- liko električuo napravo, ki bo stala okolu 120.000 K in bo preskrbovala razsvetljavo okolici ter se rabila za in- dustrijske namene. — Zdravniki za umnobolne so pričeli 4. t. m. zborovati na Danaja. — Sive uniforme, kakoršne imajo lovci, narneravajo avesti pri avstrijski pehoti. — Shod laških katolikov so je te dni vršit v Uoli, Ntvzočih je bilo 1200 delavcov. Govoril je tudi poslanec Spadaro. Sprejela se je resolacija za verski pouk v äolah. — Avstnjsko kr§tx. »ocialno d«1- lavstvo je imelo 29. in 30 sept. VII. strankarsko jzborovanje. Delegatov iz vseh pokrajin je bilo 125. Slovensko de- lavstvo je zastopat dr. Jan. Kr. Krek, ki je gororil o kartelih. Zahteval ]e tozadevne postave in pa, da se astanovi kartelni utad, v katerem naj bodo za- stopani: vlnda, delavci, obrtniki in kmetjo. Govorilo se je tudi o organizaciji, časo- piaja, delavski brambi i. t. d. Krščanski po8lanci so se pozivljali, naj delnjejo v drž. zbora za socialne resorme, posebno za atarostno zavurovanje. — Petindvajsetletnica najsta- rejšega slovenskega društva v Ame- riki. — Ii Galameta, Mich., porocajo: Draštvo sv. Jožefa št. I. Sloirensko-hrvat- ske Zveze, najstarejäe in največje slo- vensko podporno draštvo v Ameriki, je 17. t. m. obhHJalo 25-letnico Hvojegf* ob- stanka. Rev. Klopčič je daroval peto sv. m«šo za društvo. Slovesno praznovanje 25-letnice je preloženo na novo leto. — Novo naredbo glode na avan- zma častuikov je izdalo vojuo mini- sterstvo. — Po tej naredbi bo zelo oteskoceno izredno avanziranje in se bo Btrogo postopalo po činovni stopinji. Ta nHredba je posebno naperjena proti do- stdanji navadi, po kateri se tisti nad- porocniki, ki so dovräili vojno šolo že po dv^h ali treh letih pO9tali »totniki, torej 7 do 8 let preje, kaKor nadporoč- niki, ki neprestano služijo v fronts. — Torpedna postaja He astanovi v Trsta, kjer bo za stalno Vtiidranih po pet tordedovk. Taka postaja sö untanovi tadi v Zadra. To je odgovor na akrep italijanske pomorske nprave, ki je asta- novila torpedno postajo v Marana v bli- žini Trsta. x Pasivno rezistenco so začeli železničarji na Češkem na progah za- hodne žpleznice in državne ir\. dražbe. Vseh železnioarjev v odpora je 50.000. Vsled odpora pomanjkaje živila na Da- naja. x Kako vigoko inorejo 3tanov«ti ljudje. — V Evropi ata hospica St. Go- tharda in St. Bernard« najvišji ölove^ki bivališči. Hospic Sv. Bemarda je 2470 m nad morjem. Najviša stalna človeška bivališča so v Aziji na tibetanskih pla- notah. Tam so se ljadje naselili do 4580 m vi8oko. a pastirii imajo sroje koče celo v visokosti 5030 m. Zrak je v tej višiai že tako tanek, da se glas le težko äiri in da je govorjenje v daljavo sploh nemogoče. x Ob^inski notar in pro«testančni pastor izseljevalna agenia. Šopranjska obmejna policija je prijela občinskega notarja N. Markovici iz Sirvasija, srem- ska stolica, v onem trenatka, ko je peljal čez mejo pri Šopronja 10 v Ame- riko namenjeaih oseb. Poizvedba so do- gnale, da je Markovič plačan tajni agent neke inozemske paroplovne dražbe, in dobi za vsako ekspedirano glavo 10 krön. Obmejni stotnik je o zadevi takoj, obveatil ministra Andrassyja. Obmejna policija je pa prijela tadi nekega protea- tanškega pastorja, ki je tudi hotel po- magati 6 osebam, da se izaelijo. Poiz- vedbe so dognale, da