|11| STRME SMUČINE Besedilo: Borut Črnivec S smučmi tako ali drugače Turno in alpinistično smučanje ter freeride Primerjava Alpinistično smučanje smo umestili v zgodovino in čas, zanimivo pa ga je uvrstiti med ostale sorodne športe in ga z njimi primerjati. Težave se nam odprejo pri vidikih sorodnosti – četudi se omejimo na najelementar- nejše, poznamo mnogo zelo različnih oblik drsenja po snegu – različnih bodisi po opremi in tehniki bodisi po značilnostih terena ali snežne podlage. Glede na razpoložljivi prostor bomo izpustili primerjave z daljnim sorodstvom, kot so npr. alpsko smučanje in deskanje na smuči- ščih, gorsko pohodništvo na smučeh ipd. Omejili se bomo le na najožje sorodstvo, ki ga danes predstavljata turno smučanje in smučanje brez omejitev ( freeride). Prvega ni treba posebej predstavljati, v naših krajih je prisotno že več kot pol stoletja, število turnih smučarjev pa je v zadnjih dvaj- setih letih pri nas tudi močno naraslo. Smučanje brez omejitev je k nam kot toliko drugega prijadralo z one strani Atlantika v zadnjem desetletju. V temeljih razširja variantno smučanje – smuko po neteptanih terenih v okolici žičniških naprav, ki se je v Evropi "avtohtono" pojavilo že ob nastanku smučarskih središč. Vse navedene zvrsti smučanja imajo nekaj opaznih skupnih značilnosti, seveda pa tudi vrsto manjših in večjih razlik, ki jih bomo poskusili podrobneje orisati. Skupne značilnosti Smuka se v vseh treh primerih odvija po neutrjeni, naravni in čim bolj nedotaknjeni snežni podlagi. Pri vseh oblikah imamo podobne težave z nedotaknjenostjo – to vsekakor najdemo v odročni divjini, mnogo terenov, tur oziroma smeri pa je zaradi bližine, zanimive konfigura- cije ali strmine in manjše relativne nevarnosti plazov občutno bolj obiskanih. Množičnost hitro uniči nedotaknjenost in od smučin razora- ne vesine so lahko le še senca tistih užitkov, ki smo jih odšli iskat v belino. Vsem trem opojnostim pa je skupna tudi glavna skupna nevarnost – nevarnost plazov. S tem so poveza- na nujna znanja akterjev o gibanju na plazovitih območjih ter veščine učinkovite in hitre uporabe osnovnih zaščitnih pripomočkov: plazovne žolne, sonde in lopate. Gorniški dejavnik Pri razlikah je umestno osvetliti osnovne nagibe in vrednote športnega udejstvovanja, ki je zelo različno. Pri smučanju brez omejitev so nesporno v ospredju gibalni užitki neomejenega smučanja, morebitni dodatni vzpon z vrha žičnice na greben ali sedlo pa le nujno zlo na poti do adrenalina. Nasprotno je turno smučanje, kjer je vzpon na vrh z lastnimi močmi osnovni element Freerider Jani Pogačar na Voglu Foto: Dejan Ogrinec ture, lahko osredotočeno na doži- tolažba. Manjši padci v globokem vljanje gorske narave in so smučarski pršiču so prej doživetje kot nadloga, užitki drugotnega pomena. Mešanje praviloma neusoden izid tudi pri gorniških in smučarskih motivacij- hudih padcih pa sam po sebi vodi skih dejavnikov je pri turnem smuča- v dvoje – v smučanje po vedno bolj nju pravzaprav povsem odvisno od strmem, zahtevnem terenu, kjer s posameznika in pogosto tudi od vre- skoki premagujemo zapore in pregra- menskih in snežnih razmer – smuči de, in hkrati v smučanje pri izrazito lahko izkoristimo kot pripomoček večji hitrosti. Variiranje hitrosti