<1 % mo-tra-sno, hko " j« itek iajo ka- neb) fra-/ljal veli-'mo-affl-broil in ruje , ka-olili-bož" cesi-roba neha rob« in čJo- »za ikai- 0rd« .evef jzicJ1 0lOC' (Zvo- li »e bla- bo?" rob« 1 na vli- jjo- tui' f* obi° h,®0 lika- ci S° the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. JEV. (No.) 231. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 27, 1930. LETNIK XXXIX. ITALIJANSKI ZUN. MINISTER IN SOVJETSKI KOMISAR ZA ZUNANJE ZADEVE SE SESTALA V MILANU. — SNUJE SE BLOK DRŽAV, KI SO SOVRAŽNE FRAN-CIJI, V KATEREM BI BILE GLAVNE ČINITELJICE ITALIJA, RUSIJA IN NEMČIJA. 1 ovda pel? nanj' 2VC ešn0' m^' no^: ot"11! ^ Rim, Italija. — Dasi si komunizem in fašizem stojita po Sv°jih principih v diametralen nasprotju, vendar se ka-da lahko oba pozabita te !v°.)e principe, ako gre za *'var, v kateri imata skupne in-pese. Ne druži samo ljube- *etl> ampak zmožno je tega "i sovraštvo. In sovraštvo |r°ti njih skupni sovražnici ranciji je pričelo družiti 'v biem dva ekstrema, komuni- in fašizem. ■ ^pričakovano sta se sestali v Milanu pretekli ponede-italijanski zunanji mini-er> Dino Grandi, in ruski ko-j^r za zunanje zadeve, Ma-Litvinov, ki je odpotoval r naravnost iz Genove, kjer disgustiran, kakor se je iz-2il, zapustil pripravljalno ii:|)i'ožitveno konferenco. O ^tanku in o tem, kar se je opravljalo na njem, vlada efc..stroga tajnost, vendar pa I Prozoren njega namen, nam-združiti vse dežele, katere ne strinjajo s Francijo in •t)eri° politiko, v blok, proti-.aHcosko zvezo. To domnevo °trjuje še dejstvo, da bo v ^tkem obiskal Italijo tudi j, ski zunanji minister, T. Ruš-Ker tudi Nemčija ni v polnih prijateljskih odnošajih rancijo, računajo, da se bo ti(lružila bloku tudi ta deže- ^ ta način bi obstojal ta ;otifrancoski blok poleg Ita-Rusije in Nemčije 'tg' — «1 in1 f / . _ se iz manjših, takozvanih re-^•jonističnih dežel, namreč Bolgarije, Ogrske, Av-1Je in Albanije in bi zveza Qšala kakih 300 milijonov ^ sicer misliti, da pomeni ta |( že odkrite sovražnosti, ■' omenjene dežele se na-Jfio v prevelikih finančnih w ah> pač pa je nje namen, IptfČi vpliv, ki ga ima Fran-a ^časno v Evropi in v Ligi to* i«1 V sii"0' m1 .of ;0p •°dov, in obenem pritisniti to1^0* da bo pristala na revile Mirovnih pogodb, kakor bo popustila pri itali-de sl(0-francoskem sporu gle-^°niorskega vprašanja. K SEKANO MOŠKO TRUPLO NAJDENO ti tO t,- in' 3 tf6 JP ^ ^ kovčeku, plavajočem reki, so našli moško 0 brez glave in nog, do-' ,daleč proč v neki hiši v York, N. Y. -ostudnemu ...katerem Na sled zločinu, raziskujejo zdaj POSREDOVALNICE ODIRAJO Privatne posredovalnice za delo zahtevale nesramno visoko pristojbino. — Stavka nogovičarjev. — Kanadska vlada za osemurno delo. —is Baltimore, Md. — Upravičeno ogorčenje je povzročilo med tukajšnjim prebivalstvom dejstvo, da privatne posredovalnice za delo zahtevajo pristojbino $62 za preskrbo zaposlitve, ki bo prinašala delavcu le $125 na mesec. In, kar PREDSEDNIK DOBIL DARILO Mesto Galveston je poslalo predsedniku Hooverju za Za- je najlepše so ta podjetja pre- hvaln. ^ dar51o> ^ se vidi na gornji sliki. Puran je izdelan skrbovala delo za svoje klijen-te pri javnih, ljudskih zgradbah in za to zahtevala tako nesramno pristojbino. Na pritisk meščanstva je posebna komisija izvršila preiskavo in prišla na sled škandaloznim razmeram. Tako je našla, da je osob-je neke kontraktne tvrdke, ki je imela v delu neko javno zgradbo, stalo v zvezi z neko privatno agencijo in je vse, ki so pri zgradbi prosili za delo, poslalo na tisto agencijo, s katero je nato delilo dobiček. Mestni svet je po teh odkritjih odredil, da morajo kontrak-torji za javna dela najemati svoje moči le po brezplačni mestni posredovalnici. Reading, Pa. — Pretekli teden je zastavkalo tukaj okrog 12,000 oseb, ki so bile zaposlene v pletilnicah za nogovice, kot protest proti občutnemu znižanju plače in pa, ker so se delodajalci upirali, da bi priznali njih unijo. Tudi okoliščine, v katerih so morali delavci opravljati svoje delo, so bile skrajno nezadovoljive. Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je pritisnila na to, da pri vsem javnem pomožnem delu upelje osemurni delovnik. Sicer protestirajo proti temu nekatera mesta in province, vendar je delavski minister ne-omahljiv pri svojih zahtevah. -o- PSI ZGRABILI ROPARJA Chicago, 111. —• Štirje mladi pobalini so prikorakali v ponedeljek zvečer v grocerijsko trgovino J. Sielski, 5317 Belmont Ave., držeč v vsaki roki po en revolver. Sielskemu in iz volne ter stoji na podstavku iz zlata, ki ima obliko ladje. Vse skupaj tehta 35 funtov. NEMCI OBSOJAJO POLJAKE Nemška poročila govore, da so Poljaki z orožjem odganjali Nemce od volišč. Breslava, Nemčija.— Iz Šle-zije, ki je bila pred vojno nemška pokrajina, in ki spada zdaj pod Poljsko, se čujejo težke pritožbe tamkajšnjih Nemcev nad teroriziranjem, ki da so ga Poljaki izvajali nad njimi ob času zadnjih volitev v poljski senat preteklo nedeljo. Kakor govore poročila, je bilo šest oseb ubitih v bojih, ki so se razvili med nemškim in poljskim prebivalstvom. Poljake obdolžujejo, da so zasedli volišča in z oboroženo silo odganjali nemške volilce. — Da prouči resnični položaj, je Liga narodov poslala svojega zastopnika v prizadeto ozemlje. -o- detektivi, da ga rafz-! njegovi ženi so ukazali dvig- ^e i?ttan našli n°£e' sPada" W tr»plu. V tem kovčegu, tud 80 našli n0ge' bi~ 1 bela srajca, zaznamo- \j Pralnice s št. 216, in Hočejo pralnico, ki je iz- '®biti ' če bi bil° m°8°če 'Hi nJ'e kake podatke o ■ ičaoi rjeni J'e bil močen mož in, kakor je bil i/ preiskava dognala, Pi>ed umorom zelo opit. niti roke kvišku in 3e umakniti v zadnjo sobo. Ko pa je eden banditov odprl vrata sobe, pri-drvita ven dva gospodarjeva psa in se vržeta banditu na vrat. Počim so drugi trije njegovi tovariši zbežali, je bil ta revež tako prestrašen, da se je umaknil v kot, izpustil orožje in začel klicati na pomoč. Sielski je poklical policijo, kateri je ropar izdal svoje ime kot Harry Schroeder, 1935 Wa- petek ne bo izšel. Prihodnja bansia Ave., star 15 let. O svo-! številka izide torej v soboto. PLESNA DVORANA BOMBARDIRANA Chicago, 111. — Več strahu kakor škode je povzročila bomba, ki je s strahovitim pokom eksplodirala preteklo nedeljo v plesni dvorani Paradise, 124 No. Crawford Ave. Dogodilo se je to neposredno pred otvoritvijo dvorane za pričetek javnega večernega plesa. V dvorani se je nahajalo z godbeniki vred okrog 40 oseb. Ranjen ni bil nihče in tudi škoda je malenkostna. Pritisk pa je bil tako silen, da je izven dvorane na drugih poslopjih pobil več šip. --o- NAROČNIKOM IN