je pastor plačan izseljevalni agent, ki je lastne svoje ver- nikenagovarjal, naj zapaate domadogrutio. Tudi o tem slačaju so obvestili ministra Andrassyja x Shod krojnrev se vrši te dni na Dunaju. Zbrani mojstri se posvetujejo o najnovejših dogodkih na strokovnem polju krojaške obrti in o splošuih zah- tevah krojaških mojstrov. x Grada v Kralj«*vid (Porto-Re) ne dobe Madžari v roke. Osnovalo se je posebno delniško društvo, ki je grad kupilo. Predelali ga bodo v zdravilišče. x Lu^ola na Klt.i.JKkein. — Iz Londona poročajo strašne posledice la- kote, ki divja letos na osrednjem Kitaj- skem. V prvi polovici letošnjega leta je umrlo za gladom do 2 milijona ljudi, a sedaj jib umira dnevno preko jeden tisoč. x Proti „Svobodni Mali". — V Budjevicah se je 29. sept, vršil protestni shod katoličanov proti „Svobodui Misli". Naglašalo se je sledeče: Sovražuiki kmeta so liberalci in socialisti, Agrarci pa so izdajavci, ker hočejo pod pret- vezo agrarnih^koristi ljudstvu vzeti vero. Gospodarske vesli. g Narodno-gospodarske drobtine. — Narodno premoženje Errope je zna- šalo .1 1896 249 864 milijnnov dolarjev. Zdraženih držav pa, 79.567 milijonov dolarjev. N>ijbogatejša dežela v Evropi je bila Angloöka s 57.453 milijonov do- larjev ali 1455 na posameznika. Za An- gleško Blede druge države v aledeči vrsti (na vsako glavo)i Avstralija 1247, Kran- cosko 1228, Zdrutene države 1125, Dan- sko 1119, Nemčija 751, Avstrija 506, lte- lija 493, Rasko 29() dolarjev. Skapno bogastvo Krancoske eo cenili leta 1896 na 47.156, Nemčije na 39.185, Rasije na 31.267 dolarjev. Do leta 1904 se je pomnožilo narodno premožeuje Zsdinje- nih držav na 107.104, sedaj pa atfgae znašati že okoli 130 000 milijonov do- larjev. S tem bi bila Amerika najboga- tejša na sveta. g Snhe češplje iz Avstro-Ogrske v Belgijo. — Po statiBticnem izvestja leta 1906 je bilo izvoženih iz Avstro- Ogrske v Belgijo 190000 kg snhih če- špelj nasproti 142.030 kg v leta 1905. Socialne vesli. soc Vabilo drnštva za podporo i/pusceuili kaznencev in njihovib ne- dolžnih rodbin v poknežoni grofiji Go- riško-Gradiščanski na izvanredni obdni zbor, ki se bode vršil dne 13. oktobra 1907 ob 10. ari predpoldne v dvorani št. 11 drnzega nadstropja takajšnega c. kr. okrožnega sodišča h sledečim dnev- nim redom: l. Zavetišče za izpuščene maloletne kaznence. 2. Sprememba dra- štvenih pravil člen XX VII. 3. Volitev no- vega vodstva. 4. Morebitni predlogi. Ako bi ne prišlo k prvema obönema zbora zadostno število udov. vräi se drago zborovanje ob 10y2 predp. — Vodatvo. Boc. Ustanovni shod Slovcnske podružnice avstrijske družbe sv. Ra- t'aela v varstvo izseljencev se bo vršil dne 11. novembra t 1. v Ljabljani. Dra- žba delaje na Slovenskem že nekaj let. V 8kromnih razmerah seveda ni bilo do- sedaj mogoče storiti vse, kar bi se bilo moralo. Mnnjka ji samostojnosti in tadi naša javnost oi še dovolj poačena o praktičnema dela glede na varstvo izse- ljencev in z vpraäanji, ki so v zvezi z njim. Glavni odbor avstrijske drnžbe sv. Rasaela in pripravljavni odbor ž njim želita zaradi tega, da bi se vräilo usta- novno zboro^anje ob veliki udeležbi. Zborovanja se bo dal predvsem ^ra^- tični in aöni znaöaj. Pjl^g kratkih oi astanovnem shoda neizogibnih formal- nosti so določena sledeča predavaaja: Uredba