I 4. april 1991 cena 16 din OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS AGONIJA BOLNO ZDRAVSTVO ČAKANJA Skoraj da ni številke Prepiha, v kateri ne bi poročali o številu delavcev na čakanju v vsaj enem od koroških podjetij. Ob neizdelanih socialnih programih je ta «sanacijski prijem« prvi v vrsti, ki neposredno prizadene ljudi. Je tudi prvi pokazatelj približne ocene viška delovne sile v posameznih podjetjih ali barometer zasedenosti proizvodnih zmogljivosti na osnovi njihovih sedanjih programov. Vse več je delavcev na čakanju. Ljudje različno prenašajo ta prisilni dopust, ki pa jim vsaj zaenkrat še zagotavlja minimalne prejemke, s katerimi jih njihova podjetja spominjajo, da kljub vsemu še niso člani armade brezposelnih. Do kdaj? Medtem, ko nekateri znajo izkoristiti nastali položaj, pa je za večino ljudi čakanje na delo prava mora. Večina si (na srečo) vendarle ne želi plačila za neopravljeno delo. Čakanje je zato svojevrsten zločin nad človekovo osebnostjo - za marsikoga ponižanje v najbolj grobi obliki. Skoraj ne moremo verjeti, da pri nas ni organa, ki bi znal usmerjati to čakajočo delovno energijo in ji ponuditi koristno zaposlitev. Še manj, ker se dela ponujajo kar sama: spomladansko čiščenje naselij, rek, potokov in gozdov, kmečkih posestev (zakaj pa ne), do reševanja enega naših najbolj akutnih problemov - urejanja gozdnokamion-skih cest! Velikih javnih del nismo sposobni organizirati, marsikaj pa bi lahko; pa čeprav le zato, da nekaterim ljudem vrnemo potrebni občutek koristnosti. Kdo bo sprejel izziv? GLOSE, KARIKATURE V EVROPO Bili so časi, ko so preko Pece in drugih prehodov ljudje ilegalno bežali v Evropo. Bili so tudi časi, ko smo tudi z obmejnimi propustnicami in pasoši težko prehajali preko meje, pa časi, ko so meje bile razmeroma odprte. (Mimogrede: resnično odprte meje niso bile nikoli. Le l^e v svetu še imajo mejo, ki bi jo stražili trije uniformiranci: vojska, policija in carina?). In sedaj prihajajo časi, ko si želimo v Evropo, ko nas Evropa pričakuje razprtih rok, vendar bomo odšli v to razvpito Evropo bosi, strgani in s culo na rami, v kateri bo lepa dediščina. DVIGANJE ROK -KAR TAKO Dragi bralci Prepiha! Izbrali ste si odbornike, ki si jih mogoče niti ne zaslužite. Vaši vrli odborniki, ki v skupščinskih klopeh zganjajo oblast, velikokrat kupijo kar meglo v Žaklju. Dvignejo roko za slabo pripravljeno gradivo; papir in številke prenesejo vse, davkoplačevalce pa - lepo po žepu. Tako je dravograjska skupščina sprejela sklep o višji vrednosti točke za izračun nadomestila ža uporabo stavbnega zemljišča. Za letos je to točko določila v višini 0,0091 dinarjev, kar pa lahko občinska vlada revalorizira štirikrat na leto. In sedaj si oglejmo obrazložitev: ta je sestavljena samo iz nekaj številk: na eni strani so številke, ki so jih na ta račun zbrali lani (skupno je bilo zbranega 680.507,30 dinarjev), na drugi strani pa, kaj bo prineslo letošnje povišanje (4.421,85 dinarjev). Nikjer ni črke o tem, za kakšne namene so ta denar uporabljali v lanskem letu, ali so urejali »samo jamo«, ali so komunalno uredili kakšno sosesko, ali so izdelali kakšen program revitalizacije mestnega jedra in podobno. Vsaj odborniki v skupščini bi to morali vedeti! Povsem druga podoba je v občini Slovenj Gradec. Občinska vlada za navidez tako drobno zadevo, kot je višanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pripravi obsežno gradivo s primerjavami, predvsem pa z natančnimi podatki, kam je plasiral sklad stavbnih zemljišč ta denar. Zanimivo je tudi, da so se v Slovenj Gradcu odločili za vrednost točke 0,0031 din in da bo ta točka veljala do 31.12.1991. Torej: čeprav poročila o delu skladov stavbnih zemljišč šele sledijo, morajo odborniki vendarle vsaj okvirno vedeti, kaj se iz tega denarja naredi. Morda je tega denarja celo preveč, kar pa ne bi verjeli. (ok) TAKO TUDI GRE - II. Ostre misli Gibanje za Jugoslavijo nima političnih ciljev: želi samo pohoditi pol Jugoslavije. Spravite pametnega človeka v politiko in že bo pričel delati neumnosti! Popolnoma se strinjam s stališči naše vlade - iz časov, ko je bila v opoziciji. Razdelili si bomo breme: odpadke iz Krškega bodo preko celjskega območja prepeljali na Koroško - odločili pa bodo o tem v Ljubljani. Spoznavam, da je demokracija v bogati družbi nekaj drugega, kot v revni. Dnevne vesti so prava nočna mòra. Kaže, da nam gre že tako slabo, da pri nas še gripa nima več česa iskati. Ne razumem, zakaj še vedno ravnajo z novinarji v rokavicah, ko smo si pa menda že nabavili orožje? Gospodje, s privatizacijo ni mišljena privatizacija občin in države! V majhno glavo gredo velike neumnosti. NIKO POZDRAVLJENA KOROŠKA, VSEBINA - Glose, karikature str. 2 kjerkoli si že! Tako, kot nekateri menijo, da je radovednost nelepa čednost, je tudi res, da je za nas, ki se kar naprej podimo za čim novim, poklicna iznakazenost. Namreč - ni res, da je novica, kadar pes ugrizne poštarja, to postane šele, ko se loti psa običajno ogrizena žrtev. Tako nekako je tudi minil pretekli teden, ko smo se podili z enega na drugo zasedanje skupščin in je bila edina novica v gornjem smislu tista iz Slovenj Gradca, ko smo poročali, da skupščina nalaga Izvršnemu svetu, da še enkrat pripravi predlog proračuna. Drugod so jih poslanci potrdili. KONČNO PARLAMENT Površen opazovalec ali poznavalec dogajanj na Koroškem bi dejal, da so odnesli kratko samo izvršniki v Slovenj Gradcu, in da j_e drugim uspelo sestaviti poslancem všečen predlog, če pa si sedel na teh skupščinah in ugotavljal, da gre vse bolj za to, da se poslanci pač ne dajo več prepeljati žejne cez vodo, je pravzaprav samo v Slovenj Gradcu mogoče pričakovati, da bo proračun potem, ko ga bodo sprejeli, trden in, kar je še posebej pomembno, moč ga bo kontrolirati. Saj ne, da bi hotel drugim naprtiti skri-vaške namene, res pa je, da so v slovenjgraški vladi v predlogu zapisali zadnji kozolec, ki bi ga restavrirali s proračunskim denarjem, na Ravnah pa se je vlada popolnoma zgubila pri zagovoru predloga takoj, ko so poslanci odkrili, da je nekaj sto tisoč dinarjev dvakrat prikazanih in to celo v delu sredstev za upravne organe. Pet odstotkov denarja, ki je bil neposredno namenjen za njihovo delo, je potem pod vtisom te nerodnosti šlo za socialne programe in ni se bati, da bi ob sprejemu zaključnega računa proračuna poslanci na to pozabili. Končno so skupščine parlament, poslanci pa za to, da kontrolirajo oblast. RDEČA NIT - STRAH PRED REVŠČINO Medtem, ko število nezaposlenih nezadržno raste, hkrati tudi nezadržno raste strah med ljudmi, da bi se kakorkoli že znašli na borzi dela, na strani ponudbe delovne sile. Menim, da upravičeno, saj tako malo možnosti, kot je je sedaj za ponovno ali drugo zaposlitev, že dolgo ni bilo, prav gotovo pa ne od osvoboditve sem. Ce se samo spomnim, za kako banalne razloge so se v železarni odločali za štrajk, in kako so zdaj »pridni«, ko gre zares, zmrazi tudi mene. Je to dober ali slab znak? Vsekakor kaže na našo negotovost v izrednih razmerah, saj izredne razmere so, pa naj kdo še tako trdi, da je to vendar nekaj običajnega. Kakor za koga! Če si na čakanju v železarni, je to prav gotovo nekaj drugega, kot pa, če se valjaš v »blagostanju« kateregakoli že proračuna. Na drugi strani je namreč nekaj, česar pravzaprav niti ne poznamo dobro - REVŠČINA. LEVI IN DESNI Ni čudno, če se nenadoma zato znajdemo pred nemogočimi parlamentarnimi situacijami, ko tisti, ki bi po nedavni logiki morali biti desni, ravnajo levo, leve vlade pa se izkažejo za izrazito desne. Očitno ne gre več toliko za človeško naravnanost, kot za zgodovinski spomin na drugačne čase. Ali me občutek vara, ko mi daje vedeti, da si jih nihče prav ne želi? Ali pa morda gremo v revščino po sili razmer, na katere nimamo nobenega vpliva? OPTIMIZEM IN BARVE Neka gospa, do nedavnega še čestita tovarišica, mi je na štiri oči povedala, da bi bil Prepih kar dober časopis, če ne bi imela vedno po branju občutka brezizhodnosti. Vredna temeljitega razmisleka je njena misel, četudi včasih rečem, da je pomembno tudi, kdo kaj reče in ne samo, kaj kdo reče. Vprašanje, ki se porodi kar samo, torej,,je: ALI SMO ODSEV ČASA, V KATEREM ŽIVIMO? Je čas res tako krut in ne daje možnosti, vsaj za upanje? Se bo res treba za večjo tržnost odločiti za premaz čez barve, ki jih slika sedanjost? Bojim se, da bi nam bralci zamerili, hočemo pa biti do njih pošteni. Bo dovolj, če si želimo, da bi jim prava slika časa, v katerem živimo, pomagala pri ravnanju za prihodnosti...? POŠTAR VSEENO UGRIZNE PSA Ni novica, če bi se slučajno zgodilo, da bi minila velikonočna nedelja spokojno, kot si želimo. Novica je, da so se na Plitvicah v norostih šli prvenstvo politiki, da je tekla kri. Ne kri politikov, kri ljudi, ki so bili v politiko potisnjeni, ljudi, ki so jim tako ali drugače premazali prave barve in jih oslepeli. Semaforji so svetili zeleno, ko je bila rdeča... Nočemo biti tisti, ki bomo barvali barve, kajti dejanja so drugačna, če ljudje vemo, katera barva sveti, zato - pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! - Naša kronika str 3 - Udarna tema: Bolno zdravstvo str. 4-5 - Seja SO Ravne: Nihče žejen čez vodo Seja IS: O gospodarskih razmerah str. 6 - After Eight Matere so praznovale - SO Sl. Gradec: O proračunu še aprila Radioamaterji pregledali delo - Prenova mestnega jedra Slovenj Gradca Monografija Mislinjske doline str. 7 str. 8 str. 9 - Proračun občine Dravograd Iz seje SO Radlje ob Dravi - Tovarna Muta in Armature Muta od 1. 4. v reorganizaciji - Fotoreportaža: Les, naše bogastvo - Mnenja - kolumni - Kultura: Razstava Ossipa Zadkina Kritika: III. koroški likovni bienale str. 10 str. 11 str. 12-13 str. 14 str. 15 - Naši poslanci: Jože Studenčnik Stranke: Liberalni demokrati - O imenu Prevalj - Podatki o brezposelnosti - Vaš Prepih: Pisma bralcev, mnenja - Objave, mali oglasi - Koroški šport Podvig Mitje Kunca - Prepihane koroške čveke str. 16 str. 17 str. 18 str. 20-21 str. 22 str. 23 str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. BOLNO ZDRAVSTVO Zakonske spremembe so že (usodno?) vplivale tudi na organizacijo in položaj zdravstva v koroški regiji. Za komentar smo poprosili tri kompetentne strokovnjake in njihova mnenja objavljamo v celoti: Takoimenovane družbene dejavnosti so ves čas obstoja »druge« Jugoslavije bile nekje na obrobju, kadar je bilo treba prispevati, plačevati in jih vzdrževati, obenem pa v prvih vrstah, kadar je bilo treba zahtevati kvalitetne in seveda poceni storitve, izsiljevati privilegije, zahtevati nenehno izpopolnjevanje in »vključevanje v evropske tokove.« Se posebej je to veljalo za zdravstvo in še »posebno posebej« za tki. socialistično republiko Slovenijo, ki je v prvih letih paleolitskega komunizma dovolila, da je za zdravstvo bil določen izjemno najhen del nacionalnega dohodka, medtem ko so »zaostali« samoumevno posrkali in tudi skrajno neracionalno uporabili dober del težko pridobljenih sredstev. Zaradi tega naših politikov in gospodarstvenikov ni bolela glava. Žanje in za njitjove svojce so vedno bile zagotovljene postelje in vrhunska oskrba v posebnih sanatorijih. Kako bo poskrbljeno za toliko hvaljeno in favorizirano »delovno ljudstvo«, pa je bilo prepuščeno etični zavesti, dobri volji in požrtvovalnosti slabo plačanih zdravstvenih delavcev. razmišljali smo celo o postopnem zapiranju protituberkuloznih dispanzerjev. Vendar sredstva za zdravstvo tudi takrat niso bila razkošno odmerjena, odeja je bila ves čas prekratka in smo se, da nas ne bi zazeblo v noge, zvijali pod njo na vse mogoče načine. Dober del zdravstvenega standarda naših pacientov smo lahko vzdrževali ie na račun sramotno nizkih dohodkov zdravstvenih delavcev, saj je zdravnik začetnik slabše plačan kot bančna uslužbenka, zdravnik pred upokojitvijo pa znatno - enainpol-krat - manj, kot nikomur potreben oficir JLA! Pri vsem skupaj pa je bilo zdravstvo v svinčenih (pa tudi manj svinčenih) časih vztrajno označevano kot »poraba«, zdravstvenemu delavcu pa se ves čas dopoveduje, da je malodane parazit, ki ga neskončno potrpežljiva in dobrotna družba redi in vzdržuje. Demokratične spremembe so Naštejmo le nekaj »cvetk«: 1. V prvem osnutku republiškega proračuna je bilo za zdravstvo namenjenih 11,8 milijard dinarjev. Nov osnutek je predvideval le še 10,6 mrd., kar naj bi zadostovalo le za klavrno preživetje. Mimogrede: samo ostanek dolga za JLA iz preteklega leta (ki ga bomo vestno poravnali) znaša bore 4 milijarde din. 3. Ukinejo se vse investicije, nabava novih aparatur in naprav se ustavi, s tem pa tudi raziskave in nove metode zdravljenja. Dovoljen naj bi bil uvoz le najbolj nujnih zdravil, potrošnega materiala in rez. delov ter farmacevtskih surovin. Ob že zelo revni preskrbi doslej si lahko učinek teh ukrepov živo predstavljamo. 3. Kjer bolnišnične zmogljivosti niso popolnoma zasedene, naj bi se zmanjšale, nekatere bolnišnice pa naj bi začeli kar zapirati. Med njimi naj bi bile bolnišnice Brežice, Topolšica, Sežana, sanatorij Emona v bolnišnici dr. Petra Držaja, obe porodnišnici na Gorenjskem, poro- črtovano je še dodatno petnajstodstotno zmanjšanje zaposlenih v zdravstvu, predvsem v administraciji. 