TRST, sobota 21. julija 1956 Leto XII. . Št. 169 (3407) PMlfORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 HHf??l,STVO: UL- MONTECCHl it. *, II. nad. — TELEFON 93-*»» IN »4-S3* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Viiln. ~ Potlruž- GORICA: Ul. S. Penico ML. .Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ...... * v širini i stolpca: trgovski 80, finančno-upravr>* 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsa-k mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. TeL mm MALI OGLASI: 20 lLr beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, poletna 2100, ceiOletna 4100 lir.‘FLRJ: Izvod 10, Poimi tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna Z2l~ZDa * T'J Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - Izilaia Založništvo tržaškega tiska u. - NOV USPEII SLOŽNEGA NASTOPA TREH SINDIKATOV Odstranjena je nevarnost stavke v kmetijstvu ostaja na v veljavi nrndlas stavke železničarjev Di Vittorio: Doseženi sporazum s Confagricolturo vsebuje le obvezo, da se bo spor rešil - Za rešitev spora železničarjev bo morala vlada najti 7 milijard lir (Od našega dopisnika) preduL 2°; ~ Po P0gajanjih predstavnikov treh sindikatov z ?ast°pniki Confagricolture ni« danes po u- uri P°d' p ■ «n sporazum, s katerim je k'VJ™°k ponovne stavke etijskih delavcev odstrarije- Sporazum vsebuje pet Sporazum o delu na riž-. Poljih. — Minister za de-je obvezal, da bo v Ponedeljek 23. t. m. sklical p e“slavnike deželnega urada * delo v Milanu, sindikalnih Eanizacij, delodajalcev in e avcev kakor tudi medde-fne8a urada za dela na riž-!r’ Poljih, da bi začeli z red-mi sindikalnimi pogajanji za pogodbo za leto 1956. , j Vsedržavna pogodba za s ake in dninarje. — Obe sta vzajemno vzeli v “Post odgovarjajoča stal i-a in se sporazumeli, da bo-'a začeli še v toni mesecu Pogajanja za obnovo vsedr-laymh pogodb 3. Spo račeli Pokrajinska pogodba. — razumeli so se, da bodo . razpravljanje o spora-»aJu!11 'n 0 pokrajinskih po-s u3*1, 'o' so iztekle ali k) . bile odpovedane ter so ve-Javne do določenega roka . • Družinske doklade. — Mi-■»trstvo za delo bo sklicalo Prizadete stranke za pogaja-"'*>■ Toda povišane družinske »klade bodo začeli izplače-atl že s 1. oktobrom. , ”• Spolovinarji. — a) Spo-,ajUnjeli so se za začetek po-Jan) v pokrajinskem merilu GIUSEPPE Dl VITTOHIO glede obstoječih pogodb v prihodnjem septembru- b) Med-zvezna komisija, ki proučuj« spere, ki so nastali med po krajinskimi pogajanji za izvajanja sporazumov iz lanskega in predlanskega novembra bo izdala okrožnico, s katero bo obvestila pokrajine o sprejetih sklepih, ki jih bodo upoštevali pri reševanju analognih primerov, c) Sklenili so določiti v vsedržavnem merilu tista vprašanja splošnega značaja, ki jih je treba proučiti v zvezi s sedanjim položajem. V sporazumu je končno rečeno. da ostane nedotaknjeno načelno stališče obeh strank in da gornjih pet točk ne sme imeti zveze z določili zakona o agrarnih pogodbah (irudiim Sihanuk pri maršalu Tilu ^Novonsko • kamboški politični razgovori - Kamboški Ptiflc bo vodil gospodarske razgovore s S. Vukmanovičem Brioni, 20. — Predsednik i našima dvema partijama upo-®t>Ublike maršal Tito je da-1števajoč. da so mnoga vpra-s ,----------- —;"-‘šanja obojestranskega intere- sa Strinjajo * se z našim pogledom, naj bi se v kratkem sestali predstavniki obeh partij. Prepričani smo, da je v odnosih med komunističnimi in delavskimi strankami edina pozitivna metoda primerjanje izkušenj in izmenjava misli. Tako bodo komunisti vseh držav poglobili svoje poznavanje bogate socialistične stvarnosti in bodo razširili svoje obzorje«. Jacques Duclos je govoril o reformi šolstva in o stanovanjskem vprašanju. Dejal je, da morajo komunisti usmeriti svojo dejavnost na obrambo občinskih svoboščin. ca vpreiel kamboš-kega prin-bola odoma Silianurka. O-ča.~*. je priredil kosilo na je Sihanuku, Pred kosilom m. famboški princ izročil nje v Titu visoko odlikova-Prv atnbodže, kraljevski red odlit- stoPnje. Maršal Tito je j, koval kambo.škega kralja B°sl»vansko veliko zve-nuc pr'nca Norodoma Siha-zri„ pa z jugoslovansko zve-q Prve stopnje, čeli Popoldne so se za-ju„ Politični razgovori med Pii „ Vanskimi in kamboški-Zver|P,^edstavniki. Kakor se je Baeii ■’ 80 elani obeh dele-- rzmenjali poglede o in se repih za drj" odnosov med obema tiče- at?a- Sodijo, ca je poli- kllT. del lucen • "'ScinJ‘menjal, pogled razot Prodnem položaju ir racali 0 ukrepih razgovorov že ža- bo hujj'” Pnnc Norodom Siha-Beoa,t1jd svojim bivanjem v lvezn sestal s članom t°Za izvršnega sveta Sve-nadai:m- Vukmanovičem. da rito; razgovore o razši- gospodarskih odnosov Pied - sospodarskih odnosov dž0 Jugoslavijo in Kambo- ^°LParedsed"* zveznega iz-)e p3a »vela Edvard Kardelj č*w ®o’l nocoj večerjo na huku :incu Norodomu Siha-d° jut- le i delegati bo* da kr !, uBpmovali z Brionov Koslav:-- 0 potovanje po Ju-°gledaj!1 i Pyedp°ldne si bodo Pop0id IPdječelnieo na Reki, £veče- eK pa centralo Vinodol. Breb b°do opotovali v Za- Od * Ba c°Č se vabilu grške-prider;i,,a Pavla in kraljice 'A ni«„ bos,a marial Tito Potoval Va soproga te dni od-dstaia „ ani? Kri- kjer bosta nekaj časa na odmoru. Thorei o odnosih EP z ZKJ "‘•Pravil« na katerem »o a- Va«, v*rii a- ?a- V.