ČITATE-LJEM V VEDNOST Zaradi praznika Zahvalnega dne bo delo v naši tiskarni v četrtek počivalo in zato list v DIKTATORSKA ROKA GOVORI Mussolini je ukazal trgovcem znižati cene za 10 odstotkov. Rim, Italija. — Bržkone je ni vlade na svetu, ki bi dajala svojemu ljudstvu tako brezobzirno drzne ukrepe s tako samozavestjo, kakor jih daje Mussolinijeva diktatorska vlada. Kar skušajo vlade v drugih deželah doseči z nasveti in prigovarjanjem, stori fašistična vlada z enostavnim ukazom in — nobenega ugovora. Po nedavnem znižanju plač državnim nameščencem je storil zdaj Mussolini korak dalje. Da se nekoliko izenači to znižanje, je izdal ukaz trgovcem, da morajo cene vsemu svojemu blagu znižati za 10 odstotkov. Trgovci, mali in veliki, se bodo morali seveda pokoriti, ker drugače jih pač čaka kazen.Kar dela drugje konkurenca, stori v Italiji kazen. -o- KOLIKO STANE SENATOR- jih tovariših pa je dejal, jih ne pozna. dal Širite 4amer. slovencap stvo Washington, D. C. — Izvoljeni illinoiški senator, J. H. Lewis, je objavil svoje stroške, ki jih je imel pri svoji borbi za senatorski sedež. Po tem izkazu so ga stale primarne in glavne volitve skupno $24,309 49 centov. Od tega je potrošil za primarne volitve $14,617. po 18 letih končno za-sačeni Kansas City, Mo. — Skozi celih 18 let so v tukajšnji o-ikolici krožili ponarejeni zlatniki po $10 in vsa raziskava-nja detektivov, da bi ujeli ponarejevalce, so ostala brezuspešna. Zdaj pa je končno načelnik detektivske službe javil, da se nahajata dva moža v zaporu v St. Joseph, Mo., ki sta osumljena, da sta izdelovala ta ponarejeni denar. KRIŽEMSVETA — Juneau, Alaska. — Iz mesta White Horse se poroča, da so tamkaj našli v Liard reki razbito letalo kapitana E. J. Burkeja, katerega so pogrešali z njegovima dvema tovarišema vred že od 11. oktobra. — Hankow, Kitajska. — V mestu Hinganfu so rdeči ban-diti ubili dva italijanska duhovnika, misijonarja. Boje se, da je bil enako ubit tudi a-postolski prefekt, Soggiu. — Oslo, Norveška. — Slovesno je ta dežela pi'etekli torek proslavila petindvajsetlet-nico, odkar je zasedel prestol kralj Haakon VII. — Berlin, Nemčija. — Nemčiji se obljublja nova finančna diktatura po 48. členu ustave. Ako bo namreč kancler Brue-ning videl, da si ne bo mogel zasigurati večine v parlamentu, ki se bo sestal 3. decembra, za svoj finančni program, namerava poseči po tem sredstvu. — Pariz, Francija. — Po zaključku britanske imperijal-ne konference v Londonu je prispel semkaj na obisk1 kanadski ministerski predsednik Bennett. V torek ga je sprejel francoski min. .preds. TardJeu. -o- IZ DOLGOČASJA PO MOŽU IZVRŠILA SAMOUMOR New York, N. Y. — Mrs. Spartaco Pistori je morala živeti ločeno od svojega moža. On je namreč zaposlen v Chi-cagi pri operi kot pevec, ona pa je morala ostati v New Yorku, kjer je imela svoje delo. Ta ločitev jo je prignala v tak obup, da si je vzela življenje. Najprej se je skušala obesiti, a se ji ni posrečilo, nato pa se je zastrupila s plinom. Odprla je plin v kuhinji in se vlegla na tla, kjer je umrla. NAZNANILO! Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. 4. Zajedavci. 5. Mati. 6. Življenje svetnikov, 7. zvezek. Cena za vseh 6 knjig skupaj ie s poštnino vred: . $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi. naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, , Chicago, 111. Iz Jugoslavije« ZOPET POŠKODOVAN JUGOSLOVANSKI PARNIK.— JUNAŠTVO SLOVENSKEGA MLADENIČA. — ŽRTVE ALKOHOLA. — SMRTNA KOSA. _ RAZNO. Juvoslovanski parnik "Naprej" poškodovan Dubrovnik, 8. nov. — Ko je jugoslovanski parnik 'Naprej', ki ima nosilnosti 24,000 ton, vozil iz marsejske luke, je naenkrat zavozil vanj neki italijanski parnik, ki pa ima komaj 14,000 ton. Parnik Naprej je dobil poškodbe in so ga morali zapeljati v dok, da ga popravijo. --o- Junaški slovenski mornar Iz Splita poročajo o junaštvu slovenskega mornarja, ki služi v vojni mornarici, Alojzija Završnika iz Ljubljane, da I je s svojo krvjo rešil življenje I na smrt bolnemu Hrvatu. V sanatoriju v Splitu je ležal na smrt bolan Hrvat. Po težki operaciji in veliki izgubi krvi, ni bilo pričakovati drugega kakor smrt. Zdravnik je izjr.vil, da edino kri rdvavega človeka bi ga še mogoče rešila. Takoj so domači podvzeli vse, da najdejo primernega zdravega človeka. Ko je to slišal mladi mornar Alojzij Završ-nik, se je takoj ponudil zdravnikom in ti so takoj izvršili o-peracijo in mladenič je dal liter svoje mlade krvi ter s tem rešil življenje že umirajočemu bolniku. Ko-so ga hoteli za ta čin obdarovati, je junaški slovenski mornar s ponosom odgovoril, da nič ne rabi in nič ne zahteva, ker je dal z veseljem potrebno količino svoje krvi, da je rešil bratu Hrvatu življenje. Zdravniki so se divi-li požrtvovalnemu mladeniču, ki je daleč od svojega rojstnega kraja dal svojo kri, da je rešil življenje nepoznanca. -o- Pretep delavcev na Bledu Nesrečno navado imajo naši ljudje, ko komaj čutijo denar pod palcem, se že spravijo nad pijačo. Tudi na Bledu ni med delavstvom boljše. Ko je tvrd-ka Slavec v soboto, 1. novembra, izplačala delavce, so jo ti takoj mahnili v bližnje gostilne. V neki gostilni so tolike časa sedeli, da so se zarad; klobukov stepli in se nevarne porezali z noži. Najbolj sta jc izkupila brata France in Lojze D., ko sta hotela rešiti svojega napadenega tovariša. -o-- Demon alkohol Od Sv. Andreja pri Škofj: Loki poročajo o samomoru, ki je tudi žrtev alkohola. — Kc je šel posestnik Anton Oblak iz Sv. Andreja po poslu v bližnji gozd, je ob poti nenadoma opazil popolnoma neznanega človeka v najlepši moški dobi. ki je nervozno in obupno skakal sem in tje. Oblak je mislil, da morda mož ni pri pravi pameti. Naenkrat se pa neznanec zgrudi na tla prav zraven Oblaka. Temu je precej zadišalo po lizolu in takoj je ve-d«1, da se je mlad mož zastru pil. Seveda je bila sedaj vsaka pomoč zaman. Pri neznancu so dobili pismo, naslovljeno na Jero P. v Kovarju pri Križah. V pismu se obupanec poslavlja od svoje matere in znancev, in jih prosi, naj mu to o-prostijo, ker ni imel druge pomoči, alkohol ga je imel že preveč v oblasti. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Josipi-na Rosslerjeva, vdova. — V Črni pri Ljubljani je umrl Iv. Remžgar, posestnik. — V Mariboru je umrl Frank Kok, gostilničar. — V Škofj i Loki je umrl Julij Hulders, po rodu Holandec. — V celjski bolnici je umrl Ivan Škrinjar iz 2ič pri Konjicah, star 51 let. -o- Napad 211etni zidar Viktor Prikla-vec, ki stanuje v Streliški ulici v Ljubljani, se je vračal čez Kedeljfivo domov. Nenadoma sta navalila nanj dva neznanca in ga nabila, da je bil ves črn. Komaj se je zavlekel v neko šupo na Vodmatu, kjer so ga našli ljudje in spravili v bolnico. -o- Poškodba Desetletni France Habinc, doma iz Gorenje vasi, je sel iz Čateva od maše proti domu. Pridružil se mu je neki souče-nec ter iz hudobije vrgel proti njegovi glavi kol, ki je Fran-cku predrl uho. -o- Kako se narava igra Iz Kranjske gore pišejo: Po planinah in ravninah je sneg in vse izgleda, da smo v pravi zimi. Med tem pa opazimo na vrtu Franca Lavtižarja v Podkorenu, kako se jablana postavlja z bujnim cvetjem. -o- Krovec se ponesrečil Pri popravljanju Lubenško-ve strehe v Košakih na Štajerskem je padel raz streho krovec Anton Kocbek. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom in nekaj reber. -o- Novi ravnatelj mariborske bolnice Za novega ravnatelja splošne bolnice v Mariboru je bil imenovan Dr. Fric Vrečko, vpokojeni zdravstveni polkovnik. -o- Napad na župnišče V Tunišu v Slov. Krajini so nekateri mladi razgrajači napadli župnišče okrog 1. popol-noči. Metali s v okna kamenje in tudi streljali. Baje je to čin maščevanja. i -o- Nenavaden vzrok smrti 631etna poljska delavka iz Janževe gore, Marija Ravnak, se je pri pobiranju kostanja ranila z igličasto kostanjevo lupino v desno nogo in je morala iskati zdravniške pomoči, ki ji pa ni pomagala, am-jpak je po dveh dneh trpljenja j podlegla. Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 27. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891, lzba]a vsak dan razun nedelj, pone-teljkov ia dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 £* celo leto Za pol leta . Za četrt leta ________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ------$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta-----1-75 Subscription: For one year ---------------- For half a year--------- For three months _____$5.00 _2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year--------------$6.00 For half a year--------3.0U For three months---------------l./a POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. _______ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list _> zadnjo števdko v tednu le čas do četrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _______----- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ office at ca je, da ga po nekod naravnost zametujejo. Stariši doma vmešavajo popačeno angleščino med slovenščino. Kadar pa hočeio spregovoriti angleško, pa umešavajo nemško in slovensko. To zadnje jim ne zamerim. Prvo .pa zelp. Med slovenščino bi jim prav nič ne bilo treba umešavati angleških spačenih besedi. Tako lahko bi rekli "hiša", mesto da bi rekli "haus". Tudi nič več ne stane reči "tovarna", kakor če rečem "šapa". V tem se strinjam s P. Alexandrom. S tem pa, ko pravi P. Alexander, da je tukaj rojenim Amerika le mačeha, se prav nič ne strinjam, in protestiram proti takim nazirom. Tukaj rojeni državljani, pa naj bodo Slovenci, ali Nemci, ali Poljaki, imajo iste pravice in iste prilike kakor vsak drugi. Kdor je tukaj rojen, ima tukaj svojo domovino, in kdor pravi, da je nima, je slab in nezvest sin svoje matere domovine. Prav tako je Amerika, ta naša širna mogočna Amerika, naša domovina, kakor je Slovenija Vaša. Father, Vaša domovina je krasna. Videl sem jo in jo imam rad ter jo spoštujem, ker mi je dala dobre starše. Toda bolj kot krasno, pesniško Slovenijo, pa čislam Ameriko, veliko in mogočno mojo domovino, ter prosim Boga, naj jo blagoslovi ter da njenim voditeljem prave pameti, tako, da bodo prišli vsi njeni otroci do zadostnega kruha, ki ga nam naša domovina rodi v izobilju, pa ga politikarji in brezsrčni prekupovavci držijo od ust lačnih! Dr Amerika je naša prava domovina, prava mati. Priznavam, da je Vam in drugim mačeha, TODA NAM JE MATI IN OSTANE MATI! J- J- °man- Vsi pritrdimo. Rev. Aleksander Urankar: Še enkrat: Stoprocentna kri Tiskarski škrat je hudoben škrat, kolikokrat čepi za čr-kostavcem in mu zmeša tipke, da narobe potipka; ko gre časopis v svet,'je ogenj v strehi. Brat tiskarskemu škratu je govorniški škrat (Lapsus linguae, ga je imenoval Latinec). ludi ta se tolikokrat ukrade govorniku na jezik, in neredkokrat ustreli kozla, ki ga govornik leto in dan obžaluje. Tretjega brata ima tiskarski škrat v "peresniškem" škratu. Latinec mu je rekel "lapsus calami". Tudi ta škrat je škratelj prve vrste Kjer more, nagaja in spravlja pisca v zadrego. Vsi ti trije škrati računajo na lahkomiselnost svoje žrtve, ki v naglici ne opazi, da je narobe povedala, kar je mislila povedati prav in korektno. v Ta tretji škrat je tudi meni zadnji teden poškilil cez ramo, ko sem pisal uvodnik "Stoprocentna kri". Videl je škrat, da sem pisal v naglici in gorečnosti za svoj jezik in svojo slovensko domovino in mislil si je: "Sedaj ga imam." Še zavedel se nisem dobro, že je bilo več stavkov na papirju napisanih — narobe. Nehote in nevede sem skočil čez plot v tuje žito in zelje in načel sosedovo njivo, ki sem jo smatral za našo njivo. Pq-vdarjal sem, da je slovenski jezik materin jezik naših "slovenskih" Amerikancev, rotil sem, da ostanimo zvesti slovenski domovini in v tej gorečnosti za zvestobo slovenskim svetinjam v ogorčenju nad pretiranim omalovaževanjem teh naših svetinj od strani ameriške mladine, sem zašel na stranpot in sem trdil, da ameriški mladini tudi ameriško rojstvo ne da pravice, da bi Ameriko imenoval svojo mater. Slovenski rod in ameriško rojstvo mi je bilo v trenutku eno, napačna postavka je rodila napačni sklep: Amerika tudi ameriško rojenim ni drugega kot mačeha. Narobe. Zemlja, v kateri sem bil rojen, mi edina more pisati rojstni list. V domovini za morjem dobiš domovinski list v oni občini, kamor je oče pristojen, ne kjer si rojen. (Rojen sem bil Štajerc, po očetovem domovinskem listu sem Kranjec.) Toda to je ozkosrčna postava. Povsod velja: Nemec .sem, če sem bil rojen v Nemčiji, Slovenec sem, če sem bil rojen v Sloveniji, in Amerikanec je, kdor je bil rojen v Ameriki. Dežela, ki mu je rojstno pesem pela, mu je mati. In krivica je, če jo naziva z bolj trdo besedo mačeha. Naj mu bo rod slovenski, naj mu bo materin jezik slovenski, naj mu bo oče Slovenec z dušo in telesom, sam je Amerikanec, ker je bil rojen v Ameriki, in njegova dolžnost je, da tej ameriški domovini prisega zvestobo, ljubezen in udanost. V toliko popravljam. Takoj, ko je šel članek v javnost* sem vedel, da sem zašel. Menil sem, da bo šlo mimo vseh in se nihče še zmenil ne bo za mojo napako. Toda ujel me je odličen čuvar slovenskih in ameriških pravic, Rev. J. J. Oman, in moram pred njegov sodni stol. Njegova obtožba se glasi: Cleveland (Newburgh). O. Protestiram! Pa še protestiram! Pravite na koga? Na uvodni članek Rev. P. Alexandra, štev. 227. A. S. Father ima prav, ko se poganja za lepi naš slovenski jezik. Resni- Velja Toda, trdim ponovno, kljub ameriškemu rojstvu ostane vsak Amerikanec nemških staršev nemškega rodu, materin jezik mu je nemški jezik in dolžan je spoštovati domovino svojih staršev. Italijanskega rodu ostane Amerikanec italijanskih staršev, poljskega rodu ostane Amerikanec poljskih staršev, in irskega rodu ostane Amerikanec irskih staršev. Tako ostane Amerikanec slovenskih staršev slovenskega rodu, slovenski jezik mu je materin jezik. In dolžan je, da spoštuje jezik, domovino in šege svojih roditeljev kot svetinje. Druge narodnosti delajo tako, zakaj bi še naša mladine ne pokazala več spoštovanja do tujerodne tradicije. Ameriške zgodovine ni delal samo narod, ki je bil rojen na ameriški zemlji. Ta zemlja je popila premnogo junaške krvi, ki je bila doma iz Irske, Nemške, Francoske in Poljske. Samo zgodovino ameriško odprimo in obstojmo ob imenih kakor so Pulaski, Kosciuszko, De Kalb, Stark, O'Brien, Lafayette, Rochambeau in dr. Pol-no jih je. Zapišem še enkrat, kar je bila tendenca mojega zadnjega uvodnika: Stoprocentna kri naših mladih, ki zavračaš, kar je prišlo izza morja, od čevljev preko klobuka in obleke do naše evropske duhovnosti, ponižaj se. Več so doslej storili za Ameriko tvoji borni starši in predniki, kakor si ti, mladina slovenska! Starši so ti postlali ameriško postelj in starši so ti kupili s svojimi žulji in z grenkimi potnimi kapljami to tvojo lepo ameriško domovino. Niso ji ravno dali junaških mož, tudi niso prelili mnogo svoje krvi zanjo. Prispevali pa so k zgradbi Amerike in prispevajo še danes. Zato tudi njim besedo priznanja in spoštovanja. ----- —T vedno se še dobi kdo, ki še ni v nobenem društvu ali pa, da potrebuje še kako društvo. — Zlasti pa agitirajmo za našo mladino. Mladina župnije sv. Štefana bi morala biti vsa v naši družbi. Precej je že mladine v družbi, a moramo je dobiti še več. Zato apeliram zlasti na mlade člane (ice), da naj agitirajo med svojimi mladimi tovariši(cami) in jih naj navajajo v našo družbo, ki je najbogatejšo katoliško društvo v Chicagi, a obenem najceneje z ozirom na plačevanje prispevkov. Obenem ste vabljeni vsi člani (ice) na prihodnjo redno mesečno sejo, ki bo glavna letna seja. Na tej seji bote culi, kako smo napredovali skozi leto. Pridite vsi! Pozdrav na vse članstvo SI. podp. družbe sv. Mohorja in na svidenje na družbeni zabavi 29. novembra zvečer. Leo Mladič, predsednik. -o--- •NAZNANILO ČLANSTVU | seboj prinesite, ker vanr bodo SLOV. PODP. DR. SV. MO- ' obenem služile kot vstopnice i HORJA Chicago, 111. Ker je bilo meseca oktobra na redni mesečni seji sklenjeno, da družba sv. Mohorja rte priredi običajne letne veselice na Silvestrov večer vsled slabih delavskih razmer, zato se za letos opusti veselica, pač pa ima družba sv. Mohorja svojo družbeno zabavo v soboto, dne 29. novembra zvečer v spodnji šolski dvorani. To je samo za člane in članice. Članstvo bo za to zabavo prejelo poštne dopisnice, s katerimi bo vsak član(ica) natančno obveščen-(a) o zabavi. Te dopisnice prinesite seboj, ker te dopisnice bodo obenem tudi vstopnice. Pokazali jih bote pri vratih in bodo služile kot vstopnice. Ne pozabite tega in dopisnice, ki jih bote prejeli, shranite in jih Odbor se pridno pripravlja, da bo vsega dovolj. Noetova kapljica je izvrstna, ravno tako bo izvrsten tudi prigrizek, katerega ima v oskrbi dobro-poznana naša sestra Mrs. M. Sagadin. Mi-. Foys je pa Specialist za srbeče pete. Tako bo vse O. K. Pridite vsi. Vsak član(ica) plača $1.00 v ta namen v društveno blagajno in to na prihodnji seji. Tako je bilo sklenjeno na sep-temberski seji. Na veselici pa bo vse prosto razen smodk. Tako se bomo zopet enkrat poveselili kot bratje in sestre Družbe sv. Mohorja. V sedanjih časih še bolj potrebujemo razvedrila. Nadalje prosim vse člane-(ice), da pridobimo kaj novih članov (ic) v našo družbo sv. Mohorja. Res so slabi časi, a ZA ČLANE -DRUŠTVA NAJ-SV. IMENA So. Chicago, 111. Člani društva Najsv. Imena, kateri ste bili na zadnji seji, že veste, kaj se je sklenilo. Ker je pa veliko članov, ki niso bili na zadnji seji, zato je potrebno, da kolikor jim je pač mogoče, upoštevajo te vrstice. Tukaj se gre za dobrodelne namene in za domače farane. Vsi člani ste namreč prošeni, da pridete v ponedeljek, 1. decembra, v cerkveno dvorano na kratek razgovor. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da društvo priredi v nedeljo, dne 7. decembra, Bunco party v korist naše slovenske šolske mladine, kateri smo rekli, da napravimo nekoliko božičnega veselja zadnjo nedeljo pred božičem. S tem, kar se bo napravilo dobička na Bunco party, se potem kupi kaj za otroke in se jim bo razdelilo omenjeno nedeljo v dvorani. To bo kakor nekak Miklavžev večer. Zato ste prošeni vsi člani društva Najsv. Imena, da pridete v ponedeljek, 1. dec., v cerkveno dvorano. Vsak naj, če le more, kaj primernega prinese, kar se bo porabilo kot "prajz" za Bunco party. Žene' in matere ste prošene, da svoje može in sinove opozorite, da pridejo in če le morejo, kaj' i prinesejo, ker naša blagajna je prazna, zato delamo le z zaupanjem na dobra srca. Več boste izvedeli v ponedeljek, 1. decembra, v cerkveni dvorani. Pridite vsi člani društva Najsv. Imena. Na svidenje! Član. KAKO JE BILO NA ŽEGNA-NJU V SO. CHICAGI So. Chicago, III. Marsikomu, ki bo bral te vr ste, se bo že od začetka čudno zdelo, kakšno žegnanje je ne ki bilo v So. Chicagi, kjer ima- jo sv. Jurija za cerkvenega patrona. Da ne boste preveč ugibali posebno tisti, ki nimate mogoče nobene pratike doma, vam povem, da smo cerkveni pevci v resnici obhajali svoje žegnanje. Kdor ima kakšen koledar, lahko vidi tam, da je na 22. novembra vsako leto god sv. Cecilije. Žegnanje se pa navadno praznuje vselej prvo nedeljo po prazniku, kaj ne?! Vidite torej. Sv. Cecilija sicer ni patrona naše fare, pač pa je ona patrona cerkvenega petja in cerkvenih pevcev sploh. Zato pevci, kjer le količkaj držijo na svoje petje, prav dobro poznajo to svetnico in jo imajo nekoliko bolj v časti kot druge svetnice in svetnike. Sicer ni nikjer zapisano, da bi bila kedaj muzi-cirala, še manj pa, da bi igrala na orgije, ker pred toliko stoletji, ko je na svetu živela, še orgelj niso poznali. Vendar jo je sv. Cerkev postavila za patrono cerkvenega petja. — Ker pa southchicaški pevci nočejo biti ravno zadnji na svetu, posebno ne tedaj, če se je treba kaj na zunaj postaviti, smo si za ta dan preskrbeli