Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ulico štov. 16. Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi ao no vračajo. Inserati: SoBtjtopna petit-vmtii 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. nri zvečer. za IJubljano v upravništvu: za celo loto G gld., za pol leta S gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na meaoc 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pofiti volja za colo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 60kr. in zajeden meseo 86 kr. Štev. 45. V Ljubljani v sredo, 25. februvarija 1885. Tečaj II. Vabilo na naročbo. Z marcijam 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga, \ajbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto.......................ffld- 10’— „ pol leta...........................d 5’— „ četrt leta.......................... 2-50 „ en mesec............................ —'85 Za Ljubljano: za celo leto......................ffld skrajne strank(T^čestoSrat zlorablja ljegovo v podporo kvarnih, subverzivnih nenov, s kojimi se on sigurno nikdar nogel sprijazniti, dolžan sem nazorom, katere astopam v javnosti, dolžan pa tudi spominu jlagega ranjkega, razkrivati iptinitfl mnenie oo-n ragiimnpgn »nlitika 0 slovenskem glasilu lase s seboj doli po stopnicah, pod vlažni in temni svod, in ustavivši se pred nekakim vodnjakom, mi pokaže, vzdignivši z drugo roko svečo, rudeče ribe švigajoče po vodi. Med tem ko to gledam, mumija mi nekaj, česar nisem razumel. Morala je biti sloveča pripovedka o čudodelnih ribah. Ko so Osmani zadnjikrat naskakovali carigrajske zidove, je grški mnih v tem samostanu ravno ribe pekel. Nenadoma odpre kuhinjska vrata drugi mnih, pa zavpije: »Carigrad je pal!“ —„Kaj ?“ povprašuje ta; »to bom verjel, ko bom videl, da mi ribe skačejo iz ponve." Ribe res poskačejo ven, lepe in žive, na pol opražene, na pol rudeče, ker so bile ofrigane le po jedni strani; potlej so jih pa, kakor si misliti moremo, deli zopet v vodo, kjer so jih bili nalovili, in kjer plavajo še zdaj. Ko mi mnih izmumlja to pripovedko, mi kropne par kapljic blagoslovljene vode v obraz, ki mu pa nazaj v roke kanejo v podobi denarja. Nato me spremi do vrat ter me odhajajočega motri s svojimi majhinimi očmi, dolgočasnimi in zaspanimi. Pred menoj leži lastnoročno pismo Schneidovo, datovano iz Gorice 4. febr. 1^ novinarstva, čisto nič ne brigate za dnevnike kot pričo pozvali proti meni. Da on ni pisal v katerem mi piše „Hochgeehrter Freund! Die nerhissene und verbitterte Nachrichtdes »Narod “, dass an die Snitzt des slov. Amt.thJlnf.t,p.s trotp.n werden, erfiiM 'miflhtn i t (i r o » o n » n ic}h bitte Sie, micli als ersten Jahresabonnenten des-sclben eintragen zn lassen. Ich stelle mich Ihnen zur Verfugung. Gc-legenheit wird sich woM ofters ergcben, dem Blatte zu nutzen, und ich tvtrde Iceinc versau-men. Hoffentlich mrd jier „Ljub/jatiski ^List“ fiicht „Anits$latt‘l (dlein sein .... Die Nachricht. Hat.. Mer Sensatinn g^na^ht Leider str.lrt p.in arosser Thp.il de,ul. Mesi/jen OLmmn mit ihren Si/mpathicn auf tfeite Zarn^ks. Namentlich der (sledč imena) . . unter-glutzen die schttdliche Politik des „Na-rod“, ivieivohl ich mir Muhe gob, sie von der t^chlagenden Riohtigkeit unserer Jie-(SdtK$tomgen ,4u iiberzeugen “ Le pojedini odlomki so to iz bogate, skrbno shranjene korespondence, segajoče do našega ^videnja pri zadnjem zborovanji deželnega zastopa; lehko bi jim dodal še mnogo pregnantnejših izrazov njegovih o smotru naše politike, ali zadosti! Userili ste se morda uže iz tega citata, iz teh istinitih besed~SČ£fleidq vih, da je mož, katerega so ,Narodoxcitt "i toliko emfazo hoteli proglašati za svojega pristaša^ ostro oljiojaFnjih jasEpli efujsCooToč n o odobraval moje razmerje k »Ljubljanskemu Listu", katero je tako silno razburilo Vašo , kritično žilo. Oprostite, brezimni gospod, da / se tudi sedaj še rajši tolažim s Schneidovo ^ razsodbo, nego da bi si k srcu jemal pojave cVaše slabo poučene pristranosti! Toda, postal sem obširen, preveč obširen, in to celo proti svoji volji! Nisem bil namenjen, mnogo se ukvarjati z Vašo epistola obscu-rorum virormi, ali gradivo narastlo mi je pod palcem. In za Boga. če~ae možu očita, da je »jajaBc r.istn pn sapi aasukal ... in nokazal iako ftjn,qhliiv gnai-ai “1 če se mu torejpredbaciva veternjaštvo in brezznačajnost, če se v nje-< govo torbo potaknek vse zlo, katero domovino 'tare — potem mu časih tudi kri vzkipi in nekaj ga sili, na široko razkladati svojim rojakom istinitost»,Bi smarckovega izreka, ki se je pred kratkim odrezal jednakemu natolcevanju, rekoč; -Le tisti nikdar ns.snru. minjajo siLoiega mnema.ljtKtMUiMio v^^j-llUat^ŽjKa.aih le—- iedno misel.