čerLV1- ° poročilu Thore-»Cril na kongresu go- °v, g, stavnik KH S/ Su-s2 po7H-',e..v ‘ntenu CP KP , Na dantr'- konS‘'-s- Pcz KPI dlan , '^Usib, lp8at'Ue Rajetta. e?-a « • b poročilu Tho-^•ihčila R,v<-erai v glavnem h°rez v * akor znano, je r*' tudi „ p0,°dilu govo-V zvezi ti u,8°slaviji. s tem f° nastali *Leta 1»48 kl dovedla aka neso«lasia' rt" v,hešavanbi nedopustne-Kp i v Stranje za- Zelo „u.-J?80Rlavije. Lr,ivi*ne ohmU;K..m? napak<* ir ?otriippložaj _arisev in ne8a Mi obtožbe, ki so poslah-jugoslpvanskih tabori vsega socialistič- St°v Ju»osls,!i- ezi Rumunt-raltfh da |e sprejeli ko-Q‘!hose Naš. “ivimu normalne - oni prav *veze med WASHINGTON, 20. — Včeraj sta imela egiptovski • Veleposlanik v ZDA Ahmed Hus-sein ter državni tajnik Foster Dulles uro dolg razgovor. Ahmed Hussein se je pravkar vrnil iz Egipta. F.giptovska vlada se je namreč odločila, da sprejme ponudbo Amerike za pomoč pri gradnji velika jezu za hidrocentralo pri Assuanu. Toda uro po včerajšnjem razgovoru je državno tajništvo objavilo poročilo, v katerem javlja, da «ameriška vlada misli. da ji v sedanjih okoliščinah ni mogoče sodelovati pri gradnji jezu pri Assuanu«. Poročilo potem še pravi, da se je v decembru vlada ZDA na prošnjo Egipta pridružila Svetovni banki, da bi s svojim prispevkom pomagala pri gradnji omenjenega jezu. Dela za ta jez bi trajala najmanj 12 in največ 16 let. Stroški so bili preračunani na 1300 milijonov dplarjev, od katerih b> moral 900 milijonov plačati Egipt. V omenjenem poročilu navaja ameriško državno tajništvo tudi vzroke za odpoved svoje pomoči. Tako pravi, da ni prišlo do sporazuma med obrežnimi deželami, ki bi jih gradnja I drocentrale pri Assuanu tudi morala zanimati; poleg Egipta torej se Sudan Etiopijo in Ugando. Tudi se navaja kot vzrok nesposobnost Egipta, ki je pravzaprav uboga dežela, da bi lahko plačal tako velike vsote za giadnjo omenjenega jezu na Nilu, ki bi stal čez milijardo dolarjev. Vendar je lahko vsakomur jasno, da Ameriki, ko je odbila Egiptu pomoč, ni slo niti za pomanjkanje pogodbe med o-brežnimi državami niti ne z* zaskrbljenost zaradi ubogega Egipta, temveč je slo pri tej stvari kot pri vseh ostalih za politično ozadje. Ko Dulles na tiskovni konferenci se ni dal nikakega odgovora na vprašanje v zvezi z ameriško pomočjo za jez pri Assuanu, pa je že senatna komi*.ta za določanje kreditiv v nekem zvo-jem poročilu izrecno poudarila da «e ameriški polnoč tujini’ nikakor ne sme uporabiti za omenjeni jez Pac je Dulles na konferenci dejal, da ta komisija bržkone n.ma moči, da bi o tem odločala. Zdi se, da tudi Eisenhower ni bil povsem soglasen s takim stališčem komisije Toda niti Eisenhoiver niti Dulles nista mogla mimo upoštevanja volje parlamenta, zlasti se zato, ker se je Egipt Združenim državam v zadnjem času večkrat «zamenl» Ce je bilo namreč Ameriki neprijetno, da se je Egipt pogodil s CSR za dobavo orožja, pa je smatrala že skoraj za izzivalno gesto egiptovsko u-radno priznanje LR Kitajske Nič preveč všeč tudi niso bili Ameriki napori Egipta, da st pridobi med arabskimi državami prestižni položaj ter da vtisne vsej tej skupini držav nekak protizahodni pečat, kar je postalo očitno med palestinsko krizo. Še pred nekaj dnevi je Amerika obvestila egiptovsko vlado, da je ponudba ZDA Egiptu še vedno v veljavi. Določeni krediti so bili celo ob kon- cu proračunskega leta deponirani v ameriškem državnem zakladu. Prav sedaj, ko se je egiptovski poslanik vrnil iz Kaira s sporočilom, d* egiptovska vlada ponudbo sprejema, pa so ZDA pomoč odtegnila. Naserjeva vlada več mesecev ni dala določenega odgovora, ali pomoč Amerike sprejme ali ne. Zdi se, da je v tem času pretehtavala tud. sovjetske tozadevne ponudbe. In ko je, kot se zdi, sovjetske ponudbe odbila in se odločila za ponudbe z Zahoda, so na Zahodu rekli: «Ne«. Odpoved pomoči Amerike namreč ni prišla sama. Danes je predstavnik Foreign Office* izjavil, da je tudi Velika Britanija enako kot ZDA sklenila, preklicati ponudbo Egiptu za finančno pomoč pri gradnji jezu na Nilu pri Assuanu. «Tudi mi smo prišli do zaključka, da nam je v sedanjih okoliščinah nemogoče sodelovati pri načrtu za zgraditev jezu pri Assuanu«, je dejal o-menjeni predstavnik, Za ameriško in angleško odpovedjo finančne pomoči Egiptu za jez pri Assuanu je sedaj prišla še uradna potrditev Svetovne banke, da sledi odpovedi obeh omenjenih držav avtomatično tudi odpoved Svetovne banke, ki je ponudila posojilo 2U0 milijonov dolarjev. Pri Svetovni banki poudarjajo, da popudba ZDA. Velike Britanije in Svetovne banke v mesecu decembru ni bila neka «združ.ena» ponudba, tem-vče da je šlo za nerazdružlji-vo »celoto«, ških čet, ki je določeno na aOO.UOtl mož. Uredstavnik je zatem dejal, da je po mnenju Adenauerja morebitna orientacija zahodnih strateških načrtov k a-tomakemiu jedrnemu orožju z izključitvijo klasičnega orožja »skrajno zaskrbljajoča«. »To je pot, ki ni dobra in je malo plodna, 'je nevarna pot, ki bi utegnila imeti slabe posledice za Nemčijo in Evropo«. »Znižanje oboroženih sil, je nadaljeval predstavnik, bi povečalo nevarnost krajevnih vojaških spopadov. Ce bi fia-črti zahodne strategije temeljili samo na jedrnem orožju, bi ti krajevni spopadi laže ustvarili nevarnost uporabe jedrnega orožja. Nevarnost za človeštvo bi se na ta način povečala, nevarnost za Evropo in Nemčijo pa bi bila neprecenljiva«. Pripomnil