slovesno peto sv. mašo, kakor vsako leto. Letos smo se še postavili s tem, da je najmlajša cerkvena pevka, hčerka našega organista Mr. J. Smrekar-ja, krasno zapela jako lepo "Ave Maria". Marsikateri ji je zavidal za lepi in čisti glas, ki ga ima. Vsak pa, kdor količkaj pozna petje, je moral to pohvaliti. Seveda nekaterim menda ni ta "Ave Maria" ugajala, češ, da je bclj za "šov" kot pa za cerkev. Takim naj bo povedano, da najbrže še niso bili daleč po svetu. Vse je za cerkev, kar je cerkvenega, in če marsikje še kaj več prenesejo, zakaj bi mi ne prenesli tudi kaj ? Koliko se v Ameriki poje, ki ni cerkveno, pa se vendar poje in se nikdo ne spodtika. Poznam mašo, ki jo poj o malo ne po vsej Ameriki. Ko sem jo poslal nekemu or-ganistu v stari kraj, da mu pokažem, kaj tukaj pojemo, mi je dotični odpisal, da ta maša ni vredna božje službe in ne da bi se izvajala v cerkvi. Tudi mi je povedal, da je za 'šov' bolj primerna. Na našem cerkvenem koru se ta maša že poje prav gotovo blizu 20 let, pa ni nihče nič kikal. Mislim, da tudi Ave Maria, ki se je pela v nedeljo, ni nikogar pohujša-la. Težko je pa seveda vsem ustreči in pravijo, da še Bog ne more. No, pa pustimo to in se oglejmo nekoliko po naših pevcih. — Lepo je petje, kdor ga pozna. Lepo je, da se zapoje, samo škoda je, da jih je tako malo, ki se za to zanimajo. Posebno pri nas v naši naselbini bi pri približno sto družinah vendarle bilo lahko nekoliko več pevcev. Včasih, vem, je bilo navdušenje petje, sedaj pa vse propada. Peščica nas je še, ki se trudimo, in nekateri pravijo, čas zapravljamo za prazen nic, kar pa ni res. Ako kdo petje razume, nikdar ne bo rekel, da je petje prazen nič. To lahko reče samo tak, ki ne ve kaj govori. Zato pevci, kolikor nas je, le tesno skupaj in držite se. Prihajajte redno na vaje in prosim vas v imenu našega pevovodja in organista, nekoliko bolj o pravem času. Ne priti na vajo šele takrat, ko je čas iti domov. Vidite, da s tem drugim pokažite vse veselje in navdušenje. Pridite vsi pravočasno, saj ni tako težko. Na svidenje v petek, 28. nov. Novinar. NAŠA NOVEMBERSKA KRONIKA , Chicago, IH. November je šel tiho mimo nas. Samo 4. novembra je bilo malo več dirindaja, ki se Je razblinil v volivno zmago odkritih "mokrih" in "žejnih"; hinavsko mokri republikanci so pa na večer ravno tako zalivali svojo zgubo kakor demokrati svojo zmago. Suša v vrlu, suša v mošnji suša v žitu, suša v košnji, suha suša vsepovsod, suh je delavec, gospod. V hišo smuknila je strela, v skrinjo strela je zadela. Bog pomagaj, Šent Florija«. zlij nad nami ocean! Ognjegasci, policisti, svečeniki, antikristi, — vse na slonu prihiti, da nam ogenj pogasi. _ J Slon še več je ognja strosil-gazolin je tepec nosil; narod mu je brco dal, v časni pokoj ga poslal. Osel novo pesem riga-, z uhlji zadovoljno miga. Striček Sam se mu smeji-Hiša pa gori, gori ... . | Ko bi Salamon še pisal, .p to-le bi modrost zapisal: ^ Naj Florijan gre v WasM1'' ton, ne pa osel ali slon. J Na vernih duš smo se Ch1^ žani spominjali svojih rajn0. Najlepše se mi je zdelo pj1 bredih na večer vernih dus, ^ je chicaško ljudstvo ^ molilo za pokoj svojih raj*1 v deloval1 duhovnikov, ki so župniji sv. Štefana. Po -- , letih se še vedno sporni predvsem pokojnega Soj ar j a in darujejo ki j 'vi doli?!1 hovne rože svetih maš. mu spomin in čast ljudstvu^ ohranja spomin na duhovn tudi po smrti. e Tretji red sv. Frančiška • za je zavzel za dobrodelno Pod vodstvo"1 so jo med farani. novega voditelja P. Hugona^ si začrtali poleg drugih nic še smernico Elizabe konferenc. Članice in član1 (Dalje na 3. strani.) ^ Čehov: KOMISIJA 'mi pridelki D. G. Ošejnikova", in se takoj brez posebnih pogajanj lotili pregledovanja. Nadzornik se razburi, pusti stegno in škili v cenik Asnum-la & Co. Trgovinski referent Malo provincijsko mestece, katerega bi po mnenju nadzornika mestne kaznilnice niti pod teleskopom ne opazil na karti, je obsijalo popoldansko solnce. Vsepovsod je vladala tišina in mir. Od mestne posvetovalnice so počasi premika proti trgu zdravstvena komisija, katere člani so: mestni zdravnik, policijski nadzornik, dva zastopnika mestnega sveta in neki trgovinski referent. Za njimi ponižno stopajo mestni stražniki. Pot te komisije je kakor pot v pekel, posuta z dobrimi sklepi in velikopoteznimi načrti. Člani komisije gredo, mahajo z rokami, se menijo med seboj o nečistosti, smradu, o stvareh, ki jih je treba ustvariti, da se vse to odstrani, in podobnih zadevah. Razgovori so tako pametni, da policijskega nadzornika, ki koraka spredaj, naen- krat prevzame navdušenje: obrne se k družbi in hiti izjavljati: "Glejte, gospodje, takole bi se morali mi večkrat sestajati in razmotrivati. Prijetno je. Človek čuti družbo, sicer ne poznamo drugega kot prepir "No, da," pravi zdravnik, porine roko v prpdal za ajdo- ko opazuje lepo zložene kupe kazanskega mila, "kakšen babilonski stolp si zgradil iz samega mila! E, e, e . . . Kaj pa je to? Poglejte, gospodje: Damjan Gavrilovič si predrzne rezati milo in kruh z istim nožem!" "To še ne bo povzročilo ko- Pri kom naj začnemo?" se ( obrne trgovinski referent kjlere, Anikita Nikolič!" je mir zdravniku, kakor rabelj, ki si 110 odvrnil gospodar izbira žrtev. "Ali ne bi začeli Anikita Nikolajič, z Ošejniko-vo prodajalno? On je prvič lopov . . . drugič pa je zadnji čas, da ga primemo. Zadnjič so mi prinesli od njega ajdovo kašo, a v njej — oprostite, gospoda — podganine odpadke. Žena še jesti ni hotela." "No, saj je vseeno! Pa začnimo z Ošejnikovcm!" je pritrdil brezbrižno zdravnik. Člani komisije so zavili v "trgovino s čajem, sladkorjem, kavo in drugimi prekomorski- "Je že res, ampak grdo je vseeno. Tudi jaz kupujem kruh pri tebi." "Za boljše odjemalce imam poseben nož; le pomirite se! Kaj pa vi? . . ." Policijski nadzornik škili s svojimi kratkovidnimi očmi v stegno, dolgo praska po njem z nohtom, ga poduha, pogladi z roko in vpraša: "Pa ja ni stegno zavdano s strihninom ? " "Kaj govorite . . . Prosim vas , . . Kako bi si upal! . . ." vo kašo in naenkrat občuti v njej nekaj toplega, mehkega, svilnatega. Pogleda pobližje in lice se nasmeje. "Muc, muc . . ., majhne mu-cike!" jeclja. "V kaši sedijo, se mrgodijo in igrajo. Damjan Gavrilovič, ali bi mi mogli poslati erfega mucka?" "Lahko, lahko. Toda prosim, gospoda, da si ogledate zakuske . . . Evo, tu je slanik, pel oči in otipal steklenico ter jo postavil na mizo. "Piti in vrhu tega še nate-šče . . ." je pritajeno protestiral policijski nadzornik in si neodločeno gladil tilnik. "No, če je samo ena . . . Samo hitro, Damjan Gavrilič, nam ne