Ste v-180. V Trstu, v petak, 30. junija 116. Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L rtOnlMvo: UHea Sv rr-t čKka Asiškega 5t 20 L nadstr. — V* ccyis1 rt] »e poSiljaJo uredništvu lista. Nefrankirana pisma m m fFffj-rcajo in rokopisi se ne vračajo fn'a'ittll »r cdgevcrra trednik Štefan Godina. LastnfK konsoref •ista Edicoatt* — Tisk tiskarne .Edinosti*, Ypi?are aadrage S rVrJcala £occ?tvom v Irsfu. »lica S*. Franci Jka Asi&ega OL 2flL Telefon trednlftva in d prava Ur* 11-07. fCurofrira znaša: 2a caio leto........K JI— 29 f d ..............................*X-» ti bi ................ .;. • ••••••• ga cedcijako Kdaj« u mtB *....... • ti p«: im................. _Letnik XU. Positneznc lieTllke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m.ti po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 via Oglasi v teksta lista do pet rot........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . * 2.— Mail oglasi po * vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina tn reklamacijo se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I o upimfi .EdintMtr. — Plaži in toii s« v Trstu. UEpnva in inaeratai oddekk se nahajata v ulici Sv. Frančiška * ~ ~ " račun it 841.652 Pregled najnovel^ih dosodkov. Ruska bojišča. — Pri Izvoru v Bukovini ruski konjeniški polk razpršen. Vzhodno Kolomeje Rusi obnovili napade z veliko premočjo. Po srditih boiih se ie del naše fronte umeknil. Severno Obertina pod Dnjestrom in zapadno Novo Pocaje-vega Rusi odbiti. V Voliniji razmeroma mirno. Na severni fronti inaniši boji. Italijanska bojišča. — Srditi boji na do-berdobski planoti, ki še trajajo. Laški sunki tu in na Podgorskem vrhu. kakor tudi ined Brento in Adižo odbiti. Zapadna bojišča. — Na angleški in severni francoski fronti se sovražni sunki množe, severno Aisne in v Argonih živahnejše delovanje francoske artiljerije. Pri utrdbi Thiaumont manjši boji. Balkanska bojišča. — V vardarski dolini in na južnem pobočju Belašice živahni topovski boji. Na vsej bolgarski fronti neprestani boji med patruljami in prednjimi stražami. V Albaniji mir. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Amerikansko - mehikanski spor. Burna seja italijanske zbornice.__ Mz uradno poročilo. Dl NAJ. 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. junija 1916, opoldne. R II s k o b o j i š č e. — Pri Izvoru v Bukovini so naši oddelki razpršili ruski konjeniški polk. V okolišu vzhodno Kolomeje Je sovražnik \čerai obnov il na 40 km široki fronti svoje napade z velikimi masami. Prišlo ie do srditih, menjajočih se bojev. iNa številnih točkah se je rezervam, ki so prihitele na lice mesta in požrtvovalno posegle vmes, posrečilo sovražno premoč vreči v boju moža proti možu. Končno pa smo vendar v večernih urah morali umekniti de* naše fronte proti Ko-loitieii in južno od tam. V dnjestrskem za-voju, severno Obertina, so avstroogrske čete zavrnile dva napada premoči. Na enak način so se izjalovili vsi sovražnikovi poizkusi, da bi vrgel zapadno Novo Po-čajevega zakopane oddelke eperješkega pe.-poika št. 67. V Voliniji je potekel dan razmeroma mirno. i Izvor je mestece v Bukovini, oddalie-n » 20 kin od stičišča bukovinske, gališke in ogrske meje. nekako severno 1418 m visokega Prislopskega prelaza, preko i aterega vodi iz Kirlibabe v Bukovini cesta v Marmaros Siget. — Prip. ured.) Italijansko bojišče. — Včeraj popoldne so začeli I ta,i juni posamezne dele naše ironte na doberdobski planoti živahneje obstreljevati. Zvečer ie delovalo veliko število težkih baterij proti Vrhu »v. Mihela in okolišu Šmartina. Ko se »e ta oveni raztegnil na vso planoto in narastel do največje moči, je pričela napadati sovražna pehota. Uneli so se, zlasti na Vrhu sv. Mihela, pri Sv. Martinu in \zhodno Verineljana zelo srditi boji, ki še trajajo. V si sovražnikovi sunki so bili odbiti, deloma s protinrriadi. V "oriškem preo m ost j u so Italijani napadli južni def naše podgorske postojanke, kjer so vdrli \ prednje jarke, odkoder smo jih na zo-^t vrsli. Med Brento in Adižo so sovražni oddelki različne moči na več mestih udarili proti naši novi fronti. Take sunke smo zavrnili v okolišu hriba Monte Zebio, severno posinske doline, na hribu Monte I esto v Arški dolini in na grebenu Zugae. \ teh bojih so naše čete zajele kakih 200 1UOŽ. jugovzhodno bojišče. — Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer. fml. Rusko uradiiO poročilo. DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega tiskov nega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega Štaba 26. junija: V nekaterih v-ododsekih postojank med Jakovljevim in I »vinskim srdit topovski ogenj. Vzhodno i. nodišča, 2.5 kilometrov severno Bara-i ' vičev, je sovražnik v noči od 25. na 26. t. in. po temeljiti artiljerijski pripravi napadel naše postojanke pri pristavi Škrobovi. 