je, da je mnenja, da se bodo tudi ostale države članice NATO uprle britanskemu in ameriškemu predlogu za znižanje oboroženih sil, ko hudo na sej. 25. julija razpravljali o * Na koncu je predstavnik še izjavil, da j* vzhodnonemško zunanje ministrstvo uvedla preiskavo glede informacij, da je Kanada poslala ostalim članicam NATO tajno spomenico, s katero predlaga, naj Neenči-ja ne bi pripravila predvideno vojsko 500.000 mož, pač pa naj bi povečala svoj finančni prispevek za zahodno obramba. Dodal je, da je kanadsko poslaništvo v Bonnu odločno zanikalo obstoj take spomenuv. Me< tem pa so ameriški funkcionarji izjavili, da brez j soglasne odobritve vseh članic NATO ne bo nobenega znižanja števila vojaštva v Zahodni Nemčiji. Isti funkcionarji izjavljajo, da se u-pošteva dejstvo, da bo voj a* ški razvoj morda terjal ponovno proučitev zadeve, da pa bosta morala prej stalna skupina NATO in odbor vojačkih predstavnikov ponovno proučiti vojaške podatke. Bundesrat pa je canes s.pre* jel z 21 glasovi proti 17 zakon, ki pooblašča uvedbo oh* vezne vojaške službe v Zahodni Nemčiji. Kakor je znano je Bundestag ob tretjem čitanju odobril zakon 7. julija. Bundesrat je zavrnil resolucijo Bavarske in Hessena, ki je zahtevala, naj bi zadevo izročili posredovalni k°mi* siji, ki ima nalogo poravnati morebitna nanprotja med Bundestagom in Uundesra-tom. Medtem Javljajo, da je bonnski poslanik v Moskvi čanei izročil odgovor na Bul-ganimovo pismo o razorožitvi. Besedilo odgovora bo objavljeno jutri. Kancler Adenauer, k,i bo odpotoval jutri na šestteden-ski oddih, bo v tem času pripravil spomenico o vprašanju nemške združitve, ki jo misli podati štirim velesilam. Agencija Tass pravi danes, da pomeni uvedba obvezne vojaške službe v Zaliudni Nemčiji nedvomno poslabša* nje političnega položaja v Evropi in še bolj zapleta rešitev nemškega vprašanja. A-gencija pravi c a 1 j e, da so sovjetski vodilni krogi zaskrbljeni. ker Zahodna Nemčija ustvarja pogoje, da pripravi najmočnejšo oboroženo silo v Evropi. skih novinarjev. V razgovoru z italijanskimi novinarji so Simič in nekateri drugi jugoslovanski funkcionarji odgovarjali na razna vprašanja novinarjev o parlamentarnem življenju v Jugoslaviji in ji gospodarskih vprašanjih. Naser in Nehru v Kairu KAIRO, 20. — Predsednik egiptovske republike Naser in predsednik indijske vlade Nehru sta se z letalom vrnila iz Jugoslavije v Kairo. Naser in Nehru rta se danes razgovarjala zjutraj in popoldne. Ponovno sta se se* stala po večerji. Pri razgovorih je bil navzoč tudi indijski delegat v OZN Krišna Menon. Turški predstavniki pri lordu Radcliffu NIKOZIJA. 20. — Lord Rač-cliff. britanski juridični strokovnjak, ki se mudi na Cipru v zvezi s sestavljanjem ustave za ta otok, se je danem posvetoval z dvema tur- škima občinskima svetovalcema iz Famagusie. Ta dva sta mu sporočila željo turške »kupnosti, da bi se pred novo ustavo ustahovil poseben odbor, ki bi imel nalogo varovati pravice turške skupnosti Včeraj s« je sestal z Rad-cliffom tudi župan Nikozije, ki je pa že prej objavil, da po sklepu etnarhije, konference županov in drugih organizacij ciprskih Grkov ne bo 'načenjal z Račcliffom nobenih političnih problemov. VS priporoča sprejem Maroka v OZN NEW VORK, 20. — Varnostni svet OZN je danes razpravljal o sprejemu Maroka v OZN. Vsi delegati so se izrekli za sprejem in zatem je Varnostni svet soglasno priporočal ta sprejem. Priporočilo mora sedaj odobriti še glavna skupščina OZN, ki se bo sestala novembra. MOSKVA, 20. — Agencija Tass javlja, da sta se SZ in Nepal sporazumeli o navezavi rednih diplomatskih odnosov med obema državama. potrebno imeti, potrpljenje in dobro voljo za njih rešitev. Holrebno vložiti napore, da se ustvari ozračje miru in da se deluje soglasno z osnovnimi načeli listine Združenih narodov. Izjava pravi dalje, da so politični razvoj in razgovori med poglavarji držav različnega družbenega ustroja koristili boljšemu medsebojnemu razumevanju in priznavanju načel miroljubne in aktivne koeksistence. Trije predsedniki poudarjajo, da bi se morali taki sliki m izmenjave misli nadaljevati. Trije piedsedniki so potrdili podporo načelom konference azijskih in afriških držav v Haudungu, ki jih je treba iijio-istevafi v mednarodnih odnosih. Mnenja so, da se mir ne more doseči z delitvijo sveta na bloke, pač pa s težnjo po kolektivni varnosti, svetovni izmenjavi, z razširitvijo področja svobode ter s preneha-njčm nadvlade ene dr/.ave nad drugo. V izjavi it poudarja nujnost rešitve vprašanja razorožitve in prenehanja poizkusnih eksplozij z jedrnim orožjem ker škodujejo mednarodni morali in vsebujejo veliko nevarnost za človeštvo. , V izjavi ee dalje poudarja potreba pomoči nerazvitim državam v okviru posebnega sklada Združenih narodov. Tri glavna področja napetosti in morebitnega konflikta so Centralna Evropa, Daljni vzhod v Aziji in področje Srednjega vzhoda med Evropo in Azijo. Vprašanja Daljnega vzhoda se ne morejo rešiti brez popolnega sodelovanja Ljudske republike Kitajske. Trije predsedniki izrekajo prepričanje. da mora biti Ljudska republika Kitajske zastopana v Združenih narodih. Prav tako menijo, da je treha v Združene narode sprejeti vse države, ki so prosile za spre jem. Vprašanja Centralna Evrope so tesno povezana z vprašanjem Nemčije. To važno vprašanje se mora rešiti v OCHAB O VZROKIH POZNANJSKlH DOGODKOV Izboljšanje življenjskega položaja v okviru šestletke je bilo nezadovoljivo Glavni tajnik poljske delavske stranke napoveduje odločno borbo proti birokratskim metodam in nemarnostim v upravi - Industrializacija Poljske je v zadnjih letih zahtevala zase najboljše moči in ogromna materialna sredstva BEOGRAD. 