preostaja mnogo časa za tvoje žganje." Za četrt ure gredo zdravniki, brisoč si usta in z zobotrebci čistoč zobe, k trgovcu Golo-rybenkovu. K sreči tam ne morejo naprej . . . Pet fantov, rdečih, znojnih lic vali iz tr- sir . . . jesetri. Izvolite ogleda- govine sod z oljem. ti. Jesetre sem dobil šele v če trtek. Najboljši . . . Mirko, kje imaš nožič?" "Ravnokar sem hotel tudi sam malo prigrizniti," je kakor sam zase rekel Damjan Gavrilič. "Tamle nekje je stala preje steklenica, ne bi škodilo, če bi pred jesetri malo srknili, potem imajo vse drugi tek. Miško, skoči po steklenico!" Miško je sklonil glavo, na- Drži na desno . . . primi za rob . . . vleči, vleči sapramiš... Podloži opeko! Za vraga. Odstopite, vaše blagorodje, da vam ne pade na noge . . ." Sod je obtičal med vrati in se ni premaknil. Fantje so polegli okrog njega in se upirali na vso moč, glasno aopli in psovali, da se je razlegalo po trgu. Po dolgem napenjanju, ko se je ozračje radi dolgega pre- napetega sopenja že zelo pokvarilo, se je sod končno le premaknil, a — Bog vedi zakaj — takoj nato zopet obtičal med vrati. "Pfuj," je pljunil nadzornik. "Pojmo k Šibukinu. Ti vragi se bodo napenjali do večera." Šibukinova prodajalna je bila ob njihovemu prihodu zaprta. "Pa saj je bila prej vendar odprta!" so se čudili člani komisije in se spogledovali. "Ko smo šli k Ošejnikovu, je stal Šibukin na vratih in pral čaj-nik iz medenine. Kje je?" so se obrnili k prosjaku, ki je stal nasproti zaprte trgovine. "Dajte miloščino . . . Zaradi Kristusa . . . slepemu revežu, ubogemu Lazaru, kar vaša milost gospodje dobrotniki — reditelji . . ." Zdravniki so se branili z rokami in razen'Pij unina, zastopnika mestnega sveta, šli vsi mimo njega. On je dal revežu kopejko in se je nato — kakor bi se nečesa zbal, 1 križal ter stekel, da bi d° ostale. Po dveh urah napornega la se komisija vrača. 1 zdravnika je utrjen, saj Je ^ dobljen s težkim delom- ' bila brezuspešna njihova ^ eden izmed mestnih kov zmagovalno nosi v t e košarico gnilih jabolk. "Sedaj po tem — ne^pilč-nem naporu, bi ne bilo IU no, če bi si ga nekoliko 1 jfl ščili," predlaga nadZ°r" gleda izpod čela na Renska klet z vinom m gC njem. "Dobro bi bilo nekoliko okrepčali-" "H«n - no ^ škodl1 pojdimo, če to želite " v člani komisije klet, posodejo okrog mize in stisnejo kolena. iP zornik — -jgJ^ „ kmalu se poj* mizi. << 'Škoda, da bi prigriznili-" P^ (Dalje na 3. bh* Četrtek, 27. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Strari S ^ . -t v"' ifl ZAHVALNI DAN Zadnji četrtek novembra je Thanksgiving Day, Dan Zahvale. To je ameriški praznik, ki odgovarja proslavljanju žetve drugod. Prvi Thanksgiv-"ig je bil zahvalni dan, ki so ga praznovali Pilgrimci 1. 1621, da proslavljajo prvo žetev po težkem prvem letu v Novem svetu. Isto proslavo so Potomci ponavljali v naslednjih letih in tako se je razširil običaj praznovanja zahvalnega dne. Od 1. 1863 Predsednik Združenih Držav vsako leto tekom proglasa označuje zadnji četrtek novembra kot Dan zahvale. Zelenjava, ki so jo Pilgrimci sadili v svojih vrtovih, zlasti buče in krompir, je še vedno ostala v zvezi s pojedino Zahvalnega dne. In ker so Pil-Srimei ubili divje purane za svojo pojedino, je puran ostal značilna jed. Ravno tako "cranberry sauce". Seveda mi ne jemo več divjih puranov, ki so zdavnaj izginili, ampak puran se redi v, velikih količinah v raznih državah, zlasti v Te-xasu. Mestece Curro blizu me-hikanske meje je lani izvozilo več kot 500 vagonov puranov za pojedine v Zahvalnem dnevu. Vsi Amerikanci — brez razlike veroizpovedanja, praznujejo dandanes Zahvalni dan. Postal je praznik, ko se družina zopet zbere okoli domačega ognjišča. Kjerkoli živijo A-merikanci daleč po svetu, se tega dne zberejo za tradicionalno pojedino. Zato je Thanksgiving eden izmed najbolj značilnih ameriških praznikov. bodo pokazali, da število manjših farm še vedno prevladuje. L. 1920 je 83.5% izmed vseh ameriških farm obstojalo iz skupin od 50 do 174 akrov. Le 4.5% je imelo manj kot 10 akrov in samo.l odstotek je predstavljal veleposestva od več kot ,1000 akrov. Podatki o tujerodnih far- IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) bodo zavezali,, da bo njihov red vodivni motor dejanske krščanske ljubezni v naselbini. Take karitativne akcije nam je bilo >že zdavnaj treba. Naj angleški narod skrbi za marjih in farmah, od njih ob-,gvoje uboge> mi bomo pa za svoje. To akcijo Tretjega reda vsi verni Chicažani iz dna srca delanih, niso še bili ob j avl je-1 ni. L. 1920 je bilo 471,585 tujerodnih farmarjev, ki so obdelovali 111,172,000 akrov zem-, lje. -o- • nobene pri_ Mrs. Gradišar z Mr. Tomaži- j reditve> nobenega kluba ne Vsem: srečo društva, prava Avstralija. Go- šaj . . . pojdi k meni na dom in reci Mariji Vasiljevni, naj se ne jezi. Stopim za hip ... k Pljuninu spat. Razumeš? Spat — v objem morfija. Sprechen Sie deutsch, Ivan Andrejič?" In nadzornik je povzdignil oči proti nebu, žalostno poki-mal z glavo, razprostrl roke in nato vzdihnil: "Tako je vse naše življenje." . UIIJ-I. — nom iz La Salle. in zdravja! V mesecu januarju so sledeča društva najela dvorano pri sv. Štefanu: 3. januarja društvo sv. Štefana spodnjo dvorano; 4. januarja dram. klub i zgornjo in spodnjo dvorano za i Igro in ples. 11. januar je začasno rezerviran za pevsko spoda, točite! Doktor, jabol- Brooklyn, N. Y VABILO na plesno veselico s petjem, katero priredi slov. pevsko in dram. društvo "Domovina" v Greater New Yorku v soboto, dne 29. novembra 1930 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Slovenian American Auditorium na 253 Irving Avenue, rijo in vadijo za skupni nastop |v društvo. 18. januarja ima dru- v mesecu januarju. Telovadni ,štvo sv; Ane zabavov SPodnji ije okužena! ko! Prav za vas sem ga očistil." ',Vaše blagorodje, kaj zapovedujete narediti s košarico?" vprašuje stražnik nadzornika, ko zapuščajo klet. "Ko-košarico? Katero košarico? . . . Aha, že razumem. Uniči jo obenem z jabolki, ker odsek je že dvakrat premagal dvorani. 25. januarja pa dru neko sosedno italijansko šolo!«tvo. ^i^!