J^t^^^ 1 j» j[ —— —— ^Mfc^^fc*unaaS 1 umi mi to ptocono v ^uuvm Leto LXXIL ŠL 193 izna|a vsak dan popoldne izvzemši nedelj« in praznike. // Inseran do 80 petit vrst d Din 2» do 100 vrst d Din 2J0, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inseroti petit vrsta Din 4.-% Popust po dogovoru, inseratni davek posebei. // ^Slovenski Narod* velja mesečno • Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knofljeva ufica Hov. 5 Telefoni 31-2% 31-23» 31-24. 31-25 ki 31-21 Podružnice. MARIBOR, Grojsld trg it- 7 M NOVO MESTO, Ikonsko cesta, telefon it. 26 // CBJE, cefisko urednStvot Snx>ss*Kryeoeva ufica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova al. Z telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 H SLOVENJ GRADEC, Stotnikov trg 5 H Postno hranilnica v Uubtfoni it. 10351. Po sporazumu - nova vlada Kralievo namestništvo ie spreielo demisijo vlade in poverilo sestavo vlade zopet g. CvetkoviJtu — Nova vlada bo sesiavliena naibrž že di Brdo, 25. avgusta. AA. Kraljevo namestništvo je blagovolilo sprejeti ostavko, ki jo je podal predsednik vlade Dragiša Cvetković. Nj. Vis. kr. namestnik je sprejel danes v avdienco Dragi So Cvetkoviča in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Beograd, 25. avgusta, a. Danes opoldne je na beograjsko letališče prispel z letalom na svoji poti z Bleda predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetković. Na letališču se je zbralo večje število prijateljev predsednika vlade ter narodnih poslancev in senatorjev. Prišli so tudi vojni minister general Nedić in drugi v Beogradu na-vzočni ministri ter vodilni uradniki ministrskega predsedstva in notranjega rmnistrstva. Na letališču je bilo tudi večje Število višjih letalskih oficirjev s poveljnikom letalstva generalom Jan-kovićem in polkovnikom Naumovićem na čelu. Ob 11.30 se je spustilo letalo, s katerim se je pripeljal predsednik vlade Cvetković v družbi z ministroma Altiparmakovićem in Tomićem. Ko je predsednik vlade stopil z letala, se je pozdravil z ministri in ostalimi navzoč-nimi. Po pozdravih z novinarji se je predsednik vlade odpeljal v spremstvu ministrov, navzočni pa so mu priredili tople ovacije. Detnisi jsko pismo Ob 13. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik vlade Dragiša Cvetković obvestil člane vlade, da je z ozirom na novi položaj podal ostavko svoje vlade. Ministrski predsednik Dragiša Cvetković je seznanil člane vlade z motivacijo, ki jo je 24. avgusta t. 1. v pismu poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ta ostavka se glasi: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Z visokim zaupanjem kraljevskega namest-ništva sem sestavil 6. II. t. 1. vlado s posebno nalogo, da začnem iskati podlago za rešitev enega najvažnejših vprašanj naše notranje politike, vprašanje sporazuma s Hrvati. To svojo nalogo sem v celoti izvršil in kr. namestništvo je blagovolilo sprejeti moje predloge za rešitev tega vprašanja. Ker smatram, da je moje poslanstvo s tem končano in da novo nastali položaj zahteva širšo podlago v pogleda osebne in politične sestave vlade, mi je čast podati ostavko vlade in zaprositi, da jo kraljevsko namestništvo izvoli sprejeti. Prosim Vaše Visočanstvo, da blagovoli sprejeti izraze moje globoke vdanosti. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetković s. r. — Bled, 24. avgusta 1939.c Seja KDK pri dr. Mačku Zagreb. 25. avgusta, d. Danes dopoldne se je vršila pri dr. Mačku seja predsedni-štva Kmetsko-demokratske koalicije, na kateri so bili med drugimi navzoči gg. inž. Košutić, dr. Šutej, Večeslav Vilder, dr. Sr-djan Budisavljević, dr. šubašić in Sava Ko- sanovič. Dr. Maček je obširno poročal o svoji avdienci in o svojih zaključnih razgovorih na Bledu. Sledila je obširna diskusija in so bili storjeni gotovi sklepi. Dr. Maček odide jutri zopet na Bled in je v toku jutrišnjega dne pričakovati nadaljnjih dogodkov. Sklicanje hrvatskih Zagreb, 25. avg. a Dr. Maček Ja sklical sejo hrvatskega narodnega zastopstva srn 29. t. m., ko bo podal poročilo o poteku, pogajanj za sporazum. D Krnjević se vrne is Zagreb, 25 avg. o. Po podpisu sporazuma med dr. Mačkom in Dragi so C ve tko vicem se pričenja skorajšen povratek dr. Jurija Krnjevića iz inozemstva, ki bo prevzel glavno tajništvo HSS. Ni izključeno, da bo dr. Maček poveril dr. Krnjeviču tudi kako drugo važno funkcijo v javnem življenju. Hou apel Rooseuelta na Hitlerja Dofim je predsednik poljske republike Moscickl pristal na pogajanja z Nemčijo in posredovanje, od Hitlerja ie ni odgovora — Roosevelt je poslal Hitlerju nov poziv, naj pristane na mirno reševanje sporov vVASHINGTON, 26. avg. c Predsednik poljske republike Moscicki je že odgovoril na včerajšnjo poslanico pre-zidenta Roosevelta ter sporočil, da je Poljska pripravljena bodisi na neposredna pogajanja z Nemčijo, bodisi na posredovanje. Po sprejemu tega poljskega odgovora je prezident Roosevelt poslal kancelar-ju Hitlerju, od katerega doslej še ni dobil odgovora, novo poslanico. V tej poslanici Roosevelt ponovno prosi kan-celarja Hitlerja, naj se posluži mirnega načina reševanja sporov s Poljsko. Prezident Roosevelt izraza upanje, da za mirno rešitev še ni prepozno in da se ob dobri volji kancelarja Hitlerja in nemške vlade lahko Še prepreči najhujše. Vsebina druge poslanice Washington, 26. avgusta. AA. Reuter: Ko je predsednik Roosevelt dobil od predsednika poljske republike Moscickega odgovor, ki v načelu pristaja na Rooseveltov predlog, da se vojna nevarnost v Evropi konča z neposrednimi pogajanji ali pa z arbitražo, je poslal Hitlerju novo poslanico. V tej drugi poslanici poudarja Roosevelt, da še ni dobil odgovora od nemškega državnega poglavarja. Roosevelt sporoča Hitlerju dobesedno odgovor Moscickega in nadaljuje; Vaša ekscelenca je že večkrat javno Izjavila, da so cilji, za katerimi stremi Nemčija, pravični in utemeljeni. V odgovoru na mojo poslanico sporoča predsednik poljske republike, da je poljska vlada pripravljena pristati na temelju predlogov moje poslanice, ki ji je namen urediti spor med Poljsko in Nemčijo z neposrednimi pogajanji ali s spravo, na neposredna pogajanja ali pa na arbitražni postopek med Nem črjo In Poljsko. Nešteto človeških življenj bo moči tako rešiti in upati je, da se bo med narodi modernega sveta obnovilo razmerje, ki bo podlaga miru in miroljubne ureditve, in da se bo ustvarilo srečnejše razmerje med narodi, Če tudi nemška vlada pristane na miroljubno ureditev visečih vprašanj, kakor je pristala Poljska. Ves svet prosi Nemčijo, naj na to pristane. Odgovor predsednika poljske republike Moscickega, ki ga je Roosevelt sporočil v tej drugi poslonici Hitlerju, pravi, da predsednik Moscicki ceni Rooseveltovo gesto in vidi v njej zelo važno in plemenito sporočilo. Odgovor pravi dalje, da poljska vlada misli, da bi neposredna pogajanja med obema vladama bila najboljša metoda za ureditev visečih vprašanj, kadar gre za dve sosedni si državi. Prav tako misli poljska vlada, da bi temu cilju enako služila tudi arbitraža katere druge države, ki bi bila prav tako neprizadeta in nepristranska, kakor je Roosevelt. Na podlagi taksnih načel je poljska vlada svoj čas sklenila nenapadalna pakta z Nemčijo in s Sovjetsko Rusijo. Moscicki pravi dalje: Pri tej priložnosti želim dodati, da sma- tram za svojo nalogo podčrtati, da v tej krizi Poljska ne zahteva nobenih koncesij od nobene druge države. Zato je naravno, da Poljska želi, da ne pride do nobenega sovražnega dejanja proti kateri drugi državi, a prav tako tuđi ne želi biti predmet taksnega dejanja bodisi posredno ali neposredno. Na koncu poudarja predsednik poljske republike svojo toplo željo, da naj bi Rooseveltov apel pripomogel k splošni pomiritvi med vsemi narodi sveta, ker je to edina pot. da se narodi vrnejo k tako potrebnemu delu za napredek civilizacije. V tukajšnjih krogih si razlagajo odgovor Moscickega v tem smislu, da Moscicki vabi Roosevelta, naj sam prevzame vlogo razsodnika. Tajnik predsednika Rosevelta Earlv je na vprašanje časnikarjev, ali je upati, da bo predsedniku Rooseveltu poverjena arbitraža, ln ali bi jo predsednik sprejel, odgovoril: Kdor pride do mostu, mora iti tudi čez most. Tajnik je ie dodal, da je ameriško zunanje ministrstvo s poljskim odgovorom zelo zadovoljno. Brzojavka Moscickega angleškemu kraljn Varšava, 26. avg. br. Ob priliki podpisa zvezne pogodbe med Anglijo in Poljsko je poslal predsednik poljske republike Moscicki angleškemu kralju Juriju VI. brzojavko, v kateri podčrtava, da je to nova zveza prijateljstva med obema državama ter da bo pripomogla, da se bodo po vsem svetu utrdila načela pravičnosti in zakonitosti. V Rimu odklanjajo Rooseveltovo predloge Rim, 26. avg. AA. Havas: Italijanski listi pozdravljajo papeževo poslanico, a načelno odklanjajo Rooseveltovo poslanico italijanskemu kralju, kajti po njihovem pojmovanju ni ta poslanica nič drugega kakor samo manever, da se odgovornost demokracij zvrne na druge. Razen tega mislijo v tukajšnjih krogih, da je Roosevelt s tem ko se je obrnil na Italijo. Nemčijo in Poljsko, ne pa na Anglijo in Poljsko, hotel že v naprej poudariti stališče zapadnih velesiL Mednarodni splošni veffld vzorčni sej Kaj je odgovoril Hitler? Angleški poslanik v Berlinu je d anes odnesel v London Hitlerjevo poslanico Verjetno predlaga sklicanje ko nIerence velesil 26. avgusta. AA. Havas: urednik »Press Associa- LONDON, Diplomatski tiona« piše: Najvažnejša snočnja vest v zvezi s krizo je nedvomno poročilo o današnjem prihodu britanskega poslanika Hendersona v London. Besedilo Hitlerjeve poslanice, ki jo sir Henderson nosi s seboj, je Še neznano. Sicer pa ni britanski poslanik poslal nobenega izčrpnega poročila o sestanku, ki ga je imel s Hitlerjem, temveč bo poročal osebno lordu Halifaxu. Medtem je pa novica o prihodu Hendersona v London oživela v londonskih političnih krogih upanje, da je morda nekaj v teku, kar bi spravilo položaj iz zagate in ustavilo katastrofo. Odločitev britanskega poslanika« da se odpelje v London, — za to se je odloČil takoj po sestanku s Hitlerjem — jasno kaže, da nosi s seboj predloge ali vprašanja, na katera Nolotov pride v Berlin Takoj po seji vrhovnega sveta sovjetov bo odpotoval v Berlin, kjer mu pripravljajo svečan sprejem MOSKVA, 26. avgusta, br. Iz krogov vlade se je danes izvedelo, da bo predsednik vlade in zunanji minister Molotov na Jsronm1 seji vrhovnega sveta sovjetov v ponedeljek dopoldne podal daljšo izjavo o ruski zunanji politiki v zvezi s sklenitvijo nenapadalnega pakta z Nemčijo, takoj nato pa bo v spremstvu pomočnika zunanjega komisarja Potemkma odpotoval z letalom v Berlin, kjer bo na svečan način izmenjal z nemško vlado ratiflkacljske listine. V Berlinu bodo ta dogodek svečano proslavili in pripravljajo predstavniku Busije slavnosten sprejem. Prvič bodo pri tej priliki na berlinskih ulleah pod ses1an|hn režimom zaplapolale poleg » srpom ta sJaotvoov mora Velika Britanija odgovoriti. Možno je, da so predlogi takšnega značaja, da se bo Chamberlain odločil sklicati parlament pred četrtkom, da bo mogel seznaniti poslance s položajem. V tem primeru bi bilo Chamberlainu lahko sklicati parlament za ponedeljek. Seveda so ta trenutek vse to samo domneve. Potrebno je poprej vedeti, kakšno poročilo nosi s seboj Henderson. Pomembno je tudi to, da Hitler ni sprejel samo britanskega zastopnika, temveč tudi francoskega, italijanskega in japonskega poslanika. To dejstvo vsaj na prvi pogled zbuja upanje na možnost konference velesil. Prav tako ne gre izgubiti iz vida okoliščine, da je Hitler malo poprej dobil Rooseveltov predlog za ureditev nemško-poljskega spora, toda tisti, ki dobro poznajo Hitlerjeve metode, imajo vtis, da nemški kancelar namerava predložiti svoj lastni načrt za likvidacijo krize, ne pa prestati na Rooseveltove predloge. BERLIN, 26. avgusta. AA. Havas: »Associated Press« je izvedela, da je britanski poslanik sir Neville Henderson takoi po sestanku s Hitlerjem sprejel poljskega poslanika Lipskega. Henderson dvakrat pri Hitlerju sti. Henderson se bo še danes vrnil nazaj v Berlin. ■ televizijski razstav. 28. VHL — 4. IX. 1939 Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parni-kih višji razred za ceno nižjega na avionfli 10% od 21. VIII. do 9. IX. Obmejni incidenti Varšava. 26. avg. c. Snoči je bil objavljen uradni komunike, ki ugotavlja, da so Štiri nemSka vojna letala preletela polj-sko ozemlje. Poljske protiletalske baterije so oddale več svarilnih strelov, nakar so se nemška letala zopet umaknila preko meje na nemško ozemlje. Incidenti na meji se množe. Pri včerajšnjem spopadu med obmejnimi stražami je bil po poljskem poročilu ustreljen neki nemški vojak, po nemških poročilih pa dva poljska vojaka. Nemika poročila Berlin. 26. avgusta- i. Ves nemški tisk danes obširno poroča o nasiLstvih Pol jarkov nad neenakim živi jam v Pocnorjaj>-akem in Gornji sleadji, čea da Poljaki ogrožajo življenje in imetje nemskoga prebivalstva. Taiko so včeraj baje v tako zvanom > koridorju < zgorele hiše mnogih posestnikov nemške narodnosti. V vzh- * t ni Slovadki v Kapeli in Dubiinu je zgorelo 77 >i<* Vzrok požara ni znan, a po nemških vesteh gre za delo Poljakov. Poljske obmejne čete so obstreljevale tudi nemško občino Zipser. Včeraj popoldne so opazili pod jako vojaško letalo nad slovaškim ozemljem. Krožilo je poldrugo uro. Nato se je vrnilo« Tudi ponoči so brnela poljska letala nad slovaškim oajemljem. Dva poljska vojaka sta včeraj pri Oto-mucu prekoračila, mejo m zašla kakih 400 metrov na gdansko ozemlje. Ko ju je straža odkrila in ju pozvala, naj zapustita gdansko ozemlje, sta začeJa streljati. Oranica rji so seveda tudi streljali in oba Poljaka sta obležala mrtva. Današnji jutranjiki tudi poročajo, da so Poljaki v vzhodni Sleziji aretirali veja uglednih Nemcev bi jih zavlekli v notranjost P>adjske. Njih usoda je neznana. Po nemških vesteh vlada na Poljskem popoft-na zmedenost in je Ml notranji minister prisiljen izdati najstrožje ukrepe. Pomanjkanje živil je vedno bolj občutno, cene Mm vilom gredo skokoma navzgor. Korupcija se je bohotno razpasla. V Varšavi so fla aretirali in obsodili dva ž9da, ki sta ver* žila in navijala cene. Današnji nemški Usti tudi ostro reagirajo na obstreljevanje nemAkih civilnih letal. »12 TJhrblatt« piše pod naslovom >Igru z ognjem gre predaleč«, da pofjsOcm pro-vokacij noče biti konec. Včeraj so ptujska letala s strojnicami obstreljevala 17 nemških občin. Tudi ostali neti se zg*-a±ajo ss>> radi obstreljevanja nemšMh crvTmm letal« »V51kischer Beobachter« ironizira hrjave ministrskega predsednika Chambertadna* da je Poljska popolnoma mirna tn havV nokrvna, a dokaz te vhladrx4crvn©sti< Je, da so 24 ur pozneje Poljaki obsta^stjevasl civilna letala. Berlin, 26. avg. c Kancelar Hitler je včeraj povabil angleškega poslanika Hendersona na razgovor, ki je trajal okrog pol ure. Po uradno ie nepotrjenih vesteh na se trdi, da je bil proti večeru Henderson ponovno pri Hitlerju. Pred tem je imel razgovor z zunanjim ministrom Ribben-tropom Danes bo Henderson odpotoval s posebnim letalom v London, da poroča vladi o teb razgovorih, katerih vsebina BERLIN, 26 avgusta, br. It dobro poučenih virov se izve, da je kancelar Hitler sporočil o priliki včerajšnjih av-dienc angleškemu, francoskemu, italijanskemu in japonskemu veleposlaniku, da je trdno odločen, da se postavi v bran za pravice in življenje Nemcev na Poljskem. OdfMkfic wuls\1ri 1 državljanov is Aagllfe London, 26. avg. c. Nemško pueisiiSU sd in nemški konzulati v Angliji so dati nemškim državljanom navodilo, naj Anglijo te* koj zapuste. Odpoklicani so tudi vsi ški novinarji, ki so bih" akreditirani v gliji. Angleško delavstvo nemškemu narodu LONDON, 26. avg. br. Angleška đe- t in rzpoinffi vas svoje oafjofce do Potf-lavska stranka je snoči objavila obširno poslanico nemškemu narodu, v kateri pravi med drugim: Vaša vlada je sklenila nenapadsmi pakt z Moskvo, to je z vlado, ki ja je vaša vlada smatrala šest let za javna sovražnico, in jo čez noč spremenila v svojo največjo prijateljico. Britanska delavska stranka vam s vso iskrenostjo sporoča, da ta pakt ne bo prav nič vplival na stališče Anglije m Francijo. Vsak napad Nemčijo na Poljsko pomeni takojšnjo vojno tudi za Anglijo in Francijo. Vojna je selo blizu. Nemški narod si mora biti na jasnim, da bosta v primera vojne Anglija in cija trdno vatsajali psi m rzposom vse i tke, Nemčiji so živež. Ce se bo Nemčija takoj prepričala, jih bo mogla dobiti, kajti Anglija Stran 2 ♦SLOVENSKI NAROD«, sobota, 26. avgusta 1939. štev. 93 Tajne klavzule? Po berlinskih vesteh ste si Nemčija In Bost]* razdelili interesna področja v vzhodni Evstfl Berlin, 26. avgusta k. Tukajšnji diplomatski krogi komentirajo nt? napadal no pogodbo med Rusijo in Nemčijo in opozarjajo na razliko med to pogodbo v primeri & paktom o nevtralnosti od aprila 1.1926. Pred 13 leti sta si NemCija in Rusija zagotovili strogo nevtralnost samo v primeru neizvanega napada. Ideja neizvanega napada, ki je bila podlaga pogodbe iz 1.1926., v novi nenapadalni pogodbi sploh ni uveljavljena, kar dokazuje 2. točka pogodbe. Diplomatskim krogom se zdi druga točka pogodbe najbolj važna in najbolj nenavadna. (Ako bi bila katera izmed obeh pogodbenih strank napadena od tretje države, druga pogodbena stranka v nobeni obliki ne bo nudila tej tretji državi ni-kake pomoči). Recimo, da ena izmed sil napade drugo. Napadena država se bo branila z orožjem in s tem prav za prav napada napadalko, tako da je naravno tudi napadalka napadena. Poljska na primer, če bi jo Nemčija napadla s oboroženo silo, bo pričela vojno akcijo proti Nemčiji s pomočjo svojih zaveznikov Francije in Anglije. Rusija pa se je v pogodbi obvezala, da ne bo pomagala nobeni Nemčiji sovražni sili, čeprav bi bila Poljska prva napadena. Resnica pa je, da se Rusija prav tako ni obvezala, da bi v takem primeru pomagala 1917: April: Z dovoljenjem in pomočjo Nemcev prodre Lenin in Šefi ruske revolucije preko nemškega ozemlja v plombiranem vagonu v Rusijo, ki je zaveznica Francije in Anglije. Odpor Nemcev na zapadni fronti je skoraj strt, Amerika napove Nemčiji vojno. November: Druga ruska revolucija izbruhne, rodi se sovjetska Rusija, ki ji je na čelu Lenin. 