“ Znam sicer, da sem neznaten pntlikavček da se, baje vtopljeni v zaklade slovenskega I od moža, katerega ste prav po nepotrebnem H AlMtl (1 l*Of tffl /nnf A i Xi n n Uni/vnln rt n ilnmtnilrn I «u. 1- i • • Tv - • - - t protivne nam nemške stranke. Sicer bi se morda še spominali strastnih napadov, s katerimi so „Neue freie Presse“, »Deutsche Zei-tung“, „Tagespost“ in kar je še takih zavez nikov Vaših v boji proti »Ljublj. Listu“, počastili slovensko vladno glasilo pri mnogih prilikah le zaradi tega, ker smo toplo zagovarjali rojake svoje na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. „Tagespost“ pretila je nam celo z interpelacijo v koroškem deželnem zboru, tako je moje nedolžno pero razdražilo občut ljivo nemško damo. In sedaj — usoda je čestokrat hudomušna — tako natolcevanje domačega tabora! Ista usodna ironija kaže se v predbaci vanji, da sem jaz skrivaj in očito v najnovejšem dnevniku ruval zoper »najvplivneje in najzaslužneje1* slovenske državne poslance! |£oga pač bolj srce boli' nego mene, če dan za dnevom na Dunaji vidim, kako malo de •janjskega vpliva je večina naših zastopnikov "jinala si pridobiti v cesarski stolnici! Saj je-,'naravno, poslanec se ceni v oni meri,y v kateri deluje v odsekih in v zbornici! Žal, da se iz lastne sredine sedaj ponavlja klic nem-ško-liberalnih obrekovalcev, da so nedvojne koncesije, s kojimi je vlada pod roke segla Slovenstvu, zlasti na Kranjskem, le s silo pridobljene, le s silo izvite kljubujočemu mini-sterstvul Sam rad priznavam, da se tudi med slovenskimi poslanci nahajejo možje, veljavni v odločilnih krogih. Ali to baš niso oni, katerim Vi pripisujete najvplivnejšo besedo, naj večje zasluge Da je temu tako, za to Vam more biti porok pže dolenjska železnica, za katero so ravno oni, po Vaši trditvi „najvplivneji“ možaki dosihmal dosegli — saj sami veste, kako bore^maJ ^ 8. Sedmerostolpni grad. Zmeraj dalje so se vlekli po jedni strani zidovi za zidovimi, utrdbe za utrdbami, po drugi strani pa senčnata pokopališča, kakošna zelena njiva, kakošen vinograd, zaprte koče, puščoba. Večkrat se mi zdi, kader gledam zidove iz nižave, da vidim le njih zadnje ob-črte; ko se po malce uspnem, vidim, da se razprostirajo pred menoj v neskončno; na vsak stopaj so priletavale trdnjave jedna za drugo, po dve, po tri, na cesto, kakor bi hodile gledat, kdo da jih moti v tej samoti. Rast je tukaj bujna. Vejnata debla se uspe-njajo po stolpovih kakor po orijaških drogovih. S slemen se vij(5 in plapolajo šopi rumenega in rudečega cvetja, venci bršljana, srobota, robidovja. Zdolaj imajo zmedene kepe planink, kopriv, trnovja, bodičevja, izmed katerih se dvigajo jablane in vrbe, obsenčujoč obkop in obrežje. Dolgi kosovi zidovja so pokriti z bršljanom, ki kakor mreža skupaj drži opeko in odluščeno apnenje, zakrivajoče prelome in strelišča. Po obkopu se obdelujejo vrtiči, ob robovih pasejo grški dečaki ovce in koze; z zidovja zletavajo trope tic; zrak ostro diši po divji travi ter obdaja podrtine z nekim spomladanskim veseljem; s podrtin visč venci in cvetje, kakor bi bili tjakaj obešeni, da zmagoslavno prihaja kaka sultanka. Zdaj čutim po obrazu kakor nekakošen slani puh, dvignivši pa oči, opazim daleč pred seboj velikansko modrino Marmarskega morja. Prav tisti hip se mi zdi, kakor bi mi nekdo na uho šepetal: „Gradišče sedem turnov.