6*5 krn vzhodno Gorodišča \ rgli smo ga nazaj. Istočasno je nas ogenj zavrnil sovražni oddelek, ki ie hotel ob cesti v Sluck prodirati proti naši ščarski postojanki. Severovzhodno Vigonovskega jezera se ie včeraj zjutraj izjalovil nemški napad proti zaseliu ZaJuče, pet verst jugozapadno Lipskega. Opoldne je sovražnik na tem mestu obnovil napad v večjem obsegu pod zaščito svoje lahke in težke artiljerije. Včeraj zjutraj sta umrla junaške smrti kot letalca podporočnik Krasnov in podčastnik Vladimirov. V stirskem odseku v okolišu Kolki—Sokul so Nemci obstreljevali naše postojanke s težkimi topovi in so nekolikokrat napadli. Vsi napadi, ki so imeli le krajevni značaj, so bili uspešno zavrnjeni. Ponovni, strnjeno izvršeni napadi pri Linjevki ob Stohodu so razpadli v našem ognju. Pri tem je ena naših stot-nij zasledovala sovražnika preko odprtega napadnega ozemlja in ujela 45 Nemcev, med njimi enega častnika. Ob cesti v Luck in dalje proti jugu je položaj ne-iznrpmenjen. Sovražni delni napadi na Zaturce so bili odbiti. — Galicija in Bukovina: V dnjestrskih zavojih so naši donski Kozaki pri Snovidovem. 21 kilometrov jugozapadno Bučača, boreč se, prestopili reko, vrgli dele sovražnih prednjih čet, zasedli vasi Sjekjerčin, 4 km zapadno Snovidovega. in Pjotrov, 3*5 km južno Snovidovega. ter zajeli pet častnikov in 350 mož. V okolišu Kimpcrtunga je naša konjica po boju zasedla sovražne postojanke pri Pozoriti, 6*5 km zapadno Kimpolunga. Po dopolnilnih poročilih smo na progi Gurahumora—Kašika, 10'5 km severno Gurahomore, na kolodvorih zajeli velike zaloge lesa in 31 po sovražniku zapuščenih železniških voz. Prodirajoč proti jugu, smo na poti v Sedmograško prodrli do gora. Kdo je general Lešicki? BERN, 28. General Lešicki. poveljnik ruskih čet v Bukovini, po vesteh, ki so dospele semkaj, ni nihče drug kot general Rennenkampf, ki je porušil (menda popo-liačil?) svoje ime. Ifemfto uredno porodilo. BtROLIN, 29. (Kor.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. junija 1916. Zapadno bojišče. — Skupna slika na angleški in na severnem krilu francoske fronte ie bistveno ista, kot prejšnje dni; sunki sovražnih patrulj in močnejših pehotnih oddelkov ter tudi napadi s plinom so postali številnejši. Povsod smo zavrnili sovražnika. Valovi plina so bili brez uspeha. Artiljerijski boj je dosegel deloma veliko silovitost. Tudi na naši fronti severno Aisne in v Šainpaniji med Auberive in Argoni so Francozi razvijali živahnejše streljanje: tudi tu smo z lahkoto zavrnili slabeiše napade. Na desni strani Moze so se severozapadno utrdbe Thiaumotita vršili manjši pehotni boji. Vzhodno bojišče. — Ruski napadi nekoliko stotnij med Dubatovko in Sniorgonom so se izjalovili v zapornem ognju. Pri Gnesičih, jugovzhodno Ujubče, je nemški oddelek naskočil sovražno oporišče vzhodno Njemna ter zaiel 2 Častnika, 56 mož, 2 strojni puški in 2 minovki. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Boisarako uradno porodilo. SOFIJA, 28. (Agence Tel. Bulgare.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba 27. julija: Položaj na macedonski fronti je neizpremenjen. V vardarski dolini in na južnem pobočju Belašice planine traja vsakdanje težko topovsko streljanje na obeh straneh. 24. t. m. smo prisilili s svojim ognjem Francoze, da so izpraznili svojo postojanko severno vasi Gornjega Poro ja. Včeraj ie naša artiljerija na desnem bregu Vardarja razdejala dva sovražna topa in je povzročila eksplozije v skladiščih municije. Na vsej fronti se skoraj neprestano vrše boji med patruljami in prednjimi stražami z izidom, ki je ugoden za nas. Sovražni letalci so venomer metali užigalne bombe na polja v okolišu vasi Karagezli. K«rkej, Orazll, Zinelli in Gendzerli ob dolnjem toku Meste, jugozapadno Ksantija. Ob dolnjem toku Meste se je 27. t. m. opazovalo Šest letalcev. 26. t. m. je sovražno letalo brez uspeha obstreljevalo vas Mezence. P O D L TEK MoSlanje. Iz ruščine Leon ide Andrejevega. 