1918: Marc: Sovjetska Rusija sklene separatni mir z Nemčijo v Brest-Litovskem dne 7. marca, in ne prizna več zavezništva, ki je spajalo carsko Rusijo s Francijo in Anglijo. 1922: April: Sovjetska Rusija sklene pogodbo v Rapallu z nemško weimarsko republiko (17. aprila), med tem ko poteka mirovna konferenca med zavezniki in Nemčijo. Zaradi rapallske pogodbe se konferenca prekine. 1923—1932: Nemška republika se začne zopet oboroževati ter prekliče sklenjene pogodbe. Nemški in sovjetski generalni štab na vezeta prve stike, v Rusiji grade tovarne z nemško pomočjo, Rusija dobavlja municijo nemški republiki. 1932—1935: Adolf Hitler pride na oblast, začne se tretji raj h. odnosi z Rusijo so prekinjeni, v Nemčiji se prične protiko-munistična kampanja, v Rusiji pa proti-hitlerijanska kampanja. Nekateri ruski BERLIN, 26. avgusta, c Po nalogu svoje vlade je japonski poslanik v Berlinu general Ošima včeraj dopoldne zahteval avdijenco pri kancelar ju Hitlerju. Pri tej priliki je izročil kance-larju noto japonske vlade, v kateri Japonska ostro protestira proti sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo ter ugotavlja, da je ta pakt v nasprotju s protikornunističnim paktom, zlasti točko 8. tega pakta, ki izključuje vsako sodelovanje s komuni- Sanghaj. 26. avg. c. Posledice sklenitve nemško-ruskega pakta in izstopa Japonske is protikomunističnega bloka se čutijo že tudi na Kitajskem. Japonske vojaške oblasti so preko noči spremenile svoje postopanje. Kakor se zatrjuje, so dobile vojaške oblasti na Kitajskem nalog, naj takoj opuste vsako nadaljnjo gonjo proti Angležem, Američanom in Francozom. Blokada angleških koncesij se formalno sicer še vzdržuje* vendar pa je kontrola skoraj popolnoma ukinjena. Vse protian- PARIZ, 26. avg. e. Zunanjepolitični odbor poslanske zbornice je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položaju. Ministrski predsednik Daladier je obvestil odbor o ukrepih vlade za izpopolnitev državne obrambe. Odbor je podrobno razpravljal o položaju in na koncu sprejel resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo odpoved zveznega in vojaškega pakta z Busijo is leta 1925. Proti tej resoluciji so glasovali samo štirje komunistični poslanci Pričakuje se, da bo francoska vlada ie danes uradno odpovedala to pogodbo. Komunistični poslanci se pa izjavili, da sicer odobravajo zunanjo politiko Daladiera. Francosko notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnje izhajanje komunističnih listov »Ce Soir« in »Humani-te«, ker st* pisala proti interesom Francije. Resolucija se glasi: Po proučitvi besedila nemško-sovj etske-ga dogovora, s katerim Moskva demantira Nemčiji. Zgodi se pa lahko, da prodrejo nemške četa do ruske meje, da se poveča a tem gospodarski in vojaški potencial Nemčije v prav nevarni meri. V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da vsebuje pogodba tudi tajati klavzule. Ena izmed teh utegne MU, da Nemci j a ne bo isčeli a Poljsko vojne, preden ne izčrpa vu draga sredstva, ki lahko preprečijo vajna. V splošnimi smatrajo to eventualnost aa zale spi I ml stično. Bolj verjetno je, da vsebuje pogodba tajne klavzule, ld se tičejo interesnih frfer Nemčije in Rusije. Najbrže bo svet ie bolj presenečen kot je bil ob sklenitvi pogodbe, ko se bo razvedelo, kako sta si Nemčija in Rusija porazdelili in-terene sfere, oziroma živijenski prostor v Evropi. Taka ugibanja pa je treba sprejeti za zdaj z največjo rezervo, dasi jih objavlja tudi Goringov organ. Stalinova politika je globoka in zamotana. Za zdaj se očitno maščuje samo za Monakovo. Stalin je nekoč rekel: človek ne zaspi dobro, če se ni pošteno maščeval nad svojim sovražnikom. Najbrže Nemčije Stalin ne smatra več za svojega glavnega sovražnika, temveč so mu glavni sovražniki demokracije, Nemčija pa mu je samo se velik — tekmec. ' general štabni oficirji obdrže kljub temu ■ stike z nekaterimi nemškimi generalštab - ■ nimi oficirji. Začne se serija procesov pro-: ti visokim ruskim oficirjem. Na procesih i se dokaže, da so bili v zvezi z Nemčijo. 1936—1937: Prične se državljanska vojna v Španiji. Rusija se poskusa uveljaviti na zapadu, Nemčija išče podpisnike za protikomunistično fronto in preizkusa svojo vojaško sposobnost v Španiji. 1938: Španski nacionalisti se utrde, Rusija spremeni svojo politiko, za nekaj tednov prestane boj nemškega tiska proti Rusiji. September: Hitler zahteva Sudetsko, Praga računa na rusko pomoč in Rusija skuša dobiti stike s Češkoslovaško do zadnjih dni septembra, nakar sledi Monakovo. 1939: Januar: Franco zmaga v Španiji, v Berlinu izjavijo, da je to protikomuni-stična zmaga. Rusija vnovič opozori na fašistično nevarnost, nakar umolkne. V aprilu Berlin in Moskva demantirata prihod von Papena v Moskvo, v maju in juniju se vrše pogajanja med Rusijo. Anglijo in Francijo, v juliju in avgustu skuša francosko-angleška vojaška misija ustvariti v Moskvi »mirovno fronto«. Dne 19. avgusta skleneta Rusija in Nemčija trgovinsko pogodbo, dne 23. avgusta pa pogodbo o nenapadanju. sti. Japonska vlada ugotavlja v svoji noti, da je s tem Nemčija brez predhodnega obvestila in sporazuma prekršila pakt, sklenjen med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Japonska vlada smatra, da je s tem postal protikomu-nistični pakt brezpredmeten. Zato obvešča nemško vlado, da Japonska izstopa iz protikomunističnega bloka in si pridržuje glede svoje nadaljnje politike svobodne roke. ffleške demonstracije so prenehale in tako zvani odbori za bojkot Anglije so bili raz-puščeni. Trdi se celo. da pripravlja japonska vlada obnovo pogajanj z Anglijo, da bi se čimprej likvidirali vsi dosedanji spori in doseglo sodelovanje. Japonski konzul v Hongkongpu je izjavil, da ne vidi nobene resne ovire za sporazum in sodelovanj* med Japonsko in Anglijo, zlasti še, ker Japonska ne priznava več protikomunističnega pakta. svojo politiko in svoje doktrine, smatra odbor, da je ta dogovor navzkriž s prej prevzetimi obveznostmi med SSSR in Francijo, in razgrinja pred svetovno javnostjo diplomatski akt, o katerem so se tajno pogovarjali z Nemčijo v trenutku, ko so se vršila uradna pogajanja z Veliko Britanijo in Francijo za ustanovitev obrambne mirovne fronte. Odbor meni, da ta pakt, ki se imenuje pakt o nenapadanju, ie daleč ne izključuje vojne nevarnosti, ampak jo še povečuje. Toda ta pakt ne bo prav nič zmanjšal volje Francije, zveste dani besedi, da se upre vsakemu napadu in da brani s častjo in dostojanstvom svoje zaveznike in mir. Socialisti prati Pariz, 26. avgusta e. Skupina socialističnih narodnih poslancev je na svoji včerajšnji seji, ki je bila pod vodstvom Leona Bluma, napravila sklep, v katerem pravi, da je nemogoča vsaka skupna akcija s komunistično stranko glede na zaključitev nemško-ruskega pakta in gleda stališča, ki ga je zavzela komunistična stranka napram temu pskta* Pogajanja t Moskvi definitivno prekinjena MOSKVA, 26. avgusta, c. Člani angleške m francoske vojne misije so včeraj popoldne obiskali maršala Vo-rosilova in ga obvestili, da po nalogu svojih vlad zapuščajo Moskvo, ker so BERLIN. 26. avg. br. Za jutri je bila napovedala velika proslava tannenberške bitke. Pri tej proslavi, ki je bila zamišljena v ogromnem obsegu, bi moralo po prvotnih načrtih sodelovati nad 100.000 ljudi. Zaradi napetega mednarodnega položaja je bilo pred par dnevi napovedano, da bo proslava izvršena v omejenem obsegu ter da bo sodelovalo samo,okrog 10.000 ljudi. 58 posebnih vlakov, ki so bili napovedani za prevoz udeležencev, je bilo odpove- BERLIN, 26. avg. e. V dobro poučenih poKtičnih krogih izjavljajo, da je ostal zaman vsak trud, da bi se Poljska dala pridobiti za popuščanje. Kaže, da v Nemčiji ne računajo več na to, da bi Poljska popustila. Če bi Poljska poslala svoje predstavnike, na primer zunanjega ministra Becka ali ministrskega predsednika Sladkouskega Pariš, 26. avgusta, k. Posebni dopisnik pariškega lista »Paris-Soir« je telefonično sporočil iz Gdanska izjavo nemškega ministra Franka o priliki zadnjega kongresa pravnikov v Gdanskem. Že pred kongresom je minister Frank dal dopisniku Jeanu Devauju izjavo glede stališča nemških pravnikov do zahtev Nemčije in mu je med drugim pojasnil, da razlikujejo nemški pravniki »Reich«. »Bereich«, to je Reich s protektorati, in »Lebens-raum«. Pravne odnose s temi tremi telesi so nemški juristi že izdelali in tudi utemeljili upravičenost izvajanja oblasti v vseh treh območjih. Neki litavski novinar je ob tej priliki vprašal ministra Franka, kakšno stališča bi zavzela Nemčija do Poljske, če bi se posrečilo rešiti problem Gdanska v nemško korist. — Ali bi ostala Poljska v tem primeru svobodna in neodvisna, ali Varšava, 26. avgusta, c. Vsa Poljska se nahaja v polni vojni pripravljenosti. Dopolnilna mobilizacija od srede do četrtka je bila izvršena na vzoren- način in s popolnim uspehom- V Varšavi ni opažati niti najmanjšega znaka, ki bi kazal na to. da bi Poljska spremenila svoje stališče. Nihče ne govori o kakih kompromisni rešitvi sedanje krize. Prevladuje vtis, da so Poljaki prepričani, da je vojna neizogibna. Poudarjajo, da je svet zadnja leta živel v iluziji, ki pa je izginila ko je Poljska s svojim stališčem povzročila prelom te London, 26. avgusta AA Reuter Časopisne vesti, da se pripelje britanski berlinski poslanik Henderson danes v London. ter poročilo, da je proslava tannenberške bitke odložena, so zbudile kar največjo pozornost vse britanske javnosti, vsi listi pripisujejo tem okoliščinam važen Domen. *News Chronicle- pravi, da gre največji pomen že sami možnosti da bi se sedanji mednarodni položaj proučil s podajanji med velesilami ali pa na širši konferenci. »Daily Mail« podčrtava, da ne kaže imeti prevelikega optimizma in da ie treba nadaljevati vse varnostne ukrepe, češ da ie bolje, da pride do odločitve v sedanjem trenutku, kakor pa da se kriza zavlačuje. »Daily Telegraph poudarja važnost podpisa pakta med Veliko Britanijo in Poljsko, pakta, ki je popolnoma jasen v svo- London, 25. avg. c. Danes popoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana pogodba med Poljsko in Anglijo o savezništva in medsebojni pomoči. Za Anglijo je podpisal pogodbo zunanji minister lord Halifaa. za Poljsko pa poslanik grof Rac-linski Po podpisu je zunanje ministrstvo objavilo komunike, v katerem naglasa, da je bilo s velikim zadovoljstvom sprejeto, da so se pogajanja tako hitro in tako zadovoljivo zaključila. Pogodba obsega osem členov in točno določa, kdaj mora Anglija mijakl avtomatično priskočiti na pomoč. po sklenitvi nemško-ruskega pakta nemogoča nadaljnja pogajanja. Obe delegaciji sta opolnoči z vlakom odpotovali iz Moskve proti Leningradu* odkoder bodo preko Helsinkov odpotovale daljo v London odnosno Pariz. Moskva, 26. avgusta c. Včeraj ob 18. sta bil« sprejeta v Kremi ju pri zunanjem komisarju Molotovu angleški in francoski poslanik, ki sta obvestila Molotova o odhodu angleške in francoske vojaške misije. danih. Danes pa se je izvedelo, da je tannenberška proslava odpovedana. Na eni strani utemeljujejo to s tem, da po sklenitvi nemško-ruskega pakta že itak zahteva, da se ta proslava nemške zmage nad Rusi opusti, na drugi strani pa naglasa jo, da je prišlo do odpovedi te proslave zaradi silno napetega mednarodnega položaja. Namesto nameravanega govora na tej proslavi bo kance-celar Hitler najbrž nocoj objavil proklamacijo na nemški narod« v Berlin, bi ga g. Hitler pač sprejel, toda sporazum je mogoč samo na podlagi pogojev, ki jih je Hitler že postavil in sicer vrnitev Gdanska, Pomor-janskega in Gornje Slezije, torej vseh tistih krajev, ki so Nemčiji pripadali pred versajsko pogodbo. Če bo Poljska, kakor tu smatrajo, vztrajala pri svojem stališču, potem bo Hitler uporabil silo. bo postala nemški protektorat? je vprašal litvanski novinar ministra Franka. — Zakaj ne bi bila Poljska nernški protektorat? je odgovoril minister Frank s smehljajem na ustih. Protektorati so v zadnjih mesecih v Nemčiji zelo priljubljeni. Frankov odgovor je presenetil vse navzoče novinarje. Navzoča sta bila še dva ameriška in trije angleški novinarji. Kmalu po končanem razgovoru pa je Frankov tajnik sporočil novinarjem, da ne smejo te izjave o protektoratih objaviti, nakar jih je poiskal še minister Frank sam in jih je prosil, naj izjave ne objavijo. Nekaj ur kasneje je Ribbentrop odletel v Moskvo. Dopisnik Deva u se je čutil dolžnega objaviti Frankovo izjavo sedaj po objavi sklenitve pogodbe med Nemčijo in Rusijo. mučne mednarodne situacije. Odločitev Poljske je vplivala na celokupni preporod moralnih vrednot v evropski politiki. Vojna, ki bo morda sedaj izbruhnila, se ne bo vodila zaradi Gdanska. Gre za mnogo več, za obrambo svobode vsega človeštva > Dasi se v tukajšnjih političnm Krogih izraža mnenje, da sovjetsko-nemški pakt o nenapadanju ne bo imel večjega pomena za sedanji položaj, na Poljskem po objavi vsebine tega pakta dobivajo vtis, da se je vojna nevarnost s tem paktom povečala. jih določilih. Vsi listi odobravajo mirovne apele predsednika Roosevelta, belgijskega kralja in papeža. »News Chronicle« pravi, da je Poljska pripravljena brez odloga sprejeti Rooseveltov apel. da se sedanji spor uredi s pogajanji ali pa z arbitražo. »Daily Express« piše, da se je Hitlerju posrečilo premostiti sovraštvo največje države na vzhodni fronti in da je zdaj potrebno, da se prepreči spopad ali pa uredi razmerje med Veliko Britanijo in Nemčijo. New York, 26. avgusta. AA. Reuter: »Newyork Times« poudarja važnost snoč-njega sestanka med Hendersonom in Hitlerjem in pravi, da je pogodba med Veliko Britanijo. Francijo in Poljsko zelo važen in odločilen moment zlasti pri pripravah za morebitno vojno. London, 25. avg. c. Angleiko-poljaka zvezna pogodba, ki je bila danes podpisana, podrobno formulira določbe, ki jih je vsebovala ie dosedanja provizorična angleako-poljska pogodba. Pogodba določa takojšnjo medsebojno pomoč v primora napada na eno Izmed obeh podpiralo ali v primeru ogrožanja njene neodvisnosti; dalja določbe za primer, da ae ena Izmed podpisale zaplete v vojno s tretjo državo zaradi pomoči, ki jo nudi kakšni drugI napad—l Mavt, kakor tudi paanafi zrn primer, dav U tretja drsava skušala ekonomsko psdmlniratl po- loaaj one izmed podpisnic. Končno določa pogodba podrobnosti glede \oj»&kih pogajanj obeh zaveznic ter izmeno vaZncjftin informacij. N'oben* izmed podpisnic ne »me zaključiti »eparatnega miru. Pogodba velja za dve leti, podaljša pa ne vedno za na-daljni dve leti avtomatično, će je ena izmed podpisnic 6 mesecev pred |M>tckom ne odpove. Pogodba stopi v veljavo takoj. Pred preosnovo angleške vlade London, 26. avgusta. AA. Reuter: Reu-terjev parlamentarni urednik je izvedel, da bi ae v primeru vojne izvršile nekatere spremembe v vladi. Po tem načrtu bi stopilo v vlado več bivših konservativnih ministrov in voditeljev agteuiefja Obenem bi se sestavil ožji kabinet sedmih članov vlade. V tem ožjem kabinetu bi bili predsednik vlade, lord Halifax, sir Simon lord Chatfield, major Attlee, VVinston Churchill in Če bo pristal, sir Arohibald Sinclair. Verjetno je, da bi se pomnožilo tiifli število ministrov in da bi v tem primeru stopil v vlado tudi Anthony Eden. V laburističnih krogih izjavljajo, da bi člani stranke stopili v vlado le tedaj, če bi to sklenila konferenca članov stranke in strokovne organizacije. i Nemški komunisti bodo izpuščeni Moskva, 26. avg. o. Po uraiino še nepotrjenih vesteh je ruska vlada ob priliki sklenitve nenapadalnega pakta zahtevala od nemške vlade, da izpusti iz zaporov vse one politične kaznence, ki so bili svoječas-no^ zaprti ali konfinirani zaradi komunističnega udejstvovanja. V prvi vrsti je zahtevala, da mora Nemčija takoj izpustiti znanega nemškega komunističnega prvaka in bivšega poslanca Thalmanna. ki je bil zaprt v zvezi s požarom v palač; državnega zbora. Zaenkrat še ni znano, ali se je to že zgodilo, vendar pu je nemška vlada to obljubila. Ves mednarodni letalski promet ustavljen Berlin, 26. avgusta e. Luithansa je včeraj ustavila letalski promet na vseh mednarodnih linijah. Berlin, 26. avg. c Snoči je bil prekinjen ves telefonski promet med Nemčijo in Holandsko ter Nemčijo in Dansko. Ustavljen je tudi ves tranzitni telefonski promet preko Nemčije. Izredna seja turške vlade Ankara, 26. avg. c. Turška vlada je imela snoči izredno sejo, na kateri je proučevala mednarodni položaj. Navzoč je bil tudi šef generalnega štaba. Kakor se je izvedelo, je bil sprejet sklep, da se takoj vpokličejo vsi rezervni oficirji. Angleški in francoski poslanik v Ankari sta imela snoči daljšo konferenco, po kateri sta obiskala zunanjega ministra. Italijani morajo zapustiti Gibraltar Gibraltar, 26. avg. c. Angleške oblasti so pozvale vse italijanske državljane, naj v roku 34 ur zapus+e Gibraltar. Jurišie pri Kjoseivanovu Sofija, 26. avgusta e. Jugoslovenski opol-nomočeni minister in poslanik dr. Momčilo Jurišić je včeraj popoldne posetil predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Ge-orgija Kjoseivanova in ostal z njim v daljšem razgovoru. Važna sprememba v romunski diplomaciji Bukarešta, 26. avgusta, e. Po obvestilih iz uradnega vira je romunski veleposlanik v Parizu Tatarescu podal ostavko, ki ie bila sprejeta. Zaprošen je bil agrement za g. Franasovica, romunskega veleposlanika v Varšavi, ki naj bo poslanik v Parizu. Zatrjujejo, da bo v Varšavi imenovan za poslanika bivši tajnik zunanjega ministrstva Grigorcea. Nihče ni slutil in nihče ni videl V sofijskem »Miru« z dne 23. t. m., Id smo ga danes prejeli, čitamo pod zagl^v-]em »Rusko-nemški flirte: »Pod tem zm-glav jem je »Mir« 11. maja letos objavil članek, čigar izvleček tu priobčujemo: Med Nemčijo in sovjetsko Rusijo se razvija nekak enostranski, ali zelo značilen proces. Nemčija skuša z raznimi dejjnji in pogajanji dokazati Stalinu, da nima namena škodovati ruskim interesom in da ne snuje proti sovjetski državi nobenih napadalnih načrtov. Spričo takšne situacije bo Nemčija pustila Rusijo na mitu, a Rusija ostane neudeležen opazovalec nemških operacij v srednji in vzhodni Evropi.