FOllUlua plačana T Izhaja vsak dan popoldne, tavsemsl nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4,—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva slica ttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-2*, 31-25 in 81-26 Podružnica: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESrTO, Ljubljanska telefon st. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon at. S5; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101- Poitna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 i pis; lWSi>t j « češkoslovaška kriza na vrhuncu: Zadnji poskus za mirno poravnavo Češkoslovaška vlada je včeraj sporočila do skrajnosti ustreči njihovim zahtevam — svoje ko*<*oveljavne Od stališča Nemcev je sedaj odvisen ves nadaljnji razvoj Praga, 7. sept Kakor se je že napovedovalo, je stopilo Češkoslovaško vprašanje v odločilni stadij. V noči od torka na sredo je imel ministrski svet nad 4 ure trajajočo sejo pod predsedstvom prezidenta republike dr. Benesa. Na tej seji je vlada sprejela končne predloge za ureditev narodnostnega problema v češkoslovaški republiki. Ti predlogi so bili včeraj po ministrskem predsedniku dr. Hodži sporočeni vodstvu sudetsko-nemške stranke s po- zivom naj se čimprej izjavi ali te predloge sprejme za osnovo nadaljnjih pogajanj ali ne. Češkoslovaška vlada je obenem dala zastopnikom sudetsko-nemške stranke razumeti, da predstavljajo ti predlogi najskrajnejšo koncesijo, na katero more pridati češkoslovaška republika, ki je slej ko prej trdno odločena čuvati enotnost države in nedotakljivost njenih meja. Kolikor se je moglo izvedeti, obsegajo predlogi vlade naslednje točke: Končni predlogi praške vlade čsl. vlada skuša do najskrajnejših meja ustreči zahtevam Nemcev 1. Priznava se načelo, da se nastavljajo javni nameščenci sorazmerno po narodnosti. 2. V pokrajinah, kjer živi strnjeno prebivalstvo iste narodnosti, bodo nameščeni samo uradniki iz vrst dotične narodnosti. 3. Pokrajine s strnjenim prebivalstvom iste narodnosti dobe tudi policijo dotične narodnosti. 4. Uvede se popolna enakopravnost glede uporabe jezika. 5. Industrija onih pokrajin, ki je največ trpela zaradi krize, dobi državno podporo. V to svrho bo izdano posojilo v višini 700 milijonov Kč pod čim ugodnejšimi pogoji. - 6. Uvede se poseben narodnostni pravilnik, ki bo slonel na načelu avtonomije. V to svrho se uvede kantonalni sistem. Posamezni kantoni odnosno župe, kakor se bodo te avtonomne pokrajine imenovale, bodo imeli svoje pokrajinske parlamente in pokrajinske vlade. Vse zadeve, ki se ne nanašajo na vso državo, se bodo obravnavale v teh pokrajinskih parlamentih. Osrednji vladi preostane vrhovno vodstvo države, vodstvo zunanje politike, vodstvo prometa in vojska ter vrhovno nadzorstvo nad vsemi ostalimi panogami javnega in državnega življenja, tako da bo na ta način očuvana enotnost države in nedotakljivost državnih meja. 7. Pri centralni vladi se ustanove posebni kantonalni oddelki, ki bodo pod vodstvom zastopnikov posameznih narodnosti. Naloga teh oddelkov bo vr- hovna skrb za dotično narodnost, kate-tero zastopajo. 8. Izdan bo poseben zakon proti raznarodovanju, s katerim naj se zaščitijo narodnostne pravice vseh državljanov republike. Za vsako narodnost bo uveden poseben register. 9. Vlada je pripravljena takoj urediti vsa vprašanja, ki jih je mogoče rešiti brez zakonodajnega postopka Pritisk Londona Gotovo je. da je zadnje popuščanje s strani Češkoslovaške nastalo pod močnim pritiskom Londona, ki je svoje zahteve argumentiral s tem, da je to zadnji poizkus in zadnji-izgled, da se prepreči vojna, ki bi izzvala grozno katastrofo v Evropi. London ne vidi drugega izhoda iz sedanje situacije. Angleška vlada je s svoje strani obljubila polno podporo češkoslovaški vladi za lojalno izvajanje sporazuma in je zajamčila, da bo znala vsak napad na samostojnost ČeakoslovaSke in njeno svobodo preprečiti. Po nekaterih trditvah se predvideva, da bo popuščanje češkoslovaške vlade izzvalo odpor v javnosti in ne izključujejo možnosti krize v vladi sami. Tako zatrjujejo, da so socialni demokrati sklenili, da izstopijo iz vlade, če bo Češkoslovaška postavljena v položaj, da mora sprejeti Henlei-nove zahteve brez kakršnekoli rezerve kot ultimatum ali kot diktat. • Lord Runciman je bil v zvezi, z najnovejšim preokretom politične situacije včeraj popoldne spet v avdienci pri preziden-ru republike dr. Benešu. Trdi se, da bodo predstavniki sudetsko nemških strank službeno pozvani na pogajanja s predsednikom vlade dr. Hodžo in ravno tako da bodo službeno sprejeti pri prezidentu dr. Benešu. Odločitev je v rokah Hitlerja Sedaj se mora pokazati, ali je Nemcem do mirne ureditve ali ne London, 7. sept. V Londonu so z največjim zadovoljstvom sprejeli najnovejše predloge češkoslovaške vlade, v katerih vidijo ne samo skrajno popustljivost in miroljubnost češkoslovaške vlade, marveč tudi skrajno mejo, do katere je sploh bilo mogoče iti, ne da bi se pri tem ogrožala neodvisnost in enotnost češkoslovaške republike. Londonski listi podcrtavaj o, da je sedaj v?e odvisno od vodstva sudetskih Nemcev odnosno od kancelarja Hitlerja, ki ima po prepričanju angleških krogov brez dvoma končno odločitev v tej sicer čisto notranje-politični Češkoslovaški zadevi. V Londonu pričakujejo, da bo prihodnje drii prišlo do odločitve. Konrad Henlein je z najnovejšimi predlogi češkoslovaške vlade sinoči odpotoval v Nurnberg, da jih predloži kanceLarju Hitlerju. V Londonu domnevajo, da je Hitler baš v pričakovanju teh predlogov opustil v svoji včerajšnji proklamaciji vsako omembo češkoslovaške. Verjetno je. da bo že danes prišlo v Nurnbergu, kjer so zbrani vsi odločilni nemški činitelji, do odločilnega posvetovanja. Če bodo Nemci odklonili tudi te kon-čnoveljavne predloge češkoslovaške vlade, potem je po sodbi londonskih krogov jasno, da jim ni do sporazuma. V tem primeru pa je tudi izven vsakega dvoma, da bo Anglija brez oklevanja nastopila v obrambo neodvisnosti češkoslovaške republike. To dokazujejo tudi najnovejši ukrepi, ki so bili izdani v sporazumu s Francijo. Anglija je koncentrirala svojo domovinsko vojno mornarico ob škotski obali,' kjer ostane do nadaljnjega v najstrožji pripravljenosti. Prav tako je Anglija izdala zelo obsežne vojaške varnostne ukrepe na Sredozemskem morju, ker še ni jasno, kakšno stališče bi v primeru konflikta zavzela Italija- V Londonu so glede razvoja položaja v Srednji Evropi skrajno rezervirani, dajo pa razumeti, da je potrpežljivost izčrpana. Energični okrepi Francije za obrambo češkoslovaške neodvisnosti Francija je pozvala pod orožje 600.000 vistov, ki so že zasedli zapadno mejo London, 7. sept. Listi danes obširno poročajo o francoskih vojaških ukrepih, ki jih vsi po vrsti odobravajo, naglasajoč, da so- bili ti ukrepi spričo izredno napetega položaja v Srednji Evropi v resnici skrajno potrebni. Med drugim poročajo, da je ▼ nedeljo pasiralo Strassburg 15.000 Manganov. Do včeraj se Je na mejah koncentriralo 600.000 mož francoske vojske; zOOjOOO mož je zavzelo svoja mesta v trdnjavah Maginotove linije, ostalih 400.000 pa je razvrščenih na rezervnih postojankah. V pripravljenosti je vseh 5.8 milijona francoskih rezervistov, ki so v zadnjih 20 letih odslužili po dvoletni službeni rok. V Severni Afriki je koncentriranih 125.000 ljudi. Ves trdnjavski pas na meji od Luxem-burga do Švice je zabarikadiran in zaprt Vse je v najstrožji pripravljenosti. Na tisoče oficirjev in vojakov, ki so jih alarmirali orožniki na motociklih, se je v hipu odzvalo pozivu pod orožje. Mobilizirani so bili vsi civilni in rezervni letalci, ki so se v izredno kratkem času zbrali na vseh francoskih vojaških letališčih. Ti odločni ukrepi francoske vlade, ki jo danes s posebnim uradnim komunikejem pozvala ves francoski: narod k najstrožji disciplini, da se prepreči panika, so izzvali v Londonu, pa tudi po vsej Evropi najmočnejši vtis. Francija je tako v resnici pričela z vso naglico in odločnostjo izpolnjevati svoje politično in vojaške obveznosti do ogrožene češkoslovaške republike. V Parizu in v vseh francoskih središčih so ti ukrepi izzvali silno pozornost, vendar se doslej ni pojavila še nikaka negativna reakcija na borzah, ne v vrstah levičarskih mas, ki so nasprotno pokazale največjo hladnokrvnost in popolno razumevanje nalog francoske republike. Rusija si krči pot do českoslovaSke London, 7. sept. »New Cronicle«, ki se kakor ostali angleški tisk danes na prvem mestu bavi s češkoslovaškim problemom, ugotavlja, da ima Rusija mogočen vpliv na praško vlado. Rusija ji svetuje predvsem, naj za nobeno ceno ne popusti in čuva svojo samostojnost in neodvisnost. List objavlja rudi senzacionalno vest, da je rumunska vlada že sklenila načelni sporazum z Rusijo, po kateri bo imela ruska vojska prost prehod čez rumunsko ozemlje za primer, da bi morala hiteti na pomoč Češkoslovaški. Vlada v Moskvi se je pričela pogajati tudi