MimiHiHiiiiiiiiHiiiitiiiiHi uiinimniHiiuimnniitti a, Poštnina .'pSažarta-v^flOteviMl}
Posamezne številke: g	  _	irrniTirrr
Navadne Din —"75, = msmmamaHKt/KBi	™
ob nedeljah Din 1*—•
TABOR* Izhaja vsakdan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10---, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom pil*—, na izkaznice D lO"—,
*=	inserati	po	dogovoru.
=H Naroča se pri upravi »TABORA-*
= MARIBOR Jurčičeva-ulica štev. 4 fc______________
liiiiiHiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiininiHiiniifliiiinl
Cenaicsanašiiie .• stav« 2P5 napa
55
J.
Tit
Naslov
lica licej, Ljubijana
!|l-; LONDONSKA KONFERENCA’.
Ufi''
' DDNDON, 21. julija. Na konferenci se ;še vedno dela zgol j v, odsekih. Prvi in tretji oldsefc sta že dovršila svojo delo. Drugi oidiselk se je razcepil v dva pcdod-seka; eden izmed njiju razpravlja’ o ve-levažnctn' vprašanju gospodiarake enotnosti Nemčije in Porurja. [Vj tem) odselim ; .vlada dokaj pomirljiv© ozračje in je Tipati, da bo danes ali pa jutri zjutraj prišlo do popolnega sporazuma. Francozi predlagajo, da naj bi izvrševali službo v Porurju francoskii im belgijski železničarji. da bi talko v) ©lučaju kakega odpo-ira s strani Nemčijo imela Francija vpliv ma promet y Porurju, dočimJ so 'Angleži za to, da se vzpostavi' stanje, kakršno je fbjilo prod olkupaorjo. 1 ! Sjplošn© je opaziti, da si je Fraridija pridobila vcEjk upliv na konferenco im da jho v n a jipoglavitne jšfh zadevali prodrlo francoSko-belgijsko stališče, ali pa vsaj kompromis, ki je blizu temu stališču. V ■torek se bo vršila plenarna soja konfe-jromce. Vprašanje, ali naj so tudi Nemčija udeležil konference, še? ni prišlo v raz-.pravo.
Gbsedno stanje v glavnem mestu Perzije.
TEHERAN, 2o. julija, Ker jo bil u-Morjen ameri kanski konzul, je vlada odredila nad mestojru obsedno stanje. Več oseb, ki so osumljene umora, je že pod kljuieeml
■ v- .	—Q—	v •	A	;
1 Parastos v spomin	Draškovi^a.
/•, BEOGRAD, 2L julija. Ob 11. uri so se Podali člani Davtdovičevega kluba kakor tud,i mnogi drugi poslanci ter zastopniki vlade k spominski slavnosti po pofcoji-Hemi Miloradu Draškovidn. Kralj jo poklal svojega odjutanita podpolikov. Dra-gutmoviča.	'	■ ■
li:l:	—O—
V*	:h'XBtO'\
Naša zadeva pred) razsodiščem;
P**	,	v	Haagu.	■■
BEOGRAD, 21. julija. Danos b'o pred haaškim' razsodiščem razprava v sporni zadevi glede samostana sv. Naumilama ju-goslov. albanslki meji. Naš pariški poslanik Spalajikovič je odpotoval v Haag,-da zastopa naše interese.	'	;
~-CH
Konec oficirske politike v Grčiji.
"ATENE, 20. julija. Vojni miinlistor Cangalos je ra&poslal vsem' airmlijskim!, Poveljstvom! ukaz, s katerimi žuga,, da bo j trpgo kaznoval vsakega oficirja, ki mi se >tiHcal tv) politiko.	j p| ^
Maribor, torek 22. Julija 1924.
P©tideli©k — dlan ©diožftve
Danes je bil Jovanovič v. odločilni avdijcnei. —< Rezjiltat še ni znan. ** Jovano-viceva posvetovanja. — Velika konferenca pri Pašiču.1
BEOGRAD, 21, julija. ODianašnji1 'dan poteka v znamenju' pričakovanja nadal j-nih političnih dogodkov. Napetost je doi-segla' višek, ko se je ob' 12j10 skupščinski predsednik Jovanovič podal na dvor ,v avdijeneo, fcamjor je bil 30 miinut kasneje pozv-an tudi notranji minister Er sik F. V trenutku, ko odpošiljamo to vest, sta Jo>-vanovič in Sršlkič še vedno pri kralju. ' Danes dopoldne je Jovanovič Spre jel več politikov in se posvetoval ž njimi. Mod drugimi sta bila pri njem) Velja Vu-kičevič in Davidlovič. Predi avdijeneo se je napotil k ministru Trifunoviču, kjer so je mudil tudi minister na razp.' dr. Pe-leš in je nekaj časa komferiral z njima.