“ Za hip obstanem, ter nemirnega duha motrim to zidovino. Na to jo uberem naprej, grem metno starih vrat Delevterskih, preidem vrata Melandesijska, pa stojim pred trdnjavo. To gradišče je postavil Muhamed II. na starem grškem Kyklobiju v brambo mestu. Stoji tam, kjer se zidovi, ki je branijo s kopnega, vežejo z onimi, ki je branijo s strani Marmarskega morja. Pozneje je bila ta zgrada predelana v ječo. Daljne osvaje Sultanov, po katerih je bil Štambul varen napadov, so storile, da je bila ko trdnjava odveč. Zdaj ni druzega ko okostje utrdbe, varuje jo le malo dotičnih, neizrečeno podlih in okornih člankov v goriški „Soči“, proti katerim sem se branil, za to sta mi porok duhovitost in izobražena pisava njegova; jaz vsaj tako sodim. Ifln. vsak način pa nrnf. Eri« v«« »; dnt' ‘ifhQ rr.in! izj!l.Ye’,.kaL n.ft hJ mv4l» jned JMMJn. akoJrflhjT »annnflfa. cija luuaj m na moji st p a žaljenje odličnega narodnjaka na Vaši ter na strani onih „Sočinih“ in „Slovanovih“ pisačev, kojih jadikovanje i Vi — faute de mieux — slepo posnemate! Žugate mi, anonimni gospod, s skrajno nejevoljo, s splošnim odpadom mojih volilcev. Ne znam sicer, v koliko ste baš Vi kompetentni za tako izjavo. Naštevali ste pač mnogo stanov, katerim ne pripadate (le občinskih slug med navedenimi ne nahajam), ali iz te negativne kvalifikacije vender ne uvidevam pravice Vaše, govoriti imenom vsega mojega volilnega okraja, da, celo imenom vse Do-Jenjske. Ne bodete mi zamerili, ako mnogo hd važnjiatLpripjsuiem zame iako laskavim Simpatijam, s kojimi so volilci metliški in Črno- j-ln1 ~~ v4^n-ft^JM«iiu4 mojih volilcev — s kojimi so jako odlični dostojanstveniki iz Novega Mesta in od drugod pred kratkim še izražali poslancu svojemu svojo zadovoljnost. Toda, da temu ne bi bilo tako, bolelo bi me, ali kaj za to! če je kaka ideja prodrla v meni, če se je polastila moje duše, me ves svet niti za las ne bode omajal v tem oziru. In bolj nego kedaj uverjen sem danes, ko iz daljave, a z gorkimi željami opazujem podzemeljsko rovanje nekaterih fantastov na slovenskem ozemlji, da je bila taktika moja vender le razmeram primerna in slovenskemu narodu koristna, ter da bodemo mnogo več dosegli v prid svoie domovine v tesnem fe i e7o vi lasjisTaaJ- Hvala Bogu, ni^nt^tretmr^nčvšJJat^B^ politiko radi tega, da od politike živim ; pošteno bodem izhajal tudi brez nje, tudi zanimljivega in častnega posla ne bodem pogrešal. Koristiti bodem skušal svojim rojakom, zlasti milim mi Dolenjcem, kolikor mi to dopuščajo skromne moje sile. Ako se pa prepričam, da so nazori Vaši nadvladali v solnčnati Dolenjski — le migljaj meni, gospodine, in takoj bodem s,lovo dal mandatu, katerega izvrševati ne bi mogel dalje, vsaj s pošteno vestjo ne! Pri kraji sem, beležim se tedaj s spoštovanjem udani prof. Fr. Šaklje. Na Dunaji 23. februvarija 1885. vojakov. Kleta usodna podrtina, polna žalostnih in groznih spominov, ki si jih ljudje pripovedujejo. To utrdbo vidijo potniki le z ladje, memo se vozeči, za par hipov, hiteči k Zlatemu rogu. Turki jej pravijo „Jedikule“ ter jim je ono, kar Francozom bastilja, Angležem Taver — spomenik, ki jih spomina najgrših časov sultanskega nasilstva. S ceste se vidita le dva turna izmed sedmerih, katerih celi so le štirje. V zunanjem zidu stojita le še dva stebrova korintskega sloga, spadajoča k Zlatim vratom, na katera sta zmagodobitno uhajala Narses pa Heraklij, taista vrata, na katera bodo po izročilu, živečim med Moslemi in Grki, nekega dnč zmagovito prihajali kristijani v mesto Konstantinovo. Uhodna vrata so iznotraj v majliinem četvero-voglatem turnu, pred katerimi dremlje stražar v opankah. Vojaški ta čuvaj je skoro vselej pripravljen taisti hip sprejeti denar in taisti hip tujca pustiti v trdnjavo. Stopim noter, pa stojim v veliki žalostni ogradbi: polu pokopališče, polu ječa, ter obstanem. Na okolo se dvigajo velikanski črni Politični pregled. Avslrijsko-ogerska država. Gospodska zbornica imela je včeraj prvo sejo v tem letu. Vsi škofje z virilnim glasom, kateri so bili pri konferenci škofov, so se udeležili seje. Na dnevnem redu bilo je nekaj malih postavnih načrtov. — Predsednik grof Trauttmannsdorf spominal se je v toplih besedah umrših drugov Auersperga, Scrinzija, Koziebrodskega in Kaiserfelda. Pri seji storila sta obljubo novo v zbornico stopivša knezo-škofa Aichner