s Poljsko. Ponudila ji je jamstvo za poljski koridor in vso zaščito v primeru nemškega napada. Poljska naj bi ji za to odločila v primeru vojne koridor, po katerem bi lahko ruska vojska krenila preko poljskega ozemlja na pomoč Češkoslovaški. Pariz, 7. sept. Zunanji minister Bonnet je danes dopoldne sprejel francoskega poslanika v Moskvi Coulondrea, lri mu je podrobno poroool o stališču Rusije glede Češlcoslova ške. Sporočil je ponovno zagotovilo moskovske vlade, da bo v danem primeru točno izvršila vse svoje obveznosti, izvirajoče iz pakta s Češkoslovaško. Tudi Rumunija bo priskočila na pomoč ČSR Pariz, 7. sept. V Bukarešti je bilo danes izdano naslednje polu radno poročilo: Odgovorni krogi izjavljajo, da v primeru oboroženega spora v Evropi Rumunija ne bo ostala nevtralna. Izpolnila bo svoje obveznosti po zavezniških pogodbah s Francijo, Anglijo in Češkoslovaško. Njen pakt s Češkoslovaško je v veljavi že od leta 1921. in Romunija nima razloga, da ne bi pomagala svoji zaveznici v primeru, da bi bila napadena. Amerika budno na straži Vsak hip je možno sklicanje kongresa, da ukine zakon o nevtralnosti Washington, 7. septembra, b. K sobotni odločitvi prezidenta Roosevelta, da bo gle- de na kočljiv položaj v Evropi prebil svoj tedenski odmor v neposredni bližini Wa-shingtona, se s pristojnega mesta doznava, da se je Roosevelt odločil za to, ker hoče biti v položaju, da lahko vsak hip skliče kongres na izredno zasedanje, če bi v Evropi prišlo do konflikta. V tem primeru bi p rezident zahteval od kongresa takojšnjo izpremembo ali popolno ukinjenje nevtral-nostnega zakona, katerega veljava preneha sicer v maju prihodnjega leta. Iz poučenega vira se o ameriškem zadržanju za primer zapletljajev v Evropi doznavaj o še naslednje podrobnosti: Od izbruha sedanje krize gredo vsi napori ameriške vlade za tem, da bi prikazala verjetnost in možnost skladnega postopanja vseh treh velikih demokracij, četudi bi sicer blok demokracij ne zavzel določene oblike. Vodilni ameriški krogi smatrajo, da so v Evropi na delu sile, ki zasledujejo povsem nasprotne namene od onih, ki sta jih z opozorilom na vzvišena mednarodna načela podčrtala v svojih izjavah prezi-dent Roosevelt in državni tajnik Cordell Hull. Politiki sile je nasprotno tudi ameriško javno mnenje. Oslanja joč se na čustva ameriškega ljudstva, je vlada Zedi-nj enih držav mnenja, da se bo mogoče upreti pritisku sile samo z realizacijo enakovrednega ali večjega nasprotnega pritiska. Praktično se Washington, zvest svoji tradicionalni politiki, sicer otepa prenagljenih obveznosti s komerkoli, vendar pa prevladuje v vseh tukajšnjih odgovornih krogih mnenje, da bi se Zedinjene države Severne Amerike v primeru kakega konflikta v Evropi pod pritiskom javnega mnenja avtomatično postavile na stran Anglije in Francije. Dejstvo, da se ameriška vlada doslej ni še povsem jasno izjavila o svojih namerah glede nevtralnostnega zakona, tolmačijo v washingtonskih političnih krogih in v časopisju v tem smislu, da ta trenutna nejasnost nikakor ne bi preprečila učinkovite podpore Zedinjenm držav evropskim demokracijam v primeru konkretne potrebe. To še posebej opozarjajo na izredno diplomatsko aktivnost ameriških zastopnikov v Evropi, zlasti ameriškega poslanika v Londonu Ken-nedva, ki vzdržuje tesne stike s angleško vlado m sproti zagotavlja angleške odgovorile kroge o ameriški podpori za rešitev ■mimk j 11 spal srna nsoMesaa V spominu je nadalje, da je ameriški poslanik v Berlinu Hugh Wilson obiskal Prago prav ob Runcimanovem prihodu, kar se je tedaj splošno tolmačilo kot pripravljenost Zedinjenih držav, da podpre oflciozno in kolikor mogoče učinkovito angleške korake za rešitev sudetske krizo. V evropskih diplomatskih krogih niso končno prezrli obiska ameriškega poslanika v Rimu Phfllipsa pri italijanskem zunanjem ministru grofu Članu, katerega je spomnil, da Amerika še ni posaMs na leto 1914. Poseben poman pripisujejo v Wa~ shingtonu tudi bivanju državnega tajnika Sumnerja WeHsa v Evropi, kamor je bil poslan, da v primeru potrebe o jači ameriško diplomatsko akcijo na starem kontinentu. Is vsega tega je po političnih Irrogov politiki izolacije Zedinjenih ne Amerike ne more biti ameriške oči obrnjene proti vojaških ukrepov, med katerimi je treba posebej navesti slasti ustanovitev posebne letalske eskadre ob Atlantiku. Stališče angleških dominionov London, 6. septembra, b. Agencija Bri-tish United Press je opravila te dni posebno anketo v dorninionih z namenom, da prouči njih stališče za primer če bi se Velika Britanija zaradi Češkoslovaške zapletla v vojno. Rezultati te ankete so za posamezne dominione naslednji: V Kanadi bi bil takoj sklican parlament in ni nobenega dvoma, da bi Kanada takoj priskočila AngHji na pomoč, vendar pa bi se glede načina pomoči najbrž pojavile razlike v stališčih posameznih strank. V pokrajini Quebec, kjer prebivajo kanadski Francozi, bi prebivalstvo nasprotovalo od-pošiljanju kanadskih čet v Evropo. Obvezna vojaška dolžnost bi bila uvedena le v primeru predolgega zavlačevanja vojne vn ob slabih izgledih za angleško zmago, takoj pa bi se formirali posebni oddelki prostovoljcev. Glede Avstralije se sme pričakovati, da bi takoj od začetka sodelovala z Anglijo brez pridržkov. Izjava ministrskega predsednika Lvomsa ne pušča v tem pogledu ni-kakih dvomov. Tudi Južna Afrika bi bila čisto gotovo na strani Anglije v primeru konflikta zaradi Češkoslovaške. Ministrski predsednik Hert-zog, ki bi sam ne mogel odločiti o udeležbi Južne Afrike v vojni, je že izjavil, da bi prepustil zadevno odločitev narodu preko parlamenta. General Smuts pa je že večkrat izjavil, da bi bila Južna Afrika v primeru resne nevarnosti za Anglijo in njen imperij brezpogojno na njeni strani. Nova Zelandija bi podprla Anglijo v primeru konflikta z vsemi svojimi silami. Ministrski prdsednik Savage je izjavil, da so bili pod vzeti že vsi potrebni koraki za primer resne nevarnosti. Glede Indije se ni še mogoče jasno izraziti. Ako bi bilo konkretno postavljeno vprašanje sodelovanja v vojni, v katero bi bila zapletena Velika Britanija, bi se uteg-iina pojaviti različna mišljenja. Poslednja vojaška razprava v parlamentu pa je vsekakor pokazala, da bi indijski muslimani podprli Veliko Britanijo, čeprav je verjetno, da bi v tem peimeru postavili kot pogoj svojega sodelovanja lešite* palestinskega vprašanja. Srditi AA. Uradno poročilo pravi, da se ob reki Ebro nadaljnje nenavadno srdit hoj. Sovražniku se je posrečilo z velikimi, lil p sini popraviti svojo konto. V letalskih bojm smo sestrelili 7 sovnsžmn letal, sami smo jsh pa izgubili šest. Na eetremadurski fronti nase čete odločno odbijajo neprestane sovražne napade. Tonlonse, 7. sept AA. Snofi se je odpeljala na Špansko komisija za izmenjavo ujetnikov. Komisija bo stopila v stik z vir-do republikanske Španije m je osebno posegel v reševanje siidetsko nemškega problema in so bili pod njegovim predsedstvom sprejeti končni predlogi češkoslovaške vlade Bivši španski prestolonaslednik umrl Miami, 7. septembra. Včeraj se je na neki avtomobilski vožnji ponesrečil bivši španski prestolonaslednik iniant Alfonza Avtomobil je treščil v neko drevo, pri čemer je bil iniant Alfonzo precej močno ranjen. Rana sama na sebi ni bila smrtno nevarna, toda infant Alfonzo je bil dedno obremenjen krvavitelj. Zato mu krvi niso mogli ustaviti in je umrl na posledicah iz-krvavitve. Leta 1933 se je odpovedal pre-stolonastedstvu, ker se je poročil z neko meščanko. Pozneje se je zopet ločil in se je v kratkem nameraval poročiti z neko bogato Američanko. Žid je zapuščajo Italijo Rim, 7. septembra, e. Panika, ki je nastala med Židi v Italiji se vidi v tem, da je bila prodana največja konfekcija Coon Sc Comp za 80 milijonov lir Tvrdka je leta in leta izključno zalagala vse rimsko prebivalstvo s konfekcijo. Kakor se doznava, je italijanska vlada izdala nalog, da italijanski Usti ne smejo sprejemati poslovnih oglasov in rodbinskih vesti od Židov. Ukrep je težko prizadel rimske jutranje liste, ki imajo večino oglasov od židovskih tvrdk. Kitajci ustavili japonsko ofenzivo Hankov, 7. septembra, e. Na severni obali Jangceja so kitajske Čete ustavile japonsko ofenzivo v predelu Kuang Mej. Na tej fronti so Japonci večkrat uporabili strupene pline. Na južni obali reke Jangce so Japonci s pomočjo letalstva in težke artiljerije spet pričeli napadati kitajske postojanke. Kitajci so odbili vse japonske napade. V borbi pri Mančangu so Japonci samo v enem dnevu izgubili 5000 vojakov. Južno od Ju-čava so Kitajci napredovanje Japoncev ustavili 32 km od Deana. V centralnem deru province Ahvej se vodi borba 30 km zapadno od Luana. Po obvestilih kitajskih izvidnikov so Japonci severno od jezera Tanhu koncentrirali 30.000 vojakov. Zdi se, da bodo ti oddelki začeli napadati ob cesti, vodeči k postaji Sanan na železniški progi Peking - Han-kou. Teror v Palestini Jeruzalem, 7. septembra, e. Včeraj je ponovno prišlo do srditih spopadov med Arabci in angleško vojsko v vasi Ela Vadi na blizu Haife. Pri teh bojih so bili ubiti štirje Arabci, dva pa ujeta. Včeraj dopoldne so Arabci v Haifi ubili nekega arabskega trgovca, v Jaffi pa nekega arabskega pomožnega stražnika. V pristanišču Haife je bil hudo ranjen neki židovski uradnik. Teroristi so uničili tudi železniško progo, k vodi iz Jaffe proti jugu. Promet je bil ves dan ukinjen. Prebivalstvo v Palestini se je tako navadilo na nemire in ukrepe, da se niti ne zmeni več za oklopne avtomobile In patrulje, ki dan in noč kr*-žarijo po Jeruzalemu. Pred sestankotn sveta DN Park. 6. sopt AA. (DNB). V dotro poučenih krogih govore, da se zunanjri minister odpelje 9. t m. v Ženevo, kjer se bo sestal 10. eiajsembra s Halihucom. Borzna poročila. 