20 — Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič je spre-, jel danes delegacijo Italijan-' kem VARŠAVA, 20. — Poljski tisk objavlja nekatere odlomke iz poročila, kii ga je imel prvi sekretai poljske delav* fke stranke Edward Ochab na zasedanju centralnega komiteja stranke. »Bilo bi napačno iskati vzroke za upor v Hoznanju zgolj v spletkarjenju in izzivanju imperialističnih agentov, je cejal Ochab. Vzroki za te incidente so mnogo bolj globoki in sa* mi ti incidenti so za nas o-pozorilo, ker dokazujejo, da so močna nesoglasja v odnosih med rtranko in raznima sloji prebivalstva.« Ochab je še dejal, da se je centralni komite že mnogo pred incidenti v Poznanju u-kvarjal z ukrepi, ki bi jih Bilo treba sprejeti za izboljšanje nezadovoljivega življenj* skega standarda celavskega prebivalstva. Izboljšanja na tem področju v okviru šest-ietke so bila nezadostna. Vzroke za to pa je treba i-skati v uplošnem položaju državnega gospodarstva, v težavah zaradi mednarodne napetosti ter v problemih, ki se porajajo ob naglem procesu industrializacije države, ki je bila gospodarsko slabo razvita in še opustošena zaradi vojne. »Prišlo je torej c o prepričanja, kd je bilo močno razširjeno v vseh slojih prebivalstva, da stranka in vlada ne storita vsega, kar je v njuni moči za pomoč delavcem in uradnikom v tež-materialnem položaju. Zavladalo je torej nezadovoljstvo v množicah, ki so zares upale, da bo izvedba šestletnega načrta močno izboljšala njihov življenjski standard.* Ochab pa je tudi kritiziral oblasti v poznanju, češ da so dokazale inc iferentnost do številnih, popolnoma upravičenih pritožb delavcev. Reševanje vseh teh pritožb in zahtev delavcev se je sistematično odlagalo in tudi javna oblastva niso storila ničesar da bi odpravila birokracijo in nemarnost v upravi. Vsi ti pojavi, nemarnost v upravi ter sistematičen birokratizem tak« v državnem kot v krajevnem obsegu, so imeli očitno svoj vpliv na dogodke v Poznanju. Ko je Ochab do podrobnosti obrazložil položaj v poznanjskih tovarnah »Eispo«, kjer so se poznanjski nemiri začeli, je izjavil: »Moramo zelo strogo opozoriti tiste, ki so odgovorni za tako stanje stvari, Stranka se bo v svoji borbi za demokratizacijo družbenega življenja po leninističnih načelih odločno borila proti birokratskim metodam in nemarnostim v upravi«. »Vznemirjenost, je nadaljeval Ochab, ki so jo v deželi povzročila odkritja nesrečnih posledic kulta osebnosti, se je še povečala, ko je postala znana resnica o hudi usodi poljske KP in o provokacijah proti njenim voditeljem za časa Stalina. Ta žalostna resnica je zbudila zagrenjenost V mnuži-čah in med našimi tovariši ter je povzročila tudi neko nezaupanje, kar je potem dovedlo do nepravilnega tolmačenja nekaterih napak v pretekli dobi«, Ochab je nadalje kritiziral organe državne varnosti, ki so se pustili presenetiti prav med poznanjskim velesejmom, to se pravi v času, ko bi mi** rali biti še bolj budni. Potem je Ochab govoril o življenjskem standardu delavcev, Povedal je, da so se realne plače delavcev — namesto da bi se v šestletnem načrtu zvišale za 27 odst. — v letih od 1951 do 1953 znižale. Leta 1954 je bil* življenjska raven še mnogo nižja, kot je bilo določeno po šestletnem načriu, in za nekatere skupine delavcev se je položaj še poslao-šal. Vlada bi morala ljudstvo obvestiti o načrtih za obrambo, je dejal Ochab, in bi morala spremeniti šestletni načrt. Toda mislila je, da bi na ta način nasprotniki zvedeli preveč o njenih načrtih. »V dveh ali treh letih, je nadaljeval Ochab, smo ustvarili močno industrijo, ki proizvaja topove, tanke, reakcijska letala in radarske aparate«. To je izčrpalo poljske majhne razpoložljive količine cementa, jekla in neželeznih kovin, pa tudi naše najboljše delavce in inženirje surovine, ki smo jih imgli le majhne zaloge, in velikanske vsote tujih valut«, je dejal na' koncu Ochab, sklgdu z željami nemškega naroda na podlagi sporazuma, ki naj bi se dosegel z miroljubnimi razgovori. Na Srednjem vzhodu sporni interesi velikih držav slabšajo položaj. Ta vprašanja je treba proučiti po njihovem značaju ob upoštevanju zakonitih gospodarskih interesov, toda rešitev mora temeljiti na svobodi zainteresiranih narodov. Zlasti položaj v Palestini predstavlja eno od nevarnosti za svetovni mir in s tem v zvezi se opozaija na resolucijo, ki je bila ,-prejeta na bandunški konferenci. Trije predsedniki so pregledali položaj v Alž.iru, ki je po njihovem mnenju ne samo velike važnosti pač pa terja tudi nuino irsitev tako z gledišča osnovnih pravic alžirskega ljudstva kakor tudi glede o-krepitve miru v tem delu sveta. Upoštevajoč prepričanje, da je kolonialno vladanje popolnoma nezaželeno in da je žaljivo za tiste, ki vladajo, in za tiste, ki jim. vladajo, izrekajo trije predsedniki simpatije do želje alžirskega ljudstva po 'vobodi. Znano iim je, da živi v A!