iz Briksena in Missija iz Ljubljane ter nadškof goriški Zorn. Zakon o kon-grui izročil se je posebni komisiji, sestoječiiz 15 članov. Včeraj sešla se je v ministerstvu za vnanje zadeve pod predsedstvom sekcijskega načelnika pl. Szogyenyja avstrijsko-ogerska carinska konferenca, da se posvetuje, ka- Par®dbe bode treba ukreniti gledč povišanja carine v Franciji in Nemčiji. Te konference se udeležujejo z ogerske strani državni tajnik Matlekovič in sekcijski svetnik Mihalovič kot zastopnika ogerskega finančnega minister-stva; z avstrijske strani baron Kalchberg v imeni avstrijskega trgovinskega ministerstva in jeden zastopnik našega finančnega ministerstva. Ukrepi te konference nam zdaj še niso znani. Tuje dežele. V angleški dčlenji zbornici izjavil je v ponedeljek lord Fitzmaurice, da je vlada dobila dnž 14. t. m. od ruskega poslanika zagotovilo, da je vest, da Rusija prodira v Herat, neutemeljena in da bi bilo nečastno storiti tak korak zdaj, ko se še vršijo pogajanja; tudi bi bilo tako postopanje bedasto, ker bi se s tem Afganistan naščuval proti Rusiji. V g6renji zbornici pa je naznanil Salis-bury, da bode v četrtek predlagal resolucijo, v kateri se bode izreklo, da je zbornica, da je vlada zakrivala neugoden vspeh v Sudanu Po svoji počasnosti in neodločnosti in da bi , avPolitika, po kateri bi se hotelo po dokončani operaciji zapustiti Sudan, nevarna za Egipet in nezdružljiva z interesi Angleške. V slednjem francoskem ministerekem sv6tu poročal je vojni minister o položaji v Ton-kingn ter dejal, da se je genoral Brtere zaradi tega vrnil v Hanoj, da si tam njegove čete nekoliko odpočijejo in osobito tudi zaradi tega, da dobi tam 6000 mož pomožnih čet. Ko dobi še teh 6000 mož, štela bode njegova vojna moč 12000 mož, katere bode potem mogel poslati v gorenji Tonking, da zabrani od one strani vpade. Zdaj ima general Bričre v svoji oblasti vso severno vzhodnjo mejo. Z afriškega bojišča se poroča, da so angleške čete priborile si sijajno zmago nad vstaši; 2000 vstašev obležalo je mrtvih. Okolo Suakima zbranih je 20000 vstašev. Po novem zidovi, sestavljajoči peterokot, z debelimi stol-povi, katerih nekateri so čveterokotni, nekateri okrogli, nekateri prav visoki, drugi nizki, še drugi celi in pokriti s čunjskimi strehami, obloženimi s svincem. Videti je tudi neštevilno podrtih stopnic, ki vodijo na slemena in strelišča. V ogradbi raste visoko in gosto zelenje, minaret skrite džamijice gleda skozi ciprese in platane, pod zelenimi grmovi stoje koče, v katerih spfi vojaki, sredi je grob v trdnjavi zadavljenega vezirja, tu in tam se kažejo lomljivi ostanki starih branišč, med grmovjem in poleg zidov odlomi plohorezbin, d61enji kosovi stebrov, v zemljo vbite nad-stebrine, na polu skrite v travju in močvirju —• čudna, tožna, žalostna nerednost, polna skrivnosti in žuganja, kakor bi ti branila dalje iti. Gledal sem okolo, stopal sem dalej malce neodločen, boječ se, da bi ne stopil v jamo krvi. Koče so bile zaprte, džamija tudi — vse samotno in tiho in skrivnostno, kakor v zapuščenem podrtišču. (Konec prihodnjič.) načrtu Wolseleyevem bode general Bracken-bury prodrl do Abuhameda, se tam utrdil ter ostal čez poletje. Wolseley ostane v Kortiji. Napad na Kartum se bode zvršil v jeseni. Dopisi. Iz Trebnja, 23. februvarija. [Izv. dopis.] (Dolenjska železnica.) Neprijetno nas je izneuadil članek „0 dolenjski železnici" v „Ljublj. Listu" št. 40* Kaj poreko k temu Ljubljančanje, Novomeščanje, Belokranjci in drugi, kateri so bili z numi tega prepričanja, da se le tista železnica more imenovati dolenjska, katera po dolžini in neposrednje veže imenitnejše in bolj obljudene kraje z dolenjsko stolico, Novim Mestom, in z Ljubljano; le tista železnica je vredna tega imena, katera more zadostiti terjatvam, katere se stavijo do tega važnega podjetja in katera more v resnici pomagati bedi uže povsod pozabljenih Dolenjcev, ne pa ona, ki le tangira dolenjsko stran. Naj nam A. L., pisatelj onega članka, razjasni, od kod in od kdaj se Cerknica, Lož, Obloke in Čubar štejejo k Dolenjski; naj nam on povč, kje in koli se v omenjenih krajih, v ribniškem