7. septembra Beograd 10.—Pa-11.9475, London 21.3060, New York 441.76, DiueulJ 7*46. Mfian 23.24. An. 38840, Beran 177.16*0, Stran 2 »SLOVENSKI N ARO D«, sreda, 7. septembra 1938. fttev. 9^0 *'™***Z» I Ilcomalna Jc naša Uubezen Poli ]e pokazal rose Zabeležili smo že, da je v Ljubljani jml izhajati nov tednik »Tabor«, ki ss tiska v Hrovatinovi tiskarni. Pripomniti amo takrat, da ne vemo, kdo stoji za tem listom. Iz zadnje številke »Tabora«, ki je izšla preteklo soboto, pa lahko sklepamo, kdo in kakšni so ljudje, ki so pokreniti ta tednih. List je namreč na uvodnem mestu objavil članek, ki se izključno nanaša na sokolsko organizacijo in je pisan v prozornem namenu, da zanese tudi v naše sokolske vrste, v katerih doslej k sreči ni bilo Se nobenih trenj, seme razdora. Komu v korist? Pač tistim, ki bi raje danes kakor jutri videli, da bi nastati med našim sokoistvom notranji spori in prepiri, ki bi imeli nujna posledico razpad sokolske organizacije. Ptič, ki bi rad zanesel v sokolske vrste klice nesloge in nezaupanja, takole žvrgoli: »Danes se Sokoli nahajamo v težkem položaju. Velik del Sokolov je danes politično neopredeljen. O fašistični JNS so razočarani, za nove smeri, ki bi usti e zale njihovemu liberalnemu in demokratičnemu mišljenju, pa se ae niso opredelili. Ne samo za Sokole, marveč za ves slovenski svet in za državo je važno, kam se bodo nagnili Sokoli. Ali bodo zaplavali v motne fašistične vode. ali bodo ostali zvesti svojim starim načelom, ki sta jih postavila Fugner in Tyrš, načelom demokracije m slovanstva. Lovila bi danes rada med Sokoli predvsem dr. Kramer in Pucelj, politika črne preteklosti in motne bodočnosti, ki sama čakata, kdaj bosta spet skočila na ministrske stolčke. Ti skrahirani JNS-arji, ki vedo, da bodo na JNS-arski program in ugled dobili le redkega Sokola, poskušajo loviti s svojim »antiklerikalizmom«, ki jim pa slabo uspeva, ker raste v ljudstvu volja po enotnosti. Razen tega že vsi vedo, da je ta »antiklerikalizem« zlagan, ker se ti oblasti željni predstavniki slovenskega velikega kapitala pogajajo z istimi JRZ-jevskimi »klerikalcu, da prej ko mogoče dobijo vsaj nekoliko oblasti. Med Sokoli love pristaše tudi oni JNS-arji, ki so poskakali z JNS-ar-ske barke, ko se je ta potapljala, ki so že skočili pod okrilje Jevtiča in ko je tega zlomila volja množic, so se znašli naenkrat v demokratični opoziciji. Ti nestalni in »po vetru« politiki, za katere nihče ne ve, kam bodo jutri obrnili svoj majhen čolniček, poskušajo premamiti Sokole, udarjajoč se na svoja »sokolska prsa«.,. Kaj bo s Sokoli? Ali bomo sledili tem oblastiželjnim reakcionar jem, sumljivim politikantom in narodnim izdajalcem?..*: — Konjsko kopito, ki štrli iz teh izvajanj, je tako vidno, da ne bo Sokola, ki bi hotel iti na limanice, ki jih je nastavil plačanec, da bi razbil enotnost in trdno povezanost naše sokolske organizacije. Kaj naj omogoči Hrvatom pot v Beograd? Mariborska »Edinost« razpravlja o »škodljivi politični vlogi«, ki jo igiamo Slovenci s tem, da smo vedno »jeziček na politični tehtnici v Beogradu«, in pravi: »Vse zlo naše notranje razdrapanosti prihaja od tega, ker nas Hrvati dolžijo permanentnega »izdajstva« v obliki neprestane udeležbe na oblasti, Slovenci smo v rajni Avstriji dosegli marsikatero koncesijo z ostro opozicijo. Taka opozicija bi bita morda umestna tudi danes in sicer iz načelnih razlogov. Taka opozicija bi se načelno protivila gotovim upravnim metodam in budžet ni praksi.., Dinamika demokracije ne pozna samo viadavinske mentalnosti. nego tudi opozicijsko. Slovenci smo izgubili že vsak čut za pošteno konstruktivno kritiko. Mislim, da smo ravno Slovenci poklicani za tako pametno kritiko. Morda bi se našel izhod iz današnjega položaja, če bi Slovenci in Hrvati ob priliki zamenjali svoje vloge. Jugoslavija potrebuje sodelovanje Hrvatov zlasti v sedanjih Časih. Vstop Hrvatov v akthmo državno politiko je v marsičem odvisen od nas Slovencev. Mi hočemo biti za vsako ceno med tistimi, ki drže državno krmilo v svojih rokah. To načelo je napačno. Mi Slovenci bi morali s pametno politiko omogočiti bratom Hrvatom pot v Beograd, ker bi to silno ojačilo državo. Tako pa smo z vidika obeh političnih garnitur postali že tako malenkostni, da se veselo vdajamo V svojo vlogo neizbežnega vladnega priveska. Demokracija ne pozna ne stalne guverne-mentalnosti in tudi ne večne opozicije. Demokracija je hčerka dinamike, ki bi jo morali v Jugostaviji postaviti na mesto sedanje statike.« — Da je »vsega zlega« pti nas v Sloveniji krivo to. »ker nas Hrvati dolže permanentnega izdajstva v obliki neprestane udeležbe na oblasti«, je pač trditev, ki se ne more smatrali za resno. Prav tako malo resno pa je naziranje, da bi Slovenci mogli »Hrvatom omogočiti pot v aktivno državno politiko.« . Brez naslova »Katolički list«, glasilo zagrebškega nadškofa dr, Stepinca, objavlja članek hvar-skega škofa Mihe Pusica o Katoliški akciji. V tam članku piše škof: »Temeljne mladinske organizacije imajo polno svobodo delovanja po vseh škofijah m so popolnoma neodvisne druga od druge. S tem je priznana svoboda križarjem in križaricam na eni strani in katoliškim mladeničem in mladenkam v Skomih, Kromih m Gromih na drugi strani. Tako je sprejet dualizem za mladinske organizacije, ki že dejanski tako obstoja. Res je, da bi bil tudi pri nas ideal, da bi obstojala samo ena temeljna organizacija za katoliško mladino, toda tega pri nas m mogoče izvesti. Zato 9o škofje, računajoč z realnostjo m uvaža joč marljivost in požrtvovalnost enih in drugih, dovolil pravico do obstanka eni in drugi organizaciji v čvrsti nađi, da bosta obe organizaciji složno delovati in nastopati in da ne bosta dovohli. da bi se protistransko širilo nezaupanje med njihovimi člani. Tu je široko polje za delovanje vsem njihovim voditeljem in duhovnikom, katerim se izrecno daje na dolžnost, da negujejo medsebojno ljubezen, ako hočejo, da bodo v sklopu Katoliške akcije in da bodo imeti božji blagoslov pri'svojem dešovanju* — Znano je, da so se »mm* hi leta pojavili hudi spori do ftralia Petra II. Ljnbtjatia, T. Proslava kraljevega rojstnega dne Je imela letos tudi v Ljubljani posebno slovesen značaj, ki so mu ga vtisnile velike manifestacije. Najlepši uvod v proslavo kraljevega rojstnega dne je bfla nedvomno inogočna sokolska proslava, ki poročamo o njej na drugem mestu. V ponedeljek zvečer je bila tudi prirejena v proslavo kraljevega rojstnega dne slavnostna predstava v opernem gledališču, Gotovčev »Ero z onega sveta«. Predstave so se udeležili ofl-cielni zastopniki oblasti. Včeraj je bilo mesto Že na zunaj slovesno. Delo je počivalo v uradih, pisarnah in trgovinah in vse ulice so bile odete v zastave. Ob 9. je bilo v pravoslavni cerkvi slovesno bogoslužje, ki so se ga udeležili odlični zastopniki oblasti ter javnega življenja in številni zastopniki nacionalne javnosti. Ob 10. je pa bila v stolnici slovesna pontifikalna maša z molitvami za kralja. Udeležili so se je tudi številni zastopniki oblasti. Slovesno starokatolisko rkveno opravilo je bOo tam v staroka-toliaki kapa«. — -Opoldne Je ban dr. M. Natlačen sprejemal orVJeme čestitke zastopnikov oblasti, korporadj in društev na banovini. Snoči Js bil na pobudo mestne občine obhod po mostu odposlanstev nekaterih prosvetnih tn drogu organizacij. Sprevod se je pomikal s Krekovega trga proti magistratu čez Marijin trg po Miklošičevi cesti, Kralja Petra trgu. Tvrsevi, Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti proti Sv. Jakoba trgu in nazaj proti magistratu. V sprevodu Je bOo okrog: 2000 ljudi, ogromna množica narodno čutečega občinstva se je pa zvrstila v spahrjfh ter navdušeno manifestirala za kralja in Jugoslavijo. Pred magistratom so združeni zbori Hubadove župe in »Ljubljane« zapeli pod vodstvom dirigenta Venturinija Vodopivčevo skladbo »Kadar zora...