4. Osebni dohodki zdravstvenih delavcev naj bi se znižali še za 20 %. Že sedaj je primerjalna osnova OD zdravnika nižja kot npr. oficirja, policista ali bančnega uslužbenca. Ta družba že ves čas po tihem računa na neskončno potrpežljivost in dobroto zdravstvenih delavcev, na to, da so priklenjeni na etična načela in da morajo delati pa,če so še tako nizko plačani. Bojim se, da gre za zmoto: štraj-kov (kot na »brezdušnem Zahodu«) seveda ne bomo uprizarjali, vsaj tisti ne, ki smo še »socialistično« vzgojeni. Utegne pa se znižati delovni zagon, podaljšajo se lahko čakalne dobe, prijaznost in ustrežljivost osebja morda ne bo več takšna kot doslej, čakalnice se utegnejo bolj počasi prazniti. Skratka, težko je pričakovati, da bi ob stalnih omejitvah, očitkih, da smo družbi v breme, zniževanju osebnih dohodkov in kar je še takšnih »ljubeznivosti«, da bi ob vsem tem motiviranost Prekratka odeja V šestdesetih in sedemdesetih letih, v obdobju navideznega socialističnega razcveta, (ki je temeljil na kapitalističnih kreditih), je bilo tudi financiranje zdravstva razmeroma urejeno, kar se je postopno obrestovalo: v dvajsetih letih se je smrtnost v vseh starostnih skupinah znižala, razen pri moških med 50-64 letom in ženskami med 30-35. letom. Že tako nizka umrljivost dojenčkov nam je v zadnjih desetih letih padla še za 50 % in smo (vsaj tu) že takrat stopili v Evropo. Smrtnost mladih žena se je po legalizaciji splava močno znižala, od leta 1983 pa zaradi tega ni več umrla nobena. Zobna gniloba pri otrocih je v nekaterih delih Slovenije skoraj izginila (pri nas v Dravogradu!), zmanjšala se je obolevnost čutil, prebavil in dihal. Tuberkuloza, ta neusmiljena morilka mladih, je skoraj izginila, v preteklem letu vzbudile nekaj upanja, ki pa je žal kmalu ugasnilo. Podedovano gospodarsko mizerijo so še poglobili zgrešeni ukrepi zvezne in republiške vlade, vzporedno s tem pa se je pospešeno rušil tudi družbeni standard. Družba, ki se bori za golo preživetje,odmetava pač to, kar se ji (zmotno seveda) zdi najmanj pomembno: kulturo, šolstvo in zdravstvo. Še krajša odeja? V skladu s tem je tudi republiški proračun, ki je bil predložen v začetku tega meseca. Že dovolj oskubljeno zdravstvo sili v še bolj drastične omejitvene in varčevalne ukrepe in ga s tem poriva čez rob še znosnega, razumnega in sprejemljivega. AGONIJA KI dnišnica v Postojni. Proučili naj bi položaj bolnišnice Trbovlje ter zmanjšali število otroških postelj v Ljubljani. Da smo se že doslej poskušali racionalno obnašati, pričajo naslednji podatki: V zadnjih desetih letih smo zmanjšali posteljni fond za 1339 postelj (12 %), ležalno dobo v bolnišnicah pa smo skrajšali za 16 °/o. Bistveno smo upočasnili zaposlovanje strokovnega kadra, število nezaposlenih zdravnikov in sester narašča. Novega zaposlovanja skoraj ni, nadomeščajo se le trajni kadrovski izpadi. Na- zdravstvenih delavcev ostala enaka. 5. Participacije bo po novem moral plačevati širši krog uporabnikov, saj je bilo doslej 70 % pacientov oproščenih. Zvišale naj bi se za 30-50 %, nekatere storitve, kot so zobna protetika, korektivna plastična kirurgija, reševalni prevozi, ortopedski pripomočki, vrsto zdravil pa bo treba deloma ali v celoti plačevati iz lastnega žepa. To bo žal v prvi vrsti prizadelo socialno šibke: upokojence, brezposelne, delavce z nizkimi dohodki in številnimi družinami - tiste, vedno številnejše skupine prebivalstva, ki so že zdaj na robu preživetja. Mimo čisto finančnih bo zvišanje participacije imelo tudi zdravstvene posledice: odlaganje nujnih zdravniških pregledov in prepozni pričetek zdravljenja, zanemarjeno zobovje, ponovni porast tki. socialnih bolezni, razmah mazaštva, ki bo nudilo cenejše »usluge« itd. Za preventivne dejavnosti, patronažno službo, zdravstveno prosve-tljevanje ter vsa področja javnega zdravstva, vključno s higijensko-epi-demiološko službo, bo vedno manj sredstev, saj ta področja pri svojem delu ne morejo izkazati takojšnjih rezultatov. In zaradi tega, po preso- ji nekaterih »jastrebov« v vladi, lahko počakajo na boljše čase, (ki pa na ta način ne bodo nikoli nastopili.) Zaključimo lahko, da so grozeči ukrepi ne le sad razpada gospodarstva in splošnega osi-romašenja vseh področij javnega življenja, marveč tudi posledica primitivnega pragmatizma in napačne presoje tega, kaj je resnično pomembno in kaj ne. Če bomo nedejavno in brez opozarjanja čakali na to, da bodo ti in takšni ukrepi uveljavljeni ter pričeli učinkovati, bo za kakršnokoli zdravljenje že prepozno. Dr. B. Celcer ZDRAVSTVO NA PREPIHU Stara, vsakoletna pesem se ponavlja - ko so že trije meseci mi--mo, začenjamo pogovore o denarju za zdravstvo, o varčevalnih ukrepih in spremembah. Ugotavljamo, da je zdravstvo, kot ga imamo, predrago za našo gospodarsko sposobnost. Enotni smo si, da je treba nekaj storiti (že precej let to vemo), pa spet uvajamo kratkoročne restriktivne ukrepe, ki bodo razbesnili tako zavarovance kot izvajalce v zdravstvu. Kasnimo pa spet z odločno usmeritvijo, ki bi generalno spremenila odnos do zdravja, zdravljenja in zdravstva. Pocenili bi radi zdravstvo, ga priredili, postavili na realne in ekonomske temelje - pa nočemo razreševati osnovnega ekonomskega in socialno medicinskega problema: cene in koristi od vloženih sredstev. Ali vložiti milijon dinarjev v eno operacijo (nedvomno pomembno za človeka, ki mu s tem podaljšamo življenje, in pomembno za uveljavitev strokovnega znanja naših specialistov) ali s tem milijonom plačati celoletno delo zdravnika in sestro v nekem kraju. Dilema je huda, zdravstveni delavci in uporabniki niti nočemo govoriti o njej. valcev participacije in njeno občutno povečanje, več zdravil v prosti prodaji, zmanjšanje zdraviliškega zdravljenja, omejitve prevozov z rešilnem, ukinitev zobnoprotetičnega zdravljenja itd. Participacija postaja torej važnejši del pridobivanja sredstev. Nedvomno bo težko prizadela prav večino - to je sloj s srednjimi plačami, ki že tako nima nikjer olajšav in subvencij. Če bodo zaradi tega ljudje odlašali z obiskom pri zdravniku in če bo le nekaj ljudi zamudilo ustrezen čas za diagnozo in pravočasen začetek zdravljenja hude bolezni, bodo posledice za posameznika in družbo dražje in bolj tragične, kot bo znašal njihov prispevek letos. Očitno bomo tudi neprizadeto gledali škrbasta usta naših delavcev, saj si bodo zobno protetične nadomestke lahko privoščili le ljudje z nadpovprečnimi dohodki -tako kot dražje avtomobile in hiše. Naj se že od daleč vidi, kateremu sloju pripadaš! (Morda pa menimo, da bo standard še toliko padel, da tudi za meso in sadje ne bo več denarja, kruh pa raztopljen v vodi tudi lepo popiješ brez zob.) Pose- NI OD VČERAJ Za zdravstvo bo letos na razpolago okrog deset in pol milijarde din, kakšno petino manj. kot bi potrebovali in menda desetino manj, kot se naj bi za zdravstvo zbralo s prispevki. Kam bo ta desetina šla, še ne vemo. Če bodo OD padali, oziroma če bodo podjetja oproščena prispevkov, se seveda še toliko ne bo zbralo. Lansko leto smo preživeli sorazmerno dobro, saj tudi izgube niso velike, vendar smo za lani dobili tudi že del letošnjih sredstev, zato je perspektiva toliko slabša. Ukrepi so že znani: ukinitev investicij, manjšanje uvoza zdravstvenega materiala, razširitev kroga plače- bej krivično je to za populacijo nad 50 let, ki je do sedaj mnogo prispevala, ni pa imela v mladosti ustreznega preventivnega zobozdravstva. Bolnišnične kapacitete so problem zase - preveč jih je, če se primerjamo z drugimi, pa še premalo, če vemo, da nimamo drugih ustreznih zavodov za nego in oskrbo pomoči potrebnim. Preden jih ukinemo, bi morali okrepiti še zdravljenje na domu, razbremeniti specialiste nepotrebnih pregledov, ki jih zahteva administracija in usposobiti osnovno zdravstveno službo za dokončno obdelavo bolnika že na tej ravni. Posebna »novost« je predvideno zmanjševanje sredstev za osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Ideja je vredna nagrade, saj se edino v tej postavki a prištediti res veliko denarja, e več bi ga prištedili, če bi plače zdravstvenim delavcem kar ukinili -opomoglo bi si gospodarstvo, proračun bi bil nižji, pa še ostali porabniki bi lahko dobili več. Zdravstveni delavci pa naj delajo na »etični pogon« - dokler bi pač mogli - ali hoteli. Vedeti je namreč treba, da smo že do sedaj izplačevali okrog petino denarja več, kot smo za plače v kalkulaciji dobili. Notranjih rezerv zato ni več. V Koroškem zdravstvu pa zasluži specialist sedaj neto 12.600 din ter zdravnik in zobozdravnik 10.400 din. Vsak komentar je odveč - čujem pa, da se je neka zdravnica že zanimala, če lahko dobi službo čistilke v neki državni ustanovi, ker bi menda tam zaslužila več. Menda so rezerve v številu zdravstvenih sodelavcev in administra- ciji. Zadnje čase kroži v javnosti podatek naše ministrice, da je v zdravstvu na 1 zdravnika in zobozdravnika kar 6 ostalih delavcev. No, pri nas seveda ni tako. V Koroškem zdravstvenem domu je to razmerje 1:3 do 4. Vprašljiv pa je sploh smisel take primerjave - saj psihologi, logopedi, fizioterapevti, sanitarni tehniki in še mnogi drugi delajo in pridobivajo svoj dohodek neodvisno od zdravnikov. Tudi v pričakovanju novih normativov v KZD nimamo hudih težav, ni nas veliko preveč, tudi če se primerjamo z najbolj restriktivno varianto. Administrativne službe smo že v decembru zmanjšali za 10 %, do konca leta jih bomo lahko še 20 % - več pa ne bo šlo. če pa vemo, da je administrativcev le okrog 7 % vseh delavcev v KZD, vemo, da tudi odpust vseh administrativnih delavcev ne reši problema zdravstva - niti omilil ga ne bi bistveno. dr. Franc Ivartnik KOROŠKO ZDRAVSTVO NA RAZPOTJU Z 31. marcem 1991 je prenehala z delom delovna skupnost skupnih služb SOZD-a Koroško zdravstvo. Tako je SOZD Koroško zdravstvo, ki bi mu čez dober mesec zapisali desetletnico obstoja, dokončno usahnil. Zasadili so ga delavci Koroške lekarne Ravne na Koroškem, Koroškega zdravstvenega doma Ravne na Koroškem in Splošne bolnišnice Slovepj Gradec. Rasel je z njihovim razpoloženem, ki ga je netila vrsto let želja po trdnem medsebojnem sodelova-nju: da bi združeni, prihajajoči iz raznolikih delovnih okolji čimbolj uspešno uresničevali zdravstveno varstvo, krepili svoj materialni temelj, znanje, sposobnost in zavest o pomembnosti zdravstvene dejavnosti, kot tudi lažje kljubovali oviram, ki pogosto spremljajo opravljanje te dejavnosti. Mogoče je z leti res zbledela učinkovitost medsebojnega sodelovanja na posameznih strokovnih in drugih K delovnih področjih, a navzlic temu, pa čeprav se bo našel kdo, ki bo temu oporekal, smo dosegli na skupaj prehojeni poti pomembne razvojne rezultate. To dokazujejo številni novi kadri, nova oprema in prostori. Navkljub viharnim razmeram v družbi smo zadovoljivo reševali finančna in druga ekonomska vprašanja, kar iz-.pričujejo številke iz poslovnih bilanc. Tudi Korošci se lahko pohvalimo z visoko ravnijo zdravstvenega varstva! Kakorkoli že, brez velikega hrupa smo se poslovili od SOZD-a Koroško zdravstvo. Morda se bo kdo čutil opeharjenega, ko ob predlogu prenehanja SOZD-a ni imel možnosti povedati svojega mnenja, saj referendumska odločitev ni temeljila na dovolj poglobljeni strokovni analizi in oceni skupnega dela in poslovanja. Marsikaj nismo uspeli uresničiti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, a vendarle je ostalo še veliko niti, ki naj bi vezale to koroško zdravstvo. Novi proračunski sistem financiranja in omejeni regijski prostor, kjer opravljamo zdravstvene storitve, nas silita k medsebojnemu sodelovanju in nas postavljata tudi v prihodnje v medsebojno soodvisnost. Spoznanje o (morebitnih) trdnejših povezavah bo še prišlo, ko bo uzakonjen novi sistem zdravstvenega varstva, ki ga po polževo pripravljajo pristojni državni kabineti. Ze sedaj bomo na nek način morali sodelovati, pa čeprav so delovne organizacije koroškega zdravstva že krenile po samostojni poti kot novi zavodi. Grozi nam namreč, da bomo morali zaradi obubožanja gospodarstva in ljudi krepko znižati raven zdravstvenega varstva. Resno je ogrožen družbenoekonomski položaj zdravstvenih zavodov in njihovih delavcev. To potrjujejo in pogojujejo ukrepi slovenske vlade in parlamenta. Kakšna bo nova podoba in usoda koroškega zdravstva? O tem bodo imele zadpjo besedo koroške občine, ki se doslej v zvezi z vprašanjem reorganizacije v koroškem zdravstvu niso dovolj zavzeto ukvarjale. Adi Cigler Zgledujemo se po Evropi: včasih 20., včasih 19. stoletja NIKO BOLNO ZDRAVSTVO Takoimenovane družbene dejavnosti so ves čas obstoja »druge« Jugoslavije bile nekje na obrobju, kadar je bilo treba prispevati, plačevati in jih vzdrževati, obenem pa v prvih vrstah, kadar je bilo treba zahtevati kvalitetne in seveda poceni storitve, izsiljevati privilegije, zahtevati nenehno izpopolnjevanje in »vključevanje v evropske tokove.« Še posebej je to veljalo za zdravstvo in še »posebno posebej« za tki. socialistično republiko Slovenijo, ki je v prvih letih paleolitskega komunizma dovolila, da je za zdravstvo bil določen izjemno najhen del nacionalnega dohodka, medtem ko so »zaostali« samoumevno posrkali in tudi skrajno neracionalno uporabili dober del težko pridobljenih sredstev. Zaradi tega naših politikov in gospodarstvenikov ni bolela glava. Zanje in za njitjove svojce so vedno bile zagotovljene postelje in vrhunska oskrba v posebnih sanatorijih. Kako bo poskrbljeno za toliko hvaljeno in favorizirano »delovno ljudstvo«, pa je bilo prepuščeno etični zavesti, dobri volji in požrtvovalnosti slabo plačanih zdravstvenih delavcev. razmišljali smo celo o postopnem zapiranju protituberkuloznih dispanzerjev. Vendar sredstva za zdravstvo tudi takrat niso bila razkošno odmerjena, odeja je bila ves čas prekratka in smo se, da nas ne bi zazeblo v noge, zvijali pod njo na vse mogoče načine. Dober del zdravstvenega standarda naših pacientov smo lahko vzdrževali le na račun sramotno nizkih dohodkov zdravstvenih delavcev, saj je zdravnik začetnik slabše plačan kot bančna uslužbenka, zdravnik pred upokojitvijo pa znatno - enainpol-krat - manj, kot nikomur potreben oficir JLA! Pri vsem skupaj pa je bilo zdravstvo v svinčenih (pa tudi manj svinčenih) časih vztrajno označevano kot »poraba«, zdravstvenemu delavcu pa se ves čas dopoveduje, da je malodane parazit, ki ga neskončno potrpežljiva in dobrotna družba redi in vzdržuje. Demokratične spremembe so Prekratka odeja V šestdesetih in sedemdesetih letih, v obdobju navideznega socialističnega razcveta, (ki je temeljil na kapitalističnih kreditih), je bilo tudi financiranje zdravstva razmeroma urejeno, kar se je postopno obrestovalo: v dvajsetih letih se je smrtnost v vseh starostnih skupinah znižala, razen pri moških med 50-64 letom in ženskami med 30-35. letom. Že tako nizka umrljivost dojenčkov nam je v zadnjih desetih letih padla še za 50 % in smo (vsaj tu) že takrat stopili v Evropo. Smrtnost mladih žena se je po legalizaciji splava močno znižala, od leta 1983 pa zaradi tega ni več umrla nobena. Zobna gniloba pri otrocih je v nekaterih delih Slovenije skoraj izginila (pri nas v Dravogradu!), zmanjšala se je obolevnost čutil, prebavil in dihal. Tuberkuloza, ta neusmiljena morilka mladih, je skoraj izginila, v preteklem letu vzbudile nekaj upanja, ki pa je žal kmalu ugasnilo. Podedovano gospodarsko mizerijo so še poglobili zgrešeni ukrepi zvezne in republiške vlade, vzporedno s tem pa se je pospešeno rušil tudi družbeni standard. Družba, ki se bori za golo preživetje,odmetava pač to, kar se ji (zmotno seveda) zdi najmanj pomembno: kulturo, šolstvo in zdravstvo. Še krajša odeja? V skladu s tem je tudi republiški proračun, ki je bil predložen v začetku tega meseca. Že dovolj oskubljeno zdravstvo sili v še bolj drastične omejitvene in varčevalne ukrepe in ga s tem poriva čez rob še znosnega, razumnega in sprejemljivega. Zakonske spremembe so že (usodno?) vplivale tudi na organizacijo in položaj zdravstva v koroški regiji. Za komentar smo poprosili tri kompetentne strokovnjake in njihova mnenja objavljamo v celoti: Naštejmo le nekaj »cvetk«: 1. V prvem osnutku republiškega proračuna je bilo za zdravstvo namenjenih 11,8 milijard dinarjev. Nov osnutek je predvideval le še 10,6 mrd., kar naj bi zadostovalo le za klavrno preživetje. Mimogrede: samo ostanek dolga za JLA iz preteklega leta (ki ga bomo vestno poravnali) znaša bore 4 milijarde din. 3. Ukinejo se vse investicije, nabava novih aparatur in naprav se ustavi, s tem pa tudi raziskave in nove metode zdravljenja. Dovoljen naj bi bil uvoz le najbolj nujnih zdravil, potrošnega materiala in rez. delov ter farmacevtskih surovin. Ob že zelo revni preskrbi doslej si lahko učinek teh ukrepov živo predstavljamo. 