Tudi pri manistrskeiri predšelitokku Bašiču je balo dopoldne važno pofSvetova-nje, ki ea mta prisostvovali politfijki in ministri: Priibičevič, Trifunovič, Srskič, Janjič, Miletič, Perič, Simonovič, Stojal-dinovič iin Dragovič. Do koniferenci je ostal pri Pašiču minister Pribičevač in se del ji časa polsVetoVali ž njiim,
Obema ,akči jaka — Pašičevi’ fot' "Jova-novičevi — posvečajo -politični krogi neobičajno pozornost, ki jo temi razumljivejša, ker gre v temi trenutlm za izredno važno odločitev. Splošno sodijo, da bo. kriza dance popoldne.odločena,, s
m
«-o-
Jo^atso^iievo obolavlianie.
Še vedno nJ izjavil, da J,* sprejme mandat. Pismena domišlja še ni izročena.
BEOGRAD, 21. julija. Največjo pozornost vzlbuja dejstvo, da se še Jovanovič ni izjavil, aji sprejme mandat za koncentracijsko vlado ali ne. Nekateri zatrjujejo, da si jo pridobil za tako sofLucijo že zadostno število radifcalskih poslancev, dočirni drugi o tern resno dvomijo. — Za to, da so nekateri radifcalsfoi poslanci zoper nove volitve, sta po vesteh iz njihovih vrst merodajna dva pog-lavitna vzroka: 1. razpoloženje med voliilei, 2. dogodki v rodifcalski stranki še pred preložitvijo skupščinskega zasedan ja.
O kolebanju Ljube Jovanoviča piše današnje »Vreme« med drugim sledeče:
V parlamientarniii ^ rogi h vlada splošen utis, da j© Jovanovič že prebredel prvo fazo preokreta h koncentracijski vladi in da se njegova akcija nahaja že v drugi fazi, t. j. on se zdaj že stvarno posvetuje, kako bi so sestavila koncentracijska vlada ne več, ali bi jo kazalo zagovarjati. Jovanovič se sicer še ni izjavil, ali bo. mandat za poslovno vlado
sprejel ali ne, vendar pa je ito zgolj formalna stvar. Dejistvo je, da m|u je krona mandat ponudila in da ga ort ni načeloma odklonil. Zdaj zavisi od' Jovanoviča saniega, od katerega trenutka se smatra za n osi tel ja kroninega naročila.
Formalna težikoča je v tem1, da še vedno ni bila Izročena definitivna pismena demisiia Pašičeve vlade. Splošno Pa se smatra, da kralj smatra ustmeno demi-sijo, ki mu je bila podana v kategorični obliki, ®a popolnoma veljavno in da je pismena demiisija zgolj formalna potrditev ustmene.
Ako se bo Jovanovič odločil, da prevzame sestavo poslovne vlade, tedaj je pričakovati, da bo vlada sestavljena v enem ali v dveh dneh. Pristaši talke rešitve se trudijo, da bi odločitev kar najbolj pospešili, tako da bi radikatekil klub, ki se sestane v sredo iil glavni odbor NRS, ki ima sejo v četrtek, že stala pred izvršenimi dejstvom.
•“■O--*-
Kal pravi opozicija!
Najrajši bi poslala svoje zaslop nike v Jovanovičevo vlado.
*~ Rekord v brzini. Eldridge, znameniti voznik Brociklanda v Angliji, ki je dne '31. julija tl. na tekmovališču v Salt-
burno dosegel z »Fiat«-avtom svetovni
rekord v brzinii (v 16 sekundah kiloan'e-
ter) se jo udeležil dne 6. julija th tekmo
v Arpajonu, kjer so mu je posrečilo, popraviti svoj lastni rekord. S »Fiat«avltam jle ta angleški rckordist prevalil v eni uri 236.314 km1, dočimi je Thomas dosegel na Delagu 230.548 'km na uro. Ta rekord pomeni za tovarno »Fiat« velik uspeh in kaže tudi znaten napredek njeno konstrukcijo.