« — Torej v Sofiji so že sredi mara dobro vedeli, kaj se pripravlja med Sovjeti in Nemčijo, angleški in francoski diplomati pa niso o stvari ničesar vedeli, niti slutili! To so diplomatu Omladinsko glasilo JHZ „Slovenshi }ug" »Slovenski jug«, glasilo akademske mladine JRZ. objavlja uvodnik pod naslovom »Nemčija pod polno paro*. V članku te opisuje, kako v Nemčiji vse dela in dela ter s tem ustvarja vrednote, ki so na korist splošnosti. člankar zaključuje svoja izva janja takole: »Nemčija, njeni voditelji, vojaki, meščani in delavci vodijo danes novo vojno, katere sporočilo je: Obtožujte naš, žalite nas, pripravljajte napade in kujte zarote proti nam, a mi bomo samo delali, delali in proizvajali. Kadar pa nas boste hoteli napasti, bo to prekasno, ker smo mi s svojim delom in s svojo proizvodnjo k sreči ie osvojili vso Evropo in ves delovni svet, ne da bi sprožili le en top!« WMMiuuuuimiiaaaaMMwiMiit»uiiit«MHnnMiwi>M«'iiiiii<>i.....m .mu ,,,, ,,,..>nm, širite »Slovenski Narod«! Borzna poročila. Carin, 26. avgusta. BeogTad 10, Pari* 11.80, London 1985, New Torte 44550, Bruselj 75.25, Milan 23.50, Ajnsterdarn 237.50» Berlin 177, Praga 15.20. Razvoj nemško*ruskih odnošajev Od boljševičke revolucije preko protikomunističnega pakta do zavezniSke pogodbe Sporazum mogoč samo, če Poljska sprejme vse nemške pogoje: Vrnitev Gdanska, Pomorjanskega in Gornje slezije — če to odkloni, je vojna Japonska odpovedala protikomunistični pakt Uradno sporočilo japonskega podanika Hitlerju Posledice se kažejo tudi na Kitajskem Protiangleški pokret povsod ustavljen - Japonci se pripravljajo na sporazum z Anglijo Francija bo odpovedala zavezniško in vojaško pogodbo z Rusijo Resolucija zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice — Komunistični listi v Franciji ustavljeni Tudi Italija se pripravlja Skupno ima pod orožjem 1-5 milijona vojakov Rim. 26. avgusta, e. Vzporedno z diplomatsko aktivnostjo, ki je v teku, so bili v Italiji izvedeni §e razni varnostni ukrepi za primer eventuelnih zapletli a j ev v Evropi. Italija je popolnoma pripravljena. Mussolini je ponovno pozval k sebi Šefe generalnih štabov vojske, letalstva, mornarice in milice. Na teh sestankih ie kon-feriral s predstavniki vojske o eventuelnih vprašanjih vojaškega značaja. Včeraj je bil objavljen uradni ukaz, s katerim so J pozvani pod orožje rezervisti letnikov 1903 in 1913. S tem je mobiliziranih sest letnikov rezervistov, kakor tudi rezervisti drugih razredov, ki služijo kot specialisti. Efektivi vojne mornarice so v polnem stanju, prav tako tudi vojnega letalstva. Naposled se v tem poročilu omenja, da je mobiliziranih tudi 35 bataljonov faSisticne milice. Skupno ima Italija pod orožjem poldrugi milijon vojakov. Gre za odlečitev med vojno in mirom Domneve angleških listov Namesto tannenberške proslave Hitlerjev proglas na narod Angleško-f sljski pakt Včeraj je bil podpisan v Londonu Izjava ministra Franka tujim novinarjem v Gdansku Poljska računa z vojno Nihče več ne verjame, da bi po nemSko-ruskem paktu bila ie mogoča mirna ureditev Stev ; Q3 »SLOVENSKI NAROD«, Mfcota, 26. avgusta lOSf. Stran S Ljudske toplice štrlgovske toplice imajo zelo zdravilno vodo, potreben bi bil le kapital za primerno ureditev Ljutomer, 24. avgusta 2c od sredine maja je na banovinski cesti skozi Šafarskn živahen promet. Komaj odpoje petelin svojo vsakdanjo jutrnjo pesem že se zasliši ropot težkih, kmetske-ga dela vajenih konj z navadnim kmečkim vozom, polnim mož in žena, ki drže na krilu nabasan cekar ali jerbas, pokrit s pisanim robcem. Temu vozu jih sledi več, tudi koieslji ali kočije v rahlem diru, zopet kolesar ali kolesarka s polno aktovko aH nahrbtnikom, nato večja skupina žensk, ki gredo kar bose ter so polnih rok cul in čevljev. Niso to samo starčki, polni rev-me ali kake druge bolezni, tu je tudi mladina, ki gre spoznavat kraje ter na eno-dn even oddih in razvedrilo. Med vsemi, ki se vrstijo proti Sv. Martinu, so tudi osebni in tovorni avtomobili, ki vozijo letovi-ščarje. Tako je banovinska cesta od Šafar-skega do Sv. Martina na Muri ves dan polna. Večina je namenjena v ljudske toplice, v toplice našega malega človeka, kjer si iščejo zdravja tisti, ki nimajo polnih mo-senj in finih kopalnih kostimov. Tja hodi naš narod, naš delavec in kmet. Dal V štrigovske toplice, v Vučkovsko grabo, iskat zdravja za mal denar. žveplene vode. Zmes vode iz obeh globin daje danes mlačno vodo. Ta voda se je takrat razlila po travniku, da je nastala mlaka z mlačno vodo, ki je močno dišala po žveplu. Ljudje so se zaceli v tej mlaki kopati ter takoj spoznali vrednost vode. Naval na to mlako sredi travnika ob goz du je bil tako velik, da je pustila Medmur-ska petrolejska družba v Selnici zgraditi l. 1931 dva bazena. V rezervoar priteče iz globine v 12 urah 50.000 1 vode, ki pa je za kopanje prehladna, zato jo segrevajo s parno lokomobilo. V teku časa je omenjena družba zgradila še 2 slačilnici. eno za moške, eno za ženske, brez omaric in brez kakih zastorov. Te slačilnice so dobre samo v toliko, da varujejo obleko dež-ja, niso pa take, da bi se mogel kdo tako sleči, da ga pri tem drugi ne bi videli. Tedaj preprosto po zakonih narave. Poleg tega sta še dve uti s kabinami, kjer sta po dve kabini za moške, po dve pa za ženske Med tema prostoroma stoji strojama. To je vse, kar tvori Vučkovske toplice Pred temi prostori je nekaj preprostih gostiln, ki skrbe včasih tudi za dobro razpoloženje. V bližini sta tud* dve utici, berbernici imenovani, kjer stavijo rožiče. avl Mednarodne obilske dirke v Beogradu • * J 11 Toplice Vučkovec pri štrigovi Z hrmovinsfce ceste pri Martina zavije na desno ozka cesta, ki vodi mirno martin-skega premogovnika. Ob cesti teže lepa polja in travniki, ki spremljajo žuljavo kmet-sko in delavsko roko tudi takrat, ko gre na oddih. Pri odcepu ceste proti VuČkov-ski grabi se bohotijo v nebo krasni sadovnjaki, ki leže na manjši ali večji vzpetini. Cesta zavije parkrat na levo in desno m že se začuje petje in rajanje iz kraja, odkoder se vali gost dim. Prispeli smo v Vučkovske toplice. Tu sta dva bazena, polna starčkov, ki odpravljajo svojo revmo v topli, po žveplu dišeči vodi. Oba bazena sta skoraj polna, tako da se tiščijo drug ob drugem. Med resnimi starimi obrazi je tudi nekaj mlajših, ki so radi doore volje. Po ograji, ki obdaja oba bazena, vise preprosta ženska krila in predpasniki onih, ki so se že okopali. Gosposki človek se pač nekoliko začudi nad tem, kako uživa toplice naš kmečki človek, ki si v teh časih ne more privoščiti kaj boljšega. Vučkovske toplice predstavljata dva bazena b m dolga, 4 m široka, eden za ženske, drugi za moške, globoka 2 m, obdana z železno ograjo. Med njima je do 2 m visok rezervoar s toplo izvirno vodo, ki ga polnijo 3 cevi z vodo iz globine 900 m. Na tem mestu so vrtali L 1914, ko so iskali petrolej. V globini 400 m so našli takrat vročo vodo. ki pa je ni bilo mnogo, zaradi česar so vrtali še 500 m. ko so prišli do velike množine mrzle To kopališče je vsak dan dobro obiskano ter ga obišče na leto do 30.000 ljudi. Povprečno je ob lepem vremenu tukaj na dan do 700 ljudi. Vstopnine, ki se pobira po 2 din od osebe, so nabrali na leto že do 70.000 dm. Voda je po zdravniških mnenjih zelo dobra za revmatične bolnike, mnogi si jo celo vozijo v sodih domov. Vučkovske toplice, okrevališče naših najširših plasti, so v vsakem primeru prema lo urejene. Tukaj ne želimo noblese, niti luksuza, temveč večje bazene, več kabin, primerne slačilnice ter mnogo več higiene. Treba samo podjetnosti s kapitalom, ki naj to narodno kopališče uredi po teh željah in toplice bodo dobile zaradi svoje odlične vode še desetkrat več obiskovalcev, ki jih sedaj odbijajo nepraktičnost, pomanj kanje kabin, omaric ter veliki odsotek higiene. Vučkovska graba leži le 2 km od banovinske ceste ter bi se lahko uvedel avtobus, ki bi vozil letoviščarje iz Ljutomera in Čakovca v Vučkovske toplice, ki jih prevažajo sedaj mnogo predragi vozniki. Zrak v Vučkovski grabi je zelo dober, kraj je miren, brez prometa tudi komarjev ni, kakor ponekod. Treba je samo podjetnega človeka s kapitaiom, ki bi izkoristil vrednost te vode in debili bi novo dobro zdravilišče za revmatične ljudi. J. B. Dva bedna p ožigalca V sedemdesetem letu sta zakrivila svoj prvi in najbrže zadnji zločin, ko sta zažgala svojo revno bajto Ljubljana, 25. avgusta. Dobro četrtino požarov, ki so razmeroma pogosti, zaneti v Sloveniji zločinska roka in le redkokdaj se posreči izslediti, zapreti in kaznovati oožigaice. Posebna nagrada banske uprave za osebe, ki pomagajo iz-sleaiti požigalce zadnja leta ni bila nikoli izplačana. Zaradi tega so redke obravnave pred sodnim senatom proti po-žigalcem, včeraj pa sta le dva prišla na zatožno klop. ker sta zažgala svojo bajto, da bi dobila zavarovalnino. Prav bedno sta oba izgledala, človek bi jima ne prisodil takega zločina. Oba stara okoli 70 let, on še za silo trden za svoja leta. ona pa skoraj samo na pol živa. To sta bila upokojeni rudar Jakob Obah in njegova žena Helena z Moravske gore. Obtožnica je dolžila ženo. da je 4. julija na Moravski gori zažgala svojo bajto, da bi dobila zavarovalnino, požar pa se je razširil na dve sosedni bajti in ju vpeoelil. Mož Jakob je ženo nagovoril, naj podtakne ogenj. Stara Helena ni mogla na zatožni klopi sedeti, kakor se spodobi, omahnila je v naročje svojega moža. Že rojstni podatki obeh so dokazovali, da sta reveža, kajti občina St. Rupert ju ni hotela priznati za svoja, ko je sodni ja vprašala, kdaj sta bila rojena. Tudi tamošnji župnik ni ničesar vedel o rojstvu teh bednežev. Obah Jakob je pojasnil predsedniku, da je bil rojen v St. Janžu, v preiskavi pa je dejal, da je bil rojen v St. Rupertu. Stanovala sta zadnja leta v revni bajti na Moravski gori. Predsednika je zanimalo, kako sta se preživljala. Obah je odgovoril, da ima rudarsko pokojnino. Koliko? Nič več in nič manj kakor 192 din na mesec, — Kako sta se mogla preživljati s takšno pokojnino? — Kakor sva vedela in znala! Nista hotela priznati, da sta tudi beračila od hiše do hiše. _ Ali ste razumeli obtožnico? je .vprašal predsednik Heleno. Helena je napol gluha in ni razumela, kaj bi rad predsednik zvedel. Mož je ženi pojasnil, za kaj gre, dvignil jo je s težavo, privlekel do mize pred sodnike ter zakričal v uho: Gospod pravijo, če se čutiš krivo? j - 2ena ie nekaj zamrmrala. Predsednik si je moral nomagati z izpovedjo, ki so jo 7an'?ni; ' n ?n ženo prvič zaslišali pred sodnikovi v Litiji. Zgarani rudar Obah se je poročil z vdovo Heelno. Kupila sta si kočo na Moravski gori za 2000 din. Kočo iz kamenja, pokrito s slamo, ob dveh bajtah, ki sta bili napol zidanici, last Mihe Grčarja in Marije Kolar. Na samotnem kraju so stale te tri bajte, ki so danes žalostno pogorišče. Na Obahovi bajti je bil tudi užitek Marije Vilharjeve, ki se ni razumela z Obahovimi in se je preselila drugam. Obah, Obah pa ji je plačeval vsak dan za užitek po 50 par. Bajta je bila zanemarjena, polna uši, prav nič vredna, je izpovedala Helena, da bi si olajšala vest, češ. saj ni bilo dosti škode zaradi' bajte, ki sem jo zažgala. Toda nekaj je bila bajta le vredna, Kajti Obah jo je zavaroval za 5000 din in je redno plačeval zavarovalnino. Helena je že v preiskavi naštela vse okolnosti, po katerih naj bi bilo njeno dejanje vsaj drugim razumljivo, če že ne more biti opravičljivo. In je res velika reva, ter je verjetno, da je izvršila zločin v obupu, v jezi in bedi. Pokazala je orožnikom brazgotine po telesu, ki izvirajo od udarcev njenega prvega danes že ranjkega moža. Pokazala je tudi brazgotine od krogel, ki so ji pre-strelile prsa, ko so se spopadli v Trbovljah delavci in orjunaši. Nesreča je hotela, da je takrat zadelo tudi njo, prav s težavo so ji rešili življenje. Od tega časa je slaba v prsih, skoraj ne more stati po-koncu. To je bedna, onemogla starka in kar ne more si misliti človek, kako je mogla zbrati toliko moči. da je na prigovarjanje svojega moža vrgla prižgano vžigalico v kup slame na podstrešju svoje razdrapane in ušive bajte. — Tako jih prosim, kakor se prosi samega Kristusa, za milost! S tem edinim stavkom se je starka zagovarjala pred sodniki. Mož pa je priznal in pristavil, da tudi priznava, da bi vse na novo naredil, če bi dobil zavarovalnino. Sosed Grčar je imel okoli 13.000 din škode, soseda Kotarjeva pa okoli 24.000 din, pogoreli sta jima bajti in vse premičnine, ki so bile v njih. Senat je stara zakonca spoznal za kriva in ju je z upoštevanjem številnih ola j silnih okolnosti obsodil vsakega na 4 mesece strogega zapora. Kar zadovoljna sta bila z obsodbo. Se mesec dni bosta sedela, pa bo kazen pre-stana, če ne bo uspel državni tožilec, ki je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene knandL i,.k.I i Dne 3. septembra bodo ▼ Beogradu mednarodne avtomobilske dfcrke, o katerih ^nko brez pretiravanja rečemo, da bodo največje, kar jih je kdaj bilo na Balkanu. Razen domačih avtomobilistov SO se prijavili znani tovarniški dirkači iz Nem. čije, Italije in Francije, udeležbo pa so najavili tudi Rumuni. Poljaki in Bolgari. Že lani so imeli v Beogradu avtomobilske Jirke. ki so se jih udeležili samo jugoslovanski avtomobi listi. Dosegle so nepriea r ovan uspeh v vsakem pogledu. Beograjski avtokhib in * Politika« sta se zato odločila, da bosta tudi letos priredila to dirko, vendar pa v znatno več--m obsegu. Prireditev naj bi bila obenem velikopotezna propaganda za nujnost motorrzacije v Jugoslaviji, ki je v tem pogledu močno za. ostala za drugimi državami. Za dirkalno progo so izbrali ceste in ulice, ki vodijo okoli Kalemegdana. Proga je za krožno dirko prav primerna. Po odstranitvi tramvajskih tirov so uvedH avtobusni promet in so ceste v ta namen razširili. Za dirko bodo progo se bolj preuredili m je v ta namen določen kredit 8 milijonov din Delavci, ki so noč in dan na, delu, razširjajo ovinke, da bodo lahko dirkači na njih dosegli hitrost do 100 km na uro, dočdm bo na ravnici po mnenju strokovnjakov mogoča celo hitrost do 250 km na uro. Celotna proga je dolga 2749 m in ima tako ugodno lego, da nudi tisočerim gledalcem dober pregled. častno pokroviteljstvo nad prireditvijo je na prošnjo prirediteljev z največjim veseljem prevzel Nj. Vel. kralj Peter H., ki je sam navdušen avtomobilist. Skoraj gotovo je da bo tekmam osebno prisostvoval. »Putnik« pripravlja posebne vlake, ki bodo vozili iz vseh krajev države. Iz Ljubljane bo odpeljal poseben brzi vlak 2. septembra zvečer. Pisarna Putnika že prodaja vozne listke. Cena vožnji v Beograd in nazaj je samo 145 din. Razbojniški napad na starčka Škofja Loka. 25. avgusta Na samotnem kraju poti. ki vodi iz Škofje Loke mimo Puštala naprej k Sv. Andreju, je bil v sredo popoldne izvršen tolovajski napad na posestnika užitkarja Jakoba Božnarja. Božnar je šel po kosilu iz škofje Loke domov. V zasedi je naletel na dva maskirana razbojnika. K nič hudega slutečemu Božnarju je pristopil najprej razbojnik, ki je imel glavo ovito v cunje, da so se videle samo oči in mu vrgel čez glavo suknjič. Prestrašenega kmetica je nekaj zaskelelo