« -nakar je govoril na balkonu magistrata župan dr. Adlešič. Slovesnost so pevci zaključili z državno in slovansko himno, ki jo je pela tudi množica. Sokolstvo na rojstni dan svofega staroste Ljubljanska sokolska draStva so v nabito polni dvorani na Tabora manifestirala za kralja in Jugoslavijo Ljubljana, 7. septembra. Kakor vsako leto, je tudi letos ljubljansko sokolstvo svečano proslavilo na večer pred praznikom rojstni dan svojega vzvišenega staroste Nj. Vel. kralja Petra H. z mogočno manifestacijo v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. V dvorani, katere pročelje je bilo okusno okrašeno z državnimi zastavami in zelenjem, v sredini s sliko mladega kralja v sokolskem kroju in državnim grbom, se je zbrala ogromna množica sokolskega članstva in naraščaja in narodnega občinstva. V prvih dveh vrstah so zavzeli svoja mesta zastopnika Saveza SKJ br. Jeras in br. Steriekar, skoro vsi člani in članice župne uprave, stari sokolski borci, med njimi brat Viktor Rohrniasn, senator bodno, močno, pravično, nedeljivo, edinstveno. Vselej zmagovita sokolska misel bo s prepričevalnim uspehom branila obstoj po teh smernicah zgrajene Jugoslavije. Bratje in sestre! Ob teh mislih in ugotovitvah nas navdaja neizmerna radost danes, v tem bratskem zboru, pred rojstnim dnevom Nj. Vel. kralja Petra H. Ta radost ima globoke korenine tudi v dejstvu, da je Nj. Vel kralj starosta Sokola kraljevine Jugoslavije. Pod Njegovim aktivnim vodstvom delamo za ideale, ki so nam najvišji domoljubni cilj. Ko bo čez tri leta prevzel vladarske posle. bomo imeli na prestolu Karadjorđjevićev brata Sokola. Tedaj se bo zgrodilo prvič v zgodovini, da bo nerazdružno s kraljem -— sokolskim brat dr. Kramer, narodni poslanci brat- i stareSino povzdignjena na prestol sokol- je dr. Riko Fux, Rajko Turk, Albin Roman in Milan Mravlje, veliko število častnikov s podpolkovnikoma br. Golovičem In Stefanovieem na čelu, dalje zastopniki naših narodnih in kulturnih organizacij, vojni dobrovoljci, rezervni častniki, četni ki, zastopniki Narodne odbrane, Jugoslov-bol-garske lige, Jugoslov.-češkoslovaške lige, Jadranske straže, ZKD, Cirilmetodove družbe, legije koroških borcev, starešinske organizacije »Preporoda«, akademskega društva »Jugoslavije«, Soče-matice. Češke Obce, zastopnice Kola jugoslovenskih sester, Knjeginje Zorke itd. Med vse te zastopnike se je pomešalo sokolsko članstvo v slavnostnih krojih, kar je napravilo izredno pestro sliko v razkošno razsvetljeni taborski dvorani. Kmalu po 20. je godbo Sokola I pod taktirko br. Mirka Taborja zaigrala Pa-ščanov »Sokolski pozdrav« in v dvorano so vkorakali praporščaki ljubljanskih sokolskih društev s prapori (11) z župnim praporom in veliko državno zastavo nn. čelu. Praporščaki so se razvrstili na odru, nakar je godba zaigrala državno himno, prapori pa so se nagnili v pozdrav državni zastavi. Na govorniški oder je za tem stopil starosta Sokola I br. in*. Lado Bevc, ki je uvodoma omenil pomen sokolske misli za slovanstvo, ki se je najlepSe odražala na X. vsesokolskem zletu v Pragi, kjer so si bratje češkoslovaški Sokoli začrtali svoj program po zletnem geslu »Gr&dfrtf In bra-nltiff. To geslo naj bo tudi nam jugoslo-venskim Sokolom zvezda vodnica. Tudi mi hočemo graditi takšno Jugoslavijo, o kateri so sanjali vsi npši rodovi: slavno, svo- ska misel, ki bo z njo kralj — Sokol vladal slavni, močni, svobodni, pravični, nedeljivi in edinstveni Jugoslaviji. Vse naše domoljubno hrepenenje, vsa naša bratska ljubezen je danes osredotočena na Nj. Vel. kralja Petra H., na brata starosto Sokola kraljevine Jugoslavije, ki mu vzklikamo ob njegovem rojstnem dnevu: Vse za kralja in Jugoslavijo! Zdravo! Po govoru brata staroste inž. Bevca je iz tisočerih grl enodušno za grmel trikratni sokolski »Zdravo«, potem pa je vsa množica ubrano s spremi j evan jem godbe zapela sokolsko himno »Hej Slovani«. Po odpeti himni je stopil na oder starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogumil Kajzelj, ki je preči tal poslanico Saveza SKJ za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H., ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem, potem pa je zaorila v dvorani navdušeno »Le naprej brez miru ..Starosta br. Kajzelj je nato še preči tal pozdravno in vda-nostno brzojavko ljubljanskih sokolskih društev Nj. Vel. kralju Petru n., nakar so se vnovič ponovile navdušene manifestacije za kralja, kraljevski dom in Jugoslavijo. S tem je bil kratek in presrčen spored svečanosti zaključen, ob igranju sokolske koračnice so praporščaki zapustili dvorano med ovacijami jugosloven-skemu sokolstvu. Množice so se v redu in disciplini razšle, sokolska mladina pa je še na ulici dala duška radostnemu dnevu, vzklikajoč kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Sokolska proslava rojstnega dne kralja Petra H. je znova dokazala, da je Ljubljana trdno v sokolskem in jugosloven- skem taboru. —at. Celje na rojstni dan našega kralfa Nacionalno Celje je izpričalo svojo globoko ljubezen do kralja in drfave Celje, 6. septembra. Nacionalno Celje je danes izredno prisrčno in slovesno proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. in 20 letnico naše svobode. V ponedeljek ob 20. je zažgalo Sokolsko društvo Celje-matica kres za Kalvarijo na hribu sv. Jožefa, od koder je donelo pokanje topičev. V torek, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., so bile zjutraj slovesne službe božje v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Službi božji so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, sol, korporacij in društev, rezervni oficirji, sokolska deputacija v krojih in gasilci ter mnogo drugega občinstva. Vse mesto je bilo v državnih zastavah. Trgovske in obrtne obratovalnice so bile ves dan zaprte. V ponedeljek in torek zvečer je bdlo pročelje mestnega poglavarstva slavnostno razsvetljeno in okrašeno. V torek ob 9.45 se je pričela pred mestnim poglavarstvom strumna vojaška parada pred poveljnikom 39. pp. general -štabnim polkovnikom g. Mihailovićem. Na prostoru pred mestnim poglavarstvom so se zbrali zastopniki oblastev in uradov, šolska mladina, gasilci, zastopniki društev in drugo občinstvo. Po vojaški paradi so zapeli združeni moški zbori pesmi »Jaz sem Slovane in »Od Urala do Triglava«, nato pa je celjski župan g. Mi-helčič z balkona mestnega poglavarstva orisal pomen kraljevega rojstnega dne in 201e*nic< Jugoslavije. Po njegovem govoru, ki g- je poslušala množica molče, je celjska železnlčarska godba zaigrala dr* med križarji na eni strani in med tkomov-ci, kromovci in gromove* na drugi strani. Prve je ščitil sarajevski nadškof dr. Sarič in jih podpiral, druge pa zagrebški nadškof dr. Stepinac. ki je tudi sam snoval Skome in Grome. Spor se je tako poostril, da je dr. Sarič v svoji nadškofi ji ptepovedal snovanje Skomov in Gromov, Zato so v zagrebški nadškof i ji delali neprilike križarjem, ki so uživali dt. Šarićeve simpatije. Tem sporom so sedaj napravih konec škofje na.svoji zadnji, konferenci: v Zagrebu na ta način, da je volk sit, koza pa cela. žavno himno, nakar je bila kratka proslava zaključena. Ob 10.30 je bil v sokolski telovadnici v mestni narodni šoli zbor celjskega sokol-stva. Sokolski pripadniki so napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Kljub drugačni odločitvi nasprotnikov je krenil dolg sokolski sprevod skozi mesto. V sprevodu je bilo nad 600 članov in članic, naraščaja in dece z društvenim, naraščajskim in dečjim praporom. Na čelu sprevoda je korakala železničarska godba, ki pa v smislu navodil ni igrala skozi mesto. Tudi sokolstvo se je vzdržalo vzklikanja ter je v strumni disciplini in z dostojanstvenim mirom krenilo po Levstikovi ulici, Kralja Petra cesti, Prešernovi ulici in Dečkovem trgu v veliko dvorano Narodnega doma. Oder dvorane, ki je videl že mnogo sokolskih manifestacij, ki so bile nasprotnikom sokolstva trn v peti, je bil okrašen s kraljevo sliko, državno trobojnico in zelenjem V dvorani se je zbralo okrog 1000 oseb in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Množica je viharno vzklikala kralju, kraljevskemu domu. Sokolu in sokolskemu Celju. Ko je prspel v dvorano komandant 39. pp. generalštabni polkovnik g. Mihai-lovič, je bil sprejet s frenetičnim aplavzom in z navdušenimi vzkliki: Živela jugoslo-venska vojska!« Železničarska godba je zaigrala državno, nato pa je starešina Sokolskega društva Celja-matice br. dr. Milko Hrašovec v lepem, prisrčnem in učinkovitem govoru orisal lik in bodoče naloge ljubljenega mladega kralja ter prikazal pomen 20-letnice naše svobode, ki jo moramo kot največjo dragocenost braniti proti vsakemu notranjemu m zunanjemu sovražniku. V svojem govoru je podčrtal ljubezen 1u-fSslovenskegn sokolstva do bratskega češkoslovaškega naroda, ki ga hoče naše ^okplstvo vedno podpirati z vsemi silami. Naglasil le da mora iti pot Juerostovenov v slovansko smer, ker se lahko samo na Slovane zanesemo ob vsakem času. Za to nam je porok tud; niša hrabra vojska. Sokolstvo kllub vsem nasprotnikom in ntfhov'm nsnorom ne bo krenilo s svoje noti. marveč bo vstkdar kreoko stopalo v lenUo bodočnost." Ko se *e v^barno vzkUVanle ooie^lo. ie množica ob spremijevanju godbe zapela himno »Hej Štovani!