žiru znatno število ljudi evropskega porekla, katerih interese je treba zaščititi, toda to ne bi smelo ovirati priznanja zakonitih pravic Alžireev. Toplo podpirajo vse napore za pravično in miroljubno rešitev, zlasti da prenehajo nasilja na tem področju in da se začnejo pogajanja kot uvod v miroljubno rešitev tega vprašanja. Diplomatski urednik Tanjuga piše, da je s-kupna izjava še en važen prispevek treh d*žav za popuščanje mednarodne napetosti in okrepitve miru v svetu. V jugoslovanskih političnih krogih se poudarja. da je bila med razgovori treh državnikov posvečena posebna pozornost mednarodnim vprašanjem ter da se je nakazala pot za reševanje mednarodnih spornih vprašanj na konkreten način. Dejstvo, da so pri razgovorih sodelovali r.aivišji predstavniki Indije, Egipta in Ju-goshivije, ki so na treh različnih svetovnih kontinentih, daje sestanku neoporečen, važen mednarodni pomen. V skupni izjavi treh držav* nikov se obsoja delitev sve* ta na bloke, hrabri se težnja po kolektivni varnosti in krepitvi sodelovanja med narodi. Vse dokler bodo v cvetu obstajali bloki in blokovska politika. bo pri reševanju mednarodnih vprašanj obstajal strah pred morebitnimi konflikti, katerih posledice v sedanjem položaju nove vej-ne oboroževalne tehnike ni težko predvidevati. Prav za* to dajejo predstavniki treh držav izredno važnost odpravi blokov in vsestranski pomoči vsaki, še najmanjši pobudi. ki prispeva k uresničenju teh teženj. Trije državniki nudijo vso pomoč narodom, ki želijo popolno neodvisnost in samostojnost. M. B. Odmev v Parizu PARIZ, 20 — V pariških krogih ne kažejo, kakor je razumljivo, zadovoljstva z izjavo o razgovorih Tita, Naserja in Nehruja, ker ta izraža simpatijo do želje alžirskega ljudstva po svobodi. Niti jim ni všeč obsojanje kolonializma Dalje zatrjujejo, da se hoče »internacionalizirati« alžirsko vprašanje, ker trije predsedniki poudarjajo nujnost rešitve alžirskega vprašanja zaradi okrepitve miru na tern delu sveta, V komentarju, ki so ga sporočili nocoj' v zanesljivih krogih, je rečeno, da «franc> ska vlada dvomi, da bi brionska izjava zaradi nejasnosti svojih izrazov in zaradi tolmačenj, ki se ji bodo lahko dala. bila taka. da bo lahko olajšala rešitev alžirskega vprašnja ter da bo spodbujala tiste, ki se borijo proti Franciji v Alžiru, naj bi z njo iskali tisto miroljubno rešitev, ki jo vlada želi«. Minister rezident Lacoste p* je v zvezi z brionsko izjavo predvsem poudarjal, da so trije predsedniki priznali, da v Aižiru živi znatno število ljudi evropskega porekla, in je dejal, da je prav zaradi njih navzočnosti alžirsko vprašanje «svojevrstno». To dejstvo je tudi «eden od vzrokov«, zaradi katerih «ni mogoče nanj gledati samo s stališča anti-kolomalizma brez odtenkov«. »Kar se mene tiče, je dodal Lacoste, ne bi bil daleč od misli, da kljub močnim izrazom v izjavi, nimajo trije dizavniki tako jasnega občutka, kakor bi se mislilo, glede zapletenega alžirskega vprašanja in glede njegovega sredozemskega in mednarodnega bistva«. Francija je medtem sklenila. da se bo posvetovala l Foreign Officeom glede vseh vprašanj Severne Afrike in vzhodnega Sredozemlja. Zunanji minister Pineau bo ko-■hec meseca ponovno obiskal London. V Parizu upajo, da bo položaj Anglije v Tripoli-taniji in Cirenajki omogočil posredovanje da se preneha dovažanje orožja v Alžir. Pariška vlada se želi tudi sporazumeti z Londonom o skupni liniji do ZDA, ki skušaj« na tem področju ipodriniti Veliko Britanijo, VREME VČERAJ Najvišia temperatura 28,4. naj-niž.ia 22,1, ob 17 28,2, zračni tlaK 1007 stalen, veter .jugozahodnik 19 km/h. vlaga 48 odet., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,4 stopini. “ir7 tl ||)| - A t :zA mmm A m .■% i \ Danes, SOBOTA 21. Julija Danijel, pr.. Zofa Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15,11. Luna vzide ob 18.40 in zatone ob 3.17. Jutri. NEDELJA 22, julija Marija Mag., sp.. Pribica PROTIZAKONITO OBTOŽENI SKEDENJSKI ANTIFAŠISTI RAZKRINKA Stepančič: ‘Policijski agent mi je s samokresom grozil: Toi Slavi di Trieste la pagherete; e ginnta 1’ora por noi! » Vsi včeraj zaslišani zanikajo na policiji izsiljena 7, istim argumentom so hoteli prestrašiti tudi Vinka Plečnika, katerega so odpeljali v neko klet in kateremu so, v primeru seveda, če ne bi hotel govoriti tega,, kar so oni sami želeli, zelo svojevrstno in naravnost nezaslišano dobesedno zagrozili: «Rrisilili vas bomo, da boste skakali do Ljubljane,« in to njemu, Tržačanu po rojstvu, ki je že pod fašizmom spoznal koronejske zapore ter okrutnost nacifašiftov, ki so mu celo zažgali brata v Rižarni. Najbolj jasno in glasno obtožbo, izrečeno brez strahu in omahovanja ter s ponosom antifašista in človeka z nedolžno vestjo pa je izrekel Miro Stepančič. Miro Stepančič «Kar sem izjavil na policiji,« je uvodoma izjavil, »ne odgovarja resnici, ker so mi bile izjave izsiljene.« Zasliševalne policijskega inšpektorja Tudi zanj so uporabili cistern teroriziranja: «Boš že govoril, ko bomo začeli s pretepanjem. Tudi Miljčani so v začetku zanikali. Se boš že zavečal, ko boš prišel v tiste roke,« je zagrozil neki agent in pokazal na bližnjega kolego. Stepančič je dodal tudi, da si je na njegov odgovor, da ne more ničesar izpovedati, ker pač ničesar ne ve, inšpektor Fertz (proti njemu smo na sodišču že več- krat slišali pritožbe) slekel suknjič ter ga napadel. Predcedhik: «ZakaJ ste pa prvotne izjave potrdili tudi tožilcu meč sodno preiskavo?