'j. je vprašal pa- za i .: I - »No — kako se počuti ter Ignacij. Ali te ustnice so bile neme; Pater Ignacij je ix »I oži I roko na čelo gospe Olge; bilo ie mrzlo 111 vlažno in bolna žena ni izra-" " t z ničemur, da bi bila občutila to do-. In ko je pater Ignacij umaknil reko, ste zrli vanj dve sivi, globoki očesi, skoro čri zbog razširjenih zenic — in v njima n» bilo razbrati ne žalosti, ne srda. -Nu — grem v svojo delavno sobo«, je r$kel pater Ignacij, ki mu je postajalo mrzlo in ga ie obhajala groza-Sel je IX) čedni sobi, kjer je bilo vse čedno in v redu. kakor navadno — visoki naslonjači pod svojimi belimi prevlekami kot trupla v svojih mrtvaških srajcah. Na velikem oknu jc visela kletka iz žice — toda prazna, z na široko odprtimi vrati. »Nastazija,* je vzkliknil pater Ignacij in trdo je zvenel njegov glas po tihih prostorih. ki so se zdeli, kakor da so v zadregi, ker je tak >j po pogiebu hčere tako kričal. Nastazija,« ]e zaklical tišje, »kje je kanarček ?« ,. , Kuharica — ki je bila tako objokana, da jej je nos sijat rdeče kot pesa v obrazu — je odgovorila trdo: »Kje naj bo:> — odlete! je.« »Zakaj sit ga izpustili? — m pater Ignacij je zbral obrvi grozeče. Nastazijo so zalile solze in je - brisaje si o"i s konci naglavne rute — zacccljala: »Dti?a fcrosj»ice ga ... je ... poklicala... kako bi ga., bili smeli.,. zadržavati? Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 28. (Agence Tel. Bulgare.) Drugo izredno zasedanje sobranja je danes popoldne otvoril ministrski predsednik dr. Radoslavov, ki je v kraljevem imenu prečital prestolni govor, kateri govori o potrebi dovolitve kreditov za no-voosvobojena in za večne čase novopri-dobljena ozemlja ter za armadne potrebščine in sicer za prihodnjih šest mesecev. Finančni minister Tončev je predložil zakonski načrt za nov kredit 300 milijonov frankov za armadne potrebščine, 24 milijonov za podpore družinam mobiliziran-cev in 24 milijonov za zgradbo železnice Sumen-Karnopat in potrebni žel. materijal. s mih mu Tel, Milli.) CARIGRAD, 28. (Agence Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič pomembnega. — Po obupnih napadih na naše postojanke vzhodno Sermila so Rusi, ker niso dosegli nikakršnih uspehov in so imeli precej velike izgube, 27. L m. zapustili svoje utrjene postoianke vzhodno Sermila in so se uraeknili v smeri proti Kerbidu, 10 km jugovzhodno Sermila. Naše čete zasledujejo sovražnika. Kavkaška fronta. — Nič pomembnih dogodkov. 27. t. m. so ena oklopna križarka. en monitor in dve torpedovkt brez ufpeha obstreljevali anatoisko obal hi dardanel-ske morske ožine. Naša artiljerija je odgovarjala na ogenj. Sovražno letalo, ki je prišlo iz smeri od Mitilene proti Fokiji, je pregnal ogenj naše artiljerije. Z ostalih front se ne poroča nič. Amerlka pred vojno? \VASHINGTON, 28. VVilson pričakuje odgovor Caranze, od katerega je odvisna odločitev. Toda malo je upanja, da bi Car-ranza popustil. Skoraj vsi člani kongresa izjavljajo, da ni več poti, da bi se bilo mogoče izogniti vojni. Obe zbornici se že bavite z vojnimi ukrepi. Beležke v dnevnikih amerikanskih častnikov kažejo, da so bili napadalci Amerikanci, tako da je Car-ranzovo stališče sedaj bolj utemeljeno. Prve vesti o amerikanskih iz-gubah so pretirane. STOCKHOLM. 28. Washingtonska vlada počaka še 24 ur. preden končno odloči mehikansko vprašanje. Papež se ie obrnil na oba predsednika s prošnjo, da naj storita vse, da se prepreči vojna. Po mnenju poučenih krogov pa je papežev predlog nesprejemljiv, ker se je odklonila rudi ponudba Argentine. ŽENEVA, 28. (KorJ Kakor poročajo pariški listi, prevzame brazilska vlada v Mehiki varstvo amerikanskih državljanov. Izjave glede varstva mehikanskih državljanov v Zedinjenih državah še ni, pač pa se širijo doslej še nepotrjene govorice, da bi Japonska prevzela varstvo. NEW YORK, 28. (Reuter.) Po brzo-iavki iz E1 Paso je odredtl poveljnik v Chihuahui, Trevino, da se pri Carrizalu zajeti Amerikanci odpravijo v Juarez in izpuste na svobodo. Skrb entente zaradi municije. AMSTERDAM, 28. Mehikansko-ameri-kanski spor se v Londonu zasleduje z veliko napetostjo, kajti splošno vlada bojazen, da bi morale tudi ententne vlasti čutiti posledice vojne med obema državama. Boje se, da bi Amerika v slučaju vojne ustavila pošiljatve municije in orožja v Evropo, v sled česar bi za entento z ..a nastaii katastrofa. To bojazen potrja pač res še nezajamčena vest iz Washingtona, da je baje \Vilson sporočil seveioameri-kanskim tovarnam orožja in municije, se morajo nemudoma in brez ozira druga dela izvršiti sprejete naročbe amerikansko vojsko in mornarico. Volitve na Grikem. PARIZ, 29. (Kor.) »Temps« javlja