in kočevskem okraji toliko vina pridela, da bi morala posebna železnica ga izvažati po vseh krajih sveta, da možno zadobi svetovno ime. Ali naj se morebiti dolenjska železnica gradi samo zaradi Auerspergovih in Rudeževih gozdov ? Vsaj mi smo primorani to misliti, ker gosp. pisatelj ne pozitivnega navesti za ono progo; kajti vse, kar on piše o Dolenjski, velja, izimši ono, kar piše o Ko-čevji, za kraje ob progi Ljubljana, Novo Mesto, Črnomelj in Metlika Režečih, ne pa o Cerknici, Ložu, Prezidu, Čubru itd. In nfij bode stvar uže taka ali taka; ali se namerava železnica graditi samo nekaterim velikim posestnikom na prid? Ali niso drugi davkoplačevalci v isti meri in še v večji vredni, da se ozira na nje, ki svoje pridelke v potu obraza pridelujejo, v tem, ko je velikim posestnikom narava vzredila gozd? Ali je res „Landerbank“ za to ponudila se v grajenje dolenjske železnice, da bode le svoji dobičkariji zadostila? Mi ne vidimo nobene koristi od železnice, katera se ima graditi od Rakeka na Kočevje in Črnomelj ; nasprotno smo si svesti, da vsi Belokranjci žel6 bolj zveze z Novim Mestom, nego s Kočevjem, tudi smo nasprotno tega prepričanja, da se bode revščina onih, kateri si z vožnjo lesa zdaj mnogo zaslužijo, povečala, kajti zemlja, katero obdelujejo, jim nikdar ne rodi toliko, da bi mogli sebe in svoje rediti, še manj pa, da bi mogli od svojih pridelkov kaj prodati; tedaj so navezani na zaslužek. Naša zemljišča še niso tako razkosana, kakor toži pisatelj, to je možno le tam, kjer ravno on prebiva, na Notranjskem ali kje; pri nas, hvala Bogu, je še dovelj kmetij, katerim le malo manjka do veleposestva, in tudi graščakov štejemo po tej straui toliko, da se njih število smelo meri s številom ob oni progi ležečih. Res je, da se v novejših časih kosajo zemljišča, in to ravno zato, ker kmet pridelkov prodati ne more; vsled tega pa tudi uvida, da mu je boljše le toliko posestva imeti, kolikor ga sam s svojo družino obdelovati more; da mu tako ni potreba plačil za najemnike, posle in davke od-rajtovati in se tako pri polnih predalih žita in drugih poljskih pridelkih, ki jih v denar ne more spraviti, dolžiti. Kako vso drugače bi bilo na Dolenjskem, če bi železnica po nji drdrala, vse svoje pridelke bi kmet lahko prodal, z veselo roko bi prijel na novo za delo, racijonaino obdelovanje bi se povzdignilo, in naši kraji bi bili kmalu raju podobni. Naš dolenjski kmet rad posnema, če kaj dobrega in koristnega vidi, ali mnogokrat mu za to manjka novcev, ker mu ravno vse, kar ima za prodaj, ostaja. Ravno to pa bode tudi * Mi smo omenjeni članek priobčili, ne da bi se bili zlagali z nazori gosp. dopisnika, ravnajoči se po načelu: Audiatur et altera pars! Sicer pa zaradi omenjenega članka ne izgubi proga, za katero se poganjate Vi, prav nič na važnosti in prednosti. Ured. glavni vzrok, da bodo kmetije razpadle in se razkosale. Pisatelj povzdiga tudi strategični moment. Kaj v novejšem času na Rakeku in v Cerknici garnizujejo vojaki? To nam še ni bilo znano do sedaj; da bi pa iz Ljubljane, kjer se snidejo vsi vojaki z Kranjske, tedaj tudi z Dolenjske, imeli bliže čez Rakek nego čez Novo Mesto po železnici v Bosno in Ercego-vino, tega ne moremo uvideti; nasprotno pa smo tega mnenja, da bi bili vsi vojaki z Dolenjskega v jednem dnevu v Ljubljani v času kake mobilizacije, če bi šla železnica iz Ljubljane na Novo Mesto, Črnomelj in Metliko; temu mora vsak strokovnjak pritrditi, če le jedeukrat na zemljevid pogleda. Vrhu tega bi bila pa tudi ta proga, po kateri bi se dal Solun po najkrajšem potu zvezati z našimi deželami, na kar se bode gotovo delalo, če ostanejo Bosna in Ercegovina v naši posesti; da se bode potem ta železnica gotovo renti-rala, o tem ni dvojbe. Kako bi železnica izhajala, če bi se od Rakeka s karlovško vezala, to je silno kočljivo vprašanje. Gotovo pa je, da se bodo jedenkrat vse železnice podržavile, tako bode tudi do tega prišlo, da se podržavi dolenjska železnica, če se bode sploh katerikrat gradila, in če ne bode imela dovelj dohodkov, kar je lahko dvojiti, če se izpelje proga Rakek, Kočevje; kdo je bode potem vzdržaval