« Stepančič: »Nisem vedel, da je bil tožilec.« Pripomba odv. Kezicha, da je Stepančiča prevarila prisotnost policijskih agentov, je kasneje sprožila zahtevo tožilca, naj obtoženi pojasni, kar mu je o tem znano. «V neki sobi koronejskega zapora sta bili dve osebi.« je takoj odgovoril Stepančič. »Pred vrati pa eo stali dr. Grappo-ne, inšpektor Rappo in še neki k vest urin s črnimi brčicami.« Grappone: tPriznaj in boš izpuščen na svobodo» PODATKI O PRISTANIŠKEM PROMETU V I. POLLETJU Povečanje pristaniškega prometa na račun premoga in železnih odpadkov Občuten padec tranzitnega preVoza za Češkoslovaško posledica neurejenega plačevanja pristaniških uslug - Se Vedno pomanjkanje rednih pomorskih prog Železniški promet tržaSkih Javnih skladišč je zabeležil v prvem letošnjem šestmeseeju znatno povečanje. Ne smemo pozabiti, da predstavlja železniški promet Javnih skladišč v glavnem skoraj vse blago, ki gre skozi tržaško pristanišče. V prvih šestih mesecih letos je šlo skozi Javna skladišča skupno 1 milijon 513.587 ton blaga Jani v istem času pa I milijon 373.022 ton blaga. Predvsem se je povečal tranzit za Avstrijo in iz Avstrije, ki je letos do kunca junija dosegel 1 milijon 28(1.053 ton (lani 1 milijon 113.553 ton), Te številke se nanašalo samo na promet skozi Javna skladišča in ne vključujejo prevoza lesa skozi lesno pristanišče, rud za železarno ILVA in petroleja za čistilnice. ( Povečal se je predvsem promet premoga, rud :n železnih odpadkov (letos 948.192, ton, lani pa 750.804 ton). Tudi prevoz »raznega blaga« je bil letos večji. Samo žitarice so zabeležile precejšen padec, in sicer: lani 208.958 ton, letos pa 183.028 ton, promet lesa pa se ja zmanjšal z.a okrog 12.04)0 ton. Sicer pa menija,, da je pristaniški promet v !cv»šnjinf V torek 24-urna stavka vseh železničarjev Sindikati so napovedali >stavko, ker nočeta prometno ministrstvo in železniška uprava ugoditi zahtevam železničarjev Vsedržavni sindikati železničarjev so napovedali za torek 24-urno stavko Italijanski sindikat železničarjev je sprejel ta sklep, potem ko se je njegovo tajništvo ob udeležbi Dt Vittoria in Santija sestalo z ministrom za promet. Stavka je nastala zato. ker se nista vlada in železniška uprava kljub predlogom vseh sindikatov se izrekli o plačah železničarjev, o kriterijih za določanje periodičnih poviškov in o drugih plačnh postavkah te o ostalih splo.i-nih in posebnih vprašanjih, ki se tičejo življenjskih razmer in dela vseh železničarje' • Najbolj vznemirljivo pa je de stvo, da pravilnik o osebju, ki na.j bi bil po mnenju ministrstva za promet že dokončen, zavrača številne izmed vežnih sindikalnih zahtev, k: sta jih svoj čas ministrstvo m železniška uprava že načelno sprejela Zato je stavkovno protestno gibanje železničarjev popolnoma upravičeno. 7,e drugo časa namreč čakajo zaman odgovora na splošna vprašanja. ki jih tu na kratko povzemamo; a) nove plače namesto tabele Gava; b) določitev knterijev o priznamo periodičnih poviškov, upoštevajoč Pr> tem siužbena leta v raznih kvalifikacijah >n ne, kot hoče vlada, aamo službena leto v zadnji kvalifikaciji; c) sprejetje zahtev sindikatov glede novega pravilnika za u-sebje, ki so jih sindikati navedli v posebni predloženi resolucij skupno z zahtevo no določitvi delovnega urnika. Železničarji pa čakajo tudi na odgovor glede posebnih vprašanj, med katerimi so: višina poviška pomožnih prejemkov za osebje električnih naprav, /p osebje oddelka za razna dela uradov za kolavdiranje ir, ureizkušanje, za postajno osebje; nočno doklado; ureditev stalcžd delavcev zakupnih podjetij in ureditev spora o akordih. V nedeljo ob 10, dopoldne bo na sedežu Sindikata italijanskih železničarjev v lil. M lano skupščina vseh njegovih sindikalnih aktivistov. Huda nezgoda vespista Ko «e ie včeraj ob 3. po pomoči 21-letni Lojze Kerše-vsn iz Ul. Romagne 34 vračal z vespo proti domu, j* v omenjeni ulici nerodno padel z. vozila in se hudo poškodoval. Pretresel si je možgane, si zlomi! desno ključnico in pobil po ramenih. / zasebnim avtomobilom so ponesrečenca odpeljali v glavno bolnišnico kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo o-krevanja na H, kirurškem 'd-dclku. prvem šestmesečju zadovoljiv m bi bil še mnogo večji, če bi tržaško pristanišču razpolagalo z zadostnim štev.lom ladij m rednih progah. Ro mnenju gospodarskih krogov bi se z vzpostavitvijo novih nujnih rednih pomorskih preg povečal promet «razuega» bogatega blaga, ki zaposluje puleg pristamšktn naprav in pristaniških delavcev tudi mestna spediterski podjetja in vrsto drugih denarnih, prometnih in gospodarskih ustanov, ki so tesno povezane s pristaniškim tranzitom, Hkrati pa se Trstu nudijo možnosti vedno večjega prometa ne samo avstrijskega ampak tudi češkoslovaškega m madžarskega vlaga. Tona na žalost moramo ugotoviti, da se vladni organi premalo zanimajo za pritegnitev na Trst teh dveh tradicionalnih držav tržaškega zaledja in da niso do sedaj napravili skoraj ničesar, da ot tema dvema državama nudili vsaj nekatere ugodnosti za plačevanje pristaniških uslug, ki jima nudijo druga pristanišča, ki konkurirajo Trstu. Tudi v preteklem nie?e;u se je promet znatno nove-cal. Junija je žlo skozi javna Skladišča skupno 293.313 ’on l,tag» (junija