Aten: Volilni boj se je krepko pričel, kakor je soditi po polemikah v časopisju. Bivši ministri delujejo v zavesti, da Ve-nizelos pomenja vojno, dočim oni pome-niajo ohranitev levtralnosti in dobrodelnega miru. Polkov tiik Zymbrakakis je bil imenovan za generalnega ravnatelja re- darstva. Opravljal je to službo že pod Ve-nizelosom. — Splošna demobilizacija stopi v veljavo v soboto. Roger Cosement ebiolen na smrL LONDON, 30. (Kor.) Roger Casement je bil radi veleizdaje obsojen na smrt. Italijanska zbornica. CURIH, 29. (Kor.) Italijanska zbornica se je zopet sestala. Seje se ie udeležil tudi Salandra. Ministrski predsednik Boselli je izvajal med drugim, da je cilj kabineta ta, da se pripomore pravici in civilizaciji do zmage. V tem smislu ostane Italija v tesni, trajni zvezi s svojimi zavezniki do končne zmage. Militarično skupno delovanje na vseh frontah naj spremlja tudi popoln sporazum zaveznikov v gospodarski obrambi proti sovražniku. Razširjenje kabineta, v katerem so obsežno in stalno zastopane vse struje in stranke, mora do skrajnosti povišati učinkovitost italijanske dejalnosti. Boselli je zaključil, da gre njegovemu predniku zasluga, da Je napovedal vojno, ki jo je ves italijanski narod podpiral z nepremagljivo močjo in radostjo. Spominjal se je težkih žrtev, ki jih mora prenašati italijanski narod, obljubljal sedaj zasedenim laškim mestom in ozemljem zahvalo domovine ter končno proslavljal junaštva vojakov »narodne odrešitve«, ki viharno prodirajo." Po navdušeni ovaciji kralju se je seja zaključila. — Nato se je novo ministrstvo predstavilo senatu. kier je Boselli ponovil svojo izjavo, nakar se je zopet pričela seja zbornice. Avtonomni socijalist Giacomo Ferri je ob velikem hrupu srdito napadal Saiandro, ki da bi bil moral dati ustreliti nekatere laške generale, če je bilo pravilno njegovo mnenje o armadnern vodstvu. Salandra in njegovi parlamentarni prijatelji da so pod pretvezo patrijotizma edino le uganjali spekulacije, dočim so znali lepo obvarovati strelov svoje sinove. V oglušujočem hrupu, kjer sta se Ferri in državni podtajnik Danieli obmetavala s kozarci in drugimi stvarmi, je končno predsednik le komaj prišel do besede in naznanil, da je posl. Randolini iz Benetek padel na bojišču, prvi poslanec, ki je padel. Nato je Ferri nadaljeval svoj govor in kritiziral vse novo ministrstvo in vsakega ministra posebej, posebno Sonnina in Carcana, ki da sta glavna krivca pogreškov Salandro-vega kabineta. Končno pa je le izjavil, da upa, da bo novi kabinet storil vse, kar mu je mogoče, da zadosti najvišjim interesom naroda. _ _ AvstrUshi državni proračun po § 14. DUNAJ, 29. (Kor.) Današnji državni zakonik objavija cesarsko naredbo o državnem gospodarstvu od 1. julija 1916 do 31. decembra 1916. Ta začasni proračun pooblašča vlado, da sme pobirati davke, doklade in pristojbine po obstoječih normah in izplačevati državne izdatke na račun državnega proračuna, ki naj bi se zakonito_ sestavil za upravno leto 1916/1917. Cesarska naredba vsebuje tudi pooblastilo, da se brez trajne obremenitve državnega zaklada nabavijo s kreditnimi operacijami potrebna sredstva za pokritje iz državnih dohodkov upravnih let 1914/15 in 1915/16 nepokritih državnih izdatkov. da na za iz In patru Ignaciju se je zdelo, da veseli rmeni ptiček, ki je vedno prepeval s toli ljubo pripognjeno glavo, spada res tja, kjer je bila Verina duša, ter da ne bi mogli reči, da je Vera mr va, ako bi bil ptiček še tu, v svoji kletki. In jeza je še višje vzplapolala v njem, in zakričal je: »Ven!« _ jn ker ni mogla Nastazija hitro najti vrat: » Neumnica!« 2. Od dneva pogreba so v malem župniŠču __molčali. A to ni bila tišina, kajti tišina je absolutna nenavzočnost glasov, dočim so ti, ki so tu molčali, vendar mod* govoriti, le da — niso hoteli. Tako si je mislil pater Ignacij, kadar je prihajal v sobo svoje "žene in se je srečaval z nje nemim trdovratnim pogledom, tem strašnim pogledom - - tako težkim, kakor da .e le ves vzduh na okolo izpremenil y svinec, ter Položaj. 