208
Politični pregled.
Delegacije so v torek se zaključile. Naš slovenski delegat Pfeifer se večkrat oglasil. Pri vojnem proračunu se je pritoževal, da se je slovenščina odpravila kot polkovni jezik pri sedmem polku, če tudi je nad 20 % slovenskih vojakov in zahteval, da se narodnostno razmerje pri tem polku preišče. Rekel je, da je razžaljivo za častnike, če se od njih trdi, da se ne morejo naučiti slovenščine, od slovenskih prostakov se pa zahteva, da se priuče druzega deželnega jezika Dokazoval je, da je tudi v vojaškem interesu, da se spoštuje materinščina. Potem je govornik še omenil, da bi bilo pač umestno, da vojna uprava proda ljubljanskemu mestu vojaško bolnico za primerno ceno in zgradi novo bolnico zunaj mesta na zdravejšem kraju. To je sedaj tem bolj umestno, ker se prestavi tudi civilna bolnica iz mesta. Minister je odgovoril, da bode narodnostne razmere pri koroškem polku dal znova preiskati. On je pa od koroškega deželnega oblastva izvedel, da je v tem polku  jedva 10% vojakov.    Temu   se  ne   čudimo,
ker gospo ije v Celovci bi pač najraje vse koroške Slovence utajili, če bole urnister prašal tudi sedaj koroško deželno vlado, potem ne pričakujemo, da bi premenil svojo naredbo. Glede vojaške bolnice je pa izjavil, da je to le denarna stvar.
Agitacija, za občno volilno pravico se je začela po več kr jih v Avstriji. V nedeljo je bil tak shod tudi v Ljubljani. Vlada shodov ne brani v zaprtih prostorih, ne pusti po taborov pod milim nebom Delavci hoteli so tabore v ta namen prirediti v vtč krajih na Češkem in Moravskem, pa se jim to ni dovolilo. Vsled tega so nekoliko razgrajali in so jih več zaprli. Občno volilno pravico je pač v marsikaterem oziru opravičena, ali vendar mislimo, da bi bil prehod k občni volilni pravici malo prevelik Vpeljejo naj se najprej direktne volitve v kmetskih občinah, potem pa polagoma razširja molilno pravico Sedaj tu li še ni ljudstvo dosti izobraženo za občno volilno pravico. Priporočalo bi se, da bi že v šolah otroke poučevali o uredbah v ustavni državi, da bi vsi dobro vedeli, kako važne so volitve in vedeli volilno pravico prav in s premi^likom porabiti. Reči pa moramo, da ima občna volilna pravica to prednost, da se pri volitvah manj deluje z denarjem. Nekaj desetin volilcev še kdo poskusi pridobiti z denarjem ali pijačo, stotin ali celo tisočev volilcev pa ne bode noben kandidat podkupoval in gostil.
Češki Nemci. — V nedeljo je bil v Pragi shod češke nemške stranke. Sešli so se bili deželni poslanci in odposlanci iz vseh nemških krajev. Govorilo se je o sedanjem političnem položaji in sklenilo resolucijo, da naj nemški poslanci začno najstrožjo opozicijo proti vladi, ako upravnim potom ne osnuje novega okrožnega sodišča v Trutnovu. Kako opozicijo so mislili, neso naravnost povedali. Poprej se je od strani priporočalo, da bi Nemci kar ostavili deželni zbor. Na tem shodu se pa o tem ni govorilo. Plenerja ni bilo na shod. Najbrž ni prišel, da se mu ni bilo treba izreči na nobeno stran. Boji se zameriti vladi, stranki pa tudi.
Nemčija. — Volitve v državni zbor so dovišene. V 393 okrajih bilo je voljenih: 49 konservativcev, 12 članov državne stranke, 16 narodnih liberalcev, 3 člani svobodomiselne združitve, 80 članov centruma, 12 Poljakov, 3 proti-semiti, 24 socijalnih demokratov, 1 liberalec, 1 Danec, 2 kandidata kmetske zaveze, 7 Alzačanov in 4 člani južnoneaiške ljudske stranke. Ožjih volitev je treba 179. Privržencev in nasprotnikov vojaške predloge je zelo ednako število in ožje volitve še-le bodo pokazale, če ima vojaška predloga večino za seboj.