Rifdelore dražbe; opis prog in potov. Trst. Stik R*fttelove dražba z zvezo ameriških dahovnikov. Postava o iz8eljencih. Varstvo deklic. Obramba v tnjin'. Te velevažne stvari so pri nas večinoma še neobdelano, a hvaležno polje, zato z ogajern na delo v blagor slovenskega ljudstva za obilno adeležbo na kongresa v vardtvo naših ljadi v tujini 1 boc Izseljevanje v Sau Paolo, Brazilija. — Izaeljenci, ki so namenjeni v San Paolo se naj opozore, da so tam razmere prej ko slej slabe. Avstrijci se ne morejo navaditi življenskih in stano- vanjskih razmer, kakor ači izkašaja. Ži- vila na kavinih nasadih so pa poleg tega še tako draga, da je jako tižko, si kaj prihraniti. Niso redki slačaji, ko se niti toliko ne zaslaži, da se izseljenci morejo preživeti. Le poljedelci z rodbino, ki so popolnoma zdravi in se ne ustrašijo naj- hajšega dela inki prineaejo seboj naj- manj 1000 krön, lahko apyjo nato, da se skromno prežive. Brezplačno se vladno zemljiäce v San Pavla ne dobi. — Dražba sv. Rafdiela. soc Delavske razmere v Argen- tiuiji. Po novejäih poročilih so razmere za po jedelske delavce skrajno neugodnu. Ponovno opozarjamo, naj se posvare oni poljedelski in drngi deluvci, ki na- meravajo na delo v Argentinijo. L*ni se je naselilo v Argentinijo jako veliko oseb. Letos je bila pa za korazo jako slaba letina. Vse to je aplivalo, da je s;ino naraslo števiio brezposeljnih dek.vcev. — Dražba sv. Rafaola. soc Izseljevanje v Maryland. — V najkrajšem časa pričnejo agenti aa- govarjati ljudi na izseljevanje v severo- ameriäko državo Maryland. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, po- ljedelske delavce in posle. R*zmere v omenjeni državi pa niso agodne za iz- seljence. Maryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih za- paščenih posestvih (farmah). Poroparskem obdelovanja so zemljišča že večinoma izsesana. Le s tradapolnim delom in s kapitalom v roki se doseže dobiček pri pridelovanja sadja ia zelenjave. Z ozirora na navedena dejstva se glede n*t ome- njeno navedeno propagando priporoča največja pozornost in naj se na to, kar smo navedli opozore naši izseljenci. — Drožba sv. Rasaela. Književnosf - umefnosf. * vZura", glasilo featoliäko-iiHrod- nega dijaatva, j« i^šla. Urednifc je MirKO Boži (\ Izh^ja 20. vsafeegti mmeci. Stane na Ktu zh dijate 2 K. Priporocamu na- šitii dijäkom prav toplo io diji,slco glasilo i Loterijske številke. 5. oktobra. üanaj......61 79 53 65 71 Gradec......20 29 8 77 27 Ccno stanouanjB /a, zakonski1 brez dcco dajc se v najom, Naslov povo upravništvo „GOHICK". Razglas. V nedeljo dne 6. oktobra t. L prodajalo se bode v Biljani več parcel aemljišča in eno his no poslopje. Natančneje pove Ant. Prin- čič, gostilničar v Biljani. "SOB A lepo nioblovana evctiLuelno s hrano 8c odda v naj cm v sredini mesta, pri boljši družini. Kje? pove uprav- ništvo »Gorice«. IzYrstno pecivo priporoča spoštovanini meščanom iu okoliČanoro pekovski mojster 39K0B BRflTUŠ \ Gorici Šolska ulica st. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega nilina. I.IS čevljar . v Semeniški ulici 1 v CJorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospodo. Naročila se izvršuje hitro. V sredini niesla se odiia velika in lepa solnčna soba. > Pojasnila daje upravništvo »GORICE«. Slovenski tapetnik Andrej čufer v Gorici, ulica Orsoni štev. 40, priporoča ne slav. občiiutvn v mepin in n« ds?