nego Dolenjci? In ali bode to modro, če se bode plačevalo za stvar, katera bi utegnila samo dvema okrajema na korist biti, v tem ko bi pri progi Ljubljana-Novo-Mesto-Črnomelj imelo osem sodnijskih okrajev oči-vidno korist? Smelo trdim, da bi bilo nespametno, če bi se ta proga gradila samo zaradi Auerspergovih in Rudeževih gozdov, ko bi druga proga koristila vsem Dolenjcem. Gotovo bi bilo nezmiselno, splošno korist žrtvovati posameznikom. Sicer pa se za gotovo nadejamo, da bodo možje, katere smo izvolili svojimi zastopniki, gledali na to, da se bode gradila jedino ta za Dolenjsko koristna proga. R—t. Razne vesti. — (Prijatolj starin.) Z Dunaja se poroča: Včeraj stopil je kakih petindvajset let star, elegantno oblečen mož v prodajalnico gospe Katarine Spira in je zahteval, da se mu več starinskih ur na izbiro pokaže. Ptujec ogledaval je stvari sem in tjšl, potem pa se je poslovil, rekoč, da ni našel ničesa, kar bi mu bilo po volji. Ko je bil odšel in je hotela prodajalka stvari zopet postaviti vsako na svoje mesto, zapazila je, da starinoslovec vender ni prazen odšel, da je temveč odnesel zel6 dragoceno zlato uro, pri kateri sta dve figuri bili s kladvečki ob zvončke ure in četrti. — Počastil pa je isti gospod tudi še drugo prodajalnico, in sicer urarja Karla Urbana, kjer je tudi odnesel več stvarij v vrednosti 60 gold. Prišli so predrznemu tatu sicer uže na sled, ker je nekoliko ukradenega blaga prodal, a dobili ga še niso. — (Nesreča na Zellskem jezeru.) Sedmograšfei časopisi poročajo o sledečem dogodku: Dne 10. t. m. pripeljal jo mlad mož z imenom Janez Erbster z ročnimi sanmi krompir čez za-mrzlo jezero v Zeli. Ko se je bil nekoliko časa pomudil in nekoliko pokrepčal, na nekem ženi-tovanji, ki se je ravno ta dan vršilo, odpravil se je uže na noč s praznimi sanmi zopet na onstranski breg. Potegnil je bil pa med tem jug in potok, ki se staka na eni strani v jezero, valil se je mogočno pod ledeno skorjo. Tega mladi mož ni opazil, ali pa vedel ni, kako nevarno se je pri tom podajati na led. Okolu desete ure zvečer čulo jo več oseb, ki so bili ob bregu, trikraten pretresljiv krik, na kar je hipoma nastala zopet smrtna tihota. Nesrečnežu vdrlo se je pod nogami in zginil je pod ledeno skorjo v globočini vodo. Ker drugi dan ni domov prišel, šli so ga iskat in zagledali so kmalu sredi jezera na pol iz ledu moleče in v pluskajoči vodi zibajoče so sani. Hoteli so iti na delo, da bi ponesrečenega potegnili izpod ledu, a med tem bilo je uže zopet zamrznilo in morali so toliko časa počakati, da se jo vrnilo južno vreme in se je led otajal, Po daljšem iskanji potegnili so ga iz globočine. Kakor govore župnijske knjige, je to od leta 1621. naprej 143. žrtev, ki jo je zahtevalo jezero. — (Skrivnostno.) Iz Linča poroča on-dotna „Tagespost“ sledeči skrivnostni dogodek: Dne 19. t. m. okolu dveh popolunoči oglasil se je pri tukajšnji policiji nek trgovec ter jo naznanil, da mu je med vožnjo z Dunaja v Line izginila njegova listnica, v kateri je bilo več sto goldinarjev, na nerazumljiv način. On pravi, da se je vozil v drugem razredu in da so bili v istem vozu še štirje, njemu neznani gospodje. Trije teh gospodov predstavili so se mu kot trgovci, a četrti, nek Eus, kot žurnalist. Govorili so med drugim tudi o visokih voznih pristojbinah in pri teh pogovorih odprl je trgovec svojo listnico, tako da je bilo onim lehko videti, koliko denarja da ima. Ko so se tako nekoliko postaj vozili, ponudil mu je eden izmed tujcev sklenico likdrja, katerega je res nekoliko pil, na kar je kmalu trdno zaspal. Ko se je pri dohodu vlaka v Line zopet prebudil, pogrešil je takoj svojo listnico, a uni rekli so mu, da jo je morda na Dunaji pozabil in da naj tam telegrafično popraša. A trgovec spametoval se jo sčasom po polnem in se tudi prav dobro spomnil, daje v St. Poltnu listnico še imel. Izstopil je tedaj ter se podal k policiji, a uni štirje peljali so se dalje. Brzojavilo se je potem na policijo v Solno-grad, katera je tuje gospode preiskala, a ni pri njih nič sumnega našla. — (Novo izvoljeni predsednik Z j e-dinjenih Držav, Cleveland,) spremenil je