3. Kjer bolnišnične zmogljivosti niso popolnoma zasedene, naj bi se zmanjšale, nekatere bolnišnice pa naj bi začeli kar zapirati. Med njimi naj bi bile bolnišnice Brežice, Topolšica, Sežana, sanatorij Emona v bolnišnici dr. Petra Držaja, obe porodnišnici na Gorenjskem, poro- črtovano je še dodatno petnajstodstotno zmanjšanje zaposlenih v zdravstvu, predvsem v administraciji. 4. Osebni dohodki zdravstvenih delavcev naj bi se znižali še za 20 %. Že sedaj je primerjalna osnova OD zdravnika nižja kot npr. oficirja, policista ali bančnega uslužbenca. Ta družba že ves čas po tihem računa na neskončno potrpežljivost in dobroto zdravstvenih delavcev, na to, da so priklenjeni na etična načela in da morajo delati pa,če so še tako nizko plačani. Bojim se, da gre za zmoto: štraj-kov (kot na »brezdušnem Zahodu«) seveda ne bomo uprizarjali, vsaj tisti ne, ki smo še »socialistično« vzgojeni. Utegne pa se znižati delovni zagon, podaljšajo se lahko čakalne dobe, prijaznost in ustrežljivost osebja morda ne bo več takšna kot doslej, čakalnice se utegnejo bolj počasi prazniti. Skratka, težko je pričakovati, da bi ob stalnih omejitvah, očitkih, da smo družbi v breme, zniževanju osebnih dohodkov in kar je še takšnih »ljubeznivosti«, da bi ob vsem tem motiviranost preživetja. Mimo čisto finančnih bo zvišanje participacije imelo tudi zdravstvene posledice: odlaganje nujnih zdravniških pregledov in prepozni pričetek zdravljenja, zanemarjeno zobovje, ponovni porast tki. socialnih bolezni, razmah mazaštva, ki bo nudilo cenejše »usluge« itd. Za preventivne dejavnosti, patronažno službo, zdravstveno prosve-tljevanje ter vsa področja javnega zdravstva, vključno s higijensko-epi-demiološko službo, bo vedno manj sredstev, saj ta področja pri svojem delu ne morejo izkazati takojšnjih rezultatov. In zaradi tega, po preso- ji nekaterih »jastrebov« v vladi, lahko počakajo na boljše čase, (ki pa na ta način ne bodo nikoli nastopili.) Zaključimo lahko, da so grozeči ukrepi ne le sad razpada gospodarstva in splošnega osi-romašenja vseh področij javnega življenja, marveč tudi posledica primitivnega pragmatizma in napačne presoje tega, kaj je resnično pomembno in kaj ne. če bomo nedejavno in brez opozarjanja čakali na to, da bodo ti in takšni ukrepi uveljavljeni ter pričeli učinkovati, bo za kakršnokoli zdravljenje že prepozno. Dr. B. Celcer ZDRAVSTVO NA PREPIHU Stara, vsakoletna pesem se ponavlja - ko so že trije meseci mh mo, začenjamo pogovore o denarju za zdravstvo, o varčevalnih ukrepih in spremembah. Ugotavljamo, da je zdravstvo, kot ga imamo, predrago za našo gospodarsko sposobnost. Enotni smo si, da je treba nekaj storiti (že precej let to vemo), pa spet uvajamo kratkoročne restriktivne ukrepe, ki bodo razbesnili tako zavarovance kot izvajalce v zdravstvu. Kasnimo pa spet z odločno usmeritvijo, ki bi generalno spremenila odnos do zdravja, zdravljenja in zdravstva. Pocenili bi radi zdravstvo, ga priredili, postavili na realne in ekonomske temelje - pa nočemo razreševati osnovnega ekonomskega in socialno medicinskega problema: cene in koristi od vloženih sredstev. Ali vložiti milijon dinarjev v eno operacijo (nedvomno pomembno za človeka, ki mu s tem podaljšamo življenje, in pomembno za uveljavitev strokovnega znanja naših specialistov) ali s tem milijonom plačati celoletno delo zdravnika in sestro v nekem kraju. Dilema je huda, zdravstveni delavci in uporabniki niti nočemo govoriti o njej. valcev participacije in njeno občutno povečanje, več zdravil v prosti prodaji, zmanjšanje zdraviliškega zdravljenja, omejitve prevozov z re-šilcem, ukinitev zobnoprotetičnega zdravljenja itd. Participacija postaja torej važnejši del pridobivanja sredstev. Nedvomno bo težko prizadela prav večino - to je sloj s srednjimi plačami, ki že tako nima nikjer olajšav in subvencij. Če bodo zaradi tega ljudje odlašali z obiskom pri zdravniku in če bo le nekaj ljudi zamudilo ustrezen čas za diagnozo in pravočasen začetek zdravljenja hude bolezni, bodo posledice za posameznika in družbo dražje in bolj tragične, kot bo znašal njihov prispevek letos. Očitno bomo tudi neprizadeto gledali škrbasta usta naših delavcev, saj si bodo zobno protetične nadomestke lahko privoščili le ljudje z nadpovprečnimi dohodki -tako kot dražje avtomobile in hiše. Naj se že od daleč vidi, kateremu sloju pripadaš! (Morda pa menimo, da bo standard še toliko padel, da tudi za meso in sadje ne bo več denarja, kruh pa raztopljen v vodi tudi lepo popiješ brez zob.) Pose- AGONIJA, KI NI OD VČERAJ dnišnica v Postojni. Proučili naj bi položaj bolnišnice Trbovlje ter zmanjšali število otroških postelj v Ljubljani. Da smo se že doslej poskušali racionalno obnašati, pričajo naslednji podatki: V zadnjih desetih letih smo zmanjšali posteljni fond za 1339 postelj (12 %), ležalno dobo v bolnišnicah pa smo skrajšali za 16 %. Bistveno smo upočasnili zaposlovanje strokovnega kadra, število nezaposlenih zdravnikov in sester narašča. Novega zaposlovanja skoraj ni, nadomeščajo se le trajni kadrovski izpadi. Na- zdravstvenih delavcev ostala enaka. 5. Participacije bo po novem moral plačevati širši krog uporabnikov, saj je bilo doslej 70 % pacientov oproščenih. Zvišale naj bi se za 30-50 %, nekatere storitve, kot so zobna protetika, korektivna plastična kirurgija, reševalni prevozi, ortopedski pripomočki, vrsto zdravil pa bo treba deloma ali v celoti plačevati iz lastnega žepa. To bo žal v prvi vrsti prizadelo socialno šibke: upokojence, brezposelne, delavce z nizkimi dohodki in številnimi družinami - tiste, vedno številnejše skupine prebivalstva, ki so že zdaj na robu Za zdravstvo bo letos na razpolago okrog deset in pol milijarde din, kakšno petino manj, kot bi potrebovali in menda desetino manj, kot se naj bi za zdravstvo zbralo s prispevki. Kam bo ta desetina šla, še ne vemo. Če bodo OD padali, oziroma če bodo podjetja oproščena prispevkov, se seveda še toliko ne bo zbralo. Lansko leto smo preživeli sorazmerno dobro, saj tudi izgube niso velike, vendar smo za lani dobili tudi že del letošnjih sredstev, zato je perspektiva toliko slabša. Ukrepi so že znani: ukinitev investicij, manjšanje uvoza zdravstvenega materiala, razširitev kroga plače- bej krivično je to za populacijo nad 50 let, ki je do sedaj mnogo prispevala, ni pa imela v mladosti ustreznega preventivnega zobozdravstva. Bolnišnične kapacitete so problem zase - preveč jih je, če se primerjamo z drugimi, pa še premalo, če vemo, da nimamo drugih ustreznih zavodov za nego in oskrbo pomoči potrebnim. Preden jih ukinemo, bi morali okrepiti še zdravljenje na domu, razbremeniti specialiste nepotrebnih pregledov, ki jih zahteva administracija in usposobiti osnovno zdravstveno službo za dokončno obdelavo bolnika že na tej ravni. Posebna »novost« je predvideno zmanjševanje sredstev za osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Ideja je vredna nagrade, saj se edino v tej postavki a prištediti res veliko denarja, e več bi ga prištedili, če bi plače zdravstvenim delavcem kar ukinili -opomoglo bi si gospodarstvo, proračun bi bil nižji, pa še ostali porabniki bi lahko dobili več. Zdravstveni delavci pa naj delajo na »etični pogon« - dokler bi pač mogli - ali hoteli. Vedeti je namreč treba, da smo že do sedaj izplačevali okrog petino denarja več, kot smo za plače v kalkulaciji dobili. Notranjih rezerv zato ni več. V Koroškem zdravstvu pa zasluži specialist sedaj neto 12.600 din ter zdravnik in zobozdravnik 10.400 din. Vsak komentar je odveč - čujem pa, da se je neka zdravnica že zanimala, če lahko dobi službo čistilke v neki državni ustanovi, ker bi menda tam zaslužila več. Menda so rezerve v številu zdravstvenih sodelavcev in administra- ciji. Zadnje čase kroži v javnosti podatek naše ministrice, da je v zdravstvu na 1 zdravnika in zobozdravnika kar 6 ostalih delavcev. No, pri nas seveda ni tako. V Koroškem zdravstvenem domu je to razmerje 1:3 do 4. Vprašljiv pa je sploh smisel take primerjave - saj psihologi, logopedi, fizioterapevti, sanitarni tehniki in še mnogi drugi delajo in pridobivajo svoj dohodek neodvisno od zdravnikov. Tudi v pričakovanju novih normativov v KZD nimamo hudih težav, ni nas veliko preveč, tudi če se primerjamo z najbolj restriktivno varianto. Administrativne službe smo že v decembru zmanjšali za 10 %, do konca leta jih bomo lahko še 20 % - več pa ne bo šlo. če pa vemo, da je administrativcev le okrog 7 % vseh delavcev v KZD, vemo, da tudi odpust vseh administrativnih delavcev ne reši problema zdravstva - niti omilil ga ne bi bistveno. dr. Franc Ivartnik KOROŠKO ZDRAVSTVO NA RAZPOTJU Z 31. marcem 1991 je prenehala z delom delovna skupnost skupnih služb SOZD-a Koroško zdravstvo. Tako je SOZD Koroško zdravstvo, ki bi mu čez dober mesec zapisali desetletnico obstoja, dokončno usahnil. Zasadili so ga delavci Koroške lekarne Ravne na Koroškem, Koroškega zdravstvenega doma Ravne na Koroškem in Splošne bolnišnice Slovepj Gradec. Rasel je z njihovim razpoloženjem, ki ga je netila vrsto let želja po trdnem medsebojnem sodelovanju: da bi združeni, prihajajoči iz raznolikih delovnih okoljj čimbolj uspešno uresničevali zdravstveno varstvo, krepili svoj materialni temelj, znanje, sposobnost in zavest o pomembnosti zdravstvene dejavnosti, kot tudi lažje kljubovali oviram, ki pogosto spremljajo opravljanje te dejavnosti. Mogoče je z leti res zbledela učinkovitost medsebojnega sodelovanja na posameznih strokovnih in drugih delovnih področjih, a navzlic temu, pa čeprav se bo našel kdo, ki bo temu oporekal, smo dosegli na skupaj prehojeni poti pomembne razvojne rezultate. To dokazujejo številni novi kadri, nova oprema in prostori. Navkljub viharnim razmeram v družbi smo zadovoljivo reševali finančna in druga ekonomska vprašanja, kar izpričujejo številke iz poslovnih bilanc. Tudi Korošci se lahko pohvalimo z visoko ravnijo zdravstvenega varstva! Kakorkoli že, brez velikega hrupa smo se poslovili od SOZD-a Koroško zdravstvo. Morda se bo kdo čutil opeharjenega, ko ob predlogu prenehanja SOZD-a ni imel možnosti povedati svojega mnenja, suj referendumska odločitev ni temeljila na dovolj poglobljeni strokovni analizi in oceni skupnega dela in poslovanja. Marsikaj nismo uspeli uresničiti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, a vendarle je ostalo še veliko niti, ki nuj bi vezale to koroško zdravstvo. Novi proračunski sistem financiranja in omejeni regijski prostor, kjer opravljamo zdravstvene storitve, nas silita k medsebojnemu sodelovanju in nas postavljata tudi v prihodnje v medsebojno soodvisnost. Spoznanje o (morebitnih) trdnejših povezavah bo še prišlo, ko bo uzakonjen novi sistem zdravstvenega varstva, ki ga po polževo pripravljajo pristojni državni kabineti. Ze sedaj bomo na nek način morali sodelovati, pa čeprav so delovne organizacije koroškega zdravstva že krenile po samostojni poti kot novi zavodi. Grozi nam namreč, da bomo morali zaradi obubožanja gospodarstva in ljudi krepko znižati raven zdravstvenega varstva. Resno je ogrožen družbenoekonomski položni zdravstvenih zavodov in njihovih delavcev. To potrjujejo in pogojujejo ukrepi slovenske vlade in parlamenta. Kakšna bo nova podoba in usoda koroškega zdravstva? O tem bodo imele zadnjo besedo koroške občine, ki se doslej v zvezi z vprašanjem reorganizacije v koroškem zdravstvu niso dovolj zavzeto ukvarjale. Adi Cigler Zgledujemo se po Evropi: včasih 20., včasih 19. stoletja NIKO Zasedanje SO Ravne NIHČE ŽEJEN ČEZ VODO Na petkovem 9. zasedanju vseh treh zborov ravenske občinske skupščine so sprejeli letošnji proračun občine - ker so vsi tako hoteli. Hotel je predlagatelj izvršni svet, ker je bila že časovna stiska, in hoteli so poslanci, kar so posamezniki v razpravi tudi jasno dali vedeti, ko so poudarili, da želijo razpravljati koristno in tako, da bo proračun sprejet. To pa nikakor ne pomeni, da je do sprejema prišlo hitro in orepro-sto. Ne, razprava je bila triurna, v njej se je oglasilo 20 delegatov, posredovali pa so čez 50 pripomb. Bila je to zanimiva razprava, že tudi s ponavljanji in nekaterimi preveč izpostavljenimi osebnimi interesi, na trenutke kar dosti zaostrena. Dala je 7 sklepov (objavljamo jih posebej), ki bodo oblikovali končno podobo letošnjega proračuna ravenske občine, katerega osnovna značilnost je po besedah podpredsednika izvršnega sveta Marjana Berložnika, »da je višina sredstev daleč prenizka, da bi postorili vse tisto, kar bi morali postoriti«. Ker končne vsote ni bilo mogoče več višati, saj jo je določila republika (če bi jo uspelo zvišati občini sami, bi ta spet takoj posredovala), je seveda prišlo do poskusov prerazporejanja sredstev znotraj proračuna. Vnela se je živahna razprava, komu vzeti in komu dodati: vzeti športu in dodati sociali, vzeti borcem in dodati sociali, vzeti strankam in dodati borcem, vzeti od plač upravnih organov in dodati sociali - možno je bilo le eno: dati, a prej vzeti! Največ jih je menilo, da je resnično premalo denarja za socialo, a so spremenili mnenje, ko je predsednik izvršnega sveta mag. Matic Tasič povedal, da pride večina sredstev za socialni program iz republike; od 40 milijonov DEM, kolikor jih je predvidenih za slovenske jeklarne, več kot tretjina za Železarno Ravne. POMLAD V ČRNI NA KOROŠKEM Topli dnevi prvega pomladanskega meseca so zvabili na piano tudi naše morda najbolj alpske krajane iz Črne na Koroškem. Mlade črnjanske mamice so na sonce popeljale tudi svoj naraščaj. Pa tudi kratek klepet se prileže. foto: kw Kljub nekaterim nespretnostim pri vodenju lahko z zagoto-vostjo trdim, da je bila to ena od kvalitetnih razprav ravenske občinske skupščine, in njenemu predsedniku Adiju Ciglerju je bilo žal, da že o osnutku akta na prejšnji seji ni bila takšna. Očitno, kot še na nobeni seji doslej, pa sta prišli prav v razpravi o proračunu do izraza tudi dve značilnosti ravenske občinske skupščine: moč in občutljivost na to, če hoče biti predlagatelj vehementen. Moč se je tokrat najbolj pokazala pri poslancih zbora združenega dela, posebej pri delegatki iz Železarne Ravne Heleni Bur-jakovi in delegatu Golfturista Frideriku Rusu.