™!?3 °be dV°" (Baseball). MANJ FARM V ZDR. DRŽAVAH Census Bureau je ravnokar|ske razmere spreminjajo. Kajti površina obdelanja se ni zmanjšala, niti se ni produkcija zmanjšala. V mnogih slučajih — zlasti v New England državah — se poroča, da je število zapuščenih farm vedno večje. Lastniki so jih kar opustili, ker se niso izplačevale. Konsolidacija manjših farm v večje skupine pa je bil mero-dajni faktor v Marylandu, Virginia in drugih državah. Mnogo farm v bližini mest je izginilo; ker so bile parceli-rane in prodane za stavbišča. ali 150,466 manj kot 1. Tudi dejstvo, da so morale banke prevzeti mnogo farm pod svojo upravo radi zapadlih hipotek, je prispelo k zmanjšanju števila posameznih farm. Dasi tendenca za konsolidacijo farm je občutna v mnogih pokrajinah, vendar le podatki "bjavil podatke o farmah v ^znili predelih Združenih Dr-Zav na podlagi zadnjega ljudskega štetja 1930. Iz teh podatkov ie razvidno, da se je levilo farm v zadnjem deset-fetju zmanjšalo za 2.3%. Glavni razlog za manjše število farm je združitev manjših hi 'm v večje skupine ali zapustitev poprej obdelovane farme. Ljudsko štetje je dognalo, ,la je 1. aprila tega leta bilo v Združenih Državah 6,297,877 farm, l»20. število farm se je največ l^anjšalo v New England dr-ž*vah. Država New Hampshire je kar izgubila 29.5% Sv°jih farm od 1. 1920 do da-nes, Massachusetts 23.5%, Connecticut 24.8%, Rhode Is-!ajid 13.9%, Maine 21.2% in ei'mont 10.1%. Izmed srede ^'antskih držav je število arm v New Jersey padlo za ^•2%, v Pennsylvaniji za p-2% in v New Yorku za ;5-2%. Nasproti temu zmanj-^iu stoji porastek farm v ve-Cllli zapadnih držav in na ju- Očividno je, da se poljedel- STAVKA SVOJE VRSTE Sevilla, Španija. — V neki tukajšnji tovarni za vžigalice je bila ena delavka odpuščena. V protest proti temu so njene tovarišice, "druge delavke, 200 po številu, proglasilo stavko, dokler ne bo odpuščena zopet sprejeta. Ta stavka je pa precej različna od drugih in se vrši v ravno nasprotnem smislu. Namesto namreč, da bi delavke zapustile delo, so sklenile, da ne le, da dela ne bodo zapustile, marveč, da ipovrhu tudi tovarne ne bodo zapustile. Tako zdaj v tovarni delajo, jedo, spijo in sprejemajo obiskovalce. --o--- TUDI DRUGOD NEZADOVOLJNI S "SUŠO" Helsingsfors, Finska. — Kakor Amerika, se mora tudi ta dežela boriti s trdim vprašanjem prohibicije, in tudi tukaj se pojavlja proti njej vedno večji odpor. Zdaj namerava vlada predlagati parlamentu, da se dovolijo pijače, ki vsebujejo ne več kakor 3.1 odstotka alkohola. v žogarski tekmi Zadnjo soboto so imeli nogometno igro s šolo Presv. Srca. Žalibog so bili premagani, ker niso bili kos silnim in močnim dijakom imenovane šole. Vseeno jim pogum ni upadel in obetajo, da bodo prihodnjo soboto pokazali, da niso za "en krajcar". Dramatični klub praznuje petletnico svojega obstoja. — Neznaten jubilej, toda ne pozabimo, da je dramatika bila živem cvetu že pred ustanovitvijo kluba. Ustanovili so klub zato, da bi organizirali vse dramatične sile v enotni vrsti. Praznovali bodo to obletnico z zasebno domačo zabavo na večer Zahvalnega dne. Še 95 let pravega življenja. Vrtec ima doberšno število otrok. Samo to nas še malo grize', da katoliški starši še vedno pošiljajo svoje malčke v inštitut čez cesto. Kje je kato- rani za igro in ples Za 1. februar je najelo spodnjo dvorano društvo sv. Ivana; 14. febr. društvo sv. Jurija spodnjo dvorano. Pustni torek in pustna nedelja sta rezervirana za farne veselice. Fant od fare. ZAKLADI Iz Quaquila v Ekvadorju poročajo, da je neka znanstvena odprava odkrila v Andah gorsko trdnjavo, v kateri je nekoč prebival zadnji kralj Inkov, Atahualpa. V podzem-1 jih-te trdnjave upajo odkriti bajne zaklade inkaških vladarjev ki jih iščejo že toliko stoletij zaman. Ker so se izkazali tamošnji Indijanci sovražne raziskovalnemu delu, je ekspedicija prosila ekvadorsko vlado, naj ji pošlje če- ^ to vojakov v pomoč, da boj* lahko nemoteno izvršila svoje delo. Pri tej zabavi bo društvo zapelo več čisto novih pesmi pod spretnim vodstvom pevo-vodje Mr. J. Končana. Na programu je tudi n ovevrste ples. Srečna oseba bo tudi odnesla domov krasen dobitek. Ne pozabite, dragi rojaki, da je ta dan zadnji pred adventom in ne bomo imeli več veselic pred 'Jabolka ste izvolili pojesti." božičem. Zatorej vsi, ki ljubi-"Aha . . ., no dobro. Poslu- |te lepo slovensko petje in ples, jpyiHit.e in ne bo vam žal. Preskrbljeno bo tudi vse za žejne in lačne. Vstopnina je 50c. Uljudno vabi vse Odbor. i i t Jj (I ... .. " 1 . >.!'. 'U V NAJEM želim oddati gasolinsko postajo in garažo ter poleg še malo hišo z dvema sobama. Gasolin postaja ima 3 sobe; garaža je za 6 avtomobilov. Najemnina samo $25 na me-Nadaljnja pojasnila pri SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. sec. Steve A. Fabjan, Fairmont City, East St. Louis, 111. m gdnip oceanu CHEKBOURGA * K K I< O 1>NI PKEKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE "" najhitrejših narniklh, kur ^ jih plove, tfcEMEN *Ujrcpa i* d1' »a znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS tev<*Mla vpcaSujte svojega _ "Kalnega Mutoppika aH NORTH GERMAN , lloyd l3o<>o<>ck>ch>o/v>o j jyj> Trunk '&0000000000o SLOVENSKE PIANO ROLE WF 7780—Hej Slovani .................................................—»1.00 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela..........................—.........^ 1.00 WF 8994—Moj očka so mi rekli.....................................1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček................................ 1.00 WF 9282—Ljubeči spev ........................,..........—1.00 WF 9386—Mati zaklice ................................................... 1.00 F 7239—Miramare ............................................................. .75 WF 6716—Mladi vojaki ____________________________________________________ 1.00 F 7238—Na jadranski obali _____________________________________________ .75 F 7232—Ohajska krasotica ,............................................... .75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci .............................................75 WF 9374—Pojmo na štajersko ........................................ 1.00 WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00 WF 7781—Pomladni dihi ................................................... 1.00 WF 7233—Pozdrav .......................................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela .................................... 1.00 WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce.......................................... 1.00 F 8728—Sladke vijolice .valček _______________________________*........75 F 9213—Slovenski poročni ples _______________________________________ .75 WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ________________________ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih „____________________________________ 1.00 F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki ................................................ 1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00 WF 7690—U boj ................................................................ 