svojo politiko — vender le glede prejetih daril. V Zjedinjenih Državah je še namreč lepa navada, da se predsedniku pošiljajo vsakojaka darila. Novi predsednik Cleveland pa doposlanih daril ni hotel obdržati, ampak vračal jih je dopošiljateljem na svoje troske, a zraven priložil je še vselej lastnoročno pisano pismice, v katerem se je toplo zahvaljeval za prijaznost in dobrohotnost. Ker pa darila le niso jenjala dohajati, so se temveč po-šiljatve od dne do dne množile, bilo mu je ko-nočno preveč, vsak dan plačevati toliko poštnih pristojbin in pa pisati toliko pisom. Zaradi tega dal je po časopisih razglasiti, da bodo odslej izročil vsa došla mu darila revežem mesta Albany, kjer on sedaj stanuje. — (Visoka starost.) Te dni umrl je ruski general Piotrovski. Dosegel je nenavadno starost, namreč 116 let. Videl je v svojem življenji kralja Stanislava Avgusta in carja Pavla. Po neki teoriji moral bi človek šestkrat tako dolgo živeti, kakor je rasel. Ker človek dvajset let potrebuje, preden doraste, moral bi tedaj doseči v svojem življenji sto in dvajset let, in je general Piotrovski tedaj skoro da svoj smoter dosegel. Po nazorih vegetarijancev, bi se ljudem to večjidel posrečilo, ako bi se ne živili z mesnimi jedmi. Interesantno bilo bi vedeti, je-li general Piotrovski tudi živel po načelih vegetarijancev ali ne. Domače stvari. — (Cosarjovič in cesaričina) došlasta včeraj ob 10. uri 50 minut v Pulj. Vsprejem bil jo voličasten. Čakali so ja društva in korporacije z dvema godbama, šolska mladež z zastavami in obilica prebivalstva. Vso ja je navdušeno pozdravljalo. Ko sta zapustila dvorni vlak, pozdravil je Nj. c. in kr. visokosti namestnik, poveljnik mornarice in admiral. Potom pa so se predstavili drugi dostojanstveniki. Vse mesto je okrašeno, in povsodi vlada veliko navdušenje. — (General Pol z,) kateri je dne liga januvarija t. 1. umrl v Včlikem Varadinu, se bode prepeljal v Ljubljano, in jutri popoludne ob polu 4. uri pokopal v družinski rakvi na pokopališči pri sv. Krištofu. — (Tehnično društvo za Kranjsko) ima dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v kazinski restavraciji mesečen shod, pri katerem bode predaval stavboni svetnik gosp. Potočnik o popeščenji Ljubljanico. — (V hranilničnih prostorih) našel se je precejšen znosek denarja. Kdor ga jo izgubil, naj se oglasi pri magistratu. — (Nova žandarmorijska postaja) ustanovila se bode dne 1. marcija t, 1. v Kropi. — (Iz vode potegnil) jo, kakor se nam piše iz Motnika, dnd 21. t. m. posestnika sin Tomaž Korošic sedemletnega dečka. Ta namreč spremljal je svoja stareja dva brata v gozd, kamor ja je mati po drva poslala. Ko so se uže vračali iz gozda in so prišli na brv, ki pelje čez potok, pade najmlajši brat v vodo, ki je bila vsled de ževnega vremena zelo narasla in ga je takoj dalje odnesla. Na krik starejih dveh bratov, kojih no beden ni bil sposoben, skočiti za dečkom, kajti stara sta še le 13 in 11 let, pritekel je gori imenovani posestnika sin, ki je bil šel tudi po drva, ter je skočil brez pomišljanja za dečkom in ga je srečno privlekel na suho. — (Utonil.) Iz Idrije se nam z dne 22ega t. m. poroča: Včeraj popoludne okolo 3. ure hodil je ob vodi enajstletni sinek tukaj bivajočega umirovljenega rudarja Janeza Kopača ter je lesenim drogom lovil grmovjiče, ki ga je ta čas precej velika voda seboj prinašala. Pri tem se enkrat preveč nagne, zgubi ravnotežje ter pade v vodo. Še le drugi dan dopoludne posrečilo se je izvleči ga iz vode. — Isti dan pa se je prigodila še druga enaka nesreča. Ko so namreč uže na večer okolo 9. ure peljali knapje Pran Hladni Josip Purlan in Pran Bogataj rudne ostanke ročnim vozom čez lesen most, udere se jim na^ Star je bil ponesrečeni še le 27 let. — („Ljudske knjižnice") došel nam je ravnokar 4. snopič, kateri prinaša na 59 straneh petnajst prav mičnih, kratkočasnih kratkih povestic katere je spisal J. S. Gombarov. Naj nam bode dovoljeno navesti naslove tem kratkočasnim po vestim: 1.) Kralj in kmet; 2.) Kralj in gosji pastir; 3.) Kalif in pesnik; 4.) Cesarjeva mati kuma; 5.) Kralj v kmetski koči; 6.) Šiba novo mašo poje; 