>li za izdelovanje in poprpw» po- Flfljnke rpravp, krt čnštp, žimnicf, pol- trrne Hd. 'n zspot&v'ja točno in pošteno prMr^žbr. DHa dorrH in tadi po privat- nih hičah pn Dajnižjih cenah. Naročila pe tcčno izdelnjejo. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceiie nizke, solidna postrežba! Rdo krono ungrade izplačava vsakemn. kdor dokaže s potrdili najine nove anaerikanske blftflajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. ProBiva gahtevati ligtke! Posor! Eno krono nagrade Poaor! Eno krono nagrade! D ,CentraIixa posojilmea' rcgistrovana zadruga v Qorici, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 : M mesečna iiluWi rpetih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih » 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 ns menice po 6°|0, na vhnjižbo po 5' 20ll0 ^y Hranilne vloge se obrestujejo po 4{/2 od sto. *• Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Je pač vse zastonj. Fays rudninskc sodcnc pastilje- so inijboljše in naji/.dalnejše srodstvo /.a ozdravljenje vsakovrstnih prolilajenj grla in sapnika. Brez štovila ljudi se jo v dobi 20 let o tem prcpričalo. Fays rudninsko sodene pastilje ne bi smele manjkati v nobeni liiši. Ker so pa take pastilje ponare- jene naj ponarejenih pastilj nikdo ne vkupi, inarveč vsakdo naj /.ahteva le pristno Fays rudninske sodene par _-TT-1 stilje. Generalno zastopslvo za Avstro-O^rsko: W. Th. Guntzert, Wieu XII, Helghoferstrasse 6. Kožuhovne ovralnike (boa) v največji izberi pO FGS ClldOvitO Ilizkill cenah. Raznovrstne pletenine za ziino. Jaegerperilo naj si v lastno korist ogleda vsakpred nakupom v trgovini I. ZORNIK, Gorica, gosposka ulica 10; I Cvne brez Solidna Kakovost blaga Cene konkurence. postre&ba. res najbo/jša. stalne. franc Podbersic avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta ŠL 17. priporoča slavnemu občinslvu za bližajoči se prazr vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomeuikov Dodisi pnprostih, all hnih iz kraš- kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. Jp V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje ltd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno- seško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, pe toplo prij)orofa poseLno časlili duhovščini v nicstu in na deži-li za obi la naročila. Posebno se priporoča za izdelovanje talarjev. Fani Drascek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu COSPOPKNE IN 60SP0PJE - POZOR! i Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo niarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušiijah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Originöl-iJictorio stroji ^ i,- - pu 15 lctni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na doni.Ko rnbo in obrtne p.aincnc. Oriyinal-Victoria stroji so najpnpravnejši za uniL'tno vezenjo (rekamiranje). Tvrdka stavi na ra7.polago strankam nčiteljico, ki poučiije brezplačno. Opiginal-Oictoria stroji so najboijs« izdck-k vsoli doscdaj obstojcčili tovarcn. Za vsak stroj jamciva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko \ ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg [Piazza Duomo] št. 9. Iiastna dclavniea in popravljalniea J^iva Castello št. 4.