lani pa 228.589 ton). To povečanje pa se nanaša izključng na prihode in odhode premoga, rud in železnih odpadkov. Ro podatkih ravnateljstva Javnfh skladišč so 'dosedanje letošnje povečanje Bfomettt nanaša skoraj izključni na Avstrijo. Rolcg legiji pa sta tudi Zapadrra Nemčija tir Jugoslavija povečala promet skozi Trst. Madžarska pa je ostala na lanski ravni. Zanimivo pa je, da »e je promet s Češkoslovaško letos zelo zmanjšal. V prvih šestih mesecih lani je češkoslovaški promet dosegel 87,901 ton. Letos pa samo 18.311 ton. Vzroki tega tako velikega padca prometa tičijo jkoraj izključno v tein, da italijanska vlada še vedno zavlačuje rešitve vprašanja plačevanja pristaniških uslug z.a Češkoslovaško. Rred štirinajstimi dnevi je češkoslovaška vlada predlagala italijanski vladi sklenitev trgovinskega sporazuma med tbema državama, v katerega naj bi vključili tudi plačevanje ligaških pristaniških uslug za prevoz češkoslovaškega blaga. Ro nekaterih vesteh naj bi v okviru tčga sporazuma določili tri milijarde lir letno • za plačevanje Omenjenih uslug Toda v Rimu niso bili preveč navdušeni za ta predlog in zdi se, da je za sedaj vse šlo po vodi. Jasno je. da takšna politika vlade do interesov našega pristanišča škoduje ne samo mestnemu gospodarstvu ampak tudi splošni želji po Trst, ponujajo predstavniki hamburškega pristanišča v Pragi razne ugodnosti za povečanje prevoza češkoslovaškega blaga skozi Hamburg'. V tem smislu so Nemci ponudili Cehom 150.900 ton rečnega ladjevja na Labi za prevoz blaga Iž Češkoslovaške do največjega nemškega severnega pristanišča. Ta dva primera dokazujeta sterilnost italijanske politike na mednarodnem področju, Še prej pa je Stepančič o-pisal svoj prihod v koronej-ske zapore, V sobi, kamor so pozneje pripeljali tudi Rutarja, se je močno prestrašil: iz sosednih prostorov je namreč zaslišal kričanje: »Zdravnik, zdravnik!« ter »Hinavec, vre si zanikal!«, zarac i česar je dobil vtis. kot da je tam še huje kot na kvesturi. Vrlin tega mu je Grappone za-bičil. da mora tožilcu samo potrditi, kar je že njemu izjavil in da ga bodo nato izpustili na svobodo•.. Stepančičeve začetne izjave, da se je skupno * Skedenjci, včlanjenimi v SIAU, in z velikim številom Tržačanov u-deleževal manifestacij za pri" ključitev Tržaškega ozemlja Jugoslaviji in da so bili Skedenjci oprezni ter budni, ker se je govorilo na italijanski manifestaciji 3 novembra, ča bodo prišli razbijat po »Stalingradu«, to je Sv, Jakobu in v Skednju, niso ugajale odvetniku zasebne stranke Nardiju. ki seveda hoče prikazati apolitičnost tragičnega škedenjskega dogodka, zaradi česar je hotel s kričavim tonom postaviti zaslišanemu n ek aj vprašanj. Ta odvetnikov nartop je zbudil v Stepančiču takojšen oster in odločen očpor ter je dr. Nardija povabil k zmernejšemu tonu, češ da «nistno na polieij,i». »Zdi se mi.» se je obtoženi antifašist obrnil k predsedniku, »kot bi bil še na kvesturi.« nato jezno vmešal bivši poveljnik letečega oddelka kvesture dr. Grappone. «V pr.l ure bodo vsi spregovorili«, je dodal ter silovito u-daril Prunka po ustih ter mu s tem razbil zob in mu povzročil krvavitev. Po aretaciji je bil' Prunk 5 dni z zavezanimi rokami ter brez hrane in delno zaradi udarcev (6 mesecev je tudi slabo videl) ni vedel, kaj se z njim dogaja in kaj govori. Dokazan politični značaj dogodka Iz izpovedi vseh do sedaj zaslišanih antifašistov je jasno razvidno, da je izvršeno dejanje, čeprav vsi obtoženci zavračajo sodelovanje pri u-moru pok. Aleccija, izključno političnega značaja. V tistih dneh so bile manifestacije za priključitev Tržaškega ozemlja k Jugoslaviji. Prav tedaj ko so bili duhovi razburjeni, ne samo zaradi strelov sproženih proti delavcem, temveč tudi zaradi izrečenih groženj, da bodo šovinistični elementi napadli Skedenj, zaradi česar je bila budnost prebivalstva večja, so prišli v Skedenj trije ljudje, ki so bili domačinom tuji in zaradi «črnih fašističnih hlač«, kakor je poudaril Stepančič, razumljiv« tudi sumljivi. Odkritje samokresa je se- veda antifašiste, ki so dobro vedeli, da je posest orožja strogo prepovedana, razburilo in to je razvidno iz včerajšnjega zasliševanja obtoženih Skedenjcev. Kričanje množice »V Skednju so fašisti«. «Kai ste prišli delat v Skedenj« (izjava Hrovata), «Dajte jih fašistom« (izjave Sancina, Plečnika in drugih) pa tezo političnosti dejanja še potrjuje. O prepričanju množice, da gre za fašiste, pa je izpovedal Prunk, kateremu je Bensi zakričal, naj telefonsko obvesti policijo o zadevi, kar je Prunk sicer storil, i je pomotoma obvestil gasilce. Na podlagi teh izsledkov b) moralo sodišče nemudoma brez nadaljnjega razpravljanja, kar bi pomenilo samo izguba časa, prekiniti postopek ter z aplikacijo odloka 190 vladnega generalnega komisarja odločiti nepregonljivost obtoženih antifašistov. Krivic je bilo namreč dovolj in skrajni čas je, da protizakonito zapitim škedenjskim antifašistom vrnejo svobodo. Danes zjutraj ob 10. uri se bo razprava nadaljevala z zasliševanjem zadnjega izmed obtožencev, Josipa Rutarja. preds.; Rossi, tož.: Pascoli, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Tončič, Kukanja, Ferlu-ga Skrk, Kezich, Morgera in Bologna. Odv. zas. stranke: Nardi in Coen. SNG za Tržaško ozemlje Predstave na prostem na prostoru za gostilno Legiša v Sesljanu. Danes 