7.) Sami nezadovoljni hlapci; 8.) Opeharjeni žid; 9.) Zvit popotnik; 10.) Jakčeva kučma 11.) Jurčetove nadloge; 12.) Eazmišljon občinski pisar; 13.) Mertud; 14.) Špielfoldski grof in Črni Jaka; 15.) Zdravniški poskus. — Povestice so v istini zelo kratkočasne, pisane v lepi, lehko umevni slovenščini, tako da moramo najtoplejše priporočati „Ljudsko knjižnico". Kdor le čitati zna, naj bi si jo naročil, saj je cena tak6 nizka, da si jo vsa kdo lehko omisli. »Ljudske knjižnice" prideta vsak mesec dva po štiri tiskane pole obsegajoča snopiča na svitlo. Cena jej je za četrt lota 48 kr., za pol leta 9 0 kr., za vse leto 1 gl 70 kr. s poštnino vred. Pojedini snopiči se dobi- vajo s poštnino vred po 8 kr., brez poštnine po 6 kr. v Leonovi tiskarni v Mariboru. z a > 1 § Q U-* (M Čas opazovanja Stanj o barometra v ram Tempe- ratura Votrovi Nebo Mo-krina v mm 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745 12 744-44 743-66 — 4-4 4-0 0-4 bzv. jzpd. sl. zpd. sl. megla js- » 0-00 Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 25. februvarija. V državnem zboru predložila je vlada predloge o dokladah k direktnim davkom na Kranjskem, o lokalni železnici Ljubljana-Kamenik, dalje o oproščevanji kolekovine in gledč prošenj o izjemnem dovoljenji, sklepati zakone. Telegrafično borzno poročilo z dnč 25. februvarija. gl » » srebru.....................84-05 Zlata renta...................................107-40 5°/p avstr, renta...........................99'40 Delnice ndrodne banke....................... 866’ — Kreditne delnice............................. 305-70 London 10 lir sterling........................124-30 20 frankovec................................ 9'80 Cekini c. kr................................ 5' 81 100 drž. mark..................................60 • 55 Tujci. Dnš 23. februvarija. Pri Maliči: Fitz, fabrikant; Kreschmann in Singer, trgovca, z Dunaja. — Meacale, trgovec, iz Trsta. — Jessernigg, trgovec, iz Sent Vida. Pri Slonu: Hobza,. c. kr. nadporočnik, iz Grana. — Milautz, zasebnik, iz Gradca. — Snanz, fabr. uradnik, iz Kufsteina. — Herborn, trg. potov., iz Trsta. — Guamin, lesotržec, iz Turrionia. Pri Bavarskem dvoru: Ponner, komi, iz Nikolova. Landek, knjigovodja, iz Cottbusa. Pri Virantu: Benda, konjetržec, iz Ilir. Bistrice. Umrli so: Dn6 22. februvarija. Marija Kozirnilc, kuharica, 63 1,, Študentovske ulice št. 7, bljuvanje krvi. V civilni bčlnici: Dne 22. februvarija. Blaž Belič, gostač, 681., jetika. Josip Zidan, gostač, 801., opešanje. — Ignacij Breznik, delavec, 46 1., jetika. Listnica uredništva. Gospode dopisnike uljudno prosimo, da nam pošiljajo kolikor možno stvarne dopise, da se po mo-gočesti izogibljejo prestrogih izrazov in obsodb. — Gosp. R—t v T.: Kakor vidite, porabili. Prosimo kmalu zopet kaj. Več pismeno. — Gosp. L. V. v L.: Zal, da Vam ne moremo naznaniti, koliko se je uže nabralo za Tomšičev spomenik, ker nam dotični računi ne pridejo pred oči; tudi ne vemo, kje je do-tična glavnica naložena. Sicer pa Vam bodemo morda stvar pojasnili natančneje pismeno. Mnogo se je uže čitalo, govorilo in se še govori o tej zadevi. Meteorologično poročilo. Pomaranče ali lemone najfineje, zrele, izbrane, iz Messine, 30 do 40 komadov, po velikosti, skrbno vložene v lepe košarice po 5 kilo težke, razpošilja po pošti po vsem Avstro-Ogerskem, carine prosto in franko, proti povzetji za znesek 1 gld. 75 kr. Er. Gioppo v Trstu, Via Belvedere št. 19. Ako se naenkrat naročž po poštni nakaznici tri košarice in odpošljejo na naznačeno adresso, zadostuje znesek 4 gld. 90 kr. Cenilniki od kave in druzih predmetov so brezplačno in franko na razpolaganje. (20) 6__1 Antirrheumon pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta. Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol. Steklenica 40 kr. Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti. (105) 15—10 % Kleinmayr-jeYi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča spisL m I I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. * Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) g Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljaui.