Štirje tajniški pogledi na stabilizacijo
Tudi drobne nepravilnosti odnašajo denar
Beseda stabilizacija je prešla v naš vsako-dnevni besednjak, tako da je njen pojem zaživel tudi v naši miselnosti kot cilj, ki ga moramo doseči. Njene vplive čutimo povsod, čeprav se je šele začela, pa naj bo to na de-lovnih mestih ali doma, ko sestavljamo dru-žinske proračune — povsod je treba varče-vati. Zato se stabilizacijsko gibanje poleg usmerjanja v boljše in rentabilnejše, racio-nalnejše gospodarjenje, usmerja tudi y od-krivanje nepravilnosti, ki ta prizadevanja za-virajo, kajti tudi v nepravilnostih so skriti pomembni izvori gospodarske nestabilnosti.
Tajniška delovna mesta so prav gotovo ena od tistih, prek katerih se pretakajo vsa-kodnevni problemi, ki sodijo med stabiliza-cijske. Zato smo obiskali štiri tajnike oz. tajnice iz različnih področij delovanja, da bi od njih izvedeli, s kakšnimi problemi se sre-' čujejo, kaj o njih mislijo in kako bi jih bilo potrebno odpravljati.
Slavko Podlipec, tajnik Društva invalidov občine Šiška:
»K stabiiizaciji prispeva vsako pametno trošenje sredstev, naj bo to v gospodarstvu ali negospodarstvu. Tudi z doslednejšim iz-vajanjem poklicne rehabilitacije in prekvali-fikacij delovnih invalidov je mogoče prispe-vati k stabilizabiji, saj bi se z zmanjšanjem števila invaNdskih upokojitev zmanjšalo za-poslovanje novih delavcev. S tem ko bi zapo-slovali ustrezno prekvalificirane invalide, ne bi odpadli samo izdatki socialnega zavarova-nja, ampak tudi tisti za zaposlovanje novih delavcev. Slednji prej ali kasneje potrebu-jejo stanovanje za družino, za otroke vrtec, šolo itd., kar družbo ne stane malo, medtem ko imajo invalidi yse to več ali manj že urejeno. Invalidi bi lahko enakovredno o-pravljali marsikatero delo, da ne govorim o vratarjih, kurirjih, varnostnikih, saj to de-lo opravljajo zdaj večinoma mladi, zdravi ljudje, ki bi lahko »gore premikali«. Mnogo preveč je neproduktivnega dela in admini-stracije. Strojepiska z enoletnim daktilograf-skim tečajem je bolje plačana kot kvalifici-rani delavec, zato vse beži v administracijo, ki ne zvišuje produktivnosti, razen tega pa porablja ogromno sredstev. Naši strokovnja-ki bi morali razne predpise in ukrepe pri-pravljati bolj odgovorno, da jih ne bi bilo treba kar naprej spreminjati, saj pušča to v gospodarskem življenju zelo težke posle-dice.«
Ljubica Tiselj, tajnica generalnega direk-torja »Slovin«:
»O tem, na kakšne načine je mogoče ure-sničevati stabilizacijo, bi se dalo dosti pove-dati. Veliko bi lahko prihranili z organizira-nim odkupom steklene embalaže. V tem po-gledu bi morala kaj več storiti trgovina, ki je v neposrednem stiku s potrošnikom. Med-tem ko mora steklarska industrija poleg surovin uvažati celo steklene odpadke, pri aas uporabne steklenice romajo v kontej-nerje za smeti in odpadke.
Zmanjšati bi morali birokratske postopke za prijavljanje uvoza, saj je treba že v pod-jetju popisati na kupe obrazcev, potem pa je treba na rešitve čakati običajno toliko ča-sa, da med tem nastane že gospodarska ško-da. Devalvacije dinarja, na primer, niso spremljali ustrezni in pravočasni predpisi, zaradi česar je gospodarstvo izgubilo precej priložnosti, da bi njenc učinke izkoristilo.«
Alojzija Srdoč, tajnica krajevne skupno-sti »Hinko Smrekar«:
»Stabilizacijo lahko uresničujemo tudi z odpravljanjem drobnih nepravilnosti, saj je te prav tako mogoče ovrednotiti skozi dinar. Na kratko jih bom nekaj naštela. Skliceva-nje sej in razpošiljanje delegatskega gradiva bi morale strokovne službe SIS bolj usklaje-vati, da ne bi bilo treba sklicevati preštevil-nih sej, ker bi jih lahko združili.
Na območju mestnih krajevnih skupnosti so zaposleni komunalni delavci za vzdrževa-nje in urejanje komunalnih površin, vendar v vsaki KS po eden. Če bi iz njih sestavili delovno enoto, zbrali stroje, morda pri ob-činski komunalni skupnosti, bi bil učinek njihovega dela gotovo večji kot sedaj, ko so brez vsakega nadzora.
Pogosto ugotavljamo, da marsikje ob u-radnih dnevih in urah za stranke odgovor-nega uslužbenca enostavno ni. Ta razvada pa je postala že kar pravilo in stranke za-radi tega izgubljajo čas. Tudi zavlačevanje rešitve kakega problema zadeva stabilizacijo.
Tako je z industrijsko cono v ulici Milčin-skega. O tem je bilo veliko dogovarjanja urbanistov, gospodarstvenikov, občinskih mož in drugih strokovnjakov na raznih se-jah in sestankih, vendar se zadeva nikamor ne premakne. To pa povzroča velike stro-ške!«
Jože Irt, tajnik združenja obrtnikov obči-ne Šiška:
»Prav gotovo ni gospodarno, da so zgra-jeni lokali v novih soseskah prazni in neizko-riščeni, nekateri tudi že po dve leti. Denar je bil vanje vložen. Vloženi denar se tako ne obrestuje, po dragi strani pa je za lokale zainteresirano mnogo mlajših obrtnikov za storitvene dejavnosti, ki pa so nizko akumu-lativne. Ker so to deficitarne dejavnosti in obrtniki teh lokalov ne morejo kupiti, ostaja samo pri ustni podpori teh dejavnosti, ni-kogar pa ni, ki bi se zavzel za rešitev tega. vprašanja.«
Tekst in foto: I. Osolnik