v očeh, kakor bi mu bil kdo vrgel v oči droben pesek ali sipo. medtem pa je že čutil, kako ga čvrste roke drže za ramena in vrat, da se ni mogel otresti suknjiča. Moška sta potisnila Božnarja na tla in mu odvzela listnico s 300 din, staro srebrno uro in zlato verižico. Nato sta zbežala v gozd, ne da bi bila Božnarju, ki šteje 81 let, storila sicer kaj hudega. Za roparski napad se je zvedelo šele pozno popoldne. Razbojnikoma je šlo predvsem za denar. Listnico s papirji, ki jih je imel Božnar, sta lopova pustila na poti. Janez Foj-kar, po domače Alč od Sv. Ožbolta, ki se je za Božnarjem vračal domov, je našel Božnarjeve listine. Ta je potem papirje z izpraznjeno listnico vrnil lastniku. Moška, ki sta napadla Božnarja sta menda ves dan oprezovala na žrtev. Videli so opasno dvojico tudi nekateri ljudje, zaradi česar je upati, da ho napad pojasnjen. ŠAH Prvi Gabrovškov poraz V III. kolu finalnega nacionalnega turnirja si je vodeči s tretjo zaporedno zmago še bolj utrdil svoj položaj. Kot črni je igral s prof. Gabrovškom francosko partijo, ki je v nji prišlo do zamenjave figur. Igral je ves čas zelo močno in čeprav se je beli obupno branil, partije ni bilo mogoče rešiti. Ob prekinitvi je bila Gabrovškova pozicija tako slaba, da se je še pred nadaljevanjem vdal. Bil je to njegov prvi poraz na tem turnirju. Rabar je nasproti Subariču izbral starejšo varianto damskega gambita, fiuba-rič je naglo izenačil in prišel v prednost. V končnici je imel prostega kmeta, ker pa sta oba nasprotnika imela trdnjavi, je bila partija remis. V damskem gambitu med Šiško in Sor-lijem je beli kmalu zašel v stinjeni položaj. Šorli mu je ugrabil kvaliteto, razen tega pa ga je spravil v hudo časovno stisko. Šiška bi moral v 2 minutah narediti 14 potez, kar mu ni uspelo in je bil kon-tumarican. Partija je bila itak izgubljena. Jerman in Gligorič sta igrala Laskerjevo obrambo damskega gambita. Po mirni igri sta se naprotnika porazumela za remis. Stanje po III. kolu: Rajković 3, Gligorič in šorli 2, prof. Gabrovšek, Rabar in šubarić 1 in pol, Jerman pol, Šiška 0. Iz Zagorja Sadna sušilnica na Lokah pri Zagorju v obratu. Kakor smo že poročali, je zgradila sadjarska podružnica v Zagoriu sadno sušilnico na vrtu g. Ašiča na Lokah. Sušilnica je popolnoma gotova in bo začela s sušenjem v ponedeljek 28. t- m. Naenkrat se bo sušilo lahko sadja približno 400 kg in bo suho v 18 urah. Da bo sušilnica lahko služila čim večjemu krogu zagorskega prebivalstva, je odbor napravil poseben pravilnik, ki določa posebna navodila o uporabi sušilnice in sušenju sadja. Odškodnina za sušenje je določena za 100 kg svežega sadja za člane 15 din, za nečlane 20 din. Kdor hoče sadje sušiti v sušilnici, mora prej to javiti upravniku g. Ašiču Tonetu, ki bo sporočil, kdaj pridejo posamezniki na vrsto. To je nujno potrebno, ker bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi bilo nekatere dni sadja preveč, druge dneve pa bi ga zopet primanjkovalo. V ponedeljek bo uprava sušilnice začela sušiti hruške, ko bo teh zmanjkalo, pa pridejo na vrsto češplje in končno še jabolka, tako da bo sušilnica lahko v lahko do zime. Sušilnica je zgrajena po najnovejšem preizkušenem sistemu in bo lahko prav zadovoljila vse interesente. Vali Smerkolova angažirana v Stettinn Dobila je mesto prve operetno eobrete Ljubljana, 25. avgusta Pred dnevi je odpotovala Vali Smerko-lova v Nemčijo. Pred odhodom se je prijazno odzvala našemu vabilu in povedala našemu poročevalcu marsikaj zanimivega o svojem lanskem angažmaju ▼ Ustju in o svojih načrtih aa bodočnost. Vali Smer-kolova je med onimi redkimi našimi gledališkimi ljudmi, ki so se v zadnjih letih kljub izrednim razmeram uveljavili v tu-iini. 2e drugo leto zapušča Ljubljano ob z-iftetku nove gledališke sezone. Ne more-n.o reči. da odhaja iz svoje domovine z ve» sef lem, kajti Vali Smerkolova ljubi Ljub-'jimo in ljubi nas oder m našo publiko, veda pa se tudi, da si mora mlad človek razširiti obzorje, se učiti tudi v tujini in se zopet vrniti spopolnjen v domače okolje. Ni nam izjavila, da noče nikoli ved nazaj, nasprotno, v teku razgovora je ponavljala, da je njena največja želja, da bi mogla prej aH alej aopet nastopiti na domačem odra. Naše gledališko občinstvo ima Vali Smer-kolovo še v spominu iz časov, ko je bila članica ljubljanskega baleta. Kmalu po prvih nastopih v baletnih predstavah je zbudila pozornost publike in kritike. Njena izredna nadarjenost, njena teatrska kri se je kmalu pokazala in vedeli smo, da se bo kmalu povzpela iz skupine v sprednje vrste. To se je zgodilo, ko so odkrili, da nima samo temperamenta in dražesti kot plesalka, temveč tudi dober glas. Z vso vnemo je začela negovati svoj glas in po razmeroma kratkem študiju in vežbi je lahko prevzela vlogo subrete. Dobrih su-bret naš teater ni imel nikoli preveč. Vali Smerkolova je izpolnila veliko vrzel, ko je lahko nastopila tudi kot subreta. Prvo tako vlogo so ji dodelili prof. šest, dirigent Stri-tof in plesni mojster Gol o vin v »Belem konjičku«. Tudi na ta debut se še živo spominjamo. Prvi nastop v subretski vlogi je bil tudi prvi uspeh Vali Smeikolove. Z lahko vestjo so ji režiserji po uspehu izročili nove subretske vloge. Naj omenimo samo »Ples v Savo ju*. A Vali Smerkolova se nI prevzela po prvih uspehih, spoznala je, da se mora še s popolni ti v petju. Pevska pedagoginja gospa Loh jo je začela uvajati v skrivnosti pevske umetnosti v Ljubljani. Poleg napornih nastopov pri opernem baletu Je bila Vali Smerkolova marljiva in ambiciozna učenka gospa Lohove. V kratkem času je tako napredovala v petju, da ji je učiteljica svetovala, naj se posveti samo petju. Tako je Vali Smerkolova tudi storila. Odšla je na Dunaj in ss učila samo petja pri znani pevski pedagoginji ge. Rado. Z neverjetno naglico je Vali napredovala V petju. Ob koncu sezone 1. 1937 je že zmagala nad svojimi številnimi tekmovalkami, ko so iskali na Dunaju subreto za gledaliče v Ustju na Labi. Vali Smerkolova je obvestila upravo ljubljanskega gledališča, da ji ponujajo angažma v Ustju, izrazila pa je željo, da bi se z večjim veseljem prišla domov. Uprava našega gledališča je z veseljem ugodila njeni želji ln jo povabila v Ljubljano. V sezoni 1937/38 smo zopet lahko gledali Vali Smerkolovo kot subreto. Z velikim veseljem se je tedaj Vali vrnila ▼ Ljubljano in gledališko občinstvo ji je ob vsaki priliki pokazalo, da jo ceni in ljubi, žal plesalka in pevka sama ni bila tako navdušena na svojem mestu, kakor je bila zanjo navdušena publika. Razmere v gledališču ji niso dopuščale, da bi se tako razvijala, kakor si je želela. Zato je sprejela angažma v Ustju in odpotovala iz Ljubljane v Češkoslovaško. V maju 1938 je podpisala pogodbo na Dunaju, dne 1. oktobra lani je bila že v Ustju. Med tem so se dogodile na Češkoslovaškem velike stvari. Vali Smerkolova je prišla v Nemčijo namestu v Češkoslovaško. V teku lanske sezone je nastopala kot subreta v Ustju in je imela lop uspeh. Vse začetne težave, posebno glede jezika, je srečno premagala. Ob koncu letošnje sezone jo je videl v Ustju posredovalec za angažma je iz Stettina. Povabili so jo v Stot-tin k avdiciji, zoppt je uspela, ponudili so ji angažma, Vali Smerkolova je podpisala pogodbo za prvo operetno subreto v mestnem gledališču v Stettinn, katerega vodi intendant dr. Storž. Njena prednica na tem mestu je bila po narodnosti švedinja. škoda je, da Vali Smerkolove nismo videli pred odhodom v Nemčijo tudi v Ljubljani. Domenila se je že za gostovanje v Ljubljani, imela je tudi že nekaj skušenj, toda nastale so neke ovire in gostovanje je padlo v vodo. Upamo pa, da jo bomo videli letos jeseni kot gosta v naši operi. Iz Celja —c Kogar se tiče. Celjsko mestno kopališče slovi predvsem po svoji znameniti senčni legi in po svoji primitivnosti, ki nikakor ni v Čast velikemu Celju. Mnogo je bilo že pisanja in izraženih želj za zgraditev modernega kopališča, ki naj bi ustrezalo predvsem zahtevam tujskega prometa in sporta. Naše kopališče pa popravljajo in krpajo leto za letom in je bilo za ta popravila doslej gotovo potrošenega že toliko občinskega denarja, da bi z njim prav lahko postavili že novo moderno kopališče. Kljub stalnemu popravljanju so nekatere naprave v takem stanju, da ogražajo življenje še teh redkih kopalcev, ki se kopališča poslužujejo. Tako je v moškem delu kopališča prha, ki letos ne deluje v redu in poleg tega se je v zadnjem času gornji del večkrat odlomil ter padel kopalcem, ki so hoteli potegniti za verižico, na glavo ter jih poškodoval. To se je parkrat ponovilo, ker niso takoj, ko se je prha prvič odlomila, namestili novega dela, temveč so kar za silo sestavili skupaj odlomljenega, da je naslednjemu spet padel na glavo. Hvala bogu, da smo sedaj pri koncu kopalne sezone, ker bi sicer gotovo v časopisju čitali, da se je kdo v celjskem mestnem kopališču težje ponesrečil. — Eden, ki mu je padel del prhe na glavo. —c Značilen ukrep delavske zbornice. Delavska zbornica je smatrala za primerno in potrebno, da je g. Martinu Plankarju odpovedala mesto hišnika v dooisnistvu Delavske zbornice v Celju. — Kaj misliš kdo bo premagan v kitajsko-japonski vojni? -l-c Obiranje hmelja v Savinjski dolini je v polnem teku. Število obiralcev je letos nekoliko manjše, zaradi česar se bo obiranje hmelja nekoliko dalje zavleklo. Ta zakasnitev pa ne bo prav nič v škodo, ker bo hmelj na teži in kvaliteti še pridobil. Doslej obrano blago je odlične kakovosti in gladko zelene barve. Hmeljski pridelek je letos tudi v dolini od Celja proti Vojniku, zlasti v Smarjeti in škof ji vasi izredno dobre kvalitete. Povsod kaže, da bo letošnja letina manjša, kakor so pričakovali in napovedovali. Poleg vzorčnih nakupov je bilo doslej prodanih že nad 1000 stotov hmelja. Plačuje se 40 din za kg. —c Kako bo Celje proslavilo rojstni dan N j. Vel. kralja. V četrtek zvečer so se zbrali v mestni posvetovalnici zastopniki vseh celjskih društev in organizacij, da se pogovorijo glede proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n., ki bo 6. septembra. Po kratkem razgovoru je bilo določeno, da bodo na predvečer slavnostne akademije, ter bo mestna občina razsvetlila mestno poglavarstvo in pozvala hišne posestnike, da že na predvečer izobesijo zastave na poslopjih. Na praznik zjutraj bo budnica vojaške godbe, po cerkvenih opravilih pa se bodo zbrale vse organizacije, šolska mladina in ostalo občinstvo pred mestnim poglavarstvom, kjer bo slavni del proslave, obstoječ lz godbenih, pevskih točk ter slavnostnega govora. Po proslavi od 11. do 12. bo promenadni koncert pred magistratom, ki ga bo priredila celjska vojaška godba. Zvečer bo po mestnih ulicah ba-klada ob sodelovanju vojaštva ln organizacij. Hišni posestniki naj bi ta večer razsvetlili okna, trgovci pa naj bi okrasili okna svojih lokalov. Poleg teh bo imelo tudi sokolstvo svoje proslava. —« Celja Im svoj regulacijski nam. Kakor amo le svo jecasno poročat n, je bilo predloženih na razpisani natečaj sest načrtov, kako naj bi se mesto Celje re- guliralo. Mestno poglavarstvo objavlja **e-daj, da je bilo projektantom načrtov podeljenih šest nagrad odnosno so se načrti odkupili. Prvo povečano nagrado 25 000 din je dobil inž. arh. Jamnicki iz Zagreba za osnutek >G<, druga nagrada ni bila podeljena nikomur, prvo tretjo nagrado 10.000 din je dobil inž. arh. Umek za osnutek >2979«, drugo tretjo nagrado 10 Usoč din za osnutek >C« inž. arh. Sever in inž. arh. Bežek iz Ljubljane. Osnutka vMaka« in »1783« sta bila odkupljena po 4500 din, osnutek z geslom »1212Aluminije povsem osBjnosvojfla in iadeiuje sama čisti aluminij na elektron. Učni način iz boksita. _ Huda prometna nesreča na drtavn* cesti pri Novem Sadu. V četrtek zvečer se le pripetila na novi državni cesti blizu W«v«m Sada zelo huda avtomobilska ne-fjSSfid je zahtevala življenje majorja licviča iz Subotice. Ponesrečil se Je rum šef meteorološke postaje v Zemutm^pod- je bodo ranjen. Kakor kažejo dosedanje ilaSavc, jeTneareco zakrivil sani major Gjurovljevič, ki je šele pred dvema mesecema položil šoferski izpit in še ni bil dovolj vešč šofiranja. Hotel je prehiteti podpolkovnika Gjuriča, ki se je vozil pred njim, a je za vozil tako nespretno, da je prišlo do karambola ter usodne nesreče. • Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učili&ce »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — TJ"hll**T,»i Domobranska cesta št. 15 se vrsi dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izvestja in novi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste ▼ državi. Novo Šolsko poslopje! Edinstvena strojepisni ca s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpriče. val, rodbinske d oklade železniške karte), šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! — Vagon obvisel nad 35 m globokim prepadom. Pri postaji Solana pri Sarajevu se je pripetila v četrtek nenavadna železniška nesreča, ki *■» silno vznernirila potnike. Ko je potniški vlak vozil po mostu, je skočil s tira zadnji vagon ter obvisel ob mostni ograji nad 35 m globokim prepadom. K sreči je bil strojevodja toliko prisoten, da je takoj ustavil vlak in da so potniki lahko zapustili vagon vsaj živi. Nekaj jih je bilo laže ranjenih. V začetku se jim je zdelo, da vagona ne bodo mogli več spraviti na tir in so ga hoteli spustiti v prepad, vendar tudi tega niso mogli narediti, ker je pretila nevarnost, da se bo most podrl. Končno so se odločni za demontiranje vagona, kar je trajalo šest ur. Iz LJubljane lj— Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano bo priredil danes ob 20.15 promenadni koncert v Rožni dolini na križišču Ceste VIII. in III Koncert bo izvajala godba Vič—Glince. Koncert bo samo ob lepem vremenu. —lj Za kolesarsko organizacijo. Kolesarji v Ljubljani, ki se zanimajo za ustanovitev kolesarske organizacije, naj pridejo drevi ob 20. v gostilne k »Lovcu« na vogalu Bleiweisove In Rimske ceste, da se pogovorimo in eventualno ukrenemo potrebne korake za ustanovitev kolesarske organizacije. — J K. —lj šolske in damske torbice, aktovke, kovčke — ERJAVEC, trgovina usnja Stari trg 18, Ljubljana. —lj Ljubljanska občina slov. lovcem. Zveza lovskih društev bo priredila 2. in 3. septembra velike lovske strelske tekme, da zbudi večje zariimanje za strelski sport, ki ni važen samo za lovce, temveč ima tudi poseben pomen za obrambo države. Našim vrlim strelcem za spodbudo so razni od-ličniki darovali prav dragocena in lepa darila za nagrade. Med temi nagradami je tudi darilo ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, lepo oblikovana srebrna kupa. Mestni Inženjer arh. Boris Kobe, ki je napravil osnutek za to darilo, je prav srečno poudaril, da je namenjeno lovcem. Sama kupa je namreč vsa srebrna hi đeloma polirana, deloma pa motna, edino njena notranjost je pozlačena, iz svetle noge pa raste kapitalno srnjakovo rogovje In podpira tulipanasto oblikovano čašo z močnim pokrovom, ki se odkriva z visokim tankim primežem. Okrog čase teče vgravirani napis: »DR. JURO ADLE9IG ŽUPAN MESTA LJUBLJANE MCMXXXIXf, kj Objema ljubljanski grb. Posebno pa sta srebrna kupa in temno rogovje poživljena z vdelanimi rubini, ki kakor kaplje krvi krase podstavek In rogovje samo. Županova lovska kupa je namenjena za prehodno darilo in bo gotovo razveselila nagrajenega strelca, saj predstavlja prav odličen izdelek naše umetnostne obrti in dokaz velike sposobnosti projektanta in pasarske tvrd-ke Brata Zmuc na Tvrševl cesti 23. —lj Razpis abonmaja za gledališko sezono. Na drugem mestu prlobčujemo razpis abonmaja Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1939/40, ki ga nam je poslala gledališka uprava. K razpisu pripominjamo, da se uprava pogaja z bivšim članom ljubljanske drame g. Zvonimirom Rogozom za enomesečno gostovanje v naši drami in sicer meseca novembra. G. Rogoz Zvonimir bi nastopil v Dostojevskega drami »Idiot« in še v enem delu. Tudi operno vodstvo se pogaja z raznimi odličnimi našimi pevci, ki delujejo Izven Ljubljane, za stalna gostovanja. Abonma se bo začel sprejemati v ponedeljek 4. septembra. Cene so iste kakor v pretekli sezoni, prav tako tudi število predstav ln redi abonmajev. lj— Stanovalci Mirja so pred kratkim v našem listu izrazili željo, naj bi mestna občina tudi tam uredila cestišča, zlasti pa podaljšek Marmontove ulice. Z magistrata smo dobili odgovor, da mestno cestno nadzorstvo popravlja vse ceste po potrebi in bo tudi podaljšek Marmontove ulice urejen takoj, ko bo na razpolago parni valjar, ki je sedaj v popravilu. lj— Za mestne reveže je daroval g. Andrej Sarabon, veletrgovec na Zaloški cesti, 300 din v počastitev spomina pok. dr. Miroslava Lukana, mestna vrtnarija pa je v znamenje tega darila položila na krsto venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! —lj Sokol na Viču bo prlredtl jutri popoldne ▼ prijaznem gozdiču na Vrnovcah piknik za svoje članstvo, naraščaj ln deco. Odhod točno ob IS. izpred sokolskega doma. Vabimo vse članstvo Sokola, naj se tega piknika udemži v polnem Številu. V primeru skrajno slabega vremena bo ▼ dvorani sokolskega doma prijateljski se-stanek. n— ftegnanje v neben. Uro hoda od Mednega ali od Medvod proti Sv. Katarini, prav -m sredi tega pota, je ob vznožju hribčka, na katerem stoji cerkvica Sv. Marjete prijazna vsa žlebe. Naselje je razmetano daleč naoko«, to pa menda zato, ker so sevascanl zbali hntverna, katerega kroti sv. Marjeta, priklenjenega na težko verigo. Edino na Jernejevo nedeljo, ko dere jo siška rji svojega slavnega komarja, ki pa je nasproti krokodilu v zJe-beh pravcata mušica, bo ta slavna zverina krotka kakor janček. Vse to zgolj zato, ker bo jutrišnjo nedeljo pri starinski cerkvici sv. Marjete žegnanje 2erjal«. Prvih deset od vsake skupine bo nagrajenih s praktičnimi oziroma častnimi darili. Dame bodo nagrajene do petega mesta. Darila bodo razdeljena eno uro po končani dirki. KINO S. O. S. Sahara. (Zapeljivka). V Sahari so tu in tam zaščitni otoki, na katerih žive uradniki trans-saharske družbe Čisto puščavniško življenje. Njihova dolžnost je varovati potnike, ki potujejo preko puščave, in jim pomagati, če jih napadejo razbojniki. Na enem izmed takšnih otokov so živeli sami dobri prijatelji, toda nekega dne je njihovo enolično puščavniško življenje prekinila nenavadno lepa ženska, v katero se je eden izmed članov posadke takoj zaljubil, drugi pa se je skril pred njo, — bila je njegova ločena žena. Prvi, ki ni vedel, kako trdosrčna ženska brez predsodkov je lepa Helena, je odšel za njo v bližnje mesto, toda za njim je pohitel tudi Helenin ločeni mož, ki je hotel mladeniča rešiti iz krempljev nevarne ženske. To se mu je tudi posrečilo. Film nam slika nato dramatske prizore, ki jih je mogel upodobiti samo človek z res bistrimi do-misleki. V dotlej mirno življenje saharskih »puščavnikov« je naposled posegla žalost. Mladec, ki se je bil zaljubil v lepo Heleno, se je ustrelil, njo, ki je še poslednjič hotela videti svojega ločenega moža — in tega je edinega ljubila v svojem življenju — pa so med potjo na >otok« napadli razbojniki. Na pomoč ji je prihitel njen mož in ranjena je umrla v njegovem naročju. Film >SOS Sahara«, ki ga kažejo v ljubljanskem kinu Unionu, je delo, kakršno po vsebini in krajih, kjer se dogaja, vidimo zelo redko. Glavne vloge imajo najboljši igralci Charlo Vanel, Jean Pierre Aumont in lepa Marta Labarr, režijo pa slavni režiser Jacaues de Baroncellia. Film, ki dela Čast francoski filmski produkciji prav toplo priporočamo v ogled! 