29. junija. V treh smereh ruske fronte proti Kolo-meji proti Brodem in proti Kovelu — zadnje dni ruska ofenziva ne le da ni napredovala, marveč zadobivajo protiakcije naših in Nemcev na prostoru, kakor je tudi razvidno iz uradnih poročil, priobčenih v zadnjem izdanju našega lista. Umiku naših pred nekoliko dnevi v Voliniji je bil izključni namen: koncentracija zveznih armad, 1a se preprečijo cepljenja razpoložlji vih či na velikem volinjskem bojnem prost, u in se tako s tein večjim učinkom izvede določena akcija v tem defenzivno in ofenzivno najvažnejern bojnem odseku. Ne smemo pozabiti namreč, da je na tej fronti obrambx prostora med Brodi in Kolomejo največje važnosti. V Bukovini se je moralo istotako m iz enakih razlogov prepustiti začasno del je tiščal na giavo in ramena. Tako je mislil ko je pregledoval liote svoje hčere, v katere je nje glas ostal takorekoč vtisnjen, nje knjige, nje sliko — veliko sliko v barvah, ki jo je prinesla seboj iz Petrogarda. Opazujoč to sliko, si je pater Ignacij določil poseben določen povrstni red: najprej ie pogledal lice. ki je bilo na sliki jasno razsvetljeno, in si je pri tein vedno predstavljal krvavo brazgotino, ki jo je imela tam kot mrtvo truplo in ki si jej tedaj ni mogel pojasniti postanka. In vedno je razmišljal: ako bi bila ta brazgotina nastala vsled sunka vlaka, bi se bila ob enem zdrobila vsa glava. Ta pa je bila na truplu cela in nepoškodovana ... Morda je kdo z nogo stopil na lice v razburjenju, ko so Še v temi našli truplo; morda jo je kdo, ko so Jo dvigali, opraskal z nohtom prsta? ... Ali pregrozno je bilo, da bi dolgo razmišljal o tisti strašni situvaciji in par dežele nasprotniku — in sicer tisti del v severovzhoda proti Galiciji. S to strate-gično in taktično potezo je bil dosežen namen, da se vojska generala Ličickega odvrne i se zadobi čas za obrambo v prostoru Kolomeje In iz ruskih poročil samih je razvidno, da se je vse to izvršilo brez znatnih izgub za našo vojsko. Vrhu tega moramo imeti pred očmi, da je bu-kovlnsko bojišče le postransko, ker na tem ozemlju se ne morejo vršiti veliki vojni čini. Bukovina ne daje Rusom nikakih strategičnlh koristi. Iz Bukovine ne vodi n. pr. nobena železnica na Ogrsko. Zato se je moralo in se je tudi faktično rusko napredovanje zaustavilo. Ob teh razmerah tudi ne morejo Rusi zbrati v Bukovini velikih mas. Za to trditev govori tudi dejstvo, da so Rusi, ko so lani nastopili splošno umikanje iz Galicije, najprej bežali iz Bukovine; in potem nadalje dejstvo, da so Rusi tudi sedaj začeli z velikimi napadi proti prostoru Kolomeje, ki pa jih naši odbijajo s polnim uspehom. Tudi na italijanski fronti so zahtevate le višje militarične potrebe, da je naše vodstvo na nekaterih točkah skrajšalo fronto. So bile to — kakor nam je stvar ka? nazorno pojasnil neki veščak v vojnih stvareh — točke, ki so bile preveč izbočene, kar ni bilo na korist delavnosti skupne fronte. Ne torej vsled kakega sovražnega pritiska, vsled kakih njegovih zmag, ampak iz lastne volje m preračunje-no na korist lastnih svojih ciljev, je naše vodstvo umaknilo dotične točke. In da je ta razlaga prava in pravilna ter odgovarjajoča dejstvom, za to govori dejstvo, da Italijani vsled rečene odredbe nc morejo zabeležiti prav nikakih uspehov. Ta ukrep našega vojskovodstva bi se dal — nam je rekel d^ti^n' ^eščak — General pehote Josip Rotit. Imena vojskovodij niso vsa enako ožar-jena s svitom splošne popularnosti. Skriti očem širokega prebivalstva, delujejo nekateri možje takorekoč za smodniškim di-nv.m dogodkov, in le tu in tam jih pokaže odsvit nenadnega uspeha očem sodobnikov; pač pa vedo poznavalci neomejeno ceniti njihovo delo. Tembolj zaslužijo ti voditelji, da se splošna javnost še tekom vojske seznani z njihovo osebnostjo, z njihovim stalnim sodelovanjem za nase vojne cilje, z uspehom in slavo njim podrejeni!'. čet. Državljani Avstro - Ogrske morajo vedeti ceniti v vsakem posameznem poveljniku, kateremu zaupajo življe- ter Ignacij je prešel k očesoma na portretu. Bili ste črni in lepi, z dolgimi trepalnicami, s katerih je padala globoka senca tako, da ste si punčici zdeli posebne sijajno beli in kakor da ste v črnem žalnem okvirju.-Neznani, ali velenadarjeni umetnik je dal očesoma poseben izraz: kot da med tema očesoma in njim, ki ga gledate, visi povsem tanka, prozorna koprena: tako nekako, kakor na pokrovu glasov i rja tenka plast poletnega prahu ublažuje lesk lakiranega lesa. In naj je pater Ignacij kakor-koli posiavii sliko — ti očesi ste mu vedno sledili s svojim pogledom, ki ni govoril, ampak — molčal; in to molčanje je bil-.« tako razločno, da si je mogel skoro slišati... In polagoma si je jel pater Ignacij domišljati... da res čuje to molčanje ... . (Dalje.) Sfran f!. »EDINOST* Stev. 180. V Trstu, dne 30. junija 1916. nje svojih sinov, njegovo resnost, čut od- zmagale izredno močne postojanke na višinah med Dunvnom in Biaio jugozapadno od Tamovva —znameniti koti 419 in 402 in govorn os t i in pristno nadarjenost za vojaški poveljniški poklic. Med tistimi, ki so dali duševnemu življenju naše armade, izobrazbi njenega naraščaja v inirni dobi ravnotako plodovite pobude, kakor so se vedeli v vojnem času kot voditelji večjih zvez. kot uresničitelji važnih strategičnih idej ovenčati s slavo, stoji v prvi vrsti general infanterije Josip Roth, zmagoviti vodja 14. zbora, ki se je brarn' enak > obnese!. Sklad Zbora Javne pomoči Od svote, i ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA- ki je bila svoječasi^o potom darov nabrana CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v že 7. maja vkorakale v Tarno\v, kjer jih je sprejelo prebivalstvo z radostnim vzklikom. Nasproti močnemu sovražnemu odporu ob Sami je imel Rothov zbor, ki ie imel dotlej za seboj že prekrasne ofenzivne uspehe, nalogo, da na levem krilu krije v korist Zboru javne pomoči, je ostal preostanek K 10.01676, ki ga jc cesarski komisar naložil poti naslovom II. in IV. avstrijskega vojnega posojila. Ker, kakor je znano, Zbor javne pomoči že nad eno leto ne obstoja več in na drugi strani tudi ni nobene slične institucije v našem me-f.fe namerava cesarski komisar gori na- . jmp Poth se ie rodil v Trstu leta 1859.1 napada in železne brambe, ki tako srečno kut *in častniške družine. Iz šentpolten-! označuje vojskovodsko delo Josipa Kotna, skega vojaškega zavoda je vstopil na aka- 25. so nastopili Rusi splosno demijo v Dunajskem Novem mestu, na! Rothov zbor je sledil skozi tanevsko o-katerc čelu ie kasneje kot povelinik tako zemlje in 30. maja prekoračil rusko mejo, rv,n;.w h..U«! 7 1 onrih i k7Q nricMTH ! vzneseno razpoiozen ob spominu na or- o deloval. 24. aprila 1879. je prisegel zastavo in prišel kot poročnik k 21. o na lo> vr po nost, ter je do: generalštabnem zi ioval Rotil od leta _____ sunek glavne armade preko 1 Przemvslaj___________________ v napadu in proti Lvovti. Zopet se je obnesla ižretfn -•edeni znesek prepisati v korist skladu za j zmes energije in preinišljenosti, krepkega vdove in sirote padlih Tržačanov. Zato se tem potom obrača do vseh onih darovalcev, ki so svojčas darovali kak znesek v umikanje, korist Zboru javne pomoči, da mu blagovolijo naznaniti, ako bi bili eventuelno nasprotni njegovi nameri. Ako tekom enega meseca ne bo nobenega ugovora, bo čeki j sarski kmisar smatral, da dotični daroval- bo Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Ii HALI OOLUSE 5 BB i se radcaajo po 4 stot. besedo. i.a5tno tiskano besede se raču-Dsjo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina snaša 40 stotink. : □ □ □□ jaške in mnogostranske orožne čine, emu bataljonu v Celovec Ko je do- jih Jc izvršil pod svojim poveljnikom ocljci soglašajo z omenjeno namero ter jo vor' šolo kier je ob r /v-ii' prilikah začetka vojske, ko jc bil prvič prekoračil j ,30 preteku označene dobe izvršil. - - ! —^malu nato je prevzel Rotn po\ zborom, tako da mu je bilo n rl let: „ i pri nis j no1 Kot n u no se m p< Uol: .'štabnei a. Ne da i j prestani izku :a majoria in s 12. peh« I po! k ovn: veljstvu " orni ■bou pc Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumaeni bolnici Rdečega križa v ulici Fabio Severo je 28. t. tn. umrl prostak Ambrož Zarja pešpolka št. 43. na posledicah pred sovražnikom zadobljenih ran. Pogreb zemskih ostankov junaka, ki ie umrl za domovino, se vrši danes ob 4. popoldne iz gori omenjene bolnice na vojaško pokopališče. Otroci otroškega vrtca na Vrdelci prirede — kakor že javljeno — dn^ 2. julija otroško veselico na korist vrtca in siro- na ; c ve kazal nevsakdanjo znanstveno nadarje-i mejo. Kmalu nato je prevzel Rotil povelj-1 bil dodeljen generalnemu štabu ! stvo nad 9. zborom, tako da mu je 1S&9. stot-iiški čin v' sedaj podrejenih pet divizij. Posrečilo sc r-u ti ^jiik je de- >e s izborno skupino rusko fronto pri ;Qf; na i^iu, najprej ^ ola Studzianki popo'notra prodreti in (-dil'Ji u voinega mi- se sovražnim protisunkom tako energično bil prej odrinil I četi, j postaviti po robu, da se ie moglo zasledo-lii k-a lPO5. ime-! vanje nadaljevati; 30. so bili Rusi prisiije-gcnen isi bi ega na- 1 ni. da so se preko Lublina popolnoma u-nc divizije v K rakovu, inakiiili. Pristno navdušenje meščanstva, je delov al pri 5. zbor-1 ne pa ponarejeni »odrešilni hrup« ententi- Požunu in kot glavni! nega časopisja, je pozdravil zmagovite ____________ jasimski šoli; znanstve- j avstro-ogrske čete, ko