glede za udobnejši obisk zasneženih gora. na zvrst snežne podlage opazimo Alpinistično smučanje je z vidika tudi pri turnem in alpinističnem smu- gorništva bliže turnemu smučanju, čanju. Pri zadnjem je hitrost od vseh vendar je spust za smučarja pomemb- naštetih športnih zvrsti v povprečju nejši izziv od vzpona. najmanjša. Teren, sneg, padci, hitrost Oprema Naštete dejavnike vzemimo pod Očitne razlike seveda opazimo pri drobnogled hkrati, saj se vzroki, opremi. Večina sodobne turnosmu- posledice in značilnosti prepletajo. čarske opreme je danes primerna Za večino turnih smukov so značilni tudi za alpinistično smučanje, tereni, ki ob normalnih snežnih pri katerem lahko za težje smeri pogojih dopuščajo padce brez posle- potrebujemo dodatno alpinistično dic. Pri težjih turnih smukih, ki imajo opremo. Izrazito izstopa oprema izpostavljene odseke, lahko postane za smučanje brez omejitev, ki se je padec ali zdrs na trdi podlagi usoden. pravzaprav preporodilo s pojavom Pri stopnjevanju strmine in izposta- zelo širokih smuči. Te odlikuje vljenosti je za alpinistično smučanje neprimerljiva plovnost, zato nudijo značilno, da vsaka izguba ravnotežja povsem drugačno smučarsko izku- predstavlja resno nevarnost, mo- šnjo, kot jo doživljamo pri turnem ali rebitne padce je težko, pogosto pa alpinističnem smučanju. Ker se pri nemogoče zaustaviti. Težje smeri smučanju brez omejitev praviloma zato praviloma dočakajo obisk le v ne vzpenjamo, teža opreme ne dobrih snežnih razmerah, ko snežna igra ključne vloge, zaradi česar je podlaga ni trda. razširjena dodatna zaščitna oprema Vrsta snega igra ključno vlogo (plazovni ABS-nahrbtnik ali plazov- pri smučanju brez omejitev, kjer se na zračna blazina, ščitniki ramen, preprosto prelevimo v "lovce na komolcev, zapestij, "želva" za zaščito pršič", vse druge vrste snega, z izjemo hrbtenice ter integralna čelada) težja spomladanskega gnilca, pa so slaba od alpinistične. Snežne deske Pri predstavljeni primerjavi podob- nosti in razlik med alpinističnim in turnim smučanjem ter smučanjem brez omejitev na koncu omenimo še deskanje. Vse tri zvrsti po navadi obravnavamo posplošeno – dopu- ščamo tako drsenje na smučeh kot na snežni deski. Tehnika spusta pri tem seveda odstopa, a večina orisanih značilnosti ostane. Deskarje pogosto srečujemo na turnosmučarskih terenih, kjer so sicer obsojeni na napornejši vzpon z utiranjem gazi, a zato kasneje nagrajeni s spustom "brez omejitev". Verjetno bomo vse bolj srečevali tudi deskarje s split-boardom, 1 k i omogoča vzpon s kožami kot na turnih smučeh, na vrhu pa deskar obe polovici združi v enovito desko in lahkotno odpluje v dolino. 2 Pri alpinističnem smučanju, kjer večino vzpona največkrat opravimo na derezah, je vseeno, ali s seboj nosimo smuči ali desko, oba pripomočka sta zanimiva za spust. Prednost smuči se izkaže le na težjih vodoravnih prehodih, v vertikalnih ožinah pa je prednost na strani deske – a ne eno ne drugo ne predstavlja resničnega smučarskega oziroma deskarskega izziva. m 1 Deljiva snežna deska. 2 O spustu s tako desko lahko preberete v prispevku Mateja Tonejca Na dolgi poti, PV 9/2011, str. 53. |12| PLANINSKI VESTNIK | JANUAR 2012 Deskanje po Italijanski varianti Zimske smeri v Mangartu Foto: Marko Kern