1605 —lj Krik ulice (Le puritain), močna ljubezenska drama, potna ljubosumja, zavisti in mržnje, je odlično delo znanega romanopisca Liam 0'Ftehertyja, avtorja romana >Doč po izdaji«, ki je izšel v Župančičevem prevodu tudi v slovenskem je- program svečanosti za slavnostne seje naših edinic: 1. pozdrav državni zastavi, 2. sokolski pozdrav, petje ali godba, 3. pozdravni govor brata starešine, 4. državna himna, petje aH godba, 5. poslanica saveza SKJ čita brat prosvetar ali tajnik, 6. petje pevskega zbora ali nastop godbe, 7. priložnostna recitacija. 8. kratko predavanje o sokolski Petrovi petletnici in poročilo o dosedanjem izvršenem delu SPP, 9. zaključek svečanosti s petjem hjmine >Hej Slovani«. Sla vnos ti morajo prisostvovati vse članstvo, naraščaj in de ca v slavnostnem kroju, na slavnostne seje naj se povabi tudi prebivalstvo dotičnega kraja. V krajih, kjer je več sokolskih društev in na f žih žup se morejo prirediti skupne so1 : e proslave. O tem naj odločajo društvene uprave (meddruštveni odbori) dogovorno z župnimi upravami, da bodo svečanosti na zunaj kar najdostojnejše, po vsebini pa iskrene in globoke. Naj živi Nj. Vel. naš mladi kralj Peter n.i Naj živi slavni rod Karadjordjevićev! Naj živi Jugoslavija! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ziku, bo prikazan te dni tudi na filmskem platnu. Jedro te tragedije tvori neobičajen tip moralne propalice ki hoče igrati v široki javnosti vlogo iskrenega domoljuba ter sodnika ljudi in njegovih dejanj, pa krije v sebi duše, polno nemorale in nizkotno« tL Ta človek patoloških črt, je na meji brezumja in zločinstva. Film je mojstrska upodoba velemestnih prebivalcev meščanov. uradnikov, umetnikov, bohe-mov, posebno pa iz seksualno na-strojene-ga dela velemesta ozkih in temnih ulic, Javnih hiš in špelunk. V glavniii vlogah nastopajo odlični francoski igralci Viviane Romance, Barault in Fresnav ter mojster režiser Jeff Musso. Film je od danes naprej na sporedu kina Sloge. 2598. Šolstvo S— Združenje trgovcev v Ljubljani znanja: Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo bo za vse razrede od 28. avgusta do 2. septembra vsakokrat od 9. do 11. ure dopoldne in od 14. do 17. ure, razen v soboto popoldne v pisarni Združenja trgovcev. Novinci morajo biti stari 14 let to morajo pri vpisovanju predložiti zadnje šolsko spričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Za sprejem je treba imeti najmanj dokončano višjo narodno šolo in pa tri razrede srednje ali meščanske sole. Z manjšo predhodno izobrazbo bodo sprejeti učenci le v primeru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Vsak učenec vplača pri vpisu 400 din šolnine, novinci pa še 100 din sprejemnine. Pri vpisu predloži vsak učenec lansko spričevalo. Učenci (ke) TU. razredov plačajo poleg šolnine 400 din še 100 din oprostnine. Popravni in jesenski zaključni izpiti bodo v sredo 30. avgusta od 14. ure dalje. Podrobnosti so razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 11. septembra t. 1. (—) Vpisovanje na »Slogini« glasbeni šoli bo od 1. septembra dalje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. v šolski pisarni Pra-žakova ulica št. 19 (Ljubljanski dvor). Šola poučuje: solo-petje, klavir, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, trompeto, rog, pozavno, kitaro — po potrebi tudi druga glasbila — in teoretične predmete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zborno petje. Na drž. I. deški meščanski šoli v Ljubljani Prule bodo popravni izpiti v torek 29. avgusta; pričetek ob 8. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. š— Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Prijave za sprejem v I. letnike tehn. srednje šole (arhitektonsko-gradbeni. ZVOČNI KINO SOKOIJSK! DOM V S1SK1 — Telefon 41-79 Prvi film CARMEN LAHKMANN, dražestne nemške Shirlev Temple Monika V glavnih vlogah: Maria Andergast, Ivan Petrovič Predstava danes ob Vsj9. uri. Jutrišnja predstava odpade zaradi komarjeve veselice Sokola. V ponedeljek ob ^9. rTihoclnji spored: V sedmih nebesih strojni in elektrotehniški odsek) se bodo sprejemale v torek, dne 29. avgusta t L od 8.—11. ure. Prijave za sprejem v I. letnike delovodske šole (gradbeni oddelek), moške obrtne šole (kiparski, keramiški in graverski oddelek), ženske obrtne šole (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za umetna dela) ter banovinske Sole za glasbila se bodo pa sprejemale v petek, dne 1. septembra t. L od 8—11 ure Na strojnem, elektroinstalaterskem in mizarskem oddelku delovodske šole za tekoče šolsko leto 1939/40 ne bo vpisovanja za prve letnike. Podrobnejša navodila glede vpisovanja so objavljena na razglasni deski v šolskem vestibulu. S— Vpisovanje v šolo ljubljanske fHa*-hene matice. Starši, ki žele, da bi bili otroci v bližnji bodočnosti sprejeti v državno glasbeno srednjo šolo, se opozarjajo, da je po uredbi o umetniških šolah z dno 9. avgusta 1939 nižja šola bivšega drž konser-vatorija za novovstopivše gojence ukinjena. Vstop v državno glasbeno srednjo šolo, ki ima veljavo popolne srednje šole, pa je mogoč le na podlagi uspešno opravljenega sprejemnega izpita Vso za sprejemni izpit predpisano teoretično in praktično glasbeno pred izobrazbo pa si morejo gojenci najlaže in zanesljivo pridobiti v šoli Glasbene matice. Vpisovanje bo od 1. do 4. septembra v šolski pisarni, Gosposka ulica 8-1. Vpisovanje v drž. glasbeno srednjo šolo (konservatorij) bo od 1. do 15. sept. za gojence, ki so posečali državni konservatorij v šolskem letu 1938-39, od 1. do 5. sept pa za novovstopivše, ki morajo opraviti do 10. sept. sprejemni izpit. Vpisovanje odnosno sprejem bo le v izjemnih slučajih dovoljen do 1. oktobra. Sprejemali se bodo le redni gojencL Iz škofje Loke Na drž. meščanski šoli bodo popravni izpiti v četrtek 31. t. m., vpisovanje pa I., 2. in 3. septembra dopoldne. Vsa potrebna navodila za vpisovanje ln začetek šolskega leta so razvidna iz oznanila na oglasni deski. Brez dokumentov (izpričevalo, davčno potrdilo in za prvi razred tudi rojstni list) se ne more vpisati. Z Jezice Veselice del. kult. društva »Vzajemnost« v Stožicah, ki je bila napovedana za nedeljo 27. t. m. na vrtu gostilne »TJrban-ček«. ne bo, ker nam občinska uprava na Jezici ni dala dovoljenja. Odbor del. kult. društva »Vzajemnost« v Stožicah /%e£e}nica K O L E D A B Sobota, 26. avgusta katorKard: gusta katoličani: DANES: Cefirm JUTRI: "NTed"\4- Joztu. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Tarzan — junak KINO UNION: SOS Sahara KIKO SLOGA: Krik ulice KINO SISKA: Monika PLAVALNE TEKME: Češki PK : Ilirija ob 20.30 na kopališču Ilirije PRIREDITVE V NBDBLIO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, ResTjeva cesta 1« Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar. Vič — Tržaška cesta. MESTNO ZDRAV. DE2URNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do &. ure zjutraj mestni adravnik dr. Debelak Gvido, TvrŠeva ara 62/L, telefon št. 27-29. Obvestilo. Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevael znano krofaško delavnico Anten Prežel] — Vosnjakova nI* 4 Jamčim za prvovrsten kroj in izdelavo. Nizke cene! Istotako se priporoča tam se nahajajoče spreiemaBiCe za kendteo snažen}e in barvanje oblek za WAGNER — RADOVLJICA, pod strokovnim vodstvom gospe M. PREŽE! J. Vsa oblačila se Vam v krojačnici elegantno zlikajo, na željo tudi popravijo, tako da imate za majhno ceno novo obleko. Priporočata se Mila Prezelj sprejemallšče za A. Wafner VoSnJakov« ulica 14 Joiko Fofivavlefc krojaatvo Štev. 193 Stavbni program tehniške fakultete Kakšen je načrt za nova poslopja LjtiDiiana. ?6 avgusta Pred tedni smo seznanili javnost v glavnem o stavbnem programu tehniške fakultete ljubljanske univerze. Ob tej priliki pa nameravamo opisati načrt za nova poslopja tehnike ob Aškerčevi ulici. Tehniška fakulteta nase univerze razen medicinske fakultete najbolj trpi, ker njeni zavodi ter oddelki nimajo primernih poslopij. Staro poslopje tehnike ob Aškerčevi ulici je provizorij; bilo je sezidano le za silo, da so posamezni oddelki dobili začasno streho. Z razvojem univerze pa tudi mlade slovenske znanosti so poštah prostori v starem poslopju tako tesni, da je zaradi tega resno ovirano redno delo. Razen teg-a. to poslopje ni moglo sprejeti pod streho celo vrsto univerzitetnih zavodov, ki spadajo v tehniško stroko aPi so z njo več ali manj v tesni zv^zL Tako je moral n. pr. kemični institut životariti v realčni kleti v Vegovi ulici, rudarski institut je v mali vili nasproti stare tehnike, zavod za strojništvo je v gosteh v pro- konapetostnega laboratorija bo znašala 16 metrov. Iz srednjega dela poslopja bo v prvem nadstropju prehod v zvezni trakt, kjer bodo predavalnice za skupne predmete, tako da bodo tja zahajali dijaki iz vseh' treh drugih traktov k predavanjem. Zveza med trakti V srednjem traktu, ki bo priključen k zveznemu med traktom kemičnega instituta in zavoda za elektrotehniko, (bodo prostori za vse splošne predmete, ki po svojem značaju posegajo medsebojno v razne tehnične stroke. V pritličju bodo nameščeni težji stroji in tu bo tud*L laboratorij zavoda za preiskavo materiala in velika dvorana kot predavalnica, namenjena tudi občinstvu. Nadalje bo tam predstojnik zavoda za preiskavo materiala s primernimi sobami zase in asistenta, kakor bodo tudi drugje v nadstropjih zavodom povsod priključene profesorske sobe, toda profesorske sobe bodo povsod imele štorih zavoda za elektrotehniko v pritlič- 1 nižjo nadstropno viSlno kakor učni pro- ju starega poslopja itd. 1 stori, ker je projektant umno poraba pro- Proeelje projektiranega bloka tehniške fakultete ob Aškerčevi ulici Načrti so pripravljeni Zadnje čase je vendar prišlo do večje akcije za izrx>rx>lnitev naše univerze ter za zidavo poslopij tehniške fakultete, z novim poslopjem kemičnega instituta, zavoda za strojništvo m zavoda za mineralogijo (prvi dve poslopja, že zidajo) tehniška fakulteta seveda, ne bo spravila pod primerno streho vseh svojih oddelkov. Potreben je obsirnejSi program, ki bo zajel vprašanje, kako dati vsem oddelkom primerne prostore in j8i smotrno povezats. med seboj. Program je izdelan. Izdelani so tudi že idejni nacrti, ki so proučevani že tako dobro, da je mogoče izdelati glavne, vložne načrte brez bistvenih sprememb. I>elno so izdelani tudi vložni načrti in tehniška fakulteta lahko že stopa pred javnost s svojim programom, ki ga bo treba z vso odločnostjo zagovarjati v BeograrJu. Nacrti so že toliko dozoreli, da jim ne bo več nasprotovala banska upra-škrjanček«. — 14: Plošče. — 17: Kmet. ura: Blagovno zadružništvo (Ludvik Pua). — 17.30: Slo- naj bo pri Tvojem otroku tudi scgd*yit SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU venske narodne ob spremi )e vanju radrj- skega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Stritar, gg. Anton J are in Tone Petrovčdč. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Slovenski tisk (Ruda Jurčec — Ljubljana). — 20: Cteierrnanov kvartet. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Ponedeljek, 28. avgusta Ob 12: Plošče. — 12.45: PoročOa. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Veliki ima. ren v narodni veri (Jekca Velovič, knjiž. Bgd). — 20: Plošče. — 20.10: Zaključna beseda o nervoznosti in nevrasteniji (dr. Ivan Kanoni). — 20.30: Schubertove pesmi poje gdč. Van da Ziherl pri klavirju g. prof. M_ Lipov Se k. — 21.15: Godalni trio (gdč, Francka Ornik, gg. Miran VI-her in Cenda Sedlbauer). — 22: Napo v«*, poročila. — 22.15: Koncert češke glasbe (rada jsk1 orkester). Torek, 29. avgust« Ob 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Kmečki trio. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Ob OOletnici južne železnice (Ludvik Mrzel, Ljubljana). — 20: Plošče. —20.10: Tujci — naši gostje (prof. E. Boje). — 20.30: Koncert lahke glasbe, izvaja radijski orkester, vmes poje plesne pesmi Mirko Premelč. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plošče. Konec ob 23.' uri. Aškerčevi uhcl^Poslopje kemičnega gristi- kakor pri nas. Ce torej niso zadovoljni ti delavci, se jim nedvomno ne godi dobro. Zahtevali so zboljšanje delovnih pogojev ter malenkostno zvišanje mezd, podjetje pa ni hotelo primakniti niti dinarja in rudarjem ni kazalo drugega, kakor da so začeli stavkati. Vprav škandalozne so stanovanjske razmere rudarskega delavstva v Trepči. Stanovanj mnogo primanjkuje in so zato mnogi rudarji prisiljeni stanovati v skalnatih duplinah, stanovanjske hiše pa, ki so bile sezidane za rudarje, so zelo zanemarjene, ker se nihče ne zanima za njihovo vzdr- tuta stoji ob Murnikovi ulici Pravokotno nanj bo zidano ob Aškerčevi ulici zvezno poslopje, ki mu bo priključeno ob dvoriščni, južni strani srednje poslopje sporedno s kemičnim institutom, na koncu sporedno s Snežniško urico, pa bo stalo veliko poslopje zavoda za elektrotehniko. Po tem načrtu bodo torej zidali še tri večja poslopja- ki bodo tvorila s kemičnim institutom velik blok. Poslopje zavoda za elektrotehniko Največje bo poslopje zavoda za elektrotehniko ob Snežniški ulici. Po prvotni zamisli bi poslopje segalo do hodnika Aškerčeve ulice kakor sedaj staro poslopje, a mestni gradbeni urad je temu nasprotoval Ker ni bilo mogoče doseči tudi sporazuma, da bi poslopje stalo za nekaj metrov bliže proti rimskemu zidu, kolikor bi naj bilo odmaknjeno od sedanje stavbne Črte ob Aškerčevi cesti, je moral projektant temeljito spremeniti načrt tega trakta, vendar pa to ni vplivalo na splošno zamisel in ne na sosedni projektirani poslopji. Poslopje zavoda za elektrotehniko bo odmaknjeno od Aškerčeve ceste, od sedanje stavbne črte za 4 do 5 m. Zvezni trakt, ki bo stal vzdolž Aškerčeve ulice, bo umaknjen od ulice še nekoliko bolj in ker pritličje ne bo izzSdano, temveč bo porabljeno za veliko odprto avlo brez sten, se ne bo nudil vtis, da je ulica stisnjena med zidovje, Čeprav bodo nova poslopja okrog 25 m visoka. Skozi odprto pritličje zveznega trakta (pritličje bo 5 m visoko, a njegova tla bodo 2 m nad terenom), se bo tudi nudil neoviran pogled na dvoriščne vrtove, odnosno parke, Visokonapetostni laboratorij Poslopje zavoda za elekiotehniko bo delno štirinadstropno. Pri tem je treba upoštevati, da znaša visina teh nadstropij po 4 m, kakor je predpisana za šolska poslopja ter da pomeni višina teh 4 nadstropij šestnadstropne hiše z normalrumi nadstropnimi višinami. Na vogalu Aškerčeve in Snežniške ulice bo stal tako zvani visokonapetostni laboratorij, kjer bodo uporabljali električni tok z napetostjo milijon voltov; ta laboratorij je prav za prav poslopje zase, čeprav konstruktivno povezano z drugim delom trakta. Srednji del trakta je namenjen za predavalnice In sploh učne prostore v vseh etažah. V pritličju bo glavna dvorana instituta, predavalnica, ki bo pristopna tudi občinstvu. V pritličju bodo tudi nameščeni težji stroji. Južni del poslopja je po svoji konstrukciji, čeprav zvezan tesno z učnimi prostori v srednjem delu, tudi poslopje zase, kajti imel bo navadne nadstropne visine. Namenjen bo namreč samo za profesorske sobe in prostore, kjer ni potrebna tako visoka nadstropna višina. Ta del poslopja bo imel 8 etaž. Ker bo ločen od učnih prostorov, bo to ugodno Še posebno za profesorje, da jih ne bo motu pri znanstvenem delu šolski hrup. Južni del poslopja bo 13 m dolg. širina poslopja pa maša v vseh delih po 17 m. Dolžina vise- NADLEŽNE DUKE odstranjene v 3 MINUTAH Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. vrsta samokresa, 9. moško ime, 10. živilo, 11. kemična prvina, 13. predlog, 15. vrsta glasbene lestvice, 16. povratni zaimek, 17. moško ime, 19. svojilni zaimek, 20. turški bojni nož, 21. riba, 22. vodna naprava, 24. števndk, 25. dalmatinski otok, 27. kazalni zaimek, 28. posoda za zajemanje vode, 30, staro grško mesto v Mak Aziji, 32. moško ime, 34. športni tekač za dolge proge. Navpično; 1. mesto v moravski banovini 2. kem. znak za srebro, 3. termin, določen čas, 4. mesto v Rumuniji, 5. poglavar arabskih plemen, 6. živalska mast, 7. učenje, 8. moško ime, 12. drevesni škodljivec,' 14. francosko mesto, 16. vrsta pe. snitve, 18. prislov kraja, 19. mesec, 21. Število, 23. divjačina, 25. drža, 26. židovski del mesta, 28. veznik, 29. kovina, 31. nota v lestvici, 33. nikalnica. Reiitev križanke, objavljene prejinjo soboto Vodoravno: 1. Velebit, 7. Tisa, 8. ozon, 10. ud, 11. bon, 13. po, 14. laket, 16. ave, 18. ima, 20. opereta, 21. Ida, 22. ako, 24. kanon, 27. ar, 29. tam, 30. te, 31. meso, 33. omet, 35. jeeeter. Navpično: 1. Vid, 2. ea, 3. Laba, 4. Bone, 5. iz, 6. top, 7. Tula, 9. noga, 12. oka-rkia 14. lepak, 15. titan, 17. vod, 19. mak, 21. (mam, 23. ocet 25. Atos, 26. omot, 28. rej, 30. ter, 32. se, 34. me. m m BREZ BRITJA di deptlatorjev neprijetnega vonja Uporabljajte Novi »VEET« naravnost iz tube. Umijte z vodo in s tem ste sprali tudi sleherni sled dlak. Nikakega neprijetnega zadaha. Ne male in ne draži. Koža ostane gladka, bela \ in mehka kot žamet. Ne ostanejo »I-kake grde bodice kakor po britju. Od britja dlake še hitreje In ostreje rasto. Modem. čist. lahek In našel način. \ da se iznebite neprijetnih dlak Vam nudi Novi »VEET«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah v tubah po Din 28.-in 40.- Uspešni rezultati z Novim •VEET«-om zajamčeni, ali pa se Vam denar vrne. Vsak čitatelj tega lista lahko dobi povsem brezplačno specialno tubo >Veet«a. Pošljite Din 3.— v poštnih znamkah za kritje stroškov za poštnino, ovoj itd. na naslov: Hinko Maver i drug, odio 4/F5, Zagreb, Praška ul. 6. * a > 7š Vri v nedeljo na „kotnarja" v Stfkof k Lasanu, gostilna »Dalmacija« kjer se točijo prvovrstna dalmatinska vina, pečen prašiček In jagnje na ražnju. Ocvrte piske, dalmatinska Sunka in druge dobrote. — Za mladino je na razpolago velik salon za plea! Senčnat vrt in posebna soba za solidne goste. — Se priporoča NENAVADNO TENKA, i kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne Imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! Obvestilo! Trgovcem, obrtnikom In zasebnikom! V Novem mestu je pričelo z rednim obratovanjem mod Novim mestom in Ljubljano koncesionirano avtoprevozništvo za vsakovrstno blago. Vsa topredmetna naročila sprejema in izvršuje promptno po naročilu Ivan Dolmovtč, Novo mesto. V Ljubljani se dostavljajo blagovne pošiljke za Dolenjsko oz. Novo mesto od 10. — 17. v skladišču pri »Figovcuc. V Novem mestu pri g. I. Dolmoviču vsak čas. Med Novim mestom in Ljubljano se vrši stalni redni prevoz vsak torek in petek. Vse ostalo po naročilu. Prevozniško podjetje, ki obratuje na progi z modernim tovornim avtomobilom, se za naklonjenost poslovnih krogov najtopleje priporoča. Rezervni oficirji! AU je Vaša uniforma kompletna? Ako ni, dobite vse potrebno najceneje v uniformskem zavodu A. KASSIG — Ljubljana, MUdoSMeva 17 Inserirajte v »Slov. Narodu«! t Vsem sorodnikom, prijateljem v petek ob 2. zjutraj zapustil ljubljeni sumnjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolesni predobri papa, strle, brat in svak, gospod Ivo Ba kovni k lava* Predragega pokojnika bomo spremili nt hiše žalosti v palisce. Svete mase zadužnice se bodo brale v farni cerkvi v KRANJ, dne 25. avgusta 1839. ob V]4. ari popoldne nn IVA te VKO, »SLOVENSKI IfARODc. Mtata. M- mmmM MM. atm. 193 Ali je mogoče življenje na Marsu Mars je ostarel« Venera pa si ustvarja pogoje za življenje Mars Nedavno so poročali Usti vsega sveta, da so Američani skušali poslali električne valove na Mars. Nekateri listi so celo poročati, da so se znanstveniki skušali spora-aameti z marsovci. Ta je seveda malo predebela. Za to nikakor ni šlo, da bi marsovci skušali ujeti električne valove, odpo-stene z zemlje. Namen poizkusov je bil povsem drug. Američani so hoteli ujeti odboj eSektroinagnetičnega izžarevanja, postane-gz> na Mars, da bi tako dokazali propustnost zemeljske atmosfere. Znano je namreč, da se tako zvani radijski valovi v vis-jfli zračnih plasteh odbijajo nazaj proti zemlji ter da višje plasti ne propvSeago ten vuiov. O možnosti življenja v si iiiiiiju ne, dnu-gifa vsem irskih, telesih raepsas^a drjOBsiee Sperjeer, upia-vitelj kraikssjsse zvezdarnev GrroerrAra?hn. Pzasvi, da je življenje laugoce fe ▼ zeio tesnih toplotnih merah, in cm zahteva kot neobhoden pogoj vodo in kisik. Ozračje pa ne sme vsebovati strupensh pti-nov, na primer amonijate, klora, i njTjsii i vega. oksida ah žvep>ovod5ka. Samo po sebi je umevno, da življenje ni n^gdee na zvezdah stahiicah, ki so še v žare čem stanja, saj na njih znaša toplota po nekaj tisoč stopenj. Zato pridejo v postov v razpravo, če je življenje mogoče na drugih vsemirskih telesih, le planeti in ume našega planetnega sistema. Atmosferske razmere na teh vsemirskih t telesih so nam že precej dobro znane. Nekatera izmed teh vsemirskih teles moramo že takoj izločiti iz presoje, ali je na njih življenje. Tako na primer naša kina ne pride v poštev, ker sploh nima ozračja, življenje ni mogoče tudi na Merkurju, ker je obrnjen vedno k solncu le z eno stranjo, tako da je toplote na tisti strani okrog 400° Celzija, medtem ko je na drugI strani večen mraz. Na Jupitra je povprečna temperatura okrog —120° Oelaija. Njegovo osr-ačje pa vsebuje tudi mnogo amonijaka in močvirskega, plina. Temperatura na Saturnu, Uranu in Neptunu je še znatno rnžja kakor na Jupitru in v ozračju teh planetov je tudi mnogo strupenih plinov. V poštev prihajata samo se Venera in Mars. Toda astronomi so ugotovili, da je ozračje Venere prenasičeno vodnih par in da je ta planet obkrožen z gostimi, težko prodornimi oblaki in v ozračju je zelo .malo kisika. Razmere na Veneri so sedaj takšne, kakršne so bile na zemlji pred mnogo milijoni let. Pripustimo lahko samo možnost, da so se na Veneri začeli pojavljati začetki rastlinskega življenja. Veneri lahko prorokujemo lepo bodočnost, kar se tiče razvoja organskega življenja. publike sklenil, plačevati davek namestil v živ&llh s denarjem. K prefektu v Perpigna-nn je prispel letos odposlanec andorske republike ter mu jjpjlfjgal 2960 frankov. Davek v naturi bi andorsko republiko veljal mnogo več. Saturn s svojim krogom Manj ugodne razmere za življenje so na Marsu. Ozračje sega v višino le okrog 80 km. Ozračje na Marsu je brez oblakov, a po spektroskopičnih opazovanjih so ugotovili, da so v njegovih nižjih zračnih plasteh vodne pare, medtem ko je lH^tira zelo malo. Menjavanje letnih časov bi morda omogočalo rastlinsko življenje, toda velike toplotne razlike med nočjo in dnem onemogočajo organsko življenje ter seveda tudi živalsko. Dr. Spencer je prepričan, da Je Mars v stadiju, v kakršnem bo naš planet Čez mnogo milijonov let, ko se bo tudi nate ozračje že zelo zredčilo. Izmed planetov našega planetnega sistema bi prišla torej razen Zemlje v poštev za obstoj organskega življenja samo Venera in Mars, vendar je Mars že preveč ostarel, medtem ko ima Venera življenje še pred seboj. Nastanek naže^a planetnega sistema je izredno, zelo redko naključje v vsemirju in prav tako redek primer je nastanek življenja v vsemirju. Zemlja ima torej po razpravi dr. Spencerja v tem pogledu izredno privilegiran položaj v vsemirju. Plače &OT andorske republike Svet starešin male republike Andore v Pirenejih je poslal prezidentu francoske republike Lebrunu običajno letno plačo. Prezident francoske republike prejema plačo od andorske državice že od njega dni kot andorski regent. Drugi regent je Škot iz TJrgela v Španiji. Oba regenta, to se pravi vsakokratni poglavar francoske države in škof iz Urgela, prejemata po pogodbi že iz 1. 1279 na leto posebno plačo. Državljani Andore jima morajo pošiljati po par domačih živali vseh vrst, ki jih rede v republiki. Francoska republika pa za to plačo skrbi za andorsko sodno upravo, a španski škof za reševanje duš andorskih državljanov. Prebivalci andorske državice pošljejo vselej jeseni živali čez mejo do Perpignana. Od tam živali odpošiljajo v Pariz in sicer so doslej pošiljali po dva konja, vola, kravi, kozi, prašiča, kokoši, gosi itd, toda v sedanji dobi to plačevanje davka v naturi ni več posebno ugodno. Zato je svet starešin andorske re- Pred 2S leti |e Hitler postal vojak Dne 16. avgusta so intimnejši Hitlerjevi prijatelji proslavili v zaključeni družbi zanimiv jubilej — 251etnico dneva, ko je leta 1914. Adolf Hitler vstopil kot prostovoljec v 16. bavarski pehotni polk. Od leta 1914. do 1. 1918 je bil vojak med svetovno vojno, avanstral je samo do korporala, toda 15 let pozneje mu je sam maršal Hindenburg izročil vso oblast nad Nemčijo. V svoji knjigi >Mein Kampf« opisuje dogodke in osebna doživetja pred 25 leti takole: Začetek svetovne vojne je bil zame odrešitev po mučnih doživijajih ▼ moji mladosti. Se danes me ni sram povedati, da sem tedaj v nekem neodotjreem navdušenju padel na kolena in se s prekipevajočim srcem zahvalil nebu, ki ml je na-klonilo živeti v takem trenutku. Dne 3. avgusta je Adolf Hitler poslal bavarskemu kralju Leopoldu m. prošnjo, naj ga sprejme kot prostovoljca in kot prostaka v nemško armado. Prošnja je bila uslišana, 251etni Adolf Hitler je oblekel nemško vojaško uniformo in njegov polk se je odpravil iz Monakovega proti francoski fronti. Adolf Hitler je prvič videl reko Ren, katero je bilo treba braniti proti >zakletemu sovražniku Nemcev«. Ognjeni krst je prestal v Flandriji. Bil je v voja&niški bolnici na Pomeranskem, ko je zvedel, da je Nemčija kapitulirala.' Tedaj se je odločil, da postane politik. Eden izmed neznanih vladarjev Anglije Eden izmed skrivnostnih ljudi, ki imajo velik vpliv na politiko, angleške vlade ter so dejanski vladarji, čeprav niihova imena javnosti sploh niso znana, ie Horace Wil-son. ljubljenec ministrskega predsednika Neville Chamberlaina Horace Wilson je gospodarski svetovalec angleške vlade in v tej funkciji je v naitesnoiši zvezi z vsemi sodelavci angleške vlade, pa tudi s i politiki. Niegova pisarna ie filter za vse informacije raznih ministrstev, preden prodro do vlade Kako velik vpliv ima sir Horace. vidimo že no tem. da je šef angleškega uradni št va ter da odloča c vseh 360.000 angleških državnih nameščencih. Horace Wilson je 57 let star Njegov oče je bD trgovec s pihoštvom. mati pa je imela majhen penzion. Mladi Horace je vstopil v državno službo kot administrativni uradnik brez posebne višje izobrazbe. Prvič je njegovo ime prodrlo v širšo iavnost med časom vlade Lloyda Georgea, M^r^c^aldovl vladi pa je postal že go- Sir H orač« W1feon spodarski svetovalec vlade. Ta položaj je pomenil tedaj zelo mnogo. Horace Wilson si je kmalu pridobil velik ugled in ministrski predsednik Baldwin ga je zelo cenil Prav tako mu povsem zaupa tudi Cham-berlain. V splošnem ni znano, da je Horace Wilson skrbel, da je bila Edvardova abdikacija izvedena gladko in legalna Marsikdo tudi ne ve. da je Wilson spremljal Chamberlaina na njegovih lanskih poletih v Nemčijo, enkrat pa ie bil Wiison poslan v Nemčijo celo sam. Kot šef svojega oddelka je sir Horace zelo resen. Pred uredništvom velja kot velika avtoriteta, vendar ne nastopa nikdar preveč glasno in ne sili v ospredje Vsako zadevo reši po temeljitem orouče-vanju in ne sramuje se vprašati za mnenje tudi najnižjega uradnika, toda. ko se končno odloči, vztraja pri svojem in nikdar ne spremeni svojega sklepa Horace Wilson se izogiba javnosti in ne ceni popularnosti. Zato je tudi zelo malo znan Daje prednost mirnemu družinskemu življenju. Ima sina in dve hčeri Sin ie bančni uradnik, ena hčer je študirala v Cam-bridgeu, druga se pa posvečuje godbi. Njegova žena ie hčer kmeta. Sir Horace prejema na leto okrog tri četrt m:liiona dinarjev letne plače. Nekateri kritizirajo, ker ie v rokah Ho-racea Wilsona koncentrirano toliko moči, vendar priznavajo tudi njegovi nasprotniki, da bi bilo težko na Iti sposobnejšega moža od njega. Turistka potovanja okrog sveta V začetku julija se je oglasil v pisarni letalske družbe v New Yorku neki trgovec, položil na mizo 1800 dolarjev in dejal: »želel bi potovati okrog sveta, t Letalska družba mu je ustregla in sedaj se je prvi turist, ki je potoval okrog sveta zgolj za zahtevo, že vrnil s potovanja. Potovanje je trajalo 9 ur manj kakcr tri tedne. Potnik se piše Norman C. Lee. Prepotoval je 24.694 milj in je v splošnem s potovanjem zelo zadovoljen. Pritoževal se je samo nad soparo v Indiji in Si a mu. Ideja ameriškega trgovca je tako porrcčena, da sedaj ameriška letalska družba pripravlja turistične polete okrog ."»vrta. Prireditelji teh potovanj trdjyo. da pot ovan ie okrog sveta dandanes ni več nobena te'koča ter *vdio besedo. Skoraj vsi sodobni režiserji se vedne premalo upoštevajo voljo 10 misli igralcev. Dve igralki o svojih vlogah Francoska filmska igralka Gjby Morlay je opisala svoje občutke, ki jih doživlja, kadar gleda sama sebe na platnu v kinu. — Najbolj me vedno preseneti moj glas, ki ga slišim v zvočnem filmu. Največkrat si moram sele sugerirati, da je glas res moj Sicer pa ne vidim vseh filmov v katerih igram kakšno vlogo. Po izkušnji vem. da sama sebi nisem nikoli, všeč, zato svojih rilmov ne gledam rada. Francoska tilmska igralka Fran^oise Ro-say je o tej zadevi izjavila: — Ko sem se prvič videla na platmi v večji vlogi sem imola občutek, da gledan nekakšno svojo sestro-dvojčka in ta občutek imam v neki meri se vedno, kadar Vodarn sama sebe v kinu. Z največjim Kani« manjem sledim razvijajočemu se dejanju na platnu marsikaj, opazim kar ml pomaga k popolnrjšrmu spoznavanju svoj: ga lastnega bistva in po vsaki predstavi dobim nove ideje in misli, ki mi pomagajo, da se izpopolnjujem in popravljam. Kadar gledam sama sebe na platnu, sem kakor v dobri šoli. ki me vzpodbuja, uči, vzgaja. Marta Eggerth, žena slavnega pevca Jana Klepure. prebiva sedaj v Parizu in se pripravlja za svojo novo pevsko filmsko vlogo. Igrala in pela bo Man on, kakor jo je opisal Prevost. torej Man on Lescaut. Jan Kiepura pa se mudi v svoji domovini na Poljskem, kjer prireja koncerte, katerih čisti dobiček je namenjen za narodnoob-rambne namene. V Gdvniji je pel na prostem, poslušalcev je imel okoli 10 000. Komedija z »Brezbrižnih om« Preiskava proti tatu VVateaujevega »Brezbrižnika Sergiju Boguslavskemu še vedno ni zaključena. Pariška policija je zaslišala okoli 20 ljudi, ki so bili posredno ali neposredno v zvezi z Boguslavskim, a z vsakim novim zaslišanjem nastajajo nova vprašanja glede krivde tatu in pomagačev. Za temeljito razjasnitev afere so potrebna vedno nova zasliševanja. Pariški listi so prenehali dobrohotno pisanje v korist tatu, ker vse kaže, da je ozadje afere prav umazano. Vso zadevo je vprizoril prijatelj Sergija Bugoslavske-ga igralec Despres, da bi pomagal Boguslavskemu iz denarnih zadreg in sam naredil sijajno kupčijo s knjigo, ki jo namerava Boguslavski spisati pod naslovom Zakaj sem ukradel Brezl-rižnika«. PariSki listi pišejo ironično in zasmehovalno o poteku preiskave, smatrajo zadevo za dobro zrežirano in dobro zadeto komedijo ter »o a tem v skladu tudi porazdelili >vlopp« % režiserjem De s p reso m na čelu. Tragedija hčere dirigenta Bruna Wal terja Pred dnevi je dobil slavni dirigent Bruno Walter, ki je moral zapustiti Nemčijo in si je nedavno pridobil francosko državljanstvo in tudi križec legije časti, telefonsko poročilo v Lucern: Vašo hčer je v Curihu umoril njen mož, ki se je takoj nato sodil sam. Bruno Walter je sedel za svojo pisalno mizo v Lucernu in se je pripravljal za večerni koncert, ko so mu sporočili strasno vest o tragični smrti hčere Margarete. W al ter je zaprl partituro in je planil od mize ter poklical avtotaksi, s katerim sa je takoj odpeljal v Curih v vilo, kjer prebiva njegova rodbina in kjer se je pripetila krvava drama. Ko je VV<er planil v sobo hčere Margarete, se mu je nudil grozen prizor. 33 let stara Margareta je ležala na svoji postelji, iz zevajoče rane na glavi ji je še vedno curljala kri. Poleg nje je ležalo na tleh truplo Margareti nega moža, filmskega režiserja Neppacha, starega 47 let. Dramo strasti, ki je zahtevala dve žrtvi, je bilo lahko rekonstruirati. 2e večkrat je Margareta zagrozila možu, da ga bo zapustila in je nedavno vložila že tožbo za ločitev. Kljub moževim prošnjam je Margareta vztrajala pri svoji odločitvi. Neppach ji je začel tudi groziti, da ga ne bo zapustila živa, ter je svojo grožjo tudi izvršiL Medtem ko je žena spala, ji je mož pognal dve revolverski krogli v glavo, nakar ja ustrelil še sebe s strelom v prsa. Nihče ni čul poka. Sobarica ju je našla oba zjutraj, ko je hotela pospravljati, že mrtva. Neppacha in njegovo ženo je poznal ves kulturni Dunaj, kjer sta se poročila 1. 1934. Neppach je takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji odpotoval v Švico k svojemu tastu VValterju. ki je že prej prišel v Švico kot nemški emigrant. Neppach je znova poskusil svojo srečo kot filmski režiser, režiral je nekaj švicarskih filmov, a m uspel, zato se je lotil svojega prvotnega poklica — arhitekture. Dirigent Bruno Walter je imel dve hčeri Margareto in Roso. Margareta, Neppacho-va nesrečna žena, je bila talentirana pianistka. Neppach je po rodu iz Bavarske in arijec. Margareta je bila njegova druga žena. Prva Neppachova žena je bila slavna teniška igralka Nemka Nelly Bamber-ger iz Frankfurta. Končala al je sama življenje L1933, ko so začeli v Nemčiji preganjati Ude in ko nI smela več tekmovati na **»d«Hti turnirjih za Nemčijo, ker. ni bila po knd čista arijs*. Jugoslovenski rekord v jadranju Brez motorja 362 km daleč in 3100 m visoko Jadralna šola v Vraču nas je s svojimi ornicrtimi uspehi iznenadila, v kratkih časovnih presledkih se vrstijo rekordi in drugi letalski uspehi, tako da bo na njihov račun naša država kmalu zrela, da vstopi v vrsto vodilnih držav v pogledu jadralnega letalstva. Pred nedavnim smo poročali o uspehu jadralnega pilota g. Slavka Lemesiča. Takrat je z letalom »Komar« poletel iz Vrtca na Madžarsko ter dosegel nov jugoslo-venski rekord v daljino (362 km) in v Višino (3100 m). S tem si je prislužil dva pogoja za >zlati C« izpit. Sreča m uje bila mila in zopet lahko objavimo nekaj vrstic o njegovem novem in pomembnem državnem rekordu. G. Lemešič je prvi ju-goslovenski jadralni pilot, ki je v domovini preletel 80 km dolgo progo Vršac—Zemun, iz Vršca je namreč javil na letališče -Beograd«, da bo priletel z jadralnim letalom tja. Ta drzni podvig mu je v polni meri uspel in naše jadralstvo zopet beleži nov rekord. Evo, kaj pravi g. Lemeaić o stvari: — Kakor običajno, sem prišel 13 .avgusta v Vršac z namenom, da izvršim nekaj poletov za trening. Vreme ni obetalo kaj posebnega, vendar so se okrog 10. pričeli tvoriti kumulusi, ki so prihajali iz severovzhoda. V dobri pol uri so se tako razširili, da so pokrili vse obzorje. Učitelj vr-šačke šole g. Paja Crjanski, ki mu pravijo tudi »Paja Patok«, je starta! z letalom »Komar«, da bi po možnosti dosegel 3000 m višine, potrebne za dosego izpita -zlatega C*. Ker je bila baza nastalih ku-mulusov že na višini 1800, ni bilo možno doseči take višine. Zato je g. Paja Crnjanski pristal. Ker sem v aadnjem rekordnem poletu v Madžarsko dosegel dva. pogoja za >zla-ti C« in ker mi je še za >srebru c« izpit manjkal pogoj 50 km daljine, sem se odločil, da danes izvršim teh 50 km. Meteorološki podatki so bili dobri, zato sem sedel v -Komarja« v trdni veri na uspeh. Vreme je bilo primerno za daljinske polete, zato sem prijavil svoj polet v Zemun, kjer sem upal na pristanek. Torej pred menoj polet Vršac—Zemun. Mnogo sreče si obetam, kakor tudi žele moji prijatelji. — — 2e na majhni višini sem občutil, da so dvigajoče struje dokaj močne, zato sem se na komaj 250 m višine odklopil Od motornega letala. Kmahi sem naletel na močan zračni tok. Moj variometer poskakuje, kaže dviganje 3 do 4 m na sekundo. V strmih spiralah me je struja hitro dvigala. V nekaj trenutkih sem Že imel 1300 metrov višine. Na tej višini sem se ločil od vršačkega letali-šča. Dan je bil daven, nebo polno beJih oblačkov, vendar pa je bila vidljivost odlična. Pred menoj teren kakor geografska karta. Teren mi je bil že znan, zato sem letel v smeri jiigozapada, od oblačka do oblačka. Zdelo se je, kakor da je danes vsa atmosfera naklonjena le menL Med letenjem od oblaka do oblaka, sem često občutil propadanje 3 do 4 m na sekundo, vendar sem izgubljeno višino pod oblaki takoj zopet nadoknadil. Točno ob 13.30 sem bil pred AHbunarom, odkoder se odlično vidi letališče v Pančevu, v daljavi pa tudi ustje Save in E^unava. Nad AH-bunarom sem dosegel največjo višino v tem poletu, to je 2200 m. To višino sem dosegel nad izrazitim kumulusom, čigar baza je bila na 1900 m. Pri tej priliki sem imel tudi letenje brez vidljivosti, ki je zelo važno za jadralne letalce. Moral sem dalje časa leteti samo po instrumentih. čez dobro uro, odkar sem se odklopil od motornega letala, sem že bdi na višini 1000 m iznad letališča v Pančevu. Sele tu so pričele prve težkoče v mojem današnjem poletu. Oblaki med Pančevom in Beogradom so pričeli že razpadati, tako da je bilo nemogoče nadaljevati polet v Zemun v ravni črti. V ostrem obratu usmerim svojega »Komarja« na zapad, kjer se je zopet zbirala skupina obetajočih kumulusov. Kmalu nato sem občutil dviganje 2 m na sek. ter pričel ostro krožiti, Višinomer je poskočil na 2000 m. Obrnem se polagoma zopet proti Zemunu. V tej smeri sem imel pred seboj v razdalji kakih 6 km samo majhen oblaček, drugače pa je bila proga povsem prazna, Zgubljajoč stalno na višini, sem kmalu dosegel ta oblaček in ga v ostrih Krogih pričel izkoriščati. Kazalec se je postopno pričel dvigati, vendar pa dviganje ni prekoračilo 1 m na sek. hitrosti. Vztrajal sem pod to krpico skoraj dvajset minut in dosegel zopet 2O50 m višine. Na tej višini sem se ločil od oblaka in se usmeril na bližnjo vasico Jabuko. Nad njo sem imel še 1300 m visine. Oblakov nikjer! Treba bo polagoma skrbeti za pristanek, sem mislil sam pri sebi m stiskal sobe. Za vsak primer sem si že labral travnik, kje se bom spustil, os ne bo nikjer kakšne dvigajoče struje. Nastala je borba »za. metrčke«, kakor se takemu letenju pravi v jadralskem žargonu. Izkoriščal sem vsako najmanjšo strujico, da bi se nekoliko dvignil, toda zaman. Vseskozi padanje. — Končno sem občutil rahlo tresenje; moj »Komarac« ae je pričel dvigati s hitrostjo pol metra v sekundi, čas mineva Kakor večnost. Pridobil sam že 240 m na višini. Nič, Si mislim, bodi potrpežljiv, morda ti le uspe! To moja potrpežljivost je bila razmetno kmalu kronana z uspehom. Znašel sem se v višini 2100 m, kar me je sapet navdahnilo z borbenostjo in upanjem na uspeh. Usmerim se ponovno na Zemun. Leteč nekaj časa tudi proti Beogradu, sem preletel vasico Ovco. Tudi tu me je nekoliko dvignilo. Sedaj sem se zadnjič in definitivno obrnil proti zemun-skemu letališču, ki sem ga dosegel v 28 minutah. Nad Dunavom in Zemunom sem imel še 800 m višine. Lahko bi še pot nadaljeval, vendar pa sem moral na pristanek, ker sem si že prej določal zemunsko letališče, za mesto mojega pristanka. V znak pozdrava sem napravil nekaj ostrih zavojev in par akrobacij, nato pa pristal prav na betonsko ploščo pred zemunski-mi hangarji. Prisotni so me z velikim veseljem sprejeli. Mnogi izmed publike, ki se je zbrala na letališču, so me z nekakim začudenjem zrli. Pomagačev sem imel mnogo, tako da sem hitro preselil mojega ubogljivega »Komarca« v hangar. Tako se je končal moj rekordni let. — Vendar pa mi to še ni bilo dovolj. Ae sem silil vanj z raznimi drugimi vprašanji. Med drugim sem ga vprašal, kaj misli o dosedanjih, uspehih naSfti jadralnih letalcev. — To leto je za naše jadralno letalstvo zelo plodno. Aca Stanojević je potolkel dosedanji časovni rekord »ljubljanske srajce« g. Raanožnika. Tihomir nić je dosegel odlično višino 3150 m. Paja Crnjanski je preletel progo Vršac—Pan-čevo. Kapetan Bošnjak je s spremljevalcem Jermanom postavil časovni rekord (preko 10 ur) za dvosedetaa jadralna letala, Z istim letalom (dvosedežnim) je postavil g. Paja Crnjanski s spremljevalcem Spol jarom višinski rekord 1600 m za dvosedežna brezmotorna letala. — No, kaj pa vaši rekordi? — — Da, potem sledi moj let v Madžarsko. S tem sem postavil višino okrog 3000 m in daljinski rekord 362 km. No, končno pa še ta i malenkosti Vršac—Zemun. Vsi U rezultati govorijo, da je bilo storjeno ogromno delo za neaiede) ga jadralnega letalstva. Pravim, da je bilo storjenega mnogo, vendar je vse to sele pričetek, ki napoveduje še nove, večje uspehe. Moglo bi se mnogo velikega izvršiti, ali... — Ali imamo is len leteči pack, de. bi prave, v sveta vidnejše uspeha Os nt bflo dovolj letal odličnih lastnosti, bi Jadralci ▼ Vrtcu napravili Omleti 1 (Ubogim južnim Jadralcem se togi, da Imajo preslab in premajhen leteč park, kljub temu, da lahko skoraj redno vsak maser čitaš o krstu kakih novih beograjskih jadralnih (vtao-kokrožnJh) letal. — Hm, kaj naj hi pa pot. m rekli mi, ljubljanski Jadralci Pred petimi leti smo si zgradili sami dve ViSO-kokrosni letali. To je naš lete« park m šolanje v aeroletu, na Jadranje ob pobočju, aa polete na mitinge, se> akrobacije in še celo aa tekmovanja, m vendar je naše staro letalo, ki še komaj more lebdeti v zraku, doseglo pred skem tekmovanju prvo jah, ter tretje ta četrto mesto pred ostalimi letali iste konstrukcije. In da in Maribora,. Nam pa najbrže leteči park kar preostaja!). — Kaj ta letna pevk, M S* imate na, razpolago, ni dovolj dober ta številen? — — Z njim ni nic. Prvič Js premajhen, drugič so pa aparati Se laetirelih tipov. Pri nas hi bilo potrebno meto vec materialnih žrtev. No, pa končno že gredo taki uspehi v višino inozemcev. — Kaj pa mislite o kvaliteti naših jadralcev v st*osnem? — Naša jadralci so skratka sijajni. Oe bi oni razpolagali s tem, kakor jadralci drugih držav! »Toda ni nam pomoči,« je zaključil, »moramo pač vedno le upati. < Lemešič je starta! In Vrsca ob 12.15, a na cilj je prišel ob 15.30. Let Js trajal torej 3 ure 15 minut. V tem času Je preletel 80 km dolgo progo. Tn rekordni polet je zelo pomemben za naše mlado jadralno letalstvo. Zanj je vsekakor potrebno dobro iskustvo, da uspe. Taki in podobni leti, samo v večjo daljavo, se vrstijo v Nemčiji, Poljski in drugih državah vsak dan m jim je to že nekaj običajnega, nevredno mnogih govoričenj. Pri nas v Jugoslaviji Js bi to prvi polet take vrste, Id je dobro uapeL Izbrati si pred startom mesto pristanka ta v resnici priti tja, brez motorjeve pomoči, le na valovih vetra, to je pa Že >kunšt«t bi rekel Ljubljančan. In že zopet upanje! — Namreč, da bomo tudi mi Slovenci imeli spet kaj pokazati! To je bil kratek intervju, ko sem se v nedeljo vračal iz Zemuna ▼ Ljubljano. —Ja— Potrebujemo nove postaje in popolnefši vozni park Nepotrebno uvajanje katerih nase delavstvo ni v polni meri Ljubljana, 26. avgusta Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev m brodarjev, oblastni odbor v Ljubljani, se že več let trudi, da bi se »boljšal službeni položaj železničarjev in brodarjev. v svojem zadnjem referatu je oblastni odbor udruženja obrazložil, zakaj okoli 5500 železniških delavcev ni polno zaposlenih v območju ljubljanske železniške direkcije. Zaradi nepopolne nezaposlenosti je večina železniških delavcev v skrajno težkem gmotnem položaju. Vsi delavci bi bili lahko normalno zaposleni, če bi se naše proge vzdrževale in izpopolnjevale v skladu s zahtevami modernega prometa, če bi se vzdrževala in izpopolnjevala železniška poslopja in železniška vonila. Glede postaj in postajališč je oblastni odbor udruženja ugotovil, da je potrebno zgraditi več novih postaj in postajališč. Potrebne so postaje ob vseh progah v Sloveniji, posebno pa tam, kjer so razdalje med že obstoječimi postajami večje kakor 4 km in so kraji gosto obljudeni ter vezani na večja gospodarska središča, tako na Ljubljano, Maribor, Celje, itd. Od 1. 1918. do 1. 1939 je železniška direkcija v Ljubljani na novo otvorila 23 železniških postajališč, kar pa je razmeroma malo. Gospodarska delavnost slovenskega naroda je tolika, da bi balo potrebno v razdobju 5 do 10 let zgraditi se okoli 50 postajališč ob že obstoječih progah. Na leto 5 do 10 novih zgradb, peronov m drugih naprav bi moglo dati tudi nekaj stalne zaposlitve delavstvu. Izkazalo se je, da so železniška postajališča v gospodarsko močno razviti Sloveniji posebno močno izkoriščana, v dokaz naj služijo podatki o nekaterih postajališčih, ki so bila v zadnjih letih otvorjena. L. 1921. otvor Jena postaja Doti ova je lani odpravila 88.932 potnikov. 1. 1925 otvorjeno postajališče Medno 40.036 potntkcv, 1. 1927 otvorjeno postajališče D. M v Polju 205.226 potnikov, 1. 1928 otvorjena postaja Jevnica 31652 potnikov in 1. 1934 otvorjena postaje Tez-no 89.827 potnikov. Za obnovo, razširjenje in modernizacijo železniških naprav in za zgraditev no v Ji postsJaHU so potrebna denarna sredstva, delovna sila ter material. Pri tem delu bi lahko zaposlili stalno več sto delavcev, v ljubljanske železniške direkcije velik zastoj. Krivda je v tem, da. na območju zasluženi denar (kajti piomet v Sloveniji je zelo tadaten in donosen) ne ostane v območju direkcije, temveč se odvaja saattc-ne potrebe v drugih pokrajinah, kjer sami niso sposobni stornilijonskih investicij. Zaradi prema le zaposlenosti na področju ljubljanske železniške direkcije se ustvarjajo veliki čisti dobioki. obenem pa. narašča nezaposlenost železniškega delavstva, ta opažamo zastoj v splošnem gospodarstvu. Stanje železniških vozil, lokomotiv in vagonov je v območju uprave ljubljanske železniške direkcije nekoliko boljše, kakor je bilo pred 20 leti, vendar še mnogo manjka. Obstoječe naprave v delavnicah ae ne izkoriščajo dovolj in profesionalno prebivalstvo ni polno zaposleno. To prihaja najbolj do izraza pri krčenju delovnega časa od 8 na 7 ur na dan ta pri popotafflll izprtju v nekaterih delovnih dneh, tako zvanih budžetnih praznikih. Delovni čas se krči in delavci se izprejo dostikrat zaradi nerazumljivega varčevanja S krediti. Posledica takega postopanja Je sastoj potrebnih popravil ali pa se popravila opravijo v naglici površno. Več sto delavcev pa je vedno prikrajšanih pri V preteklih letih se je zaradi takih kreditnih manipulacij dogajalo, da so se od časa do časa zaostanki popravil na lokomotivah in vagonih tako kopičili, da je trpel javni promet zaradi pomanjkanja za službo sposobnih lokomotiv in vagonov. Nadaljnja posledica je bila, da je morala železniška uprava poslati izrabljene lokomotive in vagone v popravilo in obnovo v domače zasebne tovarne ali celo v inozemske, kar je stalo mnogo denarja, dostikrat do trikrat več kakor bi stala popravile, v domačih delavnicah. Trpela je železniška blagajna, oziroma uslužbenci in delavstvo. Tako se je poslovalo do L, 1930, ko so začasno likvidirali s neekonomičnim vzdrževanjem voznega parka v zasebnih tovarnah in v inozemstvu. Zadnja leta, nekako od 1. 1935 naprej pa se uvajajo tako zvani »budžetni prazniki«, čeprav je Še vedno potrebno temeljito vzdrževanje in obnavljanje lokomotiv in vagonov. Glede na naraščanje železniškega omrežja in prometa na starih in novih progah je potrebno vzdrževalna dela v delavnicah še razširiti ter je škodljivo In nesmiselno zagovarjati potrebo krčenja delovnega časa in uvajanje budžetnih praznikov. V območju ljubijanske direkcije je zaradi takega postopanja prizadetih okoli 2000 žel. delavcev. Nenavadna statistika ruskega zdravnika Življenje je kratko, a si ga krajšamo še z raznimi nesmiselnimi zadevami. Če izračunate, koliko časa ste zapravili samo s čakanjem na avtobus ali tramvaj, s prižiganjem cigaret privezovanjem kravat, britjem, hojo po stopnicah in iskanjem izgubljenih predmetov pridete do presenetljivega zaključka, da samo s tem izgubite tri in pol leta življenia. če živite 62 let. Tega niso ugotovili v Ameriki, kjer izgubljajo čas odnosno življenje tudi s takšnimi računi, temveč v Rusiii. kjer se je potrudil zdravnik Valentin Lubovin in izračunal te številke. Ce potujete na dan štirikrat s tramvajem ali avtobusom v službo in domov, porabite za vožnio prav toliko časa. kakor če bi stanovali boli daleč in potovali v službo samo zjutraj in se vračali domov zvečer Ce porabite štirikrat po četrt ure na dan za ta vsakdanja potovania od 18. do 62. leta starosti tedaj porabite samo za to celo leto 6 mesecev in 15 dni življenja. Meščani, ki 'loorabljajo tramvaj aH avtobus po dvakrat na dan ali se vozijo vsaj štirikrat na leto z vlakom čakajo na postajah vselei naimani po pet minut, če že vlaka ali avtobusa ne zamude To se pravi, da porabilo od svojega 8 do 62. leta samo s tem čakanjem v svoiem življenju 3339 ur ali 139 dni. ali 4 mesece 9 dni in 3 ure. Pri nas bi morali to statistiko še izpopolniti s tem. da liudje izgube precei časa še zaradi tega. ker pri nas vozila vozijo mnogo počasneje in ker človek izgubi lep del svojega življenja že s tem. da ga pretrese avtobus Možje ki se briieio od svojega 18. do 62. leta izgube pri tem v svojem življenju 212 dni časa. Ce zapustite stanovanje na dan vsaj po Štirikrat, potrebujete za hojo po stopnicah ali za vožnjo z dvigalom vselej vsaj po dve minuti, kar znaša od 4. leta starosti do 62 leta 7 mesecev 15 dni in 5 ur časa. Ruski statistik ie pa tudi izračunal, koliko časa zapravite pra iskanju založenih in izgubljenih predmetov Seveda bi moral računati posebej, koliko časa zapravi raztreseni profesor. Povprečno pa zapravimo, na pr. možje pri izgubljenih gumbih za ovratnike ali pri iskanju rx>ročnih prstanov, ko se vrnemo domov, v svojem življenju najmanj 2 meseca in 10 ur svojega življenje. JsassOsaa so tno* had&ei. ki zapravljajo čse a prižiganjem cigaret ali ntn, saj pri tem izgube najmanj po pet minut oa dan ali skoraj 2 menecs v življenju. Prav tako terja mnogo časa od moških privezovanje kravat, če računamo, da te moški začne krasiti s kravato v svojem 15. letu in jo rabi do 62. leta. To znaša 572 ur ali 23 dni in 20 ur. Nič manj ni zanimivo tudi, da človek porabi v svojem življenju mnogo časa že s samim lepljenjem znamk na dopise. Ce piše n. pr. vsak drugi dan po en dopis, izgiihi v svojem življenju 134 ur časa samo s PTlleplja- njem znamk. K temu bi bik) treba prišteti še izgubo Časa pri zdravnikih, v čakalnicah uradov, posebno pa v kavarnah in restavracijah itd., tako da izgubimo po statistiki ruskega zdravnika samo pri tem 1290 dni ali 3 leta 6 mesecev in 5 dni časa. Končno bi moral statistik izračunati še, koliko časa je porabil sam pri računanju teh vsekakor precei Čudnih številk! Rooseveltov poizkusni balon Prezident Roosevelt je odredil, naj bi tako zvani zahvalni dan (Thanksgivings Davi odslej praznovali na predzadnji četrtek novembra. Doslej so ta tradicionalni ameriški narodni praznik praznovali vsako leto zadnji četrtek novembra. Prezident Roosevelt upravičuje to preložitev praznika z gospodarskimi razlogi, kajti na zahvalni dan se vselej začne božična nakupovalna sezona v Ameriki. S tem. da bi bil praznik preložen za teden dni prej, bi bila božična konjunktura podaljšana, vendar se zdi ta Roo.