so slovesno vko-1 mašnih sirot vojakov, padlih na bojišču, lobljeval ter s svo- i rakale v Lubbn. ! oda tu jim ni bilo dolgo; Kakor navadno, se otroci po veselici po-l visokimi cilii svojega dela I ostati, dalje proti severu in vzhodu so ka- goste 7 nialinovcem, biškoti in kruhom. m. Nato ie prišel k četi in zali cilji v zasledovanju sovražnika. Nov | Ker se pa te stvarf sedaj v easu Vojne, re-polku v Ostrogonu. Me- predor južno od I.ubartowa je donese! . i vel?evanH njegovega živlieni strogosti prisrčno, nje za mladino, — nerala prav posel mesto, s katerega leta 1911 kot r i * „oAoer,,, nronilCHri jatve do dolžnikov na Ruskem, na Fran- se je moglo to mesto coskem, dalie v Ameriki. Romunski in na sovražniku v polnem redu m brez izgube. - e se na euak enega samega topa: ko so pa pnsla nem- & ška i;1 avstro-ogrska oiačenja, smo Luck dne 26. znova osvojili. Kmalu nato je odšel general Roth z zbornim poveljstvom na jugozapadno bojišče, bil v Briksnu podrejen tirolskemu deželnobrambnemu poveljstvu in prevzel tu poveljstvo na vzhodni in dolomitski fronti, četveri polki cesarskih lovcev, ki so sc na severovzhodu pod svojim Ijublje- način, kakor za druge predpisale zapuščinske pristojbine, kjlub temu da so jiii dediči označili kot neizterljive. Finančno ministrstvo je ta predpis vzdržalo, dočim je upravno sodišče . odločbo finančnega ministrstva, ki pravi, da neizterljivost terjatev do dolžnikov na Ruskem in Francoskem ni dokazana, kot zakonito nevte-meljeno razveljavilo, pritožbo glede terjatev v nevtralnih drž; - ah Ameriki in Ro- ne oKora fnepre .•to r/1 aiciiii rt esli Rc »thova čete. falcuzi }, ua ii. lateii i \ duIlC » ni bitk cm, zrn a^e ve v l" — C C te za-j' rusko a sl un nakre. TStim i; "iiiOČ cl iskat! z a njim, ,i o. LJt'l iZV( CJci K' A o, »• r■ i -/ n i L t vodi I"ak<; na dveh bojiščih ob- jc poveljstvo preselilo v Bruneck in vodi- j komisije 1X)|etni urnik, pr0dajalnice •liska nadarjenost m k, oi tu energične, uspesne m slavne bodo ofe delavnikih ^p^ za občinstvo v začetku se mu je uril pri Wasylowu in nad Rusi in osvojil v raj 50 topov. V si ja j- brambne odredbe proti sovražniku, ki je silil V južno Tirolsko. G. p. Josip Roth je bil na bojišču odlikovan kot divizijonar s komanderskim od 7 zjutraj do 12 opoldne in od 3 do 6 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa samo od 8 zjutraj do 12 opoldne. V nedeljo, 2. julija, pa ostanejo prodajalnice radi po- .vi razpoloženju je v^Ui1 kritem Leopoldove^a reda, kot zborni PO-jpisa inventarja zaprte tudi dopoldne. septemora proti se- ve1Jnik z redom železne krone I. razreda,' v organizacijo oskrbnic vojnih sirot so :einr lih ii mo te /. vra. esti m al eon( ko je zaradi do-|da|je s častnim znakom I. razreda Rde-1 vstopile kot dosmrtne članice z enkratna h d i ptne-c, čega križa, končno z železnim križcem I. njm zncskorn p(, k 20C ge.: Heiena Olanz-trsKi nacm, kljubu- in \\ razreda; podeljeno mu jc bilo tudi i mann^ \\jia p. Megari, Ana N. iMegari, vremena in pci:, dostojanstvo tajnega svetnika. Te časti; Gjna Dejak Cijak, Peneiopa Afenduli Mo-kazej j tudi na zunaj, kako neminljive za- msini> ^arija Afenduli Costi in Marija sluge si je pridobil odlični, osebno tako j Afenduli Llchiardopulo. — Nadalje je da-skromni voditelj za koristi zavezniških o- r0vai0 organizaciji udruženje tukajšnjih srednjih velesil. Ljubezen njegovih voja- j strakovilji, organizacij »Unione operaia kov, zaupanje in hvaležnost avstro-ogr- triestjna<( Zliesek K 2(10. — Prijave se skih državljanov mu bodo sledili na vseh njegovih nadaljnih potih._ nt ki ne more prt-ve izgube. — jc alogo in se loč-ti iz vsakih lastnih da se jc . v >zna< Domači mil u ie Za Cm 7 Z! aii ou cet * ie vzel a prva ari k« 14. zbor. zb or. f iovelje, da je bil j premikanj« no izvr seno. K rep L'inri je v sredo v Roianu po kratki bo-zni, star šele 34 let. član roianske na-;rai!v dotakniti. rodne rodbine Lavreačičeve, g. Ciril oktobrska ofenziva z dol- Lavrenčič, sin v našem narodnem življe-n boji v ozemlju Sana;|nju splošno znanega kremenitega rodo-7 nu ■■jaiočo se srečo in so i ljuba g. Matije Lavrenčiča. Pogreb se bo liko vztrajn osti. Ker se! vršil danes popoldne ob 3 iz hiše žalosti tda nazaj, ie dobil tudi v Rojanu na pokopališče pri Sv. Ani. Po- sprejemajo v društveni pisarni, ui. S. Lazzaro št. 14. vsak torek in petek od 4. pop. do 7. zvečer. Mestna zastavljalnica. Jutri, 1. julija, od 9. dop. do 3. pop. sc bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137.. zastavljeni