^lo je za moč argumentov, kar je bilo pri temi, kot je proračun, logično, saj, kot je rekel Rus: »Diskutira samo zbor združenega dela, ker ta ima probleme!« Izpostaviti velja še tvorno pripombo mag. Bojana Borstner-ja na finančni plan sklada stavbnih zemljišč. V njem je bilo okoli 400 tisoč din posebej določenih za plačilo upravnotehničnega dela, vsota pa je bila prav za ta namen določena že v proračunu. In prav na tem primeru je skupščina pokazala svojo občutljivost na vehehement-nost predlagateljev. Čeprav so si poslanci dali reči, da je do podvajanja prišlo, ker je sklad prvič v proračunu, pa so predlagatelju zamerili, ker napake ni priznal, ampak še naprej z vso silo gnal svoie. Na srečo je bil takšen en sam Po razpravi o predlogu odloka proračuna občine Ravne na Koroškem za leto 1991 je skupščina sprejela nasledpje sklepe: — Iz naslova odloženih prispevkov se opravijo kompenzacije, o čemer odloča skupščina (če bi odložene prispevke šteli v prihodke proračuna, bi za toliko manj dobili republiških sredstev). - Železarna Ravne lahko del ' odloženih prispevkov nameni za vzdrževanje športnih objektov. - Rebalansa proračuna ne more izvajati izvršni svet sam (9. člen odloka o proračunu se v celoti spremeni). - Skupščina zadolžuje izvršni svet, da takoj pripravi odlok o vzdrževanju gozdnokamionskih cest ter izvedbeni načrt, kako ceste takoj sanirati. - Vsota za pospeševanje kmetijstva se s 680 tisoč din poveča na 780 tisoč din, vendar z zmanjšanjem postavke za »varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč«. - Za delo OO ZB NOV se nakaže del sredstev iz sredstev za delo strank. - Sredstva za delo upravnih organov se zmanjšajo za 5 %. skupščinski primer, kajti sicer se je dalo na seji prepičati, da se izvršni svet zaveda moči v poslanskih vrstah. Ve, da se žejni čez vodo poslanci ravenske občinske skupščine zlepa ne pustijo peljati, zato se jim za spodrsljaje, v glavnem nehotene, sploh ni pod čast opravičiti in spravljivo nastopati. Ne nazadnje je moč skupščinskim poslancem priznal tudi predsednik, ki je zaradi nesklepčnosti v sredo (da je morala biti skupščina nato na velikonočni petek), njih same pozval, da se opozorijo na dolžnosti. Ker je zaradi obsežne problematike tudi druga skupščinska točka Poročilo Uprave inšpekcijskih služb Dravograd za leto 1990 trajala dolgo, so se poslanci odločili za nadaljevanje skupščine v torek, 2. aprila, ob 12. uri. O njem bomo pisali v naslednji številki Prepiha, Helena Merkač Ravenska vlada ocenjuje razmere V PRIMERJAVI S SLOVENIJO SMO NA SLABŠEM »V primerjavi z republiko se trendi, ki vodijo navzdol, pri nas nadaljujejo. Industrija se počasneje kot drugod prilagaja novim razmeram, kljub pomanjkanju naročil in nada-Ijnemu upadanju fizičnega obsega proizvodnje, ostaja na stroškovni strani položaj nespremenjen. Še vedno se v podjetjih držijo utopistične možnosti, da bodo s povečanim obsegom proizvodnje, slonečim na naročilih, stroške zmanjšali. Sicer pa [im preostajata samo še dve sa-nsi. Prva zahteva zmanjšanje stroškov na realno stanje, po drugi pa čaka podjetja stečaj.!« Tako bi lahko strnili oceno ravenskega IS, ko je v petek razpravljal o rezultatih lanskoletnega poslovanja in aktualni gospodarski problematiki. Sicer pa v občini zvonijo že vsi alarmi, saj se je obseg proizvodnje zmanjšal še za dodatnih 30 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čudeži, ko v podjetjih še uspevajo zbrati denar za plače, pa se ne morejo ponavljati v nedogled. »Ali smo v tej regiji res toliko manj sposobni, da smo se znašli v tem položaju?« se je vprašal Janez Pačnik, v.d. direktorja mežiškega Rudnika in hkrati odgovoril, da gre prav gotovo tudi za to, da je ravensko gospodarstvo, še posebej industrija, pod neposrednim vplivom dogajanja v okolju. Obenem pa sta obe največji podjetji v Mežiški dolini pod dodatnim pritiskom, saj morata voditi tudi socialno politiko. Nihče namreč ne ve, kako reševati probleme z ljudmi, saj v dolini ni drugih delovnih mest. Ob razgrnitvi perspektive je Janez Pačnik poudaril, da odslej brez stresov tudi v Mežici ne bo šlo več, saj je padlo v vodo kar nekaj poslov, od katerih so si obetali delo in zaslužek. Še ta teden bo moralo na čakanje več delavcev Tovarne akumulatorjev (pridružili se bodo tistim iz Elmonta), nič dobrega pa se ne obeta tudi drugim. Opozoril je, da bi IS moral ob gospodarski strukturi občine položaju v industriji posvetiti več pozornosti, med vrsticami pa tudi na nikoli poravnane občinske obveznosti do delnega financiranja zapiranja jame. Vida Lotrič je tokrat spregovorila nekaj besed tudi o železarni, saj se generalni direktor vabilu na sejo ni odzval. Povedala je, da so trenutno v brezvladju, saj nimajo upravnega odbora, delavski svet je brez kompetenc, v železarni pa ogromne težave. Dejala je, da je koncern s tako organizacijo (19 podjetij) nemogoče obvladovati. Seveda pa vsi čakajo na odločitve novega lastnika - države in slutijo korenite spremembe. Te bodo pomenile veliko težavo tudi za občino. Povedala je še, da vsi upajo, da bo republika poskrbela za nezaposlene, spregovorila pa tudi nekaj o vzrokih za ta položaj. P® njenem gre za pomanjkanje menedžerjev, saj je tehnološkega znanja dovolj. Komunalno podjetje Prevalje je občinski vladi na Ravnah predložilo, da cene vodarin, kanalščine in odvoza smeti zviša vsaj toliko, da bo pokrita enostavna reprodukcija. IS je nove cene potrdil. Za vodarino bodo občani ravenske občine plačevali po novem (od 1. aprila) 4,30 din/ m3, kanalščino 1,55 din/m3, odvoz smeti pa po 1,43 din/m2. Cene so se tako zvišale za 12,23 in 21%. Izvršni svet pa ni sprejel predloga za dvig cen stanarin in najemnin. Te naj bi se po predlogu Sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj zvišale 1. aprila za 25 %. V razpravi je prevladala ocena, daje socialni položaj občanov že dovolj ogrožen. ____________________ Jožko Kert je v razpravi samokritično opozoril, da na Ravnah spet nekaj čakamo, tokrat - kaj bo z nami naredil nekdo drug. Problem Železarne je označil kot pretežno marketinški in primerjal kneževino Liechtenstein, ki proizvede in proda na leto 12 milijonov ton jekla, Slovenci pa ga v treh železarnah proizvedemo skupaj 500.000 ton, a ga ne znamo prodati. Vodstva podjetij samo gasijo požare, vprašanje pa je, kako omiliti položaj po socialnem udaru, ki grozi. »Sram me je«, je 'dejal, »ker še vedno ne gremo vzporedno v ustvarjanje novih delovnih mest. Menim, da je po človeški plati to prava pobuda za Izvršni svet, da zastavi ustrezne aktivnosti tako, kot je treba!« E. Prošt Glede na to, da gozdnokami-onske ceste, ki so dobesedno čez noč ostale brez gospodarja, nezadržno propadajo, so se na IS dogovorili, da vlada pripravi predlog. kako preprečiti njihovo nadaljnje uničevanje. Andrej Bukovec, šef odseka za stanovanjsko in komunalno-cestno gospodarstvo, je ob tem poudaril, da je sedaj stanje nesprejemljivo. Omenil je 11 km dolg odsek ceste v Javorju, ki so jo uničili kamioni, ko so prevažali les v Mozirje, uničena cesta pa naj bi bila po mnenju nekaterih zdaj problem ravenske občine. V občinskem proračunu tega denarja ni, dosedanji upravljalci pa se, kot kaže, za nič več ne brigajo. MATERE SMO PRAZNOVALE Pomlad in sonce in praznik vseh mater - vse to se v enem dnevu ne da dojeti. Po cesti se vije množica slavljenk in z njihovih lic je razbrati brezskrbnost in topel občutek ob nekem spoznanju, spomnili tisti, ki jim mati največ pomeni. Zbrale smo se v veliki dvorani in jo do zadnjega kota tudi zasedle. Zbor samih mladenk »v belem« je že na začetku zapel o nas - materah, ki so in še bodo nepogrešljive na tem našem planetu. Prisluhnile smo še kratki razpravi o vlogi matere, ki mora od ranegajutra do poznega dne slediti otroku, mu dajati nauke in ga v dobrem in hudem znati postaviti na pravo pot življenja. Sledile so recitacije in nadvse lepe misli o materi. Brhka mladenka je kot ustvarjena za vtise, ki lahko sežejo prav tja do srca, s skrbno izbrano vsebino in lepo slovensko besedo vodila to lepo predstavo. Tudi mladeniču ,ki je nastopil s citatom iz »Cankarjeve Črtice« ,smo s solzami v očeh sledile spominu na mater, ki joje sin pred svojimi sošolci povsem zatajil. Po drugi strani je, kot v opravičilo, nastopil Prežihov Voranc s solzicami, ki jih je z neizmerno ljubeznijo podaril svoji - tudi preprosti materi. Prebrana je bila tudi sočutna pesnitev mladega »Srečka Kosovela«. Med vsemi temi nastopi pa so prihajale na oder posamezne skupine pevcev in glasbenikov in se izkazale s še kar zahtevno cerkveno in moderno glasbo. še bi sedele in poslušale, uživale in se veselile v tej brezskrbni družbi, kjer niso manjkali niti predstavniki cerkve, še več, bili so tudi prireditelji te naše nepozabne in z vso ljubeznijo pripravljene proslave. Take in podobne slavnosti bi bile tu - na naših Prevaljah še večkrat zaželjene. Ob koncu smo bile vse matere obdarjene še s šopki cvetja in polnimi pladnji raznih dobrot, tako, da presenečenja ni in ni hotelo biti konca. Hvala vsem - za vse! Mojca K V štirih letih, kolikor obstaja duet AFTER EIGHT, so njegovo igranje dodobra spoznali tako na Koroškem kot širom Slovenije in tudi v sosednji Avstriji, kjer sta fanta tudi veliko nastopala. GORAZD in MATEJ sta pred štirimi leti takorekoč orala ledino tovrstnim zasedbam pri nas, zato ne preseneča dejstvo, da sta tudi danes med najboljšimi in najbolj iskanimi, čeprav njun repertoar temelji na plesni glasbi, pa fanta nista ostala samo »barski« duo, ki igra od osme zvečer naprej (?Ter eight), ampak sta se lotila tudi lastnih skladb in uspela tudi na tem področju. Posnela sta jih že nekaj, pred kratkim tri nove v studiu 26 Radia Slovenija. Sodelovala sta na POP DELAVNICI, kjer sta dosegla peto mesto s skladbo NIKOLI VEČ, v samozaložbi pa sta izdala tudi kaseto s priredbami znanih evergreenov. Med novimi posnetki je tudi priredba znane skladbe ELTONA JOHNA - SACRIFICE. Gorazd, ki je sam prevajal besedilo te skladbe, je priznal, da je bil to zanj trd oreh, vendar je to počel s posebnim veseljem in pričakovanjem, saj mu je glasba Eltona Johna zelo pri srcu. Gorazd se tudi sicer največ bavi s prevajanjem in pisanjem besedil ter z vokalnim delom skladb, Matej pa komponira in programira. Konec koncev sta samo dva, ki predstavljata cel bend, zato je njuno delo težko in zahteva veliko časa, truda in znanja. Slednjega jima ne manjka - to vedno znova dokazujeta s svojimi kvalitetnimi nastopi v živo in s posnetki svojih skladb. Sicer pa nimata kdove kako visokoletečih ciljev. Kot večina glasbenikov si želita še veliko uspešnih nastopov, veliko posnetih kaset in morda celo CD ploščo z lastno glasbo. To pa niso nedosegljivi cilji - za AFTER EIGHT že ne. Pa veliko sreče!! B. Kolerič ZA MLIN NA MURI Petek, 5. aprila, bosta zapolnila dva pomembna medijska dogodka. Na Prevaljah bo od 20. ure dalje velika zabava, od katere bo izkupiček namenjen za mlin na Muri. Kot je znano, so Zeleni Pomurja pričeli z akcijo izgradnje mlina na Muri, ki gaje pred časom odnesla voda in čas. Na Prevalje pa bo prišel najbolj znani Prekmurec Vlado Kreslin, Korošec Milan Pečov-nik-Pidži in skupina Gambrinus iz Maribora. Zabava v Družbenem domu bo trajal do jutra. Popoldan pa se bodo v biljardnici Lečnik na Ravnah spopadle tri ekipe v treh disciplinah. Ekipo Mlina bodo sestavljali vsi glasbeniki, ki bodo zvečer nastopili na Prevaljah, iz Ljubljane bo prišla ekipa revije Mladina in seveda ekipa Prepiha. In še discipline: biljard, pikado in fliper. Skupščina: APRILA SPET O PRORAČUNU Že uvodne razprave o predlogu proračuna so pokazale, da poslanci ne morejo mimo vse bolj zaostrene situacije na socialnem področju, s tem pa je povezano še odpiranje novih delovnih mest, v krajevnih skupnostih pa se ne morejo sprijazniti z upočasnjeno realizacijo programa samoprispevka. Skupno zasedanje vseh zborov slovenjgraške skupščine v torek, 26. marca, je bilo kljub predhodni obravnavi osnutka v celoti v znamenju proračuna. Predlog je bil pripravljen v podrobnostih in morda je prav to pripomoglo, da je v razpravi lahko kar vsak poslanec našel postavko, ki bi jo po njegovem okusu lahko skrajšali za kak dinar ali pa jo tudi kar črtali. Posebej se je zavzemal za prekanaliziranje dela denarja iz drugih sfer (varstva naravne in kulturne dediščine) v socialo Miroslav Garb, ki je med drugim dejal tudi naslednje. »Zaščiti- Janez Komljanec, predsednik IS, je povedal med drugim tudi naslednje: »Mi pogodbe Fecra z Nierosom nismo videli. Lahko pa povem, da je hotel gospod Niederberger še več ugodnosti. Dejal je, da bi lahko dobil enako fabriko tudi v bivši Vzhodni Nemčiji, samo da bi mu tam dala za to nemška vlada še 30.000 mark in za pet let bi ga oprostila plačila davkov. Lahko pa bi postavil enako novo tovarno blizu meje v Avstriji in zaposlil te iste delavce, ki so zdaj dobili delo v Nieros-Metalu. Moram pa povedati, da Fecro ni značilna, temveč izjemna slika našega gospodarstva. Podobne zagate nas čakajo še v Uteksu, Lesu, Novi opremi. Slovenski kolaps bo zadel tudi nas...