BEOGRAD, 31. julija. »Vreme« piše o stališču opozicijskih šefofV napram Jovanovičevi akciji;	i	■	i
Načelniki oipozičnih' stranic izjavljajo, dla ne bodo delali Jovanoviču težikoč pri sestavi poslovne vlado, ako le dolbi mandat zanjo. Vprašanje, kako bi bila vlada, sestavljena Po plemenih", je V tonil trenutku postranskega značaja in ima V temi oziru' Jovanovič ddka.j proste roke. Blok in posamezne njegove stranke bodo tudi v naprej varovale kompaktnost bloka, vendar pa bi tudi tedaj podpirale Jova-ničevo vlado, če bi šlo le za homo.g mo ra-d tkalsko vlado, dasi bi si tudi končen-tracijlska vlada zastavila isti cilj: narodni sporazum na podlagi vidovdanske u-©tave. Vsekakor pa bi opozicijsko stranke želele, da bi bilo zastopane v vladi, ako bi žc prevzele odgovornost za njo. To je tem' važnejše, ker taka vlada stoji na veliko trdnejših tleh'.
Iz izjav opozicijskih voditeljev »Vremenu« smemlo tedaj posneti, da bi opozicija podpirala i koncentracijsko vlado i homogeno radikaldko vlado, da pai bi rajši zlezla v vlado nego da hi gledala ob strani, kako bi radikalci vodili.državo; k »narodnemu sporazumu«.
* -V	,
BEOGRAD, 21. julija. Muslihfandki klub je imel danes konferenco, na kateri je dr. Spaho poročal o političnem' položaju, zlasti z oziTom) na akcijo g. Jovanoviča. Mulsljmlanski poslanci so odobrili Spaho stališče v vprašanju poslovne
vlade.
rrSS'
v■rj.xiu.fp
BEOGRAD, 21. julija. Vi Beograd so došli danes poslanci HESS Pavle Radič, Jalžbetid in Kirin. V svojih izjavah' so bili silno rezervirani in niso povedali nič določenega. Danes dopoldne je im)3l tudi Da,vidovičev klub plenarno sejo,
Jugoslov< Sokoli na jefriem mestu.
Uspeh naših tesovadcev na pariilel Olimpijadi.
BEOGRAD, 21, julija Izid udeležbo na-| Italija, za njo sledi Francija,
slh Sokolov na pariški Olimpijadi I Švedska, nato Jugoslavija in končno nudi nastopno sliko: Na prvem mestu je i Amerika*
Posamezne številke: m Navadne Din —*75, g	ob nedeljah Din	1’—.	I
==	UREDNIŠTVO	se nahaja	v Mari*	=
==	boru, Jurčičeva	ul. št. 4,	l. nad-	=
~~	»tropje. Telefon	interurb-	št. 276.	š
M UpKAVA se nahaja v Jurčičevi Š » tlliciv St* 4» pritličje, desno. Tele- I =ss ^on sb 24.^ SHS poštnocekovni = S	račun štev. 11.787.	|
^ Na naročil a brex denarja S ozira. — Rokopisi se ne vracd^B^
!miiiiiiiiiiiiiinmitiiiiuniiiiiiiiiiriflnNU8iiuiiitiiiiiHiir
Leto: V. — Številka: 165.
Veliko ofenzivo
|sio začeli klerikalci v teh vročih dneh proti, slovenskim demokratom, zlasti pa protA dr. Žarjiaivu. Dam za dnemi bruha zlasti »Slovenec« ,težke uvodnike, strupene članke irc nešteto drobnih svinčenih! notič, da (bi uničil domoikratsdco nevarnost. »Žerjav je dodgral — Žerjav naj gre k to je stalen »Slovenčev« refren.
Protiklerikalna politika hi 'bii'la nikoR ■lahka, prav posebno še na Slovanskem! ne. Danes so klerikalci sklicujejo na Tavčarja, dasi so ga nekoč napadali' tafeo kot sedaj d!r. Žerjava. Kdor prevtzama vodstvo energične akcije proti kleriika-liiznnu, In sicer v enemi najtežjih trenutkov, ko gre klerikalizmu aa biti ali n« biti, ta ne mere pričakovati drugega kot na jbesnejtše izbruha nasprothikove polk tične strasti.