meseca aorila 1915. na modre listke in sicer od št. 12.900 do št. 44.300. Dom Darovi, dosli ces. komisarju. Dr. Albert Moscheni K 20 za vdove in sirote padlih . ,1t ... . . . ... ..vojakov. Henrih Pardo K 20 v korist or- ! i je bil nadohicstii 10 .komiku najblažu spomin, njegovi rodbini i ganizacije oskrbnic vojnih sirot. Karel •c i: akne, in 15. nov. j pa naše najiskreneje sožalje. i Oiovanella K 10 za Rdeči križ in K 10 za severu so pnz i^TiiKp nn nci -' ann i pre zvtzar 14. rb' se je krajevna te rn, k ten čet v Krakov sreč-i sunki iz trdnjave proti lejali sovražniku občutne novembra je dobil Roth pola s svojim zborom in podrejeno mu » 47. iczervno divizijo napade od Ruse. ki so bili na zapadni sirani z II. zborom. Sledili so dnevi sla-asti za 14. zbor: Bitka pri Limnno-odločilni in zgodovin-^ zgbr&! z n Kli ih ecno, k prot k na:b XII!, Zb( n si za kjer j nr.o po lo teh tesnjeni črti bno stol nijef in obutega so sc izvedla :enja. Sunek za sun-jui so naši pt>tisk- f Fran 2agar. Vest o smrti te poštene slov. korenine je globoko u žalostila vse, ki so ga poznali. In teh je bilo v Trstu velik i v vseh slojih, ki so poznali pokojnika ka glasbene prireditve 10 in njegovo družino. Na glasu je bil kot marljiv in vesten trgovec, kot dobroten gospodar svojim nameščencem, kot človek dobrotnega, usmiljenega srca. kot vesel in ljubeznjiv družabnik, a pred vsem: kot tih, skromen rodoljub z odprtim srcem in — odprto roko. Ob vsaki prireditvi — bilo v narodne, bilo kulturne ali človekoljubne svrhe — si videl Žagarjevo rodbino med dobrotniki in podpiratelji. Naj-e lepše je pokazal pokojni Žagar svojo Iju-" bežen do naroda s tem, da mu je vzgojil strogo narodno, zares slovensko družino v najlepšem pomenu te besede. Zato je vest o njegovi smrii tako globoko užalo-stila. Z njim je izgubila družina najboljega glavarja, njegovi nameščenci blagega za- Vsakovrstne žaklje kupuje J. Stebel. Trst, ulica Torrente 36. 391 V^^li'ff^llf" v;:ako delo to!no m ele- llUllIallliJU ganteo po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 Fotograf Atev. 10. Anton Jerkič posluj«zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste ima sedaj večjo zatego belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedan?im razmeram primemo nizka. "g ftattja UvrtnflC naznanja tužnim srcem v svojem in v imenu svoje rodbine vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da Je njegov iskrene ljubljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod Ciril Lawenii£ danes, dne 28. junija, ob HVt zvečer v 34. letu svoje starosti po kratki, močni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb pred agega pokojnika se bo vršil v petek, dne 80. junija, ob 3 popoldne iz biše žalosti na tukajšnje pokopališče k Sv. Ani. ROJAN, dne 28. junija 1916. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. PRIJAVE za Nov© posojilo z loterijo Avstrijskega Rdečega križa (cena K 3®'—) sprejema In daje radevoljno zaželjene informacije ilvnostensko Ma, potfruž. Trst nI. Mario Teresa 20. DANES in prihodnje dni se bode prodajala velika množina domačega, garantirano pristnega, kuhanega kranjskega masla po ceni K 10*50 za kg, pri odvzetju 5 kg K 10-40 kg Albin Anžič — Trst Ulica Ugo Foscoio štev. 3. malih za rei© se in sicer samci po 13 kron kg in samice p® 12 kr@rs kg. — Prašički so zdravi in za rei© iako dobri. Pojasnila dala s ALESiN ANŽIČ — Trst Ugo Foscoio 3 vežetrg&vifta Ugo FOSCOIO 3 Rr nazai in iili v času od M. na 17 de- ščitnika, a narodno življenje zvestega in II I- I r\ . __" __I________ J.l___i„:l-____^ \ l. — ~ a rtn tf ki >vi. zasledovali do Durajca. Odločilni radodarnega dobrotnika. Ohranijo ga v naiblažjfm spominu vsi, ki so ga poznali. Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je podelil c. kr. namestnistvenenm računskemu ravnatelju in III. podpredsedniku deželne podružnice družbe Rdečega križa v Trstu, g. Ivanu Foile v priznanje njegovih posebnih zaslug za prostovoljno vojaško sani-zmrnenita velika cienziva zveznih osredki tetno oskrbo častni znak II. razreda Rde-riiji Jriav Mnliove i;ete so koi prve dui'Cc^a križa z vcino dekoracijo. ga je imel Roth v bitki pri Likalen- je «ohva!o po- Jjštva 4. annndc. <)J srede deeciubra do začetkom maja » trajali pozicijski boji ob Dunajcu z mcnjajoČo se silo. 2. maja pa se ie začela . WEISS CORSO 7-9. Etamin Popelin ■o prednostno pralno blažo. Naša Izbera v vseh teh predmetih Marquisette je neprekosMlva.