« Nato Je društveni starešina preči tal poslanico, ki so jo prinesli v Celje kljub deževnemu vremenu točno do 10.30 kurirji iz 52 sokolskih društev in 7 sokolskih čet. Poslanica je bila poslana brzojavno sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru n. Množica Je ob sprem-1 jevan ju godbe zapela Pesem sokolskih legij, nato je godba zaigrala državno himno. Ob navdušenem vzklikanju se je začela velika množica razhajati. Veličastna proslava je pokazala vso nepremagljivo nacionalno in moralno silo sokolstva ter ponovno izpričala iskreno in globoko ljubezen vseh njegovih pripadnikov do ljubljenega kralja in velike domovine. Zvečer je priredilo vojaštvo učinkovito baklado po mestu,nato pa se je pričel animiran družabni večer v Oficirskem domu. V Ljutomeru in Strigovi Ljutomer, 6. septembra Vse sokolske edinice Murskega sokolskega okrožja so danes proslavile rojstni dan svojega prvega starešine brati kralja Petra II. Vse edinice so se ravnale po savezni okrožnici ter organizirale proslavo točno po navodilih. Podrobneje poročamo o proslavi, ki jo je imelo ljutomersko sokolsko društvo in sokolsko društvo v Strigovi. Sokolsko društvo v Strigovi se je zbralo pred svojim domom ter je s praporom na čelu odkorakalo k službi božji. Članstvo na- raščaj in deca je prisostvovalo maši v slavnostnih krojih in civilu z znaki. Po svečani službi božji se je vršila proslava v Sokol-, eketn domu v lepo okra&eni dvorani, kjer je na prednji steni visela velika slika kralja Petra II., ovita z državno zastovo. Dvorano je napolnilo sokolstvo, sokolstvu naklonjeno narodno občinstvo, občinski odbor, gasijri. predstavniki državnih uradov in deca. Proslavo je otvori! pozdrav državni nastavi, ko je nabilo polna dvorana zapela državno himno. Sledil je nagovor starosto predsednika ohoine br. Kovača Tomislava, ki je v zano-snem govoru poudarjal pomen te proslave. Nato je načelnik br. Žitnik prečita! savezno poslanico, ki jo je stoje poshisak> članstvo in občinstvo. Proslavo je zaključila pesem >Hej Slovani* Vsa mlada sokolska družina fitrigove se je potom fotografi rala. Sokolsko društvo v Ljutomeru je tudu letos rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. ie:o lepo proslavilo, česar smo pri ljutomerskem društvu že vajeni, saj vodi vedno vse proslave narodnih in državnih praznikov. Po svečani sfožbi boa ji, ki so ki pri»oa*vova.Li zastopniki oblasti, šole. Sokoli in zastopniki drugih društev, ee je zbralo v SokoLskem domu toliko sokolskoga članstva in naraVui .. narodnega občinstva, zastopnikov uradov in narodnih društev, da je bila sokolska dvorana polna. Proslavo je otvoril sokolski orkester s sokolsko koračnico, nakar je spregovoril dTustveni starosta brat dr. Marko Stajroko, ki je preci tal tudi sokolsko savezno poslanico. Orkester je SS igral državno himno, ki jo je pela vsa dvorana. O pomenu rojstnega dne je govori! prosvetar br. K ar bas, ki je lepo oriaal pome« slavja. Orkester ie zaiural >U boj*, nakar se je članstvo in deca poklonila kralju rož ob nagovoru okrožnega nafvi-nifca br. Stoparja. Reratacijain le sledila him" na »Hej Slovani«, ki je za donela po vstj dvorani. S tem je bila zaključena lepa proslava, ki je napravila na vso mogočen vtis. Sokolska proslava 6* septembra v Kranju Sokolsko društvo je priredilo mogočen sprevod po mestu Kranj, 6. september. Sokolski, nacijonalni Kranj je z oduševljenjem proslavil 6. september, 15. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., Letošnja proslava sicer ni bila združena s kako večjo prireditvijo kot na pr. lani, ko je bil razvit naraščajski prapor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, zato pa ni bila nič manj slovesna in pomembna. Uvod v svečanosti bi moral biti telovadni nastop v nedeljo zvečer pred Narodnim domom, ki pa je moral žal radi slabega vremena odpasti in se bo vršil v soboto zvečer. Snoči na predvečer kraljevskega rojstnega dne je »Sokolsko društvo« priredilo mogočen sprevod po Kranju. Z zbirališča pred Narodnim domom je krenila po mestu impozantna povorka, obšla je Jelenov klanec, Savski breg, Tavčarjevo ulico in Mestni trg, kjer se je ustavila pred magistratom. V povorki so korakali Sokoli in Sokoliće ter gasilci v krojih, za njimi pa ogromna množica ljudi, ki so vzklikali kralju, državi in sokolstvu. Z balkona mestne hiše je manifestante nagovoril mestni župan g. Karel Česen j, ki je imel jako lep, patriotičen, za ta veliki dan sestavljen govor. Povorka je krenila nato pred Narodni dom, kjer je bil razhod. Reči se mora, da je pri sprevodu sodelovalo vse nacionalno in sokolsko, misleče občinstvo. Take prireditve in spontani izrazi navdušenja najbolj jasno pokažejo pripadnost in orijentacijo kranjskega meščanstva Danes dopoldne pa se je v telovadnici Narodnega doma vršil slavnostni zbor sokolskega članstva. Dvorana je bila lepo okrašena, pod sliko Nj. Vel. kralja pa je stala postrojena četa Sokolov in Sokolić z zastavami. Prireditev so počastili s svoiim obiskom sreski načelnik g. dr. Ljpovšek, žandarmerijski podpolkovnik g. Cvijano- vic kapetan graničarske čete g. Milutino-vič in drugi predstavniki prosvetnih, gospodarskih in kulturnih institucij. Med sviranjem državne himne je bila najprej razobešena državna zastava. Nato je navzoče nagovoril starosta br. Završnik, ki se je spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, katerega -min je članstvo počastilo s »Slava« klici, potem pa je br. starosta v izbranem govoru očrtal življenje, delo in težke naloge Nj. Vel. kralja Petra II., omenil njegovo pripadnost in povezanost s sokoistvom ter zlasti mladino pozval, naj sledi v delu in žrtvah svojemu visokemu kraljevskemu vzorniku. Posebej je še poudaril, kako se sokolstvo s svojo Petrovo petletko pripravlja, da izroči svojemu sokolskemu kralju ob njegovi polnoletnosti in ob prevzemu državne oblasti v svoje roke 1. 1941 državo čimbolj urejeno. Ko je godba zaigrala himno >Hej Slovani«, je pela vsa dvorana v velikem navdušenju in vzkliknila kralju in Jugoslaviji trikrat »Zdravo«. Sledilo je še čitanje spomenice »Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«, katero je bral br. prosvetar ing. Gros. Zbor je tudi odobril brzojavko, katera se je poslala Savezu. Z zaključek je br. starosta ponovno pozdravil vse navzoče in se vsem najlepše zahvalil, zlasti pa g. sreskemu načelniku, žandarm. podpolkovniku in grani carskemu kapetanu, ki sta pok z al a povezanost vojske s sokoistvom Predno se je članstvo razšlo, jo godba zaigrala sokolsko himno »Le naprej brez miru«, katero je pelo vse članstvo večkrat ponavljajoč. Omenimo naj še, da je pri vsej prireditvi tako pri sprevodu kot pri slavnostnem zboru sodelovala selo marljivo Kranjska godba, »ki zasluži vse priznanje. Medtem ko drugih proslav 6. sept. v Kranju ni bilo, je sokolska proslava popolnoma uspela. Lepa proslava kraljevega rojstnega dne na Jesenicah Viharne ovacije mlademu kralju, Jugoslaviji in Jesenic*?, T. sspteuiiJMt V proslavo kraljevega rojstnega dne so se Jesenice že v ponedeljek popoldan odele v državne zastave. Zve&er je bdJo me-eto krasno razsvetljeno. Po cestah in uricah so se zgrinjale goste množice ljudi proti Občinskemu domu, kjer se je v okviru mestne občine vršila skupna proslava kraljevega rojstnega dne. Pred mestno hišo so se začeli zbirati predstavniki in članstvo raznih društev m organizacij. PrSfi so gasilci s Jesenic, Hrušice, gasilske čete KXD in sđovenrfd fantje s prapori na Čehi. Pred Sokolskim domom pa se je razvila dolga povorka, ki je z veliko državno zastavo, petimi prapori in sokolsko godbo na čeki šla po Prosvetni cesti, Lukmano-v m trgu, Oojzovi, Kralja Petra in Go-sposvetnki cesti ter prikorakala z zgornjega konca mesta pred Občinski dom. Na čem povorke so ah starešine sokolskih društev Blejske Dobrave, KoroSkte Bele. Javornika in Jesenic in predstavniki narodnega delavstva iz bratske GBR, za njt-mi pa okoli 160 Članic in članov v slavnostnih krojih iz zgoraj omenjenih društev. Sledil je moSki in ženski naraščaj, moška in ženska deca, člani in Članice v civilu, SK Bratstvo. Članice KJS, Člani streteke družine, LKB, Soče in SPT>. Povorko pa so zaključile dolge vrste narodnega deiavstva z Javornika in Jesenic s prapori na četu. Povorka, ki je šteto okoli 1000 oseb, je bila deležna živahnih ovacJ{J občinstva, ki je stalo ob cestan- Pred mestno niso so bili zbrani predstavniki občine, oblastev in državnih uradov. Krekova godba je sai^raJa koračnico »Slovenec, Srb, Hrvat«, pevci so zapeli pesem >Slovan na dan«, soJa>i**£°^ je zaigrala državno himno. Na g**vorniskl oder je stopil mestni podžupan g. Peter Amež, ki se je lopo asirvalil vwmcau. štvom in organizacijam, ki so sooMovall pri proslavi V lepih besedah je poudaril popolno vdanost in zvestobo Nj. VeL kralju Petru n. in vsemu kraljevskemn do-mu, z željo, da bi prt popolnem zdravji in čilosti voda našo veMko ki močno Jugoslavijo, da bo narod v njej srečen in na-dovoljen. Pevci so zapeli neseni >Iz bratskog zagrljaja«, kovinarska godba je zaigrala himno >Hej Slovani«, ki so jo pe* vsi navzoči. S tem je bfla občinska proslava končana, Društva so sa v redu razšla. Sokoli pa so s svojo godbo, državno zastavo in prapori na čeki korakali proti Sokolskemu domu. Občinstvo, M p tvorš. k> gost spnBr, je ptsmjrtu SUkotom m narodnemu deie**tvu sOne onaactje. 