1.00 F 8749—Za jedan časak .....................................................75 Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno- povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati lenar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1H49 WEST 22nd STREET. CHICAGO. ILL NAZNANILO MILWAUCANOM IN WEST ALLIČANOM! Slovenskemu občinstvu obeh znanjeno, da je naselbin bodi na- Podružnica "Amerikanskega Slovenca" 723 WEST NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. odprta vsak torek, četrtek in soboto do 9. ure zvečer. Druge dneve pa od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ob nedeljah je odprto dopoldne. Slovenskemu občinstvu priporočamo naše različne zbirke za božična darila, kot lepa samopojna peresa (Fountain Pens), molitvenike, razne knjige, in druge stvari. Pridite in oglejte si jih. V uradu naše podružnice si lahko naročite oglas za list "Amerikanski Slovenec". Pridite, da Vam pojasnimo cene in drugo. Podružnica sprejem^, tudi naročila za razne tiskovine, s katerimi vam postrežemo točno z ličnim in dobrim delom. Predno oddate svoje tiskarsko naročilo drugam, vprašajte tudi nas za ceno. V naklonjenost se priporoča PODRUŽNICA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 1357 (1 ( v I Dan se bliža, dan obračuna.... (Konec.) Prikaže se pa cinična komedija, in stvar se zasuče na vrlo smešno stran, ako Mr. Ambro-zich iz Milwaukeeja in Stopič skače in se repenCi, kakor bi bila sama katoliška cerkev Ambrožičevim trikrat zažgala dom, ga enkrat prodala, razkropila otroke po svetu, bila ta cerkev 'glavni pouzročitelj' vse bede in pomankanja, in ta cerkev 'glavni steber' krivičnega družabnega reda tudi tu v Ameriki, ko je le garanje, dasi je na dan trikrat meso . . . To je gola komedija in komedije so za smeh in kratek čas. "K vragu z vašimi litanija-mi, Rev. Trunk," mi zapridiga rdeči kapucinar v Milwaukee-ju. Wortapisel, g. Ambrozich, ker roba je zopet hudo smešna. Moje litanije so k vragu, in tega frdamanega vraga bi se jaz iznebil, ko bi pač jenjal z — litanijami. Ali on želi, da bi jaz ne šel k vragu? To bi bila pač njegova najsrčnejša želja, in ustrežem mu, da bi me vrag Vzel, ko še dalje—li-tanijam, in zato je ta pridiga rdečega kapucinarja, naj grem k vragu s svojimi litanijami, hudo smešna pridiga. "Spoznal sem resnico . . ." udari s pestjo v svojo rdečo lečo. Eh, er . . . Kdor ima pravo resnico, se je veseli, kvečjemu še obžaluje, da drugi tavajo v temi. Ampak če kdo pravi, da ima resnico, pa skače in se re-penči na druge, kateri baje nimajo resnice, ali vsaj nočejo te njegove — resnice, je on sam in ta njegova "resnica" vrlo smešna roba. Huda tema je še, bogami, prav temna« tema pri in okoli "Amer. Slovenca", in sama laž še pri temni temi. Ampak — akrabolt — ex oriente lux, zora puca, bit če dana . . . luč prihaja, zarja ustaja, stebri nazadnjaštva pokajo in gosp. Ambrozich se veseli, da skoro-da na repenčenje pozabi, argot . . . "najogrornnejša dežela na svetu," argot, Rusija je tu, in "zasvetila se je daleč tam na severovzhodu zarja svobode in pravice" — in Ko-seski je rekel: Naj pogine sin krtine. He, he. Upajmo, da se g. Ambrozich jutri odpelje proti ruski zarji, ako se ni že včeraj, ker smešno bi bilo, ako bi kdo ne šel v "najogromnej-šo deželo svobode in pravice." Ampak bojim se, da ostane g. Ambrozich lepo tiho za ame-rikansko pečjo in tam počaka, da popokajo stebri nazadnjaštva. Argot, to bo pokalo, ako ne popoka že vse prej od — smeha nad takimi kapucina-dami. "Podle in bedaste laži pri-| občuje trobilo vseh nazadnja-kov v Ameriki, Amer. Slovenec," zatrobi tudi Mr. Ambrozich, ker je že pri trobilih. Kdo bi ne bil hud, in kateri rdeči kapucinar naj bi ne opozoril na — dan, na dan, ki se bliža, na dan obračuna? Sveta rosica. Sicer pravi pregovor, da ima laž kratke noge. Vsakdo vsaj z normalnim razumom razume, kaj pomenijo kratke noge, in da lažniku kmalu nog zmanjka. Ako je A. S. sama laž, mu bo kmalu zmanjkalo nog, in to Mr. Ambrozich iz vsega srca želi. Več laži, krajše noge, bo rekel vsak z zdravim razumom, kakršnega ima, kakor sam pravi, Mr. A. Ambrozich. Ker je pa ta Mr. Ambrozich zelo hud na A. S. in mu prerokuje 'dan obračuna', gotovo noče, da bi se A. S. uničil z lažmi, podlimi in bedastimi lažmi, in tako je tudi ko,-nec rdeče kapucinarske pridige le za smeh. ' Ako Mr. Ambrozich ni odšel v Rusijo zijat novo — zarjo, bo še v Milwaukeeju in u- tegne še kaj popridigati. * # » Paberki. "Gaspud Voliva ni sam," pravi Prosveta celo v posebnem uvodnem članku in se ba-vi z — Volivom. Voliva trdi, da svet ni okrogel. Količkaj razumen človek se dandanes s kakim Volivom ne bo bavil, kvečjemu bi omenil, da so se danes taki ljudje. Prosvetnemu člankarju pa je ta — Voliva povod za udrihanje na vse strani brez ozira«, ali je to u-drihanje le količkaj opravičeno, kakor pač v tem slučaju, ali nikakor ni opravičeno. Meni člankar: "Praznoverstvo je zastarana bolezen. Edino uspešno zdravilo proti tej bolezni je znanstveno - svobodomiselna izobrazba. Kdor vztrajno in nesebično sodeluje pri tej izobrazbi ljudstva, izvršuje najboljše delo na svetu." Dobro, umestno, opravičeno, hvalevredno. Ampak na podlagi omejenosti, katera je pa-tologična, bolestna, bo tako prosvitleno delo težko "najboljše na svetu". * V Chicagi so baje brezposelne delavce registrirali-da izločijo "burne". Med "burne" pridejo tisti, ki pri skodelici prifehtane čorbe ne zmoli-jo — očenaša, pravi Prosveta. Vse je na svetu mogoče. Zdi se pa, da je te "burne" sfiksala le — Prosveta, da se more 0- bregniti ob — očenaš. i! * * Leninov grob. Nov je ta grob, in mavzol^ je in impozantna stavba je i11 na terasi po majanski arhitekturi in Lenin bo ležal od zda.1 v tem mavzoleju, ki perfektno harmonizira po višini in barvi s stolpi in zidovjem Kremla v ozadju. Dobro. Dobro in vrlo hvalevredno je tudi, da kontrolna komisij*1 komunistične stranke prepoveduje vse "mokre" bankete, da se s tem ne trosi državni denar. Dobro in hvalevredno. Ampak, kaj s krasno stavbo-ako naj bo povsod skromnost. Kdo je dal za izdatek? Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo- For COLDS, COUGHS Sore throat, muscular rheumatic aches&pains, apply Mus* terole, the "counter-irritant at all druggists MILWAUCANI IN WEST ALL1ČANJE Kdo ve, na katerem les11 se največ podplatov raztrga ? — Odgovor na to vprašanje najdete v DRUŽINSKI PR AT I KI ZA LETO 1931, ki je sedaj naprodaj v Knjig»rni "PODRUŽNICE AMER. SLOVENEC" 723 West National Ave., milwaukee, WISC. Takoj pridite po njo. STANE 20c.