^eveltova odredba nevaren poskus, ker so tud; v Ameriki nekatere tradicije zelo zakoreninjene, kakor sploh v anglosaškem svetu. Zato fe prifclo že sedaj v vseh Zedinienih državah do živahnega razpravljanja o nameravani preložitvi narodnega pra^n'ka Zahvalni dan je uvedel pred 75 leti prezident Lincoln. Odpor proti Rnoseveltovemu odloku je zlasti močan v mlajših državah, z večino angleških naseljencev, članicah Ze-dinjene Amerike, kjer vladajo guvernerji republikanske stranke Zato napovedujejo, da bodo v teh državah praznovali zahvalni dan po stari tradiciji Tako se Američanom obetata letos dva zahvalna dneva in sicer bodo praznovali prvega 23. novembra, drugega pa teden dni pozneje. Tej zadevi, ki se zdi na prvi pogled brezpomembna, posvečajo v Ameriki posebno pozornost zaradi tega, ker mislijo, da namerava Roosevelt preizkusiti Američane, koliko so navezani na tradicijo. To bi bil njegov poizkusni balon. Če bi ameriški državljani sprejeli ta sicer malenkosten Rooseveltov ukrep brez posebnega odpora, bi to kazalo, da ie javno mnenje še vedno na Rooseveltovi strani. Od tega zavisi tudi Rooseveltova odločitev, ali bo kandidiral tretjič ali ne. Kerenski se je drugič bogato oženil Iz New Yorka poročajo, da se je v kraju Martin's Creek v Pensilvaniji oženil 58 let stari Aleksander Kerenski. Njegova žena je bogata Avstralka. Aleksander Kerenski je bil 1. 1917 vodja začasne rueke vlade so februarski revoluciji. Na čelu bele diktatorske vlade je bil devet mesecev, nakar so ga vrgli boljševikl z Leninom, Trocki-jem in Stalinom na čelu. Diktator Kerenski je še utegnil pobegniti iz Rusije. Nekaj mesecev so ga boljševlki zasledovali po vsej Rusiji, boljše viška policija ga je pridno iskala, a Kerenskemu se je posrečilo pobegniti. V začetku 1.1919 se je vkrcal oblečen kot navaden mornar na neko angleško tovorno ladjo v Arnangelsku. Po begu iz Rusije se je nastanil v Parizu in je postal vodja ruskih emigrantov v Parizu. S pomoć jo emigrantskega kapitala in kapitala carski Rusiji naklonjenih francoskih kapitalistov je ustanovil v Parizu dva ruska emigrantska lista in rusko revijo. Ker tudi v Franciji ni dolgo uspeval, se je izselil v Ameriko. Njegova nova žena Lidija js stara 33 let in je hči zelo bogatega industrije* iz Avstralije Tristana de Bris bane. Pred 10 leti se je omožila z nekim Rusom in se je pisala Lidija Najadin, od katerega ss je i. 1935 ločila. Po medenih tednih, ki jih bcsta prebila v New Torku, bosta zakonca Kerenski odpotovala v Evropo. Nameravata se nastaniti za daljšo dobo v Franciji, najbrže v Parizu. Prva žena Aleksandra Kerenskega živi že od 1 1920 v Londonu pod imenom Baranovska. S prvo ženo je imel Kerenski dva sinova, ki sta bila vzgojena v Angliji. Oba sta inženjer]a in živita tudi v Angliji. Dosmrtna lete za požig Okrožno sodišče v Rev tlu je obsodilo požigalca Aleksandra Terešihina na dosmrtno ječo, ker je sežgal lopo, zaradi katere je prišlo v nevarnost celo mestece Pe- 1 čur. A P. MELN1KOV. 33 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAŠ — Pri moji veri, toda na to se morate spoznati. Ce je policist kaj vreden, odere človeka živega ali mrtvega kakor pop. — Recimo, da je podkupriina za mrtvega lažja. Ta ne vstane več. — Tudi to se je že zgodilo. Izmisliti si pa človek mora kaj, toda vsak tega ni zmožen. Zdaj pa poslušajte, kaj vam povem, — je začel Skalski ves navdušen. — Takrat sem bil kornisar v Petrogra-du. Tam so pošiljali hišni posestniki in trgovci za božične in velikonočne praznike prostovoljno policiji darila, vsak, kolikor more. Božični prazniki so minili, toda hišni posestnik in trgovec druge stopnje Ivan Trofimovič ni poslal darila. Ko sem ga srečal, sem mu to omenil. — Pozabil sem na to. — je dejal, — pošljem vam jih. — čakal sem in čakal, čas je hitel, a zavitka ni bilo od nikoder. — To pa že ne gre! — sem pomislil in snova sem mu to omenil. On je pa kar leno molčal. Napisal sem z njim protokol, češ, da ne skrbi za snago pred svojo trgovino, pa ni nič zaleglo. Prišli so velikonočni prazniki, ko se tudi pošiljajo darila. — Eh, golobček, si mlatim, — drugače te bo treba prijeti v roke. On, cigan grdi, mi pa na Fominin praznik umre. Pa vendar ne bom ob zasluženo denarno darilo in povrhu Še za dvojne praznike. Ne fant, čeprav si že prestopil prag večnosti, denarja ti vseeno ne odpustim! Stanoval je v tretjem nadstropju in tja so vodile vijugaste stopnice. Nasproti njegove hiše je bila krčma Sedem ti tja k odprtemu oknu in pijem čaj. Redarju, ki je stal na straži pred krčmo, sem naročil, nal mi da znamenje, ko prineso krsto iz hiše. Vidim, kako prihajajo pred hišo kočije in koleslji kar po vrsti. Bogati trgovci se zbirajo k pogrebu. Kar Opazim, kako mi stražnik maha. Stopim tja. Pravkar so prinesli krsto in jo postavili na stonnišče. Pokojnikova glava je zgoraj, noge pa spod?j. Jaz pa pravim spoštljivo: »Ali imate. p~~s'tu. uradno dovoljenje za pogreb?« — Vedel sem. da nihče, ki prej ni imel opravka s pogrebi, ne ve, cL; ie potrebno za to uradno dovoljenje Sorodniki so presenečeni Bogati trgovci ae prerivajo naprej — Ali bi se ne dalo to kako urediti? — mi pošepnejo. — Kakopak, bože moj, ne samo da se da to urediti, temveč je to tudi naša uradna dolžnost, da gremo ljudem na roko. Takoj stopim v pisarno in napišem dovoljenje. Vi pa počakajte ta Čas tu. saj bo trajalo komaj deset minut. — Toda zavoljo pokojnega .Ivan* Trofimoviča čakati deset minut na stopnicah v tem neprijetnem položaju in povrhu še v prisotnosti bogatih trgovcev ni bflo mogoče. Slišim šepetanje — potem pa začutim, kako so mi nekaj potisnili v žen. Stopil sem v stran in ugotovil znesek, ki ni bil samo poravnava za božične in velikonočne praznike, temveč le nameeek sa Sveto Trojico. — Ho. kal hočemo, — sem dejal. — bom oa prevzel nase vso odgovornost. Odneaite krsto. To storim samo iz spoštovanja do pokojnika. Hudo mi je, da nas za- puščajo tako pošteni ljudje. Moja duševna bolest... Tako je tO. Vi pa pravite, da se od mrtvega ne da nič dobiti. Vedno se da kaj dobiti, samo vedeti morate od koga, kdaj in kako, — je zaključil Skalski svoje pripovedovanje. In tedaj ga je napadel še hujši kašelj. Ko se je pomiril, je dejal Rvbakovu. — Kako to, da Rožnova še ni? — Najbrž se je kje zadržal. To ni njegova navada. Zlasti v tej zadevi je točen, — je pokazal Skalski na steklenico. — Povem vam še en doživljal. — je začel pripovedovati vrsto dogodivščin, kako se mu je posrečilo loviti mastne podkupnine. Rvbakov 23 ie poslušal, a pri tem se je neprestano oziral na vrata. Ko je odbila ura enajst, je vstal. — Ne. zdaj ga pa Že ne bo! Domenite se za sestanek jutri. — Počakajte še malo, — ga je prosil Skalski. — Morda ra £e pride. Če ne pride do polnoči, bi ga zaman Čakala Ali nimate pri sebi koščka voska? — Nimam. Cemu vam pa bo? — je vprašal Rvbakov. — Dam vam ga košček. Rožnov ima namreč to čudno navado — iz nekakšne umetniške malomarnosti — da vedno izprazni vse svoje žepe, kadar pije in govori. Razloži vse po mizi okrog sebe — cigarete. Žepni robec, denarnico in druge stvari. V krčmi se sploh vede kakor doma. Komur izmed naju bo prikladnejse, tisti pa odtisne ključ v vosek. Bova vsaj lahko preiskala njegovo stanovanje, ko ga ne bo doma. — To je nekoliko riskantno, — je pripomnil Rvbakov. — Brez rizika tudi ničesar ne bova zvedela. Kaj se bojite predstojnikov? Pametni predstojniki vas ne bodo samo pohvalili za uspeh, temveč bodo znali tudi molčati o neuspehu. Bedak vas bo pa itak ozmerjal. Hotel sem vam še povedati, kako je dobil neki komisar podkupnino od samega carja Aleksandra III. — To bo pa gotovo bajka, — je dejal Rvbakov. — Pri moji veri, to je čista lesnica! Gre car Osmo komisarja in naenkrat ga vpraša: — Alt dobivaš od vseh hiš nagrado? — Kiaiiiosi pa odgovoriš — Da, Vaše Veličanstvo, razen ene. — Od katere pa ne? — vpraša car radovedno. — Od vilka 65 na Nevskem psospesrtu. Vi S to številko Je pa označena — Car se je nasmehnil in izvolil odrediti: — Pošiljajte temu ciganu za božične in velikonočne praznike enako nagrado kakor od drugih hiš, ker se ni bol povedati resnice. — Tako je to, vidite, in tekaj mm jo je pošiljal? Ker je bil pameten člotiak! Mane je pa bedasti državni tožilec pripravil db ssibo zato, ker sem nm odkrito povedal, da posveča premalo pozornosti zidom... — Skalski je neman iiI obrnork-nil in zašepetak — Je ae tu. Rvbakov se je tisti hip ves iapiesueufl. Ne njegovem mestu ni sedel več o trgovec ali kupec. Roznov je stopil k njuni Bil je nekam otožen. — Prisodite vendar k najini man. prosim, — je dejal Rvbakov, — bo nama vsaj veseleje. Vi bi redi pili čaj, midva hi pa reda kaj slišala. Bodite moj gosti Rožnov se je predstavil, potlej je pa ***** m Stan 8 »SLOVENSKI NAROD«, MALI 0 G L A S F Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeaeda Din L— davek posebe> Za pismene odgovore glede malin oglasov fe treba prUozu znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. m n n n u 111 ■ i mm m nimrnnmir za kuhinje trna najceneje v zalog. SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje Unoleja. Linolej niTimiinnniiin mri umna PCD "Jini RAzno ou pat. daven pose Dej Najmanjši znesek - Ulo " PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— si Ivane c > > 12.— dingač > > 12.— jabolčnik > > 5.— žganja: tropinovec > > 28.— slivovka > > 32.— brinjevec > > 34.— rum > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča >Buffet< J. Jeraj, nasL Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 42. T. Predno odhajate na planine, ne pozam te si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana, židovska ul 6. 36/1 NAJBOLJŠO MEDICO dobite v MedarnJ — LJubljana, Židovska ui. 6. S6/T 50 PAR tisTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monodramo v gumbnlc Velika zaloga perja po 7.— din »JuliJana«, Gosposvetska c. 12 3 T MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! Okasa tablete Pri Volni slabosti poskusite OKASA tablete za m o S k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v v sen leKarnaa. Zastopnik: Eefc—— Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 6 Ogl. reg. S. Br. 5846/39 PO fKIZNAAO SLU%AU CENAH si nabavite aajboijSe moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila prt preskep. ju, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1 I PENSION ZANIO Kaštel Stari vse leto odprt. — Krasne sobe poleg morja, domača kuhinja. Dni 40.— dnevno. Cisto slovenska uprava. 2522 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. O PICCOL1, Ljubljana, nasproti cNeboUčnikac KLIŠEJE iu-gOGUAflKA SV PtTHA NASIPA GOSTILNO dara v najem podjetni osebi, *"V**n< kavcije. »Lovski dom«, Krčevina 15, Maribor. 74. M. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselila a svojo posredovalnico nm Knezovo dvorišče, in sicer vhod iz Puharjeve ulice čez Flgovčevo dvorišče. Za nadaljnji obojestranski obisk se toplo priporočam. T. Novotnv. 3504 Tapetnik Sitar iz Wolf ove ulice se je preselil v šelenburgovo uL 4 telefon 28-10 STAnOVAnJA Seseda 50 oar dave K posebei M«1rri*»n«»i TI ep*k * Dhl ENOSOBNO STANOVANJE oddam takoj. Glince VIL, 2. 2501 PRODAM Beseda 50 pai davea posebei "tfaimanlši znesek £ Din V 3 DNEH NEKADILEC z novim nepogrešljivim sredstvom. Najboljša cigareta ali cigara ne prija več. — Dajemo garancijo. Razpošiljamo proti 50 din. Iščemo zastopnike, sa-moprodajalce. — »Akcional«, Beograd, poštni predal 571. 2586 LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in zagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vosnjakova 16. 2571 Ako prodajaš, kupuješ, oglašuj v mali oglasnik »Slov. Naroda« OREHOVA JEDRCA lepa, Lzčtscena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, židovska ul a. sen jesenska žetev, špinača govdri, matador, julijana, eskimo, uni-verzal, radič goriški, motovileč domači nudi trgovina M. WIDMAYER, Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tvrševa 51; stojnica: Nabrežje 20. septembra. LUTZOVA PEC velika, dobro ohranjena, takoj naprodaj. Naslov v upravi »si. Naroda«. 2602 ~~ ~~ KLAVTR dobro ohranjen, takoj prodam. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2600 DIV AN dobro ohranjen, in štiri fotelje takoj prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2601 SOBE Beseda 50 par, davek posebej. NatmaniSi znesek 8 Din DVA GOSPODA iščeta garzonero. Ponudbe pod »Samca«. 2584 OPREMLJENO SOBO lepo, veliko in zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma, ev. s hrano. Naslov v upravi »SL Naroda«. 2573 KAPITAL 3eseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POSOJILO V GOTOVINI dobijo takoj vsi državni in mestni nameščenci, upokojenci, učitelji, oficirji, žandar ji, finan-carji in drugi. Dolgoročno, ev. brez jamstva do 5000 din. Navodila daje »Adria«, Zagreb, Jurišičeva 8. Priložite znamko. 2585 SLUŽBE Din, davek posebej. Najmanj« znesek 15 Dm TRGOVSKO POMOČNICO verzirano v trgovini s kuhinjsko posodo, porcelanom ln steklom, sprejme Albert Vicel, Maribor. 2575 FRIZERKO dobro moč, sprejmem takoj. — Sta jer, frizer. Kranj. 2576 __ zasluzite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletilnl stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Maribor. 22/M POUK IfTUBOCIIljl prikroievaltti tečaj dnimlfi oblačila ae bo vrsU od 1. do 24. septembra 1080 Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni soU TEODOR KUNC 5/n. Za plamen odgovor priložite znamko! 15 26S2-47668 Fini otroški čeveljčki ls boksa ln usnjenimi podplati in gumijastimi p t?»ml. 48322-646 Otroški čeveljčki iz lakirane gume s trpežnimi podplati. Ne prepuščajo vode. Otroški nizki čevlji ts moroega boksa ■ nerastrgljlvtml gimiljaallml podplati. Trpežni In dolgotrajni, vendar pa poceni. 2403-61000 Posebno lahki, trpežni in paakUoal usnjeni cevi« ss> telovadbo m Šport. 4624-64658 Udobni čevlji na saveco zsv deklice. Izdelam is najfinejšega boksa z usnjenimi podplati ln petami. 29 4 B-14609 Okusni ln trpežni otroški eeveljssd ls inočnegm boksa s usnjenimi podpisi« tn petami. r 1634-44647 Močni ta udobni čevlji za dečke te finega rjavega usnja z usnjenimi podplati in petam L 4644 64608 čeveljčki 38732-613 talec je«ra pojnlaft ta petami r s guini- DERAN Din 4.—, 5«— bi 6.— Trpežne otroške bombaž:;* vice. 6662'44822 Odporni in čevlji ntani Prt Is podplati. ton KOLESA NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI MOTORJI T R I C I JE L I IIV. STROJI igračni vozički, sktroji, avtomobilčki, TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Brez prihrankov — dobro gospodari 111 in najbolje obleče m celo družino, op se obrnem na najugodnejši nakup i vedno najnovejšimi vzorci tat NARODNI MAGACIN LJUBLJANA — SV. PETRA GESTA 37-L sprejmemo CELJE: Nova vas 40 (Mirko Fajs); JESENICE, Gorenjsko: Obrtniška ul 8 (Anton Ctgojj; MARIBOR: Vetrinjaka ul 18 (Gustav Lipošek); TRtJC: VIHra Poiakova ul 5 (Jože Bečan). LIPSKI JESENSKI SEJEM I939 ZAČETEK «. AVOCSTA : 00% POPUSTA NA NEMSKIJi MCTJPgnCAH. ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICNI BIRO LAJPCUKOt BAJNA — BEOGRAD, ENE? IOHAJLOVA 3S7L Df ČASTNI ZASTOPNFKI: ING. O. TONNDCB, LJUBLJANA. TTRSEVA 33. TEL. 27-62 KMIP BEZJAK — IdJLRIBOR, iOSPOSKA UL. 25. TEL. 20-97 Um** Josip Zupan« H Za Jslovodno fekc**o* Fran J*« % Zo h hi ntM daj Ho Okm C\Mtl M WvlJ*tanl 30 43