Kaimpamjii' proti demokratom in dr. Žerjavu se tedaj ni čuditi. Dr. Žerjiav ve, da kna v tem! trenutku' za sabo vse, ki sol ostali zvesti demolrrattokiml načelom; On ve, da mu pristaši zaupajo in da se gai nasprotniki 'bojtijo. Slovensiki demokrat' je se zavedajo, dia drugače tudi bitdi n« more. Ali naj se klerikalizem) s pomočjo slovenske avtonomije reši in Hi opomore, da zavlada brezobzirno nad vsemi, ki se mu danes ne uklonijo, ali pa naj se našemu klerikalizmu; enkrat za vselej izpodbijejo tla — za to dvoje gre sedaj. Ali j« klerikalizem nevarnost ali ni nevarnosti Ali je klerikalna, politika škodljiva —• tedaj jo je treba izruvati, ali pa je koristna in tedaj je trelba položili protfckl«. rikalizem med staro šaro ter se udano skesati.
Mislimo, da med napredn jaki ni nikogar, bi bi bil v zadregi za, odgovor. Dovolj odgovorja vsa slovenska politična, zgodovina zadnjih 50 let. Kdor je za je~ dinstveno jugoslovansko državo, mi ra pobijati separatizem' in politične -močj spajati, nikakor pa ne razdvajati. Akp hoče doseči uspeh, se mora držasi trdno zarisane smeri, ker se vsaka križ-kraS politika maščuje.
Slovenski demokrati so se že zdavnaj (Odločili za odločno protiklerikalno, socialno napredno in' jugoslovansko unitaristično politiko. Zdaj gre za to, da njih program premaga demagogijo in prisili nasprotnike k umiku. Težak je boj1, toda brez 'boja ni zmage. Če bi se klerikalci ne bali demokratov, bi h© bilo sedanj© velike ofenzive. Ako bi ne videli v dr. Žerjavu spretnega in nevarnega političnega voditelja, bi lahko mirno spali- Tako pa gre za dalekosežno odločitev in sprieoi nje odpadejo vsi pomisleki. Boj je trebe ddbojevati!
Doma in do svetu.
— Novi jugoslov. konzulat v Bratislavi na Češkoslovaškem je začel poslovati 15. im. Konzulat vodi konzul Grgijr Bezid.
— Revizijo orožnih listov bodo Morali Po odredbi notranjega ministra izvesti veliki župani, da so prepreči, zloraba; iv rožje s strani mladostnih in nezanesljivih oseb.
— Za župana v Vranskem! je bil izvoljen zavedni pristaš JDS g. notar Presečnik'. —< Za župana v Gornji Radgoni je bil izvoljen dosedanji župan g. dr. L» nart Boezio, tudi pristaš JDS.
— Italijansko posojilo Jugoslaviji. Italijanski listi javljajo, da bo v prihodnjih dneh podeljeno Jugoslavija! posojilo v znesku GOO milijonov lir.
— Izvrsten pridelek krompirja. Poljedelsko ministrstvo jo objavilo podatke; iz katerih smemo posneti, da imamo letos v naši državi izborno letino za krompir. Računajo, da bomo lahko izvozili okoli
‘SKisT®
'IV Marmont, nn$ 22. Julija 192)
rr'iT,-iT".nTiii Drr>rw
\ 1200 vagoncv, med temi dB ljuibl jausko in 'iOliarihOTske oblasti 500 vagonov.
— Rafllč — predsednik kmečko ioter-
aadjonale. Po vesteh iz Varšavo is© Radič že vedno mudi v*-Moskvi in čaka na kon!-fcr-es (kmečke- dutornaci jemale. Baje ga nii-flitjo	7,a predsednika. Z druge
strani pa jie dospela vest, da je Radič brzojavno zaprosi 1 do n ajsfcega policij-«fee®fa komisar j a, da se sme naseliti na Dunaju- ■ r *":
vi —' Mednarodni kongres za znanstveno sodstvo dela je bil. otvorjen v nedeljo20. )hm. v Pragi. Kongres ima' nanjten, napraviti praktične sklepa za izvedbo .idej, ki ijSii izastopa ■Masarykova' akademija dela, fdtt je namreč treba diolo-urediti strogo na i smatrat ven ih načelih. Kongresa se odele-Ižujejo tudi nekateri inozemski, fitrokov-l-aiaiki, tned njimi o Amieriteandil f- 'J •_ Ogromno zastrupi,icnje z jagodami. iV sanatoriju' za pljučne bolezni v Gor-beredorfn v Šleziji je 238 oseb ?bo-tolo vwled' zastrupi jen ja s hrano, kateri so bile primešane jagode. Značilno je, da je višji.zdravnik u.mirl, dočinT. se je ostalim' Tacdsjentem' stanje vtečinenra že izboljšalo, j m' Živa pokopana. Češki listi pišejo: 'V okoliei PO,vin a so te dni. pokopali neko "Boflnarevo, ki je umrla nai jetiki. Ko je itruigega dne začel grobar zasipavati grob s jprsijo, je slišal, da pokojnica tolče ob jrakev. Duhovnik, ki ga je grobar poikli-iteal, je tudi slišal udarce z rakve. Ko so j rakevi odprli; je bila ženska že mrtva. —* gadovo preiskuje plaensko državno prav-;L’dn>iŠtvo, ker mi’ izključno; da so svojci- je-; tičnožensko hote poikopali.živo, daj bi s© lije tako iznebili..
Mariborske tresli
v
Maribor. 21. julija 1954
Izleti mariborskih pevskih društev v okolico.
aJadran« in »Zarja* v sv. Martiun pri Vurberku.
' Včeraj ata napravili pevski 'društvi bTaJdran« i« »Zarja« telet k Sv. MaKinu pri Vurberku. ;Na krasnem; prostoru go-
\
%
tetidne Amer, v senci pad jablani, so naši pevci prepevali lepe umetne in narodne popevke in e pesmijo ogrevali srca do-•miačiinovj in gostov. Žal' da je bila u delež*-iba bolj pičla. Domači, zlasti kmečki ljudje so -se -izoigibalL prireditve in nievili nase pevce z nezauipnimd pogledi. Vzroka n'i težko uganiti. Ljudje, kateri so pozvani v to, da !b!i širili 'med preprostimi ljudstvom ljubezen , in. treznost, so razširili bajke o »divjih ©rjtmaši-h«, ki prihajajo •izzivat jfn razsajat. Doimačini so stali večinoma za plotovi im Odi tam1 poslušali lepo, domače prepevanje. Nekateri so pozneje pristopili k pevcem! in s© čudili, da niso taki, (kakršne so jim! slikali hujskači, Tudi klerikalni župan je nazaduj© izjavil svoje zadovoljstvo z. mariborskimi izletniki.
Veselico sta požrtvovalno organizirala gg. Kositanjšek in domači učitelj'. Ves dobiček je imel pripasti siromašnim šolskimi otrokom!. Ublj-nlb temu so iz farov-ža hujskali zoiper njo. ».Tadraaiašk in »Zarjami1« pa so prav storili, da so se napotili v to kraje. Marsikomu se je razblinil predsodek o njih, marsikdo so jo hudoval nad saandml seboj, češ, kako je •mogel verjeti, da bi bili' ti ljudje razgrajači in’ hudobneži. Najglasnejši hujskač L. pa bo že dolbil zasluženo plačilo.
Odhod mariborskih pevcev je hal časten in lahko rečemo, da so zapustili najboljši utis. T-udi ljudstvo jih je živahno pozdravljalo. Želeti je, da bil naši narodni pevci prirejali redne izlete v okolico. Naj bi s petjem! predramili zaspana srca našega ljudstva! S takimi telpti bodo najbolj pobijali breizvestne hujskače, ki jim' je dobra vsaka laž; samo da očrnijo ljudi, iki no prihajajo pod zastavo SLS.
im! Imenovanja v prcsvetuem odseku našo oblasti. Za prosvetnega referenta in višjega šolskega, nadzornika mariborske oblasti je imenovan dr. Leopold Poljanec, za srednješolskega referenta pa Pr. Mravljak, doslej profesor na celjski gim-■nafciji.
ml Izpremembe na mariborskih srednjih šolah. Sitaleu' profesor na drž. gim-
naziji jo postal dosedanji profesor istega zavoda dr. Pranju Mišič. Na: drž, moškem1 učiteljišču je ppstal stalen profesor Ivah Prijatelj, ki je tudi-doslej služboval na tem zavodu.
nr Razpis učnih mest v Mariboru, Kn-ratorij. rnestn. dekl. zaveda »Vesna« razpisuje z novim šol. letom' .1921-25 na zavodu dve učni mesti, in sicer 1. za. pouk ženskih ročnih del in 2. za pouk nemščine službe v internatu. P-r-ctsiilfco pod 1. morajo dokazati popolno napornih! jeniost za pouk na ženskih obrtnih šolah, prosilke pod 2. pa Usposobljenost za; po a k nemščino na csn. ali mešč. šotah ter po možnosti, da so že- službovale v kakšnem! internatu. Vse nadaljuje tafor-mJučij© dobe prosilke lahko pri vodstvu merku. očki. zavoda »Vesna« v Mariboru, Aškerčeva ul. Itcd,no opremljene prošnje jo treba poslati kuratoriju najkasneje do dne 15. avgusta 1924. — V Mariboru, dne 19. julija .122-1 Preds. ikuratorijn: Grčar, Ir.
mu Razglas o prevzema slikarskih in pleskarskih del v uradnem poslopju mariborske piblasti objavlja »Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti« z dno 18. trn. Opozarjamo nanj naše obrtnike te stroke.
m Zopet poskus samomor«. SGletni natakar F.. H. se je včeraj' opoldne v kaibi-liiii Kristijanovega 'kopališča obesil na kavlju za perilo. K sreči je bila v bližini posestnica kopališča, ki je čula njegovo davljenje ter sluteč samdmor, šiloma, odprla kabino .in' izbila kavelj. Mladi samo-morilec je padel na tla .in so jo kmalu predramil iz smrtne omedlevice. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje v Sodni ulici 25, kjer pa je začel tako besneti, da je poklicani, policijsko zdravnik odredil; da so mu nadeli prisilni jopič. Posmeje so je umiril. Vzrok so- baje 'družinski spori.
m Sc je vendarle vjel. Dne 3. junija je bil odgonsklimi potom' teročen m iVubor-s#kl policiji fcs Avstrije izgnani Hugo M-arkits. Ker ga jo tukajšnjo okrožno sodišče že del j časa .iskalo zaradi hud ricl-stvai tatviire, storjenega v februarju lanskega leta, so ga na policiji, zasliševali. Med gaslišavanjetm pa je p-roSrl, da smo na stranišče, kar so mu dovolili, TJzmovič
okolico, koder seje so ga orožniki v
je bil najbrže dobro izurjen v svoji stroki An jo to priliko izrabil za ubeg. Posrečilo se mu je uiti v klatil do 13. tm., ko Sm-arjcti aretirali in izročili sodišču.
m Iz policijske kronike. Včeraj in danes je 'bilo aretiranih nenavadno velike oseb zaradi različnih prestopkov in delile tov. — Mariji Vdovic v Smetaneovi ulici je nekdo odnesel- Iz vrtne ute dva para čevljev. — Elizabeta Murko, ki prodaja v mestnem! kinu. slaščice, j,© imela v, svoji shrambi ponočni obisk, vendar pa radovednež ni pokradel njenih zalog. —< Fran Esslg, ki jo bil pred dnevi aretiran in. ki so mu dokazali tatvino srebrne ure in težke srebrne verižice, je osumljen tudi tatvine nekega kolesa. —• V noči od 17.—18. tm; so Antonu Slikoven v Pobrežju ukradli iz zaklenjene pralnica 2070 D vredno perilo.
m Tujci v Mariboru. Dne 19. tm’. id'prenočilo v mariborskih hotelih oziroma gosti Inn h 35 tujcev in sicer v »Moranu« IS, pri »Zamorcu« 5, pri »Črnem! orlu« 5, pril Hailinvidiu 3, pri »Zoka.lyju« 3 in v »Kosovem« 2. — Dne 20. tm'. jiih je prenočilo; 57 in sicer v »Mejrainu« 19, v »Privat-hotein« G, pri »Zamorctu« 0, pri) »Črnem! orlu« C>, »Pri grozdu« 6, pni »Zlatem! konju« 6, V »Kosovem« pri Halbwiditu 2 i. dr.
m Mestno kopališče .©altane 'tekoči te-i den radi čiščenja parnega 'kotla zaprto.
m Grajski kino predvaja v pondeljek, torek 5,n sredo prvovrstno; krasim (kamor. »Doživljaji nesrečno žene« v 6 činih z znamenito Ewi Ewa v glavni vlogi. ’./j
Sokolstvo.
o Odbor Sokolskega društva v Maribo.
ru ima v torek, 23. 'tm., izredno sejo ©b 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Na dnevnem redu je udeležba na pokrajinskem zletu' v Zagrebu in je radi: važnosti želeti polnoštevilno uideležba bratov odbornikov,	L	šr	v*/
o Telovadba starejših Članov se vto
vsako sredo in pfefceik v gimnazijski telovadnici ©d pol devete do deset© aro zvečer.	✓
tioais Conperus:
ZsfisfelfMf 9«!.
(22)
4 f) Roman. -V'"’
Sam) ni sen* v-ede-L kakb dolgo je traja Ho mojo tmučeništvo. Dan je bil podoben dnevu; skoraj vsak je bil deževen, na hipe snežen, vetroven in mrzel. Tudi delo tjebik) do pičice enako. Iz razgovora nadzornikov isem) razbral, da delam! na posestvu bogatega Menedemusa, Charlsi-nega očeta. To> mi je bilo v tolažbo, kajti vedel sem, da obračam kamen, ki melje pšenico tudi za beli gosposki kruh, kate-roga uživa lepa, nepozabljena Charis. — Solnde je vzhajalo in zahajalo na istem miesbu. Dež ja Šel in ponehaval, in vse je bilo isto, vse neskončno dolgočasno in ('•Jučno. Ponoči sem' stal ali ležal med ’ t*Aalimi živali, osli' inl mralamS, in 'druga je-bila podobna druigi; noben žarek ni ' posinil v globino* mojega človeškega ponižanja,
Čudno je, da si' često baš najbolj' ne-Krečna bdi ja najrajši, pomagajo, ne da bi
bi bila tako hotela ali sploh pa vedela o tern1. Neki zločinec se je v sled paznikovega premočnega udarca zgrudil na cesto in in! u'i mogel zlahka, vstati, ker je nosil na nogah težke železne verige. Ležal je lin stokal. V1 tem! hipu sem' s© vračal v 'hlev in sem' ravno stopal mimo nesrečneža. Zahajalo jo rdeče solnco in netopirji so poletavali' skozi krvavo luč. 'SHLelo se mi! je, da proti mi&ni curl ja kri iz ranjenega in krastavega zločinčeVega hrbta. Zapuščajoč rdečo sled je kri curljala v cestni prah, ki je bil podoben debelo nasuti mokiii
Tedaj' sem) i® čloiVežkegai čustva usmi-Ujenja Saplaizil'svoj oslovski jeizik in oblizal- sužnjev© rano. On se je začudeno ozrl, kako- jerimcgoče, dia.ga liže mimogredoči osel;-nemara je uvidel, da sem imel sočutje ž njiimL .Tiste moč, ko. je vse mirno spali©, so se oprezno odprlo duri. Skozi črno šenoo, v kateri se.m prepoznal s-už-uja, ki eeml imiu! zvečer lizal ra.no-, je padla v hlov višnjevo bela mesečina. Sužnju se je na nekii način' .posrečilo uiti. iskal je mene to m© je kmalu našel, odvezal
ter povedel iž hleva. Nato me je peljal do gozdnega gob a nedaleč od mlina. Tu seje ozrl1 za mamo vred proti -mlinu. Glavica -ngasldih peči- so so odražale na lu.n©jasnem ofeaebjiu' kakor mrk© strehe. Na prašni zemlji je -sevala mesečina. Nič se ■ni gauilo, n-ijkake-ga znamenja ni bilo, da j© kdo kaj' vlclel ali slišal. V gozdu so se iKlpre-m-ešalo sence z lučjo; pa je vendar bilo bolj; temmo kot svetlo. Začel sc m- se vzpenjati bas po oni poti, koder so me podili tolovaji v dolino. Kmalu sva izginila v! planinskem! gozdu.
Ub-ežni suženj mi je jezdi 1 n-a hrbtu. ;Bil je tako onemogel, da se- j© oprijel imojoga vratu in sc m a ta način držal po koncu-. Zdelo 'se ml ,io, da moj novi gospodar niham -niikaikega cilja. Korak za ikor alkom’ seje vzp-enj al n a breg, in se potem spot spuščal navzdol. Zdajci so se cgl-aMli v vzd-ubfu meni že znani glasovi; po-doilin-i gl-obiokcmu vzdihovanju. Kje sem! že slišal te glasove? Spomnil sem) se jiih. Vpitje je prihajalo od čarovnic, a vKd'ibe som! čul tis-t© noč v Delfnh, v pla--tcmičnemi listju, 3 katerim' se je poigra-
val veter na trgu pred! mioičiščeiml Tacaš, ■se mi je zdelo, da je to' stekanje lavajtoj čili duš, tarnanje ubogih otrdk, ki s© jih! komaj rojene ubili. Nenadoma -se je predi! narnia razprostrla ravan, planjiava; Nai| nji je plesalo krdelo! čarovnih, a zgornji v zralku drugo in še višje tretje krdelo.) Raiznimiel sem) vse. Bil.sem! priča čarovni-*! širim' zakletvam', 'ki' bi naj spravile lun o-z njene poti. Voaisib je čarovnicami uspel©, da so jo posumile isipoti in kadar so je te zgodilo; -so imele ves meisec polno oblast' nad zlimi duhova, ki so jih 'izrabljalo v|< svojo zlobno namene. ModteroJ ko so čarovnico rajale, sem opazil, da s© vrte o-koli troj-ice d-o glav© zakopanih otr-olk, (k-il so vjhli Ln so morali še v -tej nočLjuimroti. Sredi ravnice je stal ©groanfeai Rakromi kotel, pod katerim1 jo -plamenel' -ogenj. •— Tii-dii -medi plesoatfi «© čarovnico' motate vanj vsakovrstne reči. Spozna! sem! kačo, žabo, okrvavljeno tančico, obešenčevo vrv in izvestne u-d-e, toda. n-e vem; prav, katero. Medtem, k-o so so čarovjiica ukvarjale z luno, so d i-v j-© hreščale:. ■#.<’$ »Hekata! Hekata!«	.	j	n
vHtla ozeaBila.
4fsakovrstna ročna dala
, -vum«m ▼ komidjrt® 'raipro-'-.sŠtjo v moji' filhdki na -Bledu. 'NaroSU
ročnih,drt‘-Nika.Zipser, Krsnj ,(tel«fon 31).	1196
fZamaoja aa atanovanja, čva
1 aobi. kuhinj*, ▼ aredini m«*ia. \ xa. 3—4 sobno pod selo ugodnimi pogoji. Naslova oddati v upravi »Tabora*. 155? 3—3
uValvazar" I. d« III. zveiek kupim. Ponudbe z navedbo . eene na poltni prodal 2, M a-rikor.	»83
Kašlja (damski Pbaoton) aco in dvopreino, t odjemajogini ‘kozlom, žesthni sadeži, potkri-ta. Brek* devetimi sedeli, zadnji ndfemajoči, *no in dv«-Trp«-- ■ c:». Oba kakor nova pro-*•«	'-ar.	Maribor,	Prešernova ..	19.	1881	2—1
Kovačnica se odda v najem, Urita tudi dva sohi, dve Ide-41, trije svinjaki OgUuiti sepri .Jakoba Cehi,. Zg Duplek pri ‘Mariboru.	1584	3—1
Sokolski kroji
iiz Ja blaga, kompletni po Din (4ji76’—, kakor tudi telovadne ob&ke za člane, članice, naratiaj in daco nudi tvrdka
Franj o Majer Maribor, Glavni trg 9. 1568 6—2
Boljše sobosllkarske pomočnika sprejme za več čaSa Frase Ambroiič. 1680 2—1
F RT
GaasK
Autemobilno zastopstvo I. J, Graf Herberstein
Maribor, Gosposka ul. 20, tel. 133
mmmammmzm&zzs&zai
1579
Napolitanke
Adria narezki
Neksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
vsaka množiti o. najceneje v glavni zalogi
Innu tgsSm
Marabor, Siolsa u!. 4.
NiiBH«iMB8nBaBNOBBWiBBHWaaBH«NBBBaBaJBfiiaiESSiHIBaEES;0aS3i3E!E®aEZi3fSE33<?i
PRESEUTVENO HREMmiL® ”
I
Cenjenim damam vljudno nr> nanjam, da sem prevzela damski čosalni salon J. Vutasinovič
v ŠOLSKI ULICI 3,
l_/ katerega *em popolnoma na novo preuredila, istočasno som go’ preselil:-. t jj3a. d*njim ie«alnim salonom v Stolni ulici 2, nove prostore ;
SOLSK4 ULICA 3.
Friiiranje, pranj* las, onduKranje, manikira, masaža lica in glave, barvanje las in izvrševanje vseh lasnih del. — -Za dobro in solidno postrežbo jamčim in se priporočam, za obilen poset. . '
1582	'	srETTiCH-FRABiBKHElMe
F,1
S
I
OHBHBBBBBBBBBBBBEaasaiBHsa^fcaaaiaaaeaaagsassataaEaiSisaBEiaaBBgiiaaiaaB^ ^	TT»w—»IJ
Vsak, kdor pokaže predpredajnt in potovalno legitimacijo, dobi na avstrijskih progah
SS%I©tesB. gioEsmsa sia
£31
2
sporfsio razstavo
Co cii
tembra c3o 3 0. avgusta)
za tja ln nazaj.
Predprodajne karte se dobe pri podružnicah avstrijskega prometnega urada v tu- in inozemstvu, avstrijskih trgovskih zbornicah ter pri sejihskem uradu v Gradcu.
Mcesdaife	S	p	i	a	d	I	e	s,	—	TLitet	Kasihcgeka	tjiskoma	i	4,