Nemčija in Rusija. — Nemški cesar in ruski car se baje meseca julija ali avgusta snideta nekje na morji. Vsa-k+erega spremljal bo oddelek brodovja. Car bode potem nemškega cesarja spremil do kake nemške luke.
Srbija. — V slovesni seji, ki jo je imela skupščina dne 16. t m., je kralj izjavil v prestolnem govoru, da je moral odstraniti regentstvo, ki je zlorabilo njegovo mladoletnosfc v svrho. da je izpodkopavalo ustavo. Z zadoščenjem je na-glašal kralj, da je narod z navdušenjem pozdravil njegov korak in da ga je tudi inozemstvo prav sodilo. Mej drugim je na to kralj storil prisego na ustavo. Zbor je kralja navdušeno pozdravljal. — Kabinet je dal ostavko, na kar je kralj zopet Dokiča poveril in potrdil ministersko listo. Izvzemši Franasoviča, na katerega mesto stopi Sava Gruič, ostanejo vsi ministri na svojih mestih — Govori se, da se bode kralj Aleksander v kratkem poročil. Mnenje je, da bo nevesta naj-brže hči grškega kralja, princezinja Marija.
Rusija in Bolgarija. — Ruska vlada je baje sklenila zopet tirjati Bolgarijo, da ji poplača zapale okupacijske stroške v 1. 1878 in 1879. Nemško zastopstvo v Sofiji se je naprosilo, da Bolgarijo v imenu Rusije na to opozori. Zahteva se iz početka 2 milijona rubljev. Če se izplača ta svota, dolguje potem Bolgarija Rusiji še 3,018 250 rubljev.
209
Francija. — Obolel je precej nevarno republičanski predsednik Carnot. Nekateri listi sicer poročajo, da se mu je -že na bolje obrnilo in da mu celo že v postelji ni treba več biti, vender pa se z druge strani bolezen Carnotova slika za nevarno, ki bi znala imeti zle posledice. — V Franciji sprožila se je misel, da naj bi se za vojaštvo ne popolnoma sposobni mladeniči, ki so todobno odločeni v to, da za časa vojne opravljajo pomocna dela, že za časa miru v tako službo klicali, da se tako razbremenijo čete. S tem pomnožila bi se francoska vojska za 20.000 mož. — Torej tudi na Francoskem mislijo na pomnožitev vojske.
Francija in Rusija. — Trgovinska pogodba sklenjena mej tema dvema državama podpisala se je te dni Kusija znižala je carino za nafto za polovico dosedanje carine. Tudi je Kusija znižala carino za glasbene instrumente, volneno blago in poljedelsko orodje. —- Poroča se, da bo rusko vojaško brodovje vrnilo francoski obisk v Kronstadtu in se na povratku iz Amerike ustavilo v francoski luki Brest ali Cherbourg. Zatrjuje se, da se bo rusko brodje še v drugih francoskih lukah ustavilo.
Rusija. — Po nekem poročilu iz Petrograda izdal se bode o novem letu 1894. ukaz, s katerim se bode naredil konec pošiljanju kaznjencev v Sibirijo.
Zjedinjene države in Havajski otoki. — Predsednik Zjedinjenih držav, Cleveland, je menda odklonil vtelesenje Havajskih otokov z Zjedinjenimi državami in je priporočil oto-čanom, da naj zopet posade na prestol prognano kraljico Lili-nokalani.
Anglija in Zjedinjene države. — Dolenja zbornica angleška sklenila je ednoglasno naprositi vnanji urad, da prične z severoamerikansko vlado pogajanja glede pogodbe, po kateri naj bi vse mej Veliko Britanijo in Zjedinjenimi državami nastale prepire razsojal posebni razsodniški odbor. To razsodiški odbor naj bi bil stalen. — To misel, ki je vzbudila v Ameriki in v Angliji nepopisno navdušenje, sprožil je milijonar Andmvs Carnegie. — To je že en korak do razoroženja ve-levlastij. Da bi pač tudi druge države posnemale Anglijo in Ameriko.