0*a reka ljudi se je pomikala proti sponrvenikn kralja Aleksandra pred nanovno solo, kjer je bil mimohod, m Srkolakerrra đormu, kjer se je 1 W£f1 p> po celem letnem teftovarn-Seu. Nairoćfli je bOo otoofi ZGOO oaefb. Sokolski rfcel pnoSlafl*e kraljevega, rojstnega dne je otvorila sokolska gndiba sa pihala, na kar je bfla izkazana čast državni zastanri. Starešina, br. o5r. Oberanei je prečrtal pomen kralj'p'vega rojstnega dne in pozdravil zastopnike českoslova^ce-ga narodnega deiavstva, katerim so navzoči prirejali atto? orvadje. Prosvetar br. dr. Janko Vovfc je prečrtal savezno poslanico, za mladino pa je govoril narasčaj-aik France Stravo, na kar je godba zaigrala »Pesem sokobskfli legij«, češkoslovaško državno himno >Kde domov moj« in himno »Hej Slovani«, s katero «e je zaključil lep epored. Po oficijelni sokolski prosfapvi ae je v sokolski dvorani vrsfl koncert sokoBske godbe pri pogrnjenih mirnli. Godba je Lava jala sama iaforana slovanska dela. Ptr« tej priliki se je v imenu e*" skoslovaSke delegacije vsem za krasen sprejem najlepše zahvattl tajrdk NOD brat Votteiky, kateremu so navzoči prirejali viharne ok» erje. Bil je lep slovanski večer, kakrfltnJh ž* dolgo ni bilo na Jeserdcan. Ob zvokih h? bornega orkestra se je zaplesalo kolo in izrekla marsikatera lepa, prijetna in bodrima beseda. & septembra, katoncant: KOLEDAR oreaa, t. septemora, Karjoncanst Regina. Mri: Oetrtek, Mali šmaren. DANAŠNJE PRIBBDITVI KINO UNION: Labodja smrt. KINO SLOGA: Junaki Zapada. KINO MATICA: Pariške avanture. KINO MOSTE: »Pater Vojteh« m Marija«. PR1HJL1MTVE NA PRAZNIK: KINEMATOGRAFI: isti spored DEŽURNE LEKARNE Danes: Kmet, T vi seva 43; Mestni trg*; TJstar, ftelenburgova uL 7. BakarOč, Sv. Jakoba trg 9* Stev. 200 »SLOVBlfftKl KlROfK, Stran rj Helena LA: Rešitev V ordinaciji doktorja Souiiviena se je počasi in nekam utrujeno oblačila mlada gospodična Jeanetta, — Se enkrat vam pravim, gospodična, da se morate zrediti — v za vsako ceno. Najmanj za pet ali šest kil, razumete? Modo vitke linije pošljite k vra* gu. Zdravje je prvo in kdor ga enkrat izgubi, ga zelo težko zopet dobi nazaj. Pred leti sem poznal vso vašo rodbino, vsi so bili zdravi in krepki ljudje, pri nobenem ni bilo duha ne sluha o jetiki, a ... — Torej imam zares jetiko, gospod doktor? — ga je prekinilo dekle prestrašeno. — Zaenkrat še ne, toda če ne boste poslušali mojih nasvetov, jo dobite. Govorim z vami povsem odkrito, gospodična, saj sem vas poznal še kot otroka in razen tega vem, da so vaše finančne razmere več nego dobre, tako da si lahko privoščite izdatno hrano in steklenico dobrega m al aga. Mnogo spite, mnogo je j te, hodite v gore in čez dva meseca boste zopet čila in zdrava. Na svidenje torej čez mesec dni m ne pozabite — jejte, jej te in zopet jejte. Jeanetta niti vedela ni, kako je prišla iz ordinacije. Šla je po ulicah kakor v sanjah. Zdravnikove besede so ji zvenele v ušesih — vi si lahko to privoščite — jejte — toda mar se ona sploh sme zrediti? Zakaj mu raje nisem povedala resnice? sem si očitala. Če bi bila vedela, da je doktor Souli-vien poznal njene starše še pred njihovim družabnim in finančnim polomom, bi nikoli ne bila prišla k njemu. On seveda ni slutil, da je njen ode, nekoč premožen borzijanec, po drzni špe* kulaciji izgubil vse premoženje in na-mestu da bi se znova lotil dela, je zapadel alkoholu ter umrl po krvavem spopadu v najslabši družbi. A njena mati? Solze so pritekle Jeanetti iz oči. Xjena mati živi zdaj od zelo skromnih milodarov sorodnikov. Zatopljena v te mračne misli je prišla do svojega doma. Pred hišo se je nestrpno izprehajal mladenič. In čim io je opazil, ji je prihitel naproti in ji stisnil roko: — Težko sem te pričakoval, Jeanetta. Povej hitro, kaj ti je rekel zdravnik. Zagledala se je v njegove iskrene, modre oči in čutila je, da ga ne sme raniti. Poskusila je nasmehniti se: — Cisto zdrava sem, Henry, samo malo slabotna in utrujena. Nikar se ne boj zame. — Kamen se mi je odvalil od srca, dušica. Ne bo več trajalo dolgo in moje ime bo znano po vsem svetu. — Vsak bo hotel imeti portret izpod mojega čopiča in denarja bom imel na preteg. Potem se vzameva in tebi ne bo treba delati, samo sebe boš negovala. — AH bo to res kmalu, Henry? Veš, zdravnik je dejal, da moram zelo mnogo jesti, da se moram zrediti. Tega pa zdaj ne smem, me manekinke imamo v pogodbi dovoljenih največ 57 kg. Mladeniču se je zresnil obraz. Začutil ie, da njegova bo jasen glede Jeattetti-nega zdravja ni bila brez podlage. Napeto je razmišljal, kako bi ji mogel pomagati. Istega večera je zamenjal čopič za nalivno pero m slikarsko platno za pole papirja. Pisal je in opisoval skoraj do jutra. Naslednjega dne so se pojavili v mnogih dnevnikih m re* vijah članki močno podobne vsebine: »Narod potrebuje zdrave in krepke poedince! Nesmiselna moda je največja sovražnica domovine, ker sili žene — bodoče matere v gladovanje in s tem uničuje zdravje bodočega pokole-nja. Diktatorji mode so škodljivci države.« Tak je bil smisel vseh člankov. Vsak članek je bil opremljen z risbo kakor deska suhega dekleta, kraj nje je bila pa slika zdrave, nasmejane žene. Komtesa Benoitte de la Houssave je z zanimanjem in notranjim zadovoljstvom čitala ta protest. Pozvonila je in naročila za zajtrk namestu običajnega pomarančnega soka bek) kavo s smetano in masleno štruco. Pred obedom, predno je odšla v modni salon, se je podprla s htimrom. Komaj je vstopila v »Salon Madeleine«, so jo obsuli z najvišjim spoštovanjem in nostrežljivost-jo, kajti o nji je bik) znano, da določa ton v družbi gornjih desetih tisočev. — Naredite mi popoldansko obleko z resami tako, da bo zakrivala mojo koščeno postavo vsaj dokler se ne zredim. — Toda milostiva... je poskusila ugovarjati lastnica salona. — Ce nočete narediti obleke po moji želji, madame, mi bodo drugod rade volje postregli. Vsi družabni referati s konjskih dirk v Auteilu so prinesli poročila o »okrog-lejši liniji« komtese de la Houssave. In tistega dne je poklicala Jeanettina delodajalka v svojo pisarno vse svoje manekinke, da bi jim povedala z vsem poudarkom: — Gospodične, smer mode se izpre-minja in po tem se izpreminja tudi odstavek vaše pogodbe, kjer je določena teža. Od danes se morate vse potruditi, da se v najkrajšem času zredite vsaj za pet kilogramov. V ta namen vam primaknem dvesto frankov, opozarjam vas pa, da bo vsaka, ki bi se v enem mesecu ne zredila, odpuščena iz službe. Nobena ni sprejela njenega povelja s takim navdušenjem kakor Jeanetta. ki ni nikoli zvedela, kaj je povzročilo ta Čudežni preokret v modi In niti Henrv zatrdno ni vedel, da so dali njegovi članki komtesi pobudo, da je dala po dolgih letih samozatajevanja popolno svobodo svojemu sladokusne-mu jezičku. NE BOJI SE — Pazi, prijatelj, ne leži dolgo na solncu, sicer dobiš solnČarico. — Kaj še, saj imam tamlc za drevesom dve steklenici piva. NIC POSEBNEGA — 2e dolgo se nisva videla. Zadnjič, ko sva se srečala, je bil tvoj oče težko bolan. Kako se počuti zdaj? — Izgubili smo ga. — Kaj poveš! — Da. Poročil se je s svojo strežnico. Ođfftovaala obče razstave fotografij Franz, Nemčija, Scnokrik N. TJBUL ne plakete: ■A- waru, Poljaka, Koparfcmr & K, Indija, Keumuller Mktmnl Nemčija, Ptoppsr Grew te, C3R, Skrvgto OBOCtfL *sj«JSaavija, Thorek . X, USA, Slaten Doogiaa, Havaj, Smith Athol L., Avstralija, Salto Rudolf, Nemčija, SzW16sy KAfanan, Madžarska, Vadas Erno, Madžarska, Zemann Viktor, CSR. Organizacijam: srebrne plakete: AasociazLone Fotograrlca Ttaliana (A.F.I.) Italija, Camera EnthusJasta San Diego, USA, Landesverband Vereinigter Ungari. scher Amateu rphotographen, Madiatraka, . Mlinchener Ge«ellschaft sur Pflege der | ljan Ntsmcija, TVHej Slovani.« Nato se je vršila bakljada. Za godbo m državno zastavo so korakali Sokoli v kroju, za njimi številni gasilci v uniformi, dalje železničarji. Sokoli v civila in ostalo nacionalno občinstvo, ki je ves čas navdušeno vzklikalo kralju, kraljevskemu domu, domovini in sokolstvu. Povsod, kjer je korakalaa impozantna povorka, v kater! je bilo nad 300 ljudi, so bila okna niš lepo razsvetljena in ponekod so bile izložene tudi kraljeve slike. Z večine hiš so vihrale državne sastave. Povorka je sla skom Pekel v FoiJčane in v Sp. Poljčane, nato pa pred kolodvor, kjer je ves narod zaplesal narodno kolo, s čimer je bila slovesnost, kskiSue se nI bilo tu ban. obstoja Jugoslavije ki ki bo vsem, zlasti pa naši mladini ostala v najlepšem spominu, zaključena, DrugI dan je bila ob 8. slovesna etažna božja. iianiiiniiiiimRflKitmi!:) MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjav« beseda Din 1.—> davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. NAŠE CENE- SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 3 Oto 2.500 DEN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOS< Maribor. 3Jd. KNJIGOVODJA korespondent za slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, želi primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izvežbana moče. najstarejšo, na najprometnejši Delikatesno spec. trgovino točki Zagreba- prodam. Vprašati: Jakob Bergheim, Zagreb, Strossmayerov trg 8. 2158 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana v hiši. Bitenc Ivan, Gosposka ul. 10. 2162 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ~" 60 PAR ENTLANJK ~ ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bruc. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«. Gosposvetaica c 12. najraje nižješolce, sprejmem na vso oskrbo. Mesečno 3O0 din. Naslov v upravi >S1. Naroda«. 2163 IZREDNA favna dražba hise, garaž, hleva, vrta itd., Vodrnatski trg 4^ bo 21. septembra ob devetih, sodišče, soba 16. Ker delni prevzem dmjižb mogoč, potrebno le malo gotovine, poleg kavcije 16.000 Din. Ocenjeno Dm 160.000.— »00 DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i-t.d. si nabavite najbolje in najceneje pri PBESKERJTJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. KLIŠEJE VEČBARVNE JUGOGUAPIKA SV PtT^A Beseda 50 par, davek posebej. Najmanja! znesek 8 Din (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od 6—0. ure zvečer za začetnike in tz-vežbanoe, pouk tudi po dtttafti. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja strojepls iftea, najrazličnejši pisalni stroji Priče tek pouka dnevno, šolnina zelo nizka, — Christof ov učni savod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2157 PRODAM Najmanjši posebej 8 Dtn na zalogi. — >Veletrgovina juz-iega sadja«, Ljubljana, Tvrševa cesta 48. 2106 L SLIVE (CEdPUE) sveže, za vkuhavanje, trde, kg Din 3 J2S rranko vosoma, razpošilja v košarah po 60 kg — a DrechsVsr, Tuzla. 2150 9t u naša na]bol]ša reklama! Ogromno izbiro najnovejših jesenskih modelov v vseh barvah po znano nfakm cenah, dobite samo pri damski klobuki, Sv. Petra c 13 Otroški vusMM najnovejših PO ZELO »TRIBUNA« F. BATJEL Miniaturni papir proda najbousa aanijsKA aavsia |» NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na roman, novela, modni pregled, novice is radijs1 fllmska smotra, nagradni UPRAVA: LJubljana, naročnina Iz Gornje Radgone — Gara i zija v nemški Radgoni ukinjena. Dolgih 7 let si je mestna občina v Radgoni prizadevala, de si je priborila vojaško garnizijo in s tem skušala zboljšati svoj propadajoči položaj, pa sedaj je anslusu sledila ukinitev garnizije. ki je bila izvržena te dni. Iroraznjena velika vojašnica >Con-rada H6tzeiiidorfa< bo začasno porabljena za zasilna stanovanja obmejnih nemških policistov in stražnikov. poelopja počasi nsnei ilijn Pri kopanju temeljev za zgradbo novega postajnega poslopja se je u^-io. tiio, da je teren dokaj neugoden, ker yc precej prodnat in ilovnat Je pa^ raz-iri<-n železniški nasip, ki je zadostoval za Um«-He lesene barake in lesenega skladišča, ne na zidanega poslopja. Zato je železniška uprava oskrbela dolge lesene pilote, ki no-do zabiti v zemljo v izkopanih jarkih m na teh masivnih stebrih bodo nato zgrajeni •«•-melji is žeiezobetona. Neprestano dezevie zadnjih dni pa silno ovira zabijanje pilotov, zlasti, ker so jarki polni vode. Ako bo vreme tudi v bodoče nagajalo, ni upati, da bi bila stavba zgrajena v določenem roku. Hišni posestniki se organiziralo D. M. Polje. 4. septembra Danes dopokine ob desetih je v restavraciji SavSek pri kolodvoru sklicala Zveza posestnikov novih hifi za dravakn banovino sestanek, katerega se j? udeležilo lepo število posestnik ov iz De v. Mar. Polja in okoliških vasi. Na sestanku je poročal predsednik ztvez^ g. Janko Kos ter v kratkih stavkih poudaril potrebo moćne organizacije, ki je zlasti za posestnike neobhodna potrebna. Vsi navzoča so njegova izvajanja .dobravah ter izjavili, da vstopijo v društvo, ki naj se takoj ustanovi ter ima svoj sedež v De v. Mar. Polju. Nato je bil izvoljen šestčlanski pripravljalni odbor, z g. Puharjem na ćelu. ki naj vse potrebno ukrene ter vloži pravila v odobritev. H koncu se je g. Kos zahvalil vsem navzočim za razumevanje organizatoričnega smisla ter jih bodril k vztrajnemu delu, nato pa se j g. Puhar s toplimi besedami zahvalil zvezd za njeno pobudo ter jo prosil še nadaljnje pomoči in naklonjenosti, nakar je bil sestanek zaključen v najlepši harmoniji. PRIPOROČLJIVO Profesor: — Gospodje, ta spojina je tako močna, da nas lahko požene vse v zrak, če se nam poskus ne posreči. Bodite tako prijazni in stopite bliže, da bos'e bolj . videli eksperimentiranje. Lep dar: Zgodbe brez groze Vam bo potrdilo iz lastne skušnje: najboljša nega za dragoceno perilo je zares dobro milo, kakor je Schichfovo ferpentinovo milo. To milo odpravi femeljTfo I« prizanesljivo vso nesnago. Perilo je bolj trpežno in vedno bleščeče belo. SCMCHT™ TERPENTINOVO MILO VSAKO MUtiRRO odkriti« dr. Stej-^•©oMMSfia- » so pometali iz nje vso notranjo opremo in arhive. Rusu te storila v glavo srečna misel da bi zbral spominke na. ta zgodovinski dogodek. Brž jš naročil svojim spremljevalcem, naj po-bero na unci, kar morejo. Potem je začel atmmm Mpaminke proučevati in ugotovil Je, da ima v roki tajna poročila, dragocene dokumente, literarna dela, pisma in rokopise jetnikov. Vse to je poslal v Pe-trograd, kjer so bili seveda zelo veseli, da Je dobil carska arhiv tako dragoceno gradivo. • Nungesser — Kakor vsi junaki, je tudi general Vuillemin tih in skromen mož. Zmagoslaven sprejem, ki mu ga je pripravil Pariz, mu je bil težji doživljaj od najdrznejših zračnih akrobacij in spopadov s sovražnimi letalci. Zdaj je dosegel višek svoje slave. Star je šele 55 let, .pa je že general letalstva, vitez reda Častne legije m imetnik dolge vrste visokih odlikovanj. Vmllemin. je pa tudi srečen človek, ker ima vzorno domače ognjišče, dražestno ženo in dva krepka otroka. Kadar je nebo nad Parizom jasno, se odpelje z avtom na letališče., kjer. mu pripravijo njegovo osebno letalo, da se. dvigne z njim v zračne višave. Rad popelje z letalom svojo rodbino na weekend. Pred tremi leti je bil poklican v vrhovni vojni svet, letos v februarju mu je bilo poverjeno vrhovno poveljstvo francoskih zračnih sil z naslovom »gene- Smrt kraljice cowboyev V ameriškem mestecu Lonstownu so priredili nedavno cowboyi predstavo svojih vratolomnih spretnosti. Med njihovim nastopom se je pa odigrala tragedija, ki je zahtevala življenje kraljice cowboyev Vir-gil Mac Collegove. Bila je otrok prerije. Farma njenih staršev je v državi Texasu v San Antoniu in njeno prvo veselje so bili divji konji, na katerih je delala največje vratolomnosti. Kmalu so prišli podjetni ljudje na to, da bi se dale cowboyske vratolomnosti dobro vnovčiti in jeli so organizirati javne nastope cowboyev po velikih mestih ameriškega zapada. Na enem takih nastopov se je pojavila tudi Virgil Mac Collegova prvič pred javnostjo in kmalu je zaslovela kot na jbol jša • med cowboyi. Nekoč so priredili nastop cowboyev sredi New Torka kot posebno senzacijo in povabili so tudi Mac Collegovo. Arena je bila nabito polna. Dolarski kralji in milijonarji so sedeli v prvi vrsti. Mac Collegova je dosegla presenetljv uspeh. Največji je bil pa njen uspeh na tekmi covv-bovev za prvenstvo sveta, kjer je premagala vse moške. Tako je postala kraljica cowboyev. Potem je dobivala od vseh strani ponudbe, naj bi se omožila, toda vse je odklonila. Večkrat je nastopila tudi v Evropi, v Londonu in Parizu, kjer so jo prišli gledat celo člani vlade. Zdaj pa prihaja vest, da je našla tragično smrt pod konjskimi kopiti. Drobne običajne laži Neki belgijski filozof si je nadel nalogo, Zbrati iz vsakdanjega življenja drobne običajne laži, o katerih večina ljudi niti ne ve odnosno se ne zaveda, da so laži. Teh drobnih laži človek sploh ne jemlje resno. Poglejmo, kakšna je zbirka belgijskega iskalca resnice: Brivec ti poreče, čim si odprl vrata Miv-nice: Samo trenutek, takoj pridete na vrsto! Brivnica je pa lahko polna čakajočih ljudi. Zobozdravnik trdi: Le mirno, saj sploh ne boste čutili bolečine. V resnici se ti pa kar temni pred očmi od bolečin. — Prodajalec te zagotavlja: To perilo vam lahko posebno priporočam, k^r ga tudi sam nosim. Natakar pravi: Počakati bo treba samo pet minut, gospod, zrezek se že pripravljal!— Mati pravi sprevodniku v avtobusu ali v vagonu*. Mojemu sinčku še ni šest let. —■ Trgovec z ribami prisega: Zajamčeno sveže, ujete šele davi. — Vremenski prerok nam naznanja: Jutri bo jasno in toplejše vreme. — In o resničnosti svojih besed je trdno prepričan tudi mladenič, ko šepeta svoji izvoljenki n?