« Razprava o socialnem položaju v slovenjgraški občini je pokazala, da poslanci razmišljajo tudi tako: »Neproduktivno je podpirati neproduktivnost«. S tem so menili, da je denar za socialo treba usmerjati tako, da bodo ljudje tudi sami začeli skrbeti za svojo eksistenco. Dr. Simoniti iz splošne bolnice je spomnil na mnoge primere, ko ljudje tudi za plačilo nočejo skrbeti za pomoči potrebne in opozoril, da beda vse bolj postaja tudi miselna. Seveda seje odzval Miroslav Garb in zahteval, da s takimi možnostmi seznanijo delavce, saj so mnogi za vsakdanji kruh pripravljeni prijeti za vsako delo. mo vendar tudi našo živo dediščino, delavce, ki čakajo na delo, ali pa so na cesti!« Okoli sredstev za socialno varstvo se je beseda sukala še večkrat. Občinska vlada je sicer skušala razložiti, da se denar za socialne programe že zbira v republiki in da ima center za socialno delo v občini za del svojega programa sredstva zagotovljena iz Ljubljane. Ni pomagalo! Naslednja čer, na katero je naletel predlagatelj, so bile krajevne skupnosti, ki zahtevajo hitrejše uresničevanje programa samoprispevka. V Podgorju opozarjajo na gradnjo mrliške vežice, ki so jo ob sprejemanju programa obljubljali. Mirko Tovšak, ki je sedel v predsedstvu skupščine, pa je dejal, da se ne strinja z interpretacijo IS, ki je skušal razložiti, da je denarja za vse premalo in da bo treba na kakšno stvar pač počakati. Prav za mrliško vežico v Podgorju pa je Janez Komljanec, predsednik občinske vlade, povedal, da stane po današ--njih cenah 2 milijona dinarjev, s samoprispevkom pa se jih zbere samo 400 tisoč. Manjkajočega denarja ni od kod vzeti. Vseeno je Mirko Tovšak menil, da bi se manjkajoči del sredstev moral zagotoviti s proračunom. Tudi ta dilema je obvisela v zraku, občinski IS, ki je skušal prepričati poslance, da naredi vse za ravnotežje v občini, pa bo moral še enkrat pretehtati svoj predlog. Ker je bilo očitno, da IS ni pripravljen kar tako popustiti pred zahtevami poslancev in so se v razpravi pojavile že kar pavšalne pobude o znižanju vseh postavk na indeks 105, poslanci pa so zahtevali tudi analizo stvarnih socialnih razmer v občini, so s preglasovanjem odločili, da IS predloge skupščine preuči, podaljšali pa so odlok o začasnem financiranju občinskega proračuna. -E. Prošt Kot je povedal na zasedanju skupščine Viktor Mravljak, je bilo konec februarja nezaposlenih nekaj več kot 400 delavcev, približno toliko pa jih je bilo tudi na čakanju na delo. V slovenjgraški občini, iz katere se vsak dan vozi na delo v ravensko in velenjsko 2000 delavcev, je marsikaj odvisno tudi od tega, kako se bo položaj razvijal v teh občinah. Posebej je omenil ravensko Železarno. Zanimiva diskusija seje razvila tudi ob pobudi, naj se občinska uprava odpove regresom za letni dopust, saj je to ob vprašanjih izplačil osebnih dohodkov delavcem sporna postavka. Upravo je zaščitil predsednik Janez Komljanec, kije dejal: »Dokler bo imel regres Lojze Peterle, ga bom imel tudi jaz, in dokler bodo imeli regres v republiki, ga bomo imeli tudi na naši občini!« Saj ni res — pa je Zopet sem z vami, s čisto novo temo - o dveh resnicah v današnjem življenju, za katere se nihče ne čuti krivega, ogroženi pa za-manj čakajo odrešenika, ki jih bo rešil. BERAČI! Kraj dogajanja sploh ni važen, lahko bi vzel katerokoli mesto, na žalost pa tudi Slovenj Gradec. Ti berači, na katere mislim, so črne ovce vsakega mesta (tako jim vsaj pravijo), nihče od vseh, ki jih tako imenujejo, pa noče razumeti dejstva vsega tega početja. To so mladi ljudje, tam nekje od sedemnajst let starosti naprej. Zbirajo se v grupah kar na javnih mestih, od dolgega časa popivajo in beračijo pri mimoidočih za denar. Radioamaterji pregledali delo /van Mihev -prvi z desne Na 19. konferenci radioamaterjev Slovenije, ki je bila tokrat v Slovenj Gradcu, so slovenski radioamaterji pregledali štiriletni uspeh svojega dela. Konference se je udeležilo preko sto predstavnikov slovenskih radioklubov, v katerih je včlanjenih preko osem tisoč članov. Na konferenci so posvetili največ časa sprejemanju statuta, v katerem so zlasti podčrtali, da se bodo odslej radioamaterji iz tistih krajev, kjer nimajo svojih klubov, lahko neposredno vključevali v zvezo. Ob koncu konference pa so podelili še priznanja in nagrade za memorial Pohorje 1990. Do poznih jutranjih ur so se radioamaterji zadržali na srečanju, ki ga imenujejo »hamfest«. Od marsikoga sem že slišal, da je dejal, naj gredo raje delat,kot da se tako nastavljajo po mestu. Toda vedno sem se vprašal -Kam? dobro vemo, da že priden delavec ne ve več, kako dolgo bo še hodil v službo. Kako naj si kdo od teh beračev sploh predstavlja, da ga bodo kje vzeli v redno delovno razmerje? Ob gledanju vsega tega sem se globoko zamislil. Le kaj nam prinaša prihodnost? Če bo šlo tako naprej, bomo berači prav vsi. Verjetno nam bo pot v Evropo zaradi tega zaprta. Premislimo o tem danes, da ne bo jutri prepozno! NEUMNE TRDITVE Druga tema se prav tako dogaja v sedanjosti. Prav pred kratkim so neke besede med upokojenci ustvarile velik strah. Neki brihtnež je nekje izjavil, da so za upokojence pokojnine zagotovljene samo še letos, za drugo leto je pa že vprašljivo, če bo denar za njih. Ne vem za gotovo, kam vodi ta namig iz govoric, vendar se mi zdi zelo nemogoče in nesmiselno vse skupaj. Vsak upokojeni je vendar s svojim delom vlagal denar, da bo na stara leta lahko živel. Vsakemu delavcu se odvaja denar za pokojnine. Potemtakem bomo najprej propadli mi delavci, šele potem naj bi zmanjkalo za upokojence. Po moje je ta strah čisto odveč, toda pri nas vemo, da je vse možno. Obe resnici, ki sem vam jih opisal, sta globoko za premisliti. Toda - mislijo naj tudi tisti, ki so odgovorni za njih. Zlatko Škrubej Šmartno/Slovenj Gradec Slovenj Gradec: PRENOVA MESTNEGA JEDRA NA STROKOVNIH OSNOVAH kulturne dediščine, nadomestiti in izboljšati manj kvalitetne dele jedra in stavb ter dopolniti ali prerasti neustrezne ali nerazvite sestavine v kvalitetnejše in bolj mestotvorne. Tačas je v teku prva faza, ki obsega pripravo prostorske in arhitekturne dokumentacije ter drugih študij. Sredi lanskega leta so v Slovenj Gradcu že bili študentje fakultete za arhitekturo, ki so opravili temeljito preslikavo mestnega jedra. Študentje so pod Fistrovim vodstvom opravili pomembna terenska dela okrog pridobivanja strokovnih podlag, kot je ocena stanja, arhitekturno tehnične značilnosti ipd. Pri izdelavi spomeniško varstve- Projekt pa poleg Glavnega trga zajema še Trg svobode, Meškovo, Cankarjevo, Ozko in Šolsko ulico, Vorančev trg, del Pohorske ceste in začetek Francetove. Gre za okoli 120 objektov, v katerih prebiva preko 500 meščanov. Pričenja se tudi obdobje, ko bodo usmerjali gradnjo, ali natančneje - obnovo stanovanj v mestnem središču. Ta stanovanja naj bi bila po nekaterih ocenah tudi za petino cenejša, mestu naj bi dala še več življenja. Pritličja mestnih hiš bodo namenjena za trgovino, primerno obrt in podobno. V mesto bodo speljali tudi plin, tako da bi izginila drva in podobna navlaka z dvorišč, ki bi v prenovljenem mestu | MESTU DATI STARI BLIŠČ IN NOVO VSEBINO | Dvorišča z njih izgi naj bi v prenovljenem mestu dobila nov pomen, predvsem pa naj bi jnile drvarnice, skladovnice drv in druga navlaka. Priprave na gradnjo mestne obvoznice in priprave na prenovo starega mestnega jedra gredo v Slovenj Gradcu z roko v roki. Brez obvoznice tudi prenova mestnega središča ni mogoča, in je torej predpogoj za revitalizacijo. Zato je razumljivo, da so priprave na obvoznico korak pred prenovo starega mestnega jedra, kjer pa so se dela tudi že lotili. Treba je kar na začetku poudariti, da je staro mestno jedro Slovenj Gradec eden največjih arhitekturnih spomenikov v Sloveniji. To je mnenje dr. Petra Fistra z ljubljanske Univerze, ki tudi dodaja, da v jedru doslej ni bilo veliko napak in bo obnova lahko dosegla svoj namen. Zato so se dela lotili zelo strokovno in načrti prenove bodo predvidoma končani do konca tega leta. Prenova starega mestnega jedra naj bi sledila nekaterim osnovnim ciljem: ohraniti najkvalitetnejše spomenike ter identiteto naravne in Monografija Mislinjske doline Več kot milijon dinarjev je v letošnjem proračunu občine Slovenj Gradec predvidenih tudi za monografijo občine Slovenj Gradec. Občinska vlada je že imenovala uredniški odbor, ki mu predseduje profesor Tone Turičnik, monografija pa naj bi izšla v začetku prihodnjega leta. V Slovenj Gradcu so monografijo natisnili že leta 1981, vendar je kljub razmeroma visoki nakladi v teh letih že pošla. Pred desetletjem so natisnili 6000 izvodov, druga, popravljena oziroma dopolnjena izdaja, pa bo tiskana v 8000 izvodih (6000 v slovenščini, 2000 pa v nemščini in angleščini). Prve izdaje ni mogoče ponatisniti, saj so nekateri podatki že krepko zastareli. Težišče druge izdaje bo na zgodovinskih in kulturnih vrednotah, izpuščena pa bo dnevnopolitična podoba, notranjosti proizvodnih dvoran ipd. V novi monografiji tudi ne bo turistične komponente, saj vzporedno potekajo priprave za turistični vodnik občine Slovenj Gradec. Ta bo zajel pot po Mislinjski dolini (od Plude luknje, Doliča do Pameč) ter poslovne in turistične informaci- je' _____________________________________________-pe ne analize sodelujejo Slovenjgradčani z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, mariborski komunalni inženiring pa naj bi pripravil študije okrog reševanja prometne problematike. Delo na tem področju je zelo zahtevno in zahteva strokovni interdisciplinarni pristop. Na upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje projekt dejansko poteka že dve leti in ko bo načrt dokončan, se bodo domačini lahko lotili dela. dobila novo vlogo. Denacionalizacija bi to prenovo utegnila nekoliko zavreti, saj bo tudi v mestu vrsta zadev, ki jih bodo najbrž nekoliko dlje reševali. Sama obnova pa bo gotovo trajala desetletja ali še kakšno leto več. Ali bo Slovenj Gradcu uspel veliki met, kot je Mariboru z obnovo Lenta? (foto Jurač) -mp TP ŽILA SLOVENJ GRADEC se priporoča za nakupe v svojih prodajalnah v SLOVENJ GRADCU, v ŠMARTNEM in v MISLINJI. S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE S L 0 V E N J ° G R A D E C Dravograjčani imajo proračun: za javno porabo 64 milijonov. OBČINA SMO LJUDJE IN... PRORAČUN Dravograjska občinska oblast je edinstvena: od izhodišč je prešla takoj na predlog proračuna! Seje skupščine občine Dravograd so za javnost edini stik z uradnim dogajanjem v tej najmanjši koroški občini, saj je občinska vlada svoje seje za javnost zaprla. Čas bo pokazal - in svoje bodo morali reči tudi volile! -, ali je bila njihova oblast za zaprtimi vrati bolj uspešna. Po proračunu in razpravi na zadnjem zasedanju občinske skupščine sodeč tudi odborniki z vlado niso najbolj zadovoljni. Župan Vinko Podržan je vlado opomnil, da je od izhodišč za proračun pripravila kar predlog odloka proračuna - brez vmesnega osnutka, da bi lahko odborniki tudi kaj dodali ali odvzeli. Od koroških občin (nemara je to celo slovenski fenomen) si je takšno potezo privoščila samo dravograjska občinska vlada. Njen predsednik Mirko Kotnik se je sicer poskušal zagovarjati, da bi tudi izhodišča lahko imenovali osnutek, in s tem so se odborniki na koncu tudi sprijaznili. Sicer pa, kaj jim je ostalo drugega... Že okrog samega besedila odloka o proračunu občine Dravograd za leto 1991 je bila živahna razprava. Marjan Kovše se je vprašal, od kdaj je njihov izvršni svet tako glasbeno nadarjen, da si je v členu 10. polastil pravico, da »podrobnejšo razporeditev in višino sredstev za posamezne potrebe na področju kulture, telesne kulture in za glasbeno šolo razporeja Izvršni svet.« Občinska vlada se je prav tako odločila, da bo tudi podrobnejšo razporeditev sredstev sklada stavbnih zemljišč razporejala sama (na predlog upravnega odbora tega sklada), v proračunu pa bo teh sredstev kar 4,4 milijona dinarjev. Glede samega besedila je Vinko Podržan vlado tudi vljudno poprosil, da bi besedilo prevedla v slovenski jezik, saj je zaradi zapletenih formulacij bilo marsikje slabo razumljivo. Odborniki so tudi pogrešali kakšen člen, ki bi izvršnemu svetu zadal nalogo, da bi tu in tam o prilivu in porabi teh sredstev poročal pred občinskim parlamentom. O CENTRU Samo trije še verjamejo, da bo na Meži nekoč stal veličasten poslovno-trgovski center s 14000 kvadratnimi metri trgovskih, skladiščnih, gostinskih in še kakšnih površin. Med njimi ni več Mirka Kotnika, predsednika izvršnega sveta, ki je še par mesecev nazaj z veliko vehemenco zagovarjal gradnjo tega centra. Zdaj imajo pripravljen alternativni projekt, ki je precej manjših površin. Vendar pa bo prej treba prebresti še močvirje težav, saj se bodo morali dogovoriti z investitorjem Mercator Investo in podizvajalcem Koroškim birojem 88, ki pa je v stečajnem postopku. Kotnik se boji, da bo to pravdanje trajalo celo leto in bo tako po Dravi splaval denar za nerazvite, do katerega je občina Dravograd upravičena samo še letos. Mirko Kotnik zagotavlja, da za novo različico tega projekta obstajajo investitorji, na obljube sedanjih investitorjev okrog tujih vlagateljev pa tudi tovariš Kotnik ne da več kaj prida. CESTA SRAMOTE! Odborniki dravograjske občinske skupščine so se jezili, ker njihova občina nikakor ni sposobna urediti odseka magistralne ceste pod nekdanjim železniškim mostom, kjer je s cestnimi ograjami postalo novo ozko grlo. Željko Kljgjič je povedal, da je bilo na tem odseku nekaj hudih prometnih nezgod, in da je republiški inšpektor za ceste izdal že tri odločbe za ureditev odseka. Sama gradnja te ceste je tesno povezana z gradnjo trgov-sko-poslovnega centra, ki naj bi bil bližnjica v Evropo. Žal pa v Dravogradu niso uspeli urediti niti te 50 metrov dolge bližnjice, kjer je že utrjen in nasut tampon in bi lahko z malo denarja to tudi hitro asfaltirali. Vsak dan hodi v šolo z Meže veliko otrok in bati se je najhujšega, je opozoril Jože Žvikart. Vinko Podržan pa je dejal, da je sedaj nastala še večja sramota. Predsednik IS Mirko Kotnik je povedal, da za to področje obstaja kompleksen načet, ki ga ima v predalu republiška uprava za ceste. Kotnik pravi, da ni problem denar za asfaltiranje teh 50 metrov, ampak obstoječi načrti, ki jih občina brez soglasja republiške uprave ne sme spreminjati. Dravograjski proračun je spisan na nekaj lističih. Precej je tudi številk, vendar še vedno premalo, da bi odborniki res vedeli, za kaj bo denar porabljen. V postavki ko-munalno-cestno gospodarstvo je zapisanih več kot 4,4 milijone dinarjev, sledi pa