žno na uho: še nobene nisem tako vroče ljubil kakor tebe! Kitajske redovnice Pogosto čitamo o budističnih svečenikih in njihovih samostanih. Na Kitajsk m je nad 100.000 budističnih redovnic in sicer večinoma v južnih pokrajinah. Na zunaj se skoraj ne razlikujejo od menihov, saj nosijo enake temne kute, las j? imajo kratko ostrižene, glas pa od neprestanega prepevanja budističnih himen globok. Kitajke so pogosto že v zgodnji mladosti določene za samostansko življenje. Dogaja se, da zaobljubijo starši svojo hčerko samostanu, če najstarejši sin težko zboli. Če Budna sprejme žrtev in vm, sinu zdravje, odvedo starši hčerkico takoj v samostan. Deklica mora položiti saob-ljubo, potem se pa lahko vrne domov in osaoe v očetovi hisa do 13. lfta. S 13. letom mora za *^dno stopiti v samostan. Vsako dekle mora pred posvećenjem preko treh stopenj in po t melji tem učenju v budhističnem vere nauku mora polagati izpit. Vsaka stopnja se konča s sla vnosu nimi obredi. Ob zaključnem posvečen ju mora napraviti še en izpit, da zna prenašati tudi t« lesne bolečine. Na čelu ji namreč izžgo Budhinov znak v obliki S do 9 kro gov. če prestane tudi to preizkušnjo, postane redovnica, in enakopravna članica, samostanske družine. S tem odloži svojo lastno osebnost in a.-, za vedno loči od rodbine. Tudi bogate Kitajke, posebno vdove ali žene bližnjih sorodnikov, se rade zatekajo v samostane. Ce s,-, pa nočejo v celoti podrediti strogemu samostanskemu življenju, polože samo prvih pet zaobljub, potem pa lahko žive doma in služijo Budni v svojem domačem svetišču. Film v palači sovjetov lanetna razsvetljav* ogromne palače Sovjetov v Moskvi je preračuriana tako, da bo mogoče delati posnetke za film s poljubnega mesta in ob poljubnem času podnevi in ponoči. V palači bo urejena to* vama, kjer se bodo posnetki takoj razvijali, tako da bodo tri ure in pol po filma-nju že na filmskem platnu na trgu pred palačo in v meskovskih kinematografih. Na trgu pred palačo Sovjetov bo več velikih pic;ekcijskih sten za televizijo, na katerih bodo kazali prebivalstvu Moskve vse, kar se bo odigravalo v veliki ali mali dvorani palače. Načrte za kinematografsko družbo je izdela! znanstveno-raziskovalni zavod za kino in fotografijo pod vodstvom prof. P. G. Tagerja. V paiači bo tudi več fotografskih ateljejev. Beraiki trust v Londonu Več mesecev je londonska policija zasledovala zigonetnga moža, ker je videla v njem kralja londonskih beračev. Od beračev pa niso mogli ničesar zvedeti. Njihova organizacija se ni dala zastrašiti. Končno Ja pa dobila policija potrebne informacije po ovinkih. Gladile so se. da London nima samo kralja beračev, temveč pravi beraški trust, ki ga vodi šest mož. Beračenje je tudi v Londonu huda nadlega. Po vseh ulicah vidiš berače, ki skrbno pazijo na to, da jim konkurenca preveč ne škoduje. Zadnje čase so berači razdšriJi svoje delovanje tudi na deželo, kjer delajo po istih načelih. Strokovnjaki sodijo, da ima londonski beraški sv< t štiri in pol milijona funtov šterlingov prometa na leto. In o tem ogromnem bogastvu odloča S"st mož. Vodje londonskega beraškejra trusta so imeli pri rokah nekaj kapitala, ko so zbirali svoje čete lajnarjev, pohabijencev in slepcfv. PlačujejD jim po štiri funte šter-lingov tedensko, zato pa morajo biti na nogah od ranega jutra do poznega večera. Nekaj olajšav imajo samo pohabljenci, ki delajo samo po osem ur dnevno. Vse dohodka morajo sproti izročati vodji dotične skupine, ta pa izroča denar enemu izmed šestih vodilnih mož. Noben berač si ne upa ničesar utajiti, ker bi ga prijeli in strogo kazncaali. raz'n tega bi pa izgubil svoje mesto. A štirje funt je tedensko so lep denar tudi v Londonu, Kupiti domače blago! GEORGES OHNET: 44 s ERGEJ PM1III Roman 1 Godba je zaigrala, da so se kar tla stresla, obe vrsti plesalcev sta si stopili naproti. Naslonjena na oboje vrat je gospa Desvarennesova sledila z očrni svoji hčeri, ki se je njena lahna hoja tako razlikovala od okornih kretenj žensk okrog nje. Župan, spoštljiv in pozoren, ji je sledil; prizadeval si je, da bi ostal kraj nje in da bi ji pri tem ne stopil na dolgo vlečko. In govoril, je: ... oprostite, prosim, princesa ... če mi princesa izkaže to čast in mi poda roko, midva morava zdaj stopiti naprej... Sergej je naenkrat obstal pred svojo taščo. Radost mu je zaigrala na obrazu in vzkliknil je. Mihelina je dvignila oči in sledeč pogledu svojega moža je opazila mater. To je bila dvojna radost. Z nagajivim mežikanjem je opozoril gospo Desvarennesovo na silno zadrego ubogega župana, ki je poskakoval za Mihelino, in na okorne kretnje vaščanov, na njihovo brezuspešno prizadevanje plesati po taktu. Mihelina se je smejala. Zabavala se je dobro. Vse to iskreno veselje, ki ga je bila povzročila ena, jo je navdajalo z notranjim zadovoljstvom. Veselilo jo je, da se ljudje okrog nje tako dobro zabavajo, in njene od. radosti žareče oči sd izražale hvaležnost materi, ki je znala nji na čast pripraviti vso to slavnost. , Klarinet, gosli in fagot so zaigrali zadnjo modulacijo, potem je pa napravila zaključna kaden-ca konec plesnemu rajanju. Vsak plesalec je vodil svojo plesalko na* .njeno mesto, župan dostojanstveno in samozavestno, Sergej pa prav tako neprisiljeno, kakor če bi bil na plesu na poslaništvu in če bi spremljal mlado dekle iz visoke družbe. Kar so gospo Desvarennesovo obkolili: začuli so se od vseh strani klici in godba je zaigrala marseljezo. — Zbežimo, — je dejal Sergej, —■ kajti ti dobri ljudje so zmožni odnesti nas na ramah. S taščo in ženo je odšel s plesišča med radostnimi klici plesalcev. Zunaj so stopali vsi molče. Slastno so vdihavali nočni zrak po prihodu iž zatohle dvorane. Klici so bili utihnili in orkester je zaigral polko. Mihelina je prijela svojega moža pod roko. Stopala sta počasi, tesno drug bb drugem. Niti besedice niso izpregovorili, kakor da - vsi trije poslušajo svojo notranjost. Prisedši do gradu, so^ zavili po stopnicah v cvetličnjak, služeč gospe Desvarenne-sovi za salon. Zrak je bil tu vlažen in dišalo je po plesni. Sveče so še vedno gorele, a gostje so bili že;odšli. Mihelina se je počasi ozirala naokrog. Spomin na zmagoslavni večer, ki je bil nekakšno posveće- nje njene sreče, je napolnil njeno srce s prijetnim občutkom. Od radosti žarečega obraza se je obrnila k svoji materi: ,— Ah, mama, kako srečna sem! — je vzkliknila in se vrgla materi v naročje. Pri tem vzkliku je Sergej zadrhtel. Dve solzi sta sei. mu zalesketali v očeh; prebledel je nekoliko in ko je podal gospe Desvarennesovi obe drhteči roki, je dejal toplo: — Hvala! Gospa Desvarennesova se je za hip ozrla nanj. Na njegovem čelu ni opazila niti sence slabe misli. Bil je resnično ginjen, globoko hvaležen. V glavo ji je šinila misel, da ji je morda Ivanka lagala ali pa je celo lagala sebi sami in da je ni Sergej nikoli ljubil. Težak kamen se ji je odvalil od srca. Toda nezaupanje se je bilo že globoko zajedlo v njeno srce. Pregnala ga je s prijetnim upanjem. Ošinila je zeta s pogledom, ki bi ga bil moral dobro razumeti, če bi bil manj razburjen, in za-šepetala je: — Bomo videli. xnL Prva dva meseca te zakonske zveze sta bila zares čarobna pravljica. Sergej in Mihelina sta tiščala vedno skupaj. Čez teden dni sta se vrnila z gospo Desvarennesovo v Pariz in prostrani dom v ulici Saint-Dominique, nekoč tako dostojanstven in strog, se je napolnil z radostnim vrve- njem. Na dvorišču je kar mrgolelo konj, kočij, služabnikov in hlapcev. Krasne staje, ki so bile nekoč mnogo prevelike za tri konje gospe Desva-rennesove, so bile sedaj še premajhne za prinčeve potrebe. Tu je stalo osem krasno vpreženih konj in dva dražestna ponija, kupljena nalašč za Mihelino. Toda mlada žena se ni mogla nikoli odločiti, da bi se sama vozila z njima; v staji so stali še štirje jahalni konji, na katerih sta se mlada zakonca vsako jutro ob osmih, ko je prevevala Boulogneski gozdič še nočna svežost, iz-prehajala okrog jezera. Zlato solnce se je poigravalo s svojimi prvimi žarki na široki vodni gladini s temnozelenim srnjakovim vencem, jutranja sapica je majala Mihelinin pajčolan, sedli sta škripali, uzde žven-ketale, ko sta jih konja grizla v penastih gobcih po ostrem galopu, a veliki ruski hrt je tekal okrog obeh jezdecev v divjem krogu svojega radostnega teka. To so bila jutra, polna blaženosti. Mihelina je preživljala nepopisno srečo Sergej eve bližine. Sergej je bil vedno pozoren do vsake njene želje, čuval jo je s pogledom m prilagodeval preostri tek ali galop svojega čistokrvnega angleškega konja njenemu plahemu začetniškemu jahanju. Zdaj pa zdaj se je njegov konj vzpel in tedaj je ona radostno sledila z očmi elegantnemu jezdecu, kako je na videz brez najmanjšega truda ukrotil iskrega žrebca s tem, da ga je samo stisnil s svojimi krepkimi stegni tefcej^t *r**£ ftrct^Afft M »Narodno usJuurnoc Fran Jsran — 2a iiprmvo in inseratni dal Usta