vrsta dejavnosti - od vzdrževanja lokalnih cest, do vzdrževanja grobišč tujih armad. Iz tega pa ni razvidno, ali bo vzdrževanje teh grobišč dobilo toliko denarja kot lokalne ceste, manj ali več. Adi Kralj je bil v razpravi odločen in je dejal, da je premalo denarja namenjenega za delo krajevnih skupnosti. Skupaj je v proračunu za KS namenjenih 443 tisočakov, za delovanje strank (sem je vključen tudi občinski odbor zveze združenj borcev) pa kar 533 tisoč dinarjev. Kralj je predlagal, da bi se del denarja, namenjenega za stranke, preusmeril za delovanje krajevnih skupnosti, vendar je Dušan Kudrnovsky dejal, da se Ljudska stranka s tem že ne strinja. Odborniki so dobili na mizo tudi prvo številko občinskega glasila z »izvirnim imenom« Poročevalec. Stroški za to glasilo, ki bo izhajalo predvidoma enkrat na mesec, so vključeni v proračunska sredstva, namenjena za delovanje KS. Za glasilo predvidevajo v letošnjem proračunu okoli sto tisočakov. Mnenja so se kresala tudi okrog kulture, telesne kulture in glasbene šole. Željko Kljajič je menil, da je telesni kulturi glede na njeno množičnost odmerjenih premalo sredstev. Glasbeni šoli, kjer je bist- veno manj učencev kot rekreatorjev na igriščih in telovadnici, pa je vlada namenila več denarja. Marjan Kovše pa je menil, da občina mora imeti glasbeno šolo. Pred dnevi je mlada Dravograjčanka na republiškem tekmovanju glasbenih šol osvojila prvo mesto; vendar je Miran Švare k temu dodal, da le-ta obiskuje glasbeno šolo na Ravnah. Odnos do raziskovalne dejavnosti je izkazan tudi v proračunskih sredstvih: za kritje obveznosti iz leta 1990 je namenjenih 50 tisočakov, za pripravo in preverbo razvoja Libelič pa 39.616 dinarjev. Jani Kavtičnik je menil, da je tudi to preveč, saj doslej nobena študija ni dala rezultatov. Adrijan Zalesnik iz Libelič pa se je potegnil za svoj kraj in dodal, da je občina za Libeliče doslej pripravila samo študijo pridobivanja gramoza, ki pa je Li-beličani niso sprejeli. Drago Jurhar je opozoril, da v proračunu ni videti denarja za gozdne ceste, ki jih je v občini okoli 200 kilometrov in jih nihče ne vzdržuje več. Občinska vlada se je odločila za zanimivo strategijo: za razlago in za odgovore je skrbel Mirko Grubelnik, ki je v dolgotrajnem in dolgoveznem nastopu odbornike prepričal, da ni druge možnosti, kot da proračun sprejmejo. Proti sta bila le dva odbornika, in tako bo v letu 1991 za javno porabo v dravograjski občini namenjenih 64.625,979,00 dinarjev, za sklad stavbnih zemljišč pa še 4.421.000,00. M. Petek Iz seje Skupščine občine Radlje: Odborniki so sprejeli predlog občinskega proračuna, v razpravi pa so sodelovali člani izvršnega sveta, ki so predstavili programe in finančne potrebe za delo posameznih re-sorejev. Medtem, ko so brez razprave in pripomb sprejeli predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi SIS z območja občine Radlje, predlog odloka o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu in predlog odloka o dopolnitvah odloka o davkih občanov, pa je le bilo več razprave pri sprejemanju občinskega proračuna. Skupni prihodki proračuna znašajo 118.237.000,00 din. Pri prihodkih je občina zajela 4 milijone din iz sklada stavbnih zemljišč, ki je namenjen za financiranje nalog na področju komunalne dejavnosti, 6 milijonov pa bo znašal kredit, torej največ do višine 7 % od izvirnih prihodkov proračuna. Čeprav je težko iz prazne malhe karkoli deliti, pa je k razumevanju pomembnosti nekaterih nalog za občino še zlasti prispeval predsednik komiteja za gospodarstvo Franc Žaucer. Posebej je poudaril, da ni primera v proračunu, ko bi denar komurkoli jemali in ga namenili drugam, temveč so letos kljub težavam namenili nekaj denarja za nove naloge: za intervencije v gospo- darstvu, kjer gre predvsem za sodelovanje pri ustanavljanju novih podjetij in odpiranje delovnih mest (3,000.000,00 din), za dokončanje prizidka OŠ Muta (1,700.000,00 din), za odlagališče živalskih trupel (1,550.000,00 din), za turizem, predvsem za začetek izdelave projekta turističnega razvoja v občini (300.000,00 din), za kmetijstvo - za naloge, ki jim občina mora zagotavljati sredstva poleg republike (650.000,00 din) in za komunalne naloge - za sofinanciranje (3,070.600,00 din). Predsedstvo skupščine občine Radlje se je tokrat odločilo, da lahko novo ustanovljena stranka Sivi panterji skupščini predloži pripombe in stališča k proračunu in delegatska vprašanja. Odborniki pa so izglasovali, da bodo njihova stališča in pripombe kljub temu, da niso člani občinskega parlamenta, upoštevali. V razpravi o proračunu je bilo nekaj besed namenjenih gospodarskemu položaju podjetij, kjer so bili odborniki enotnega mnenja, da morajo biti tudi velike firme ob razvoju drobnega gospodarstva deležne večje pozornosti. Delegat Mirko OB DRAVI Gradnja nove tovarne na Dobravi - 1971/1973. Petrič je bil mnenja, da je stanovanjsko gospodarstvo preveč okleščeno, standard pa bo občutno padel, kajti denarja je letos le še za 2 ali 3 stanovanja. Jožica Andric je v razpravi poudarila, da bi pri osnovnem izobraževanju vendarle morali upoštevati plan sredstev na lansko realizacijo in da si mora IS še zlasti prizadevati za izenačitev osebnih dohodkov v šolstvu na ravni Slovenije. Menila je, da denar iz proračuna zadošča le za plače, za amortizacijo pa ga ne bo. V odgovor so ji pojasnili, da bodo šole odslej za tovrstna sredstva morale same poskrbeti. Delegatka Zelenih zgornje dravske doline Muta Marija Gerold je poudarila, da nam republika še zdaleč ne vrača toliko sredstev kot nam jih jemlje. Za ekološke raziskave in ureditev odlagališča odpadkov ni denarja. Se zlasti pa je menila, da je izvršni svet v proračun namenjal in razporejal denar, ki naj bi bil namenjen sanaciji Bistrice. Franc Žaucer je to trditev dosledno zanikal in pojasnil, da v proračunu ni denarja, ki bi kakorkoli bil povezan z Bistrico. Zeleni so v nasprotnem primeru že imeli pripravljen predlog za nezaupnico izvršnemu svetu. Delegat Leopold Čas je menil, da je vse premalo pozornosti namenjene spodnjemu delu občine Delavski svet Tovarne Muta se je na svoji redni seji 25. marca odločil in sprejel (do takrat samo vizijo) program razvoja podjetja Tovarna Muta ter potrdil bivšega direktorja Marka Rutarja za direktorja. Kar nekaj mesecev so se v Tovarni Muta pogovarjali o reorganizaciji tega podjetja, ki je (Podvelka, Brezno, Kapla, Remšnik), ves denar se vedno namenja le na zgornji konec. Nazadnje so delegati kljub realnim pripombam in pomanjkanju denarja predlagan proračun le sprejeli. Predsednik IS Franc Fras je še dodal, da je proračun že tako nižji za 20 % in znaša le 74 % poprečnega občinskega proračuna v Sloveniji. Vsako nadaljno nižanje bi bilo nerealno in problematično za normalno delo občine. Nekaj več časa so v razpravi delegati namenili problematiki gospodarstva, kjer smo slišali vrsto podatkov. Dela vse bolj primanjkuje, kar pomeni 1000 delovnih mest manj. Zaposlenost pa se bo zmanjšala še za 10 % (800-1000 delavcev). Izvršni svet, direktorji podjetij in tudi odborniki skupščine so bili enotni v zahtevi, da pošljejo republiški vladi predlog in zahteve po sanaciji gospodarstva, kajti v nasprotnem primeru ob sedanji obremenitvi podjetja ne bodo preživela. Delegati skupščine občine Radlje so sprejeli tudi posamezne programe po področjih dela izvršnega sveta in se enotno zavzeli za skrajno racionalno obnašanje na vseh področjih. v občini Radlje zaposlovalo 1400 delavcev. Tokrat so pripravili temeljito utemeljitev nove podobe podjetja, ki naj bi obdržalo fizično prodajo na ravni iz leta 1989, zmanjšalo število delavcev za 200 in obdržalo osebne dohodke na ravni povprečja industrije Slovenije. »Da smo bili tako neproduktivni, je posledica samo nas samih,« so kritično ocenili preteklo delo in ugotovili precejšen padec prodaje, ne le na tržiščih na jugu države, ampak tudi v Sloveniji. Zavedajo se, da jim tudi jutri ne more biti z rožicami postlano. S prvim aprilom bo Tovarno Muta sestavljalo pet družb. Kro-vna-matična družba Tovarna Muta bo ustanovila še štiri družbe z omejeno odgovornostjo, z lastnimi računi in lastno tržno ekonomijo. V matici bodo torej ostale najnujnejše funkcije: razvoj, strategija financ, kakovosti, investicije in trženje. Tako bo odpadla solidarnost, ki so je bili nekateri programi doslej sicer vajeni in brez nje ne bi preživeli. Matična firma ne bo imela interesa pokrivati izgub posamezne družbe, zanjo, bo smiseln le dobiček. Trg in kapital bosta torej tudi za Tovarno Muta osnova bodočega dela. Do konca leta bodo tudi posamezne družbe morale sprejeti pogoje skupnega dela in prizadevanj, da bo zamišljena reorganizacija lahko tudi zaživela. Skupaj bodo v prehodnem obdobju poravnali obveznosti za financiranje sprotnih funkcij, reševali obveznosti do odvečnih delavcev, obveznosti iz dosedanjega poslovanja ter izvedli inventure in bilance. Posebna skupna skrb in naloga bodo odgovornosti in izved- ARMATURE MUTA - Kar nekajkrat so prekinili delo v Armaturah Muta zaradi neizplačanih osebnih dohodkov, kajti pod streho Železarne Ravne (dogovorjeni so bili za izplačevanje OD v enakih terminih) so bili odvisni od njenega poslovanja in likvidnosti. Nezadovoljni pa so bili predvsem zato, ker njihova likvidnost ni bila vprašljiva. Vso to nezadovoljstvo je narekovalo tudi Armaturam, da se bodo osamosvojile, prav tako s prvim aprilom. Postali bodo samostojna delniška družba s svojim notranjim in deviznim računom. Armature so namreč še vedno ene izmed večjih izvoznikov v Koroški regiji. Letno izvo- ha kriterijev za odpust odvečnih delavcev. Sindikat, kadrovska služba, zavod in vodstva posameznih družb bodo sodelovali pri izdelavi programa za reševanje tehnoloških viškov. Na seji delavskega sveta so posebej poudarili, da ne bodo grobo odpuščali delavcev. Nenazadnje so Tovarno Muta pomagali oblikovati s svojim delom prav vsi, dejstvo pa je, da jih je vsaj 200 preveč. Če ne bi šli v tak sistem bodočega poslovanja, ne bi preživeli niti meseca več, je poudaril direktor Marko Rutar, zato je zanje čas zelo dragocena vrednota. Še zlasti pa je poudaril, da v Tovarni Muta ni zato, ker bi se imeli tako zelo radi, kajti pogosto si kar preveč nagajajo, temveč zato, ker je prepričan, da poslovnost Tovarne Muta lahko pelje v boljšo prihodnost, tako kot so si jo zastavili. Prav vsi se srečujejo z novim poslovanjem, tako Rutar kot vsi dosedanji direktorji programov, zato bo najbrž poleg omenjenih ciljev in pogojev potreben še zlasti razum, veliko strpnosti in razumevanja. Kdo bo komu nagajal odslej? No, to najbrž ne bo več potrebno! Ta trenutek bo energija nekaterih usmerjena pač drugam, če bodo hoteli dobro živeti. Prepričani smo, da bodo uspešni. Pa srečno pot Tovarni Muta! ODSLEJ SAMOSTOJNI zijo za ok. 8 milijonov na tržišča Zvezne republike Nemčije, Avstrije in Amerike, nekaj pa tudi v Sovjetsko zvezo in Svico. Če bodo Armature samostojna delniška družba, pričakujejo, da bodo lahko svojim delavcem, glede na dober likvidnostni položaj, osebne dohodke izplačevali v roku, kar jim do sedaj ni bilo mogoče. Ustanovili so svoj poslovni in upravni odbor, sprejeli svoj statut in tako ustvarili možnost za popolno samostojnost. Prepričani so v dobro odločitev in če bo dovolj naročil, se jim res ni treba bati prihodnosti. I. Fasvald I.F. PRVOAPRILSKE - TODA ZARES Na Mati so imeli svoj ras tudi visoke obiske. TOVARNA MUTA OD 1. APRILA DRUGAČE MNENJA f Pred časom sem si v celjskem gledališču ogledala Kabaret Svetlane Makarovič. Najbolj me je zabavalo besedilo, namreč tisto o »slovenskih revah«, ki da vedno in povsod »znajo vse tuje jezike«, o prilagodljivih in priročno raztegljivih Slovencih, ki jih Makarovičeva imenuje zato kar »oberkraineršmirsimbol«. Besedilo je dandanes spet vroče, pekoče in žgoče sodobno, kot posmeh Slovencem, ki ob stikih s tujci vedno prvi pozabijo na svojo materinščino in spregovorijo, čeprav ne znajo, po hrvaško, angleško, nemško... Ta pesem je bila (in je še) tudi jasna klofuta Avsenikom, tem »narodnim junakom«, ki so se že korak čez državno mejo imenovali Original Oberkrainer, prodajajoč slovenstvo že zdavnaj za trde valute. Po evropskih odrih so tudi skakali v slovenskih narodnih nošah, ki pa so tako presneto podobne avstrijskim ali nemškim... No, morda imajo tako podobnost v mislih tudi naši politiki, ki dandanes govorijo o »tisočletni povezanosti Slovencev z Avstrijci«, vsi tisti pač, ki so dovolili speljati v javnost špekulacije, da bo Slovenija nekakšna deseta avstrijska provinca. Pesmi o Sloveniji vsekakor niso brali. Še Prešernove Vrbe ne in ne Cankarjevih Hlapcev. Očitno pa so jih učili tudi drugi (drugačni) profesorji zgodovine in slovenščine kot mene. Namreč: Marsikaj od tistega sem že pozabila in še več zamešala (partizani so bili nekoč nežne ovčke, Piše: Silvija Borovnik Noje sloveniše kunst danes so volkovi; Tito je bil njega dni naš dobri očka, danes je grdi stric, pa še babjek in zapravljivec povrhu). Nekaj pa bo vendarle ostalo zapisano v tej moji prepihani glavi: Iz pouka zgodovine sto in ena lekcija o tem, kako da so Slovence zmeraj zatirali drugi, večji narodi, med katerimi so bili Avstrijci prav posebno prizadevni. Od pouka slovenščine pa zgodba o Martinu Krpanu, ki da je rešil cesarski Dunaj strašnega Brdavsa, v zahvalo pa dobil brco v genitalije. Spoštovano občestvo, taka je ta: Dokler bomo Slovenci v sosednji Avstriji videli le dobro založena nakupovališča in si razen hitrih avtomobilov ne bomo želeli nič od sicer bogate in raznovrstne kulture, dotlej tudi Avstrijci v nas ne bodo videli drugega kot trpežne, nekultivirane črnce za svoje plantaže banan. Slovenski politiki nas danes poceni ponujajo Zahodu z izgovorom, da so propadle že skoraj vse nekdanje slovenske izvozne znamke (kot npr. Elan) ter da potemtakem, reveži, nimamo druge izbire kot oditi na tlako. Pozabljajo pa, da v Evropi še lepše od Elana zvenijo imena kot: Miklošič, Plečnik, skupina Laibach, Marjana Lipovšek, Stanko Arnold, Pandur, Tisnikar... in pa: lipa, Mladina. Zatorej le ostanimo v dobrih odnosih s sosedi, imejmo radi tako Mozarta kot dunajske zrezke. Toda rajši kot tujčeve banane negujmo svoje tegeljčke. Pa še s črno pasto se nam ne bo treba mazati. »s ÒX- \ ' ' \ .' Nekoč je bila dežela, v kateri se je zrcalila modrost narave in milost bogov. Sestavljena je bila točno po računih inženirjev človeških duš - politikov. Nato so se vanjo naselili ljudje. Kmalu so dosegli dobo ženitve in rojevanja otrok. Če danes hodiš po njenih mestih in vaseh, srečuješ pohabljence, pritlikavce, grbavce, bradate ženske. Ampak najhujšega ne vidiš; grleni glasovi odmevajo iz kleti in skednjev, kjer družine skrivajo otroke s tremi glavami in šestimi nogami. Inženirji so pred težko izbiro: ali priznati, da so bili njihovi računi zgrešeni in da njihove številke ne morejo opisati neba, ali pa razkriti, da je red bogov prav ta, ki se zrcali v deželi pošasti. O razmerah, kakršne pač so, govorijo politiki in pišejo novinarji. Prvi jih ustvarjajo, drugi jim dajejo dokončno obliko. Eni brez drugih ne morejo - usojeni so si. Vendar ima ta usojenost pomembno podmeno: prvi so prvi in drugi so drugi, kar pomeni, da politiki izvorno določajo tisto, o čemer pišejo novinarji. Toda, čeprav so novinarji drugi, šele njihovo pisanje omogoči spoznanje tistega, kar delajo prvi. In zato je novinarje potrebno disciplinirati. Več načinov discipliniranja poznamo iz zgodovine. Vsem pa je skupno spoznanje, da se vsaka oblast nagiba k demagogizaciji in v skrajni točki k totalitarizmu. Discipliniranje je lahko zunanje -cenzor odloča o tem, kaj bo objavljeno in kaj ne - in notranje, Piše: Bojan Borstner Novinarje izganjajo, mar ne? ko se s pomočjo mehanizmov vplivanja na posameznika v njem samem vzpostavi cenzor - avtocenzura kot kastracija novinarske ustvarjalnosti. In, ali danes obstaja zunanje discipliniranje? Nikakor ne, saj smo vendar demokratična družba, ki temelji na eni od osnovnih pravic, ki si jih je meščanstvo izbojevalo že pred dvesto leti - svobodi tiska. Na mesto zunanjega bi naj stopil notranji cenzor. Ta dobi danes podobo »boja za suverenost in samobitnost slovenskega naroda«. Vse, kar se dogaja v družbi, je samo del celovitega scenarija, ki nas vodi v »svetlo bodočnost«. Ampak na tej poti so potrebne žrtve in mi se danes ne sprašujemo o njih, ampak samo o »svetli bodočnosti«. Zakaj tako? Zato, ke so vse izgube stvar zgrešene preteklosti in vse pozitivnosti so stvar sedanjosti. Toda, »spomini na prihodnost« so preveč živi, da bi jih lahko enostavno zamolčali, takrat, ko pišemo o sedanjosti. Resnica sedanjosti je ravno v tem, da (še) ne moremo priznati, da so težave, s katerimi se soočamo, del inženirjevih (politikovih) izračunov in da za to niso krivi tisti, ki o njih pišejo. Zato poskušamo spreminjati - zamenjavati novinarje in če to ne bo dovolj, bomo zamenjali samo javnost, da bi lahko ostala »pravilnost« izračunov o demokraciji v naši deželi. Zunanjo podobo določata jezik in oblika. Najimenitnejša politična retorika ne zdrži primerjave s sočnostjo, klenostjo in prispo-dobno barvitostjo umetniške besede. Grozljivo je, kako govorniki vlečejo svoje razprave v nedogled, medtem kot pisatelj vsakršna časovna obdobja igraje strne v nekaj odstavkov. Poglaviten je predmet pozor- Piše: Marjan Kolar Vsakdanjost v politiki in leposlovju nosti. Politiki zastopajo svoje volilce, zanesljivo člane lastne stranke, v vsakem primeru torej neko anonimno množico. Nasprotno je pisatelju zmeraj prvi posameznik. Ves se posveti oblikovanju svojega junaka. Ko mu vdihne dušo, stopi pred nas enkraten človek. Med dvema takima človekoma zraste napetost, med tremi, šti- rimi se splete drama. Pri tem nas umetnost vselej postavi pred izvršeno dejstvo. Vse, kar se zgodi, je čudno neizogibno. Usodi kakor da ni mogoče uiti, ker je vsakomur položena v zibel in je odtlej del nas. Cisto drugače politiki. V prepričanju, da so glasniki množic, se borijo za prodor svojih projektov - gospodarskih, socialnih, kulturnih. Če jih uspejo uveljaviti, se dvignejo na lestvici uspešnosti, če ne, izgubijo bitko. Vojne ne izgubijo nikoli, saj vedno lahko urežejo kos svojega vsakdanjega političnega kruha, ki se mu reče usklajevanje različnih stališč, dogovarjanje in pogajanje. V zadnjem času smo pač tudi laiki doumeli, da so politični kompromisi nuja, brez katere menda že mirnega spanja ni več. Toda bodi kompromis še tako pomembna reč, manjka mu prizvok usodnosti, te nepogrešljive legure besedne umetnosti. - Če se je namreč z usodo mogoče pogajati, ni to več nobena usoda. Sele kakšna kolektivna zmota skupščine s tragičnimi posledicami bi dala snov za umetniško oblikovanje. A za katero skupščino pravzaprav gre? Za podeželsko občinsko ali za republiško? Kje so bistvene razlike? Maratonske seje tam in tu, patetika ali pro-tokoliran dolgčas. Če iz obzirnosti do pomembnih vsebin in iz lojalnosti do ustanove o tem ne govorimo na glas, se stvar nič ne spremeni. Naposled tam in tu resni, izobraženi in vsega spoštovanja vredni ljudje preradi izgubljajo živce in se pričkajo za osebni ali strankarski prestiž. Zdi se torej, da je podeželje tam in tu. Sicer slovensko, vendar z vsemi atributi provincialnega. III. KOROŠKI LIKOVNI BIENALE Zdi se, da sem nekje slišal, da je letošnji koroški bienale (oz. prvikrat trienale) na novo zasnovan, da ima nov koncept. Vendar vse kaže, da je edina sprememba ukinitev plakete »bienala« in skrit izbor. Ne dvomim, da so organizatorji (ali morda organizatorja) želeli posredovati kaj novega ali vsaj drugačnega, vendar tega nikakor ne vidimo. Vsak avtor se pač predstavlja s svojimi deli, morda obsežneje kot v »starem konceptu«, pa ga vendar ne spoznamo kot nekaj drugega ali temeljiteje. Niti ne razumem - ali ne morem - pred.iosti, ki jih ima nova varianta. Razpis bienala (ali povabilo nekaterim avtorjem) lahko prav tako zagotavlja zadostno kvaliteto, saj končno žirija pač izloči slabo ali slabše. Delo žirije pa je prav tako ločeno od javnosti in tudi mnenj avtorjev o lastnem delu - vsaj naj bi bilo. Želja po ekskluzivnosti ali čem drugem v primeru tki. umetnosti, izvirajoče iz koroških korenin, nikakor ne more biti vodilo. Bistven je prikaz ustvarjalnosti avtorjev (ali tudi ne), ker je ekskluziviteta verjetno rezervirana in tudi smiselna za razvita in s tem selektivna kulturna področja ali druge priložnosti. Novitete, konceptualnosti pa kvečjemu pomenijo samozadovoljstvo posameznikov, vztrajanje na nečem novem ali posebnem, drugačnem in kaj vem.kaj še vse. »Drugačnost« od prej vsekakor ne zadostuje, posebno še, če prednosti lf| bienala niso jasne. Ne dvomim, da je osnovna želja težnja po garantirani kvaliteti. To pa lahko zadosti tudi razpis bienala z določenimi normativi, kot pomembne razstave v tujini, udeležba na mednarodnih razstavah, ustrezna strokovna izobrazba. Na razstave končno hodijo ljudje iz določenih vzgibov - zanima jih umetnost, se na ta način družbeno afirmirajo, so službeno vezani, pokažejo nove obleke ali nove zobe. Obiskujejo pa jih tudi ljudje, ki se spoznajo na umetnost, ki se z njo tudi ukvarjajo, če pa že to ne - slikajo, kiparijo ali praskajo po cinkovih ploščah. Skratka, računati je treba tudi in predvsem na te druge, ne glede na laična mnenja nekaterih »poznavalcev« umetnosti. Trdim in tudi verjamem, da galerija v Slovenj Gradcu ne bo nič sjabša in mesto nič manj slavno in zaslužno, vse skupaj prav nič ogroženo, pa četudi bo razstava postavljena po ustaljenih kriterijih, vsekakor bolj logičnih. Dejstvo je, da tokratni izbor kljub dobrim namenom ničesar ni pridobil ali prispeval. Razstava (tudi bienale ali trienale) mora končno zadostiti širšim, osebnim in tudi profesionalnim zahtevam. O kvaliteti razstavljenih del ne dvomim, sistem izbora pa ne daje vseh možnosti in tudi ne vsem, ki so primerni za takšne prireditve. Slovenjgraške namene, izbore, težnje, vzgibe, trud po drugačnem lahko razumem, upoštevam in morda me razveseljujejo. Upajmo, da bo razstavo obiskal tudi kakšen organizator razstav ali kakšen »kulturnik« z Raven na Koroškem in se kaj naučil. Benjamin Kumprej akad. slikar OSSIP ZADKINE (1890-1967) V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so zasnovali veliko razstavo del (46 skulptur in 22 grafik) slavnega francoskega kiparja Ossipa Zadkina (1890-1967). Realizacija razstavnega projekta je dogodek, ki dopolnjuje odkritje Zadkinove skulp-ture-spomenik francoskemu pesniku Guiliaumu Apollinairu v atriju Galerije v letu 1990. Ossip Zadkine velja ob Jacqu-esu Lipschitzu in Henriju Lau-rensu za najpomembnejšega predstavnika kubistične plastike. Njegovo kiparstvo je v osnovi ekspresionistično, temelji na figuralnem pristopu, navdihuje pa se tudi pri grški mitologiji. Delal je predvsem v kamnu, bronu in lesu, mnoga njegova dela so izrazito monumentalnih dimenzij. Umetnikovo pregledno razstavo, ki jo bodo odprli 5. aprila in bo v prostorih Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec na ogled do 5. julija 1991, so pripravili v sodelovanju z Muzejem Zadkine iz Pariza. Predstavitev mojstrovih del bo dopolnjeval izbor zgodnjih del slovenskega akademskega kiparja Stojana Batiča, ki se je v Zadkinovem ateljeju izpopolnjeval ob koncu petdesetih let. Atraktivnost reprezentančnega mednarodnega projekta zagotavlja velik interes likovne publike, ne samo v našem ožjem okolju, temveč tudi v širšem evropskem prostoru, saj Zadkino-va dela le redko odrinejo na pot po galerijah in muzejih širom sveta. JANKO DOLENC ZNOVA RAZSTAVLJA V Galeriji dr. Staneta Strnada je bila 22. marca otvoritev skulptur iz lesa Janka Dolenca, razstava pa je v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec odprta dobre tri tedne. Janko Dolenc se po letu dni znova predstavlja koroškemu občinstvu s ciklusom del, ki jih ustvarja skozi vse življenje. V ospredju sta še vedno mati in otrok, skratka - Prežihova Meta. Les je tista snov, ki v rokah Janka Dolenca dobiva svojstveno vsebino, mu pa kdaj pa kdaj pridaja še kakšen pastel. Janko Dolenc: »Živel sem v u-metniški družini, oče, poklicni kipar, me je k temu usmerjal. Usoda pa je hotela, da sem kiparjenje iz lesa obdržal, čeprav se zanj nisem šolal. Čas me je prisilil, da sem ostal vseskozi zvest temi, ki jo ohranjam še danes. Mladost je kriva, da vidim življenje temno, zato moj kip matere simbolizira mladostno razočaranje, da nisem bil v stanju uresničiti svojih želja. Najprej se ob tem spomniš na tolažbo matere, v njej vidiš srečo in tudi trpljenje. Vmes je bila še vojna, ki me je še zlasti priklenila na temo, po kateri me poznate. V svojih spominih se vedno znova ustavljam v Slovenj Gradcu, tam sem razstavljal že 1960 leta. Večje razstave sem imel tudi v Beogradu, Celovcu, bilo pa jih je vseh skupaj, tudi skupinskih, okrog 150.« Janko Dolenc, kipar iz Vuzenice, si življenja brez kiparjenja in lesa, ki je svojstveno samo njemu, ne more predstavljati več. Z lesom je rasel, z njim živel, vanj klesal svoj pečat življenja in mu podaril dušo. To pa je najbrž, poleg miru, vsakemu umetniku največja vrednota. IF N KOLAR d o o. SLOVENJ GRADEC ŠOLSKA 5.TEL 0602/44044 NAŠI POSLANCI, STRANKE Diplomiranega inženirja metalurgije Jožeta Studenčnika iz dravograjske občine,svetovalca generalnega direktorja v Železarni Ravne, je za poslanca izvolilo gospodarstvo, zastopa pa Demosove barve. PREPIH: »13. marca naj bi v skupščini odločali tudi o usodi Železarne Ravne in vsega slovenskega jeklarstva, a potem niste. Pogodbo o podržavljenju so podpisali, ne da bi prišla v skupščinske klopi. Vi ste bili v središču dogajanja, in veste, zakaj je prišlo do spremembe« JOŽE STUDENČNIK: »Lahko rečem, da je obravnava bila v skupščini, samo ne v skupščinskih klopeh. Imeli smo jo na odboru za splošnogospodarske zadeve, kjer je bila tema po mojih občutkih pozitivno sprejeta. V razpravi je bilo nekaj pomembnih vprašanj, na katera sem v glavnem odgovoril. Poslance je zanimala predvsem cenejša varianta izhoda iz krize za metalurgijo. Podobno je bilo tudi pri predsednikih poslanskih klubov in na obravnavi po klubih. Liberalnim demokratom je podal informacijo pravnik Kos, v okviru Demosa pa jaz in moram reči, da je bila samo ena pripomba s strani Zelenih. Na to sem dal repliko in razprava je bila končana v desetih minutah. Na osnovi vseh teh razgovorov ni bilo treba z razpravo nikamor več, ker bi sicer samo zavlačevali delo na skupščini, kjer imamo vrsto drugih stvari. Nesmiselno je bilo, da bi z informacijo sploh obremenjevali poslance.« PREPIH: »Pa s tem nočete reči, da je na odločitev za podržavljanje Železarne Ravne vplivala predvsem časovna stiska?« JOŽE STUDENČNIK: »Ne. Lahko rečem, da je bil predlog pozitivno ocenjen. Rečeno je bilo, daje sekretariat za gospodarstvo prvič pripravil dober predlog, ki predvideva celovito rešitev za metalurgijo. S tem se vidi, da ljudje hočejo, da se uredijo pozitivni programi, pri tistih, ki niso primerni, pa se s tem, ko pridejo v podr-žavljenje, računa, da se v kasnejši fazi izločijo iz proizvodnega programa.« PREPIH: »Kaj vi osebno menite o podržavljenju železarne?« JOŽE STUDENČNIK: »To je težko vprašanje. Lahko rečem samo to, da glede na razmere, v katerih se je zdaj znašla metalurgija, druge možnosti ni. Če bi se odločili za samostojno V PARLAMENTU PREDVSEM O VSESLOVENSKIH TEMAH POSLANEC JOŽE STUDENČNIK pot, bi za svoje programe - takrat bi pač na njih delali - le težko dobili podporo. Vsem nam pa je jasno, da bi morali nedonosne programe izločiti, sicer ne bi preživeli. Vprašanje je, če bi celo za dobre programe dobili denar. Ne bi imeli garanta, ki je zdaj v lastniku - državi; pa tudi socialnega programa sami ne bi zmogli.« PREPIH: »Dovolj o zadnjem konkretnem primeru v skupščini. Spregovoriva še kaj na splošno o vaši funkciji. Ali po vašem mnenju parlament dovolj pogosto obravnava gospodarstvo?« JOŽE STUDENČNIK: »Vparlamento obravnavamo ogromno raznih aktov, in je vprašanje, v kakšni obliki naj bi gospodarstvo posebej obravnavali. Do zdaj smo sprejemali predvsem informacije. Tudi ne vem, ali bi ga bilo smiselno pogosteje obravnavati, ker efekta ni. Tu je ta zaplet Slovenija - Jugoslavija, ko so akti z gospodarskega področja še vedno bolj ali manj vezani na Zvezo. Najprej moramo zato urediti zakonodajo, drugače lahko sprejemamo samo formalnosti, saj mnogo sklepov republiške skupščine sploh ne pride do prave veljave. Sam parlament in obravnava bistva problema gotovo ne rešujeta! Lahko je rezultat obravnave kakšna zahteva, kakšna zadolžitev s strani vlade, a to je enako kot takrat, ko neki poslanec da pobudo, skupščina jo pozitivno oceni, realizacije pa ni!« PREPIH: »Gotovo imate svoj pogled na to, kako rešiti slovensko gospodarstvo. Kakšen je?« JOŽE STUDENČNIK: »Tu je jasna politična usmeritev, da je treba zadeve prenesti z Zveze na Slovenijo. Treba je izpeljati lastninjenje in potrebna je ustrezna zaščita gospodarstva. Mislim na to, da je nekatere proizvode treba obdavčiti, jih ocariniti itd., vendar ne tako, da bi doma naredili monopoliste. Ne - zaščititi je treba le toliko, da se proizvajalec stalno žene, ne pa, kot se je zgodilo pri metalurgiji, ki je iz popolnoma zaščitene postala popolnoma nezaščitena panoga. Bili so podatki, daje lani Jugoslavija uvozila 800 tisoč ton metalurških izdelkov, slovenska metalurgija pa jih je izdelala okoli 700 tisoč, kar je skoraj enaka količina! Nadalje mora biti v državi ustrezna davčna politika. Čeprav smo jo že zastavili, pa sedaj vidimo, da so dajatve za naše gospodarstvo prevelike, čeprav smo metodo vzeli po zahodnoevropskem sistemu. V celotnem kontekstu pa je treba obravnavati tudi javno porabo, saj je naše gospodarstvo ni sposobno več v taki meri vzdrževati, kot zdaj. To je pokazal proračun, kjer je jasno, da so posledice manjših prihodkov manjši odhodki. Res pa je, daje pri odhodkih največji problem, ker vsak minister teži za tem, da čim več dobi, ker je to pač mogoče tudi ocena uspešnosti njegovega dela.« PREPIH: »Kakšna je razlika med zasedanjem zbora združenega dela, v katerem ste, in skupščine?« JOŽE STUDENČNIK: »Osnovna razlika je v številu, saj je v posameznih zborih le tretjina poslancev. Oblika dela, poslovnik in teme pa so po- LDS PREŽIVLJA ŠOK? Liberiani demokrati, v kar seje preimenovala nekdanja ZSMS, so od nje v glavnem prevzeli članstvo, vodstvo in tudi prostore. Morda je ravno zato čutiti pri njih utrujenost in manj entuziazma, kot ga imajo na primer nove politične stranke. Odkar ni več rednega dotoka finančnih sredstev in ni več denarja za profesionalne funkcionarje, je tudi njihova aktivnost precej zamrla. Brez tega pač enostavno niso navajeni dela- V občini Radlje šteje stranka 60 do 70 članov, vodi pa jih sedemčlanski izvršni odbor. Večina članov je pripadala že nekdanji ZSMS, novih ni. Zato so to predvsem mlajši ljudje. Članarine doslej še niso pobirali, bo pa v prihodnje znašala 50 dinarjev mesečno za zaposlene in 20 dinarjev za nezaposlene. V aprilu pripravljajo večjo akcijo, in to okroglo mrzo na regijskem nivoju na temo gozdarstvo. Pripravljajo tudi občinski program, v katerem bo velik poudarek na ekologiji. Opozarjajo na problem parkiranja tovornjakov v Radljah in podpirajo izvršni svet občine pri programu čiščenja vod in vodnih zajetij. Imajo svojo pisarno v občinski zgradbi in zaposlenega enega profesionalca, ki dela hkrati tudi za Socialistično stranko in Prenovitelje. V občinski skupščini imajo tri poslance. V ravenski občini šteje stranka okoli 100 članov. Organizirani so v krajevne odbore - zaenkrat delujejo trije: v Črni, Mežici in na Ravnah. Svojo pisarno imajo na Prežihovi ulici na Ravnah, opravljanje tajniških in računovodskih zadev pa imajo honorarno organizirano. Sedemčlanski izvršni odbor je aktiven, saj se sestajajo vsaj dvakrat mesečno, da se pripravijo na zasedanje občinske skupščine. Predsednik ravenskih liberalnih demokratovje tudi član republiškega vodstva stranke; poleg tega ima celotna Koroška še štiri člane republiškega sveta LDS. Glede na precej velik uspeh na lanskih volitvah bi od ravenskih liberalnih demokratov pričakovali večji vpliv na kreiranje občinske politike. Najštevilnejši so liberalni demokrati v Sloveifi Gradcu - 125 jih je. Sedanje vodstvo so podedovali od bivše ZSMS, zato v aprilu pripravljajo volitve, na katerih bodo izvolili novo vodstvo. Svojo pisarno imajo v Kulturnem domu, kjer dela njihova sekretarka kot edini poklicno zaposleni kader LDS v koroški regiji. Financirajo se iz članarine in iz občinskega proračuna, saj imajo v družbenopolitičnem zboru tri svoje poslance. Poleg tega imajo svojega poslanca v zboru občin republiške skupščine. V svojem občinskem programu se zavzemajo predvsem za izgradnjo obvoznice okrog Slovenj Gradca in za razvoj podjetništva, tudi s pomočjo posebnega razvojnega sklada. Dravograjski liberalni demokrati se sestajajo predvsem po svojih stanovanjih - vežejo jih stare prijateljske vezi. Se vedno se držijo programa, ki so ga sestavili v času volitev pred letom dni. Takrat je bilo tudi sedem njihovih kandidatov izvoljenih v občinsko skupščino, poleg tega pa še poslanec za zbor občin republiške skupščine. V najemu imajo manjšo pisarno, delijo jo s prenovitelji. Poklicno zaposlenih nimajo. Občasno se predstavniki liberalno demokratske stranke vseh štirih koroških občin sestajajo tudi na regijskem nivoju. V kratkem bodo izvolili novo vodstvo, saj želijo nekateri stari člani prenehati z delom. Kot kaže,koroški Liberalni demokrati po velikih spremembah zadnji dve leti v Sloveniji nekako še iščejo svoj položaj in sami sebe. Kljub temu, da so njihove organizacije dokaj številčne, vlada pri njih mrtvilo. Kaže se razkorak med močno opozicijsko vlogo, ki jo ima stranka na republiški ravni in tem, kar se dogaja v organizacijah po občinah. Vsekakor je skrajni čas, da prebolijo šok in se tudi tu bolj uveljavijo. „ RAZGLEDI dobni. Razlika je tudi v tem, da je s . tem, ko nas je več skupaj, tudi več ljudi, ki se izredno radi izpostavljajo pred govorniškim odrom in zavlačujejo seje, efekta pa ni. Na koncu namreč vedno pridemo do sklepa z bore malo odkloni od tistega, kar je bilo predloženo. Menim, daje sistem dela v skupščini malo neroden, ker je treba na njej uskladiti sklepe, ki jih vsak za sebe sprejmejo zbori. Tako se je treba vedno prilagajati. Je pa to prilagajanje odvisno od teme. Geje gospodarska, je za zbor združenega dela prilagajanja manj, ker nosi osnovno težo prav ta zbor.« PREPIH: »Ali ste tudi v kakšni republiški komisiji?« JOŽE STUDENCNIK: »Sem član komisije za strategijo regionalnega in nacionalnega razvoja ter član novo oblikovane komisije za sojenje četverici, ki pa ne dela. Kot sem že omenil, sem v odboru za splošnogos-podarske zadeve, sem pa tudi predsednik mandatno - imunitetne komisije v zboru združenega dela.« PREPIH: »Kako ocenjujete prvi slovenski demokratični parlament? Ali je v njem veliko nesporazumov? Ali pogosto prevladajo politična ozadja? Zmagujejo v njem argumenti ali ne?« JOŽE STUDENČNIK: »V demokraciji je jasno, da prihaja do različnih pogledov in soočanja stališč, kar v bližnji preteklosti ni bil pogost pojav. Pri tem me moti to, da o demokraciji, ki da je ni, največ govori opozicija, predvsem v trenutkih, ko izgublja korak za korakom svoje strateške stebre, ki si jih je ustvarila v svojem relativno dolgem mandatu v preteklosti. Potem se o tem ogromno govori in piše. Toda demokracija je že to, da se lahko govori in piše, in ' upam, da bo dejansko še napre| živela, čeprav so tu šele njeni začetke. Menim pa, da ni način, da udariš po nasprotniku, če ne uspeš. Čeprav je v skupščini Demos resnično vsaj v minimalni premoči, menim, da v zadnji fazi le vedno prevlada strokovnost.« PREPIH: »Koliko po vaši oceni vi prispevate kpartamentu, kotje?« JOŽE STUDENČNIK: »Največ lahko prispevam posredno prek odborov in komisij, v katerih sem. Tam se pojavljam kot posameznik, in menim, da ima to precej večjo težo, kot pa če v imenu komisije nekaj preneseš na skupščino. Prav prek komisij in odborov, menim, da se je že dalo marsikaj urediti tudi z mojim prispevkom. Ima pa tisto, kar je na skupščino preneseno v imenu komisije ali odbora, seveda večjo težo kot posameznikovo mnenje. Individualna mnenja niti v desetih odstotkih niso upoštevana.« PREPIH: »Ali nastopate brez treme?« JOŽE STUDENČNI K: »Pred vsakim javnim nastopom običajno pride do treme in ta te ovira, da stvari ne podaš tako kvalitetno, kot bi jih drugače lahko. Ni pa trema zame taka ovira, da ne bi podal predloga, če ga imam.« PREPIH: »Je kaj pomembnega, kar ste že pomagali izboriti za oe Ir rt n a/**?« JOŽE STUDENČNIK: »Večina tem, ki jih obravnavamo na skupščini, je vseslovenskega pomena in v njih ne vidiš specifično regij, vidiš jih le indirektno. Npr. pri proračunu: če je več variant, se pač odločiš za tisto, ki prinese največ koristi za Koroško. Si pa sam v precepu, ker si s področja gospodarstva, kajti vedeti moraš, da lahko večjo maso, ki jo potrebuješ (za nas ugodno varianto), dobiš le z večjimi prispevki. Tudi pri kriterijih za demografsko bolj ogrožena območja se je npr. dalo bolj forsirati tiste ugodne za naš konec, drugače pa zadev, ki bi 100:odstotno veljale samo za Koroško, ni. Koroška ima le štiri občine, smo majhna pokrajina, in to, da bi samo za nas nekaj reševali, ne gre. To je zame skoraj neumno vprašanje. Saj ni aktov posebej za regije.« PREPIH: »Kateri dogodekvamje s skupščin do zdaj najbolj ostal v spominu?« JOŽE STUDENČNIK: »Mislim, daje to slovesna razglasitev rezultatov plebiscita, ker je bila to odločitev, ki jasno določa, kaj Slovenija želi: samostojnost, svobodo, biti sam na svojem gospodar.« PREPIH: »Kdo je za vas najzanimivejša osebnost v parlamentu in zakaj?« JOŽE STUDENČNIK: »To je g. Vitomir Gros, župan kranjske občine; ker idejo, ki jo prinese, trmoglavo zagovarja v nedogled. Je nekompromi-sarski, vem pa, da s svojim le redkokdaj uspe. Cenim ga torej predvsem zaradi pokončne drže.« PREPIH: »Zdaj pa naj vas postavim v vrsto z drugimi koroškimi poslanci in vas vprašam; kako ocenjujete drugih sedem in kakšen občutek imate, kako da drugi slovenski poslanci ocenjujejo Korošce?« JOŽE STUDENČNIK: »Na prvi del ne morem odgovoriti, ker smo razbiti na tri zbore. Za drugega pa bi rekel, da o regijski pripadnosti zelo malo govorimo. Delegati se med sabo ne ločimo po regijah, temveč - konkretno za naš zbor npr., vemo, za katero področje je kdo.« PREPIH: »Kdo je vaša delegatska baza in kako z njo sodelujete? Jo tudi povratno obveščate?« JOŽE STUDENČNIK: »Izvolili so me v industriji in rudarstvu, stranka pa je Demos. V začetku sem le s težavo navezoval stike, ker se je zelo gledalo, kaj je kdo. Na Koroškem so še vlade iz kumrovške šole in ne vem, ali so menili, da ne bo treba kontaktov. Zdaj pa moram reči, da seje ta odnos spremenil na bolje. Mogoče je k temu prispevala pobuda našega zbora združenega dela občinskim izvršnim svetom, naj nas bolj obveščajo. Zdaj res v glavnem dobivam vsa gradiva, imeli smo že sestanek v Slovenj Gradcu. Sestanki so seveda tudi priložnost za povratno obveščanje, za obiske skupščinskih sej pa žal nikoli nimam časa.« PREPIH: »In dovolite še zadnje vprašanje: Vas utruja biti poslanec?« JOŽE STUDENČNIK: »Ljudje si res ne predstavljajo, kako je biti poslanec, ko te pogoste in maratonske seje izmozgajo do konca, ob tem pa imaš še odgovorno delo v firmi. To res ni posrečena kombinacija in poslanci v parlamentu smo utrujeni.« Helena Merkač DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraiti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo koršnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. Prevalje in ime kraja V prva stoletja po Kr. sega materialen »spomin«: v prostoru današnje papirnice pod »barbarskim« hribom je stala ob rimski cesti večja vojaška postojanka, bil je centurio, bila je molilnica, skratka je moralo biti neko večje življenje tod. Brančurnik je postavil del sarkofaga kot klop h gostilni. To je »brančurnikova klop«. Večino drugih znamenitosti hranijo v celovškem muzeju. Tudi ravenski muzej hrani nekaj lepih reliefnih spomenikov, zlasti je mikavna Venera. Žal postojanke niso izkopali, temveč je to opravljala kar Meža, ko so jo iz sredine kotanje porinili v času železarstva. Prej je v rokavih »mezela« in je v svojem počasnem toku, predvsem pa čistem, ponujala rib, da je župnik imel celo ribiča. Imena tej postojanki, menjalnici konj, zal ne vemo. So, ki že tipljejo po imenu: prae-valis Praevalis, kraj, postojanka pred-dolino. Saj ni nemogoče. Pisnega pa vsaj za zdaj ni. Ime pa uradno živi v katastru: Kaisher v prevali, Ge-meinde Praevali in to je na Lešah, od cerkva proti dolini. Svet se prevali v dolino? Morda je to izvor sedanjemu imenu kraja. Prvo uradno ime kraja, naselja, vasi pa je povezano s cerkvijo; cerkev je bila posvečena Devici Mariji Vnebovzeti in ko si je pridobila krstni kamen in pokopališče, je preprosto postala farna cerkev s stalnim plebanusom, duhovnikom, župnikom. In ko se je razrasel kraj, vas, se mu je kratko in malo reklo Farna vas, uradno Pfarrdorf.To so stara imena. Ime se je držalo do industrializacije, ko so iskali bolj tržno ime. Vrnimo se k staremu imenu cerkve, imenu fare: Devica Marija Vnebovzeta, Devica Marija pri Guštanju. V Sema-tizmu lavantinske škofije 1.1858 piše Pfarre Maria am See ob Gutenstein. Prav gotovo je zelo staro ime za faro Devica Marija na Jezeru. Je živel kak pradavni spomin na jezero in na staro pripovedko o gradu pri Temeljnu, o treh grajskih hčerah, ki so utonile? Morda je Meža s svojim širokim tokom in rokavi delovala kot jezero? Kaj pa, če gre zgodba v keltske čase in so že Rimljani povzeli, prevzeli od Keltov svetišče, kjer so častili svoje božanstvo? O keltski prisotnosti so jasni sledovi: v poljanski cerkvi je nagrobni napis keltski družini, verjetno so bili kmetovalci. V Labotski dolini so odkrili svetišče keltskih Latobikov - ime pomeni ljudi, ki so živeli ob vodi, jezeru, močvirju. Ali so kake povezave? Voda, vodni izviri so bili svojčas povezani z zdravjem, zdravljenjem. Toliko za navdih in premišljevanje. Danes geologi potrjujejo obstoj jezera, jezerske terase. Govorimo o treh jezercah: na Poljani, Prevalje - Ravne, Do-brije; pač taka kot Goseljno jezero južno od Dobrle vasi, še pred turističnimi posegi. Dokončno so dali kraju novo ime Rosthorni, začetniki železarstva pri nas: Pràvali (Prevalje). Pomudimo se še pri prevaljških področjih. Križ je, če se ubadajo s tem politiki, potem se to stalno spreminja. Doktor Sušnik pa je modro poimenoval soseske Prevalj, z njimi je označil lego (Nicina, Osoje), obudil že stara imena ali pa imena v spomin stare fužinarske slave (Ugasle peči, Perzonali, Na Produ). Reči je treba, da je spoštljivost zmagala in to prav pri krajevnih veljakih. Če bo pamet veljala, bodo imena sosesk na Prevaljah obveljala in rodovi bodo vedeli, da so bile Prevalje znan ze-lezarniški kraj. Tone Sušnik GOSPODARSTVO SO VSI PODATKI O ISKALCIH ZAPOSLITVE FEBRUAR 1991 ZAJETI? ' ' " ' v