21. t.m. ob 21. uri N. V. Gogolj ŽENITEV Jutri, 22. t.m. ob 21. uri Ivan Cankar Martin Kačur V torek 24. t.m. ob 21. uri Ferdinand Roger 3 + ENA NOV USPEH LADJEDELNICE iFELSZEGY, JUTRI SPLOVITEV 3.800-TONSKE LADJE tV pol ure bodo vsi spregovorili» Tudi Prunk je potrdil pred porotniki surovo vedenje nekaterih preiskovalnih organov. Eden od prisotnih ga ie na primer pošteno udaril po glavi. »Vi ne znate delati«, se V tej ladjedelnici bodo prvič splovili tako veliko ladjo • Položili pa bodo tudi gredelj za novo 4.150-tonsko motorno ladjo Jutri ob 10 uri bodo v milj- sfci ladjedelnici #Felszegy» splo-Viži 3.800-fbnsko motorno ladjo «lndiana». Takoj nato pa bodo v isti ladjedelnici položiii gredelj nove 4.150-tonske motorne ladje, ki jo je naročila družba «Navigazione Triesti-na». Današnja slovesnost bo imela še poseben pomen, ker bodo prvikrat v tej mali milj-ski ladjedelnici splovili tako veliko ladjo, ki je bila zgrajena za tržaško družbo »Ame-ntalia«. Po leg tega pa je ta največja ladja, ki je bila do sedaj zgrajena ne samo v STAIISCE RADIKALCEV 1)0 IZVOLITVE ODBORA IN ŽUPANA DEMOKRISTJANI NAJ KANDIDIRAJO ZA ŽUPANA SVETOVALCA, KI BO UŽIVAL ŠIROKO PODPORO Razen tega je treba izvoliti tak občinski odbor, ki bo ustrezal volji in želji ljudstva Tržaška sekcija Radikalne stranke je poslala vsem političnim strankam in skupinam ter vsem časnikom pismo, v katerem ugotavlja, da z- zanimanjem sledi razvoju v tržaškem oboiivskem >v«lu in poteku volitev novega župana. Čeprav nimajo radikali, v občinskem svetu nobenega svojega predstavnika, ker niso na majskih volitvah dobili zadostnega števila glasov, menijo, da je treba na osnovi prvih dveh sej tržaškega občinskega sveta ugotoviti iKMiednje; 1. / zadovoljstvom je treba vzeti na znanje važen dogodek, ki se je prvič pripetil v občinskem svetu, in sicer ta, da so slovenski svetovalci glasovali za italijanskega župana; 2. ,V glavnem »o vsi občinski svetovalci pripravljeni dejansko in konkretno sodelovati za izvolitev župana; 3. ' Dve skrajni skupini ne vztrajata več pri svojem kandidatu in sta pripravljeni glasovati za kandidata druge liste. Se posebno so to pokazali komunisti, ki niso glasovali samo za socialdemokratskega župana, ampak so tudi pokazali, da so pripravljeni glasovati za župana demo-kristjanske skupine. Isto so pokazali tudi misinski predstavniki. 4. Enako oziroma v enakem smislu so se Izjavili tudi predstavniki drugih skupin. Iz vsega tega sledi zelo važna ugotovitev, in sicer ta. da obstaja možnost skoraj soglasne izvolitve demokristjaltskega predstavnika, oziroma možnost skoraj plebiscitarne izvolitve novega župana. Menimo pa, da bi ne smela nobena stvar opravičiti za- pomiritvi in vzajemnem sode- vrnitve uresničenja tega iz. iovanju v svetu. Trst je na ravno izhodišče Srednje in podonavske Evrope, /ato je vsako oviranje prometne in trgovinske povezave Trsta z njegovim naravnim zaledjem tudi oviranje normalizacije političnih odnosov ined Zahodom in Vzhodom. Medtem ko v Rimu odklanjajo ponudbe za povečanje Češkoslovaškega prometa skozi rednega dejstva Brali smo, da je sedanji demokrist janski kandidat izjavil. kljub temu, da je branil svojo osebo in svojo preteklost upravitelja pred l;rw tikanji, ki so mu bile namenjene, da noče predstavljati ovire rešitvi, ki haj bi slonela na kandidaturi druge osebe in da je pripravljen nadaljevati svoje delovanje kot navaden svetovalec skupno z drugimi svetovalci. To demokratično in spoštovanja vredno stališče bi moralo najti odmev predvsem v skupini demokristjanskih svetovalcev s predložitvijo novega kandidata, ki naj bi omogočil skoraj soglasno izvolitev. Demokristjani si mo" rajo izbrati pot med občinsko upravo, ki mora ustrezati ljudski želji in imenovanjem komisarske uprave, ki naj bi pripravila nove in inor-da tudi tokrat sterilne volitve. Želimo si, da bi se tudi druge ptranke zavedale te alternative in se pripravile na sodelovanje za izvolitev novega župana z večino glasov. Prepričani smo — zaključuje pismo da bo znal župan, ki bo izvoljen s tako visokim številom glasov, potegniti iz tega pravilne in realistične zaključke o potrebah in interesih prebivalstva ter da bo dal v tem smislu pravilno s,mer za sestavo uravnovešenega in učinkovitega občinskega odbora. Novi sporazumi v lesnih podjetjih Ro dolgotra inih pogajanjih ;n po stavkah so tudi v mizarskem podjetju Frandoh sklenili sporazum, s katerim je podjetje priznalo zahteve delavcev lesne stroke. Rrav (alfo se se sporazumeli v mizarskem podjetju Recas .n v podjetju Legpotecr ica. Potemtakem so dosegli delavci lesne stroke že skoraj v vseh podjetjih uresničenje svojih zahtev. Pogajanja pa so se pi ičela tudi v mizarskem podjetju Cominotti in v tovarni CiTECl v industrijskem pr,-stanišču. Vodstvi obeh podjetij sta obljubili, da bosta odgovorili na delavske zahteve prvč dni prihodnjega tedna. Tovornik irfill v avto Včeraj okrog 10. ure ie 23 letni Eltore Franco iz Ul. Zo-rutti 4 vozil tovornik po spre- hajališču Sv. Andreja proti Skednju. Na križišču Ul. D’A1-vtano je tovornik zadel ob avto, kil’ I* 14 It Poročila v slovenščini: 5^' 13.30 in 19.00 , Poročila v Italijanščini: 6-’ 12.30. 17.45 m 23.00. ,, 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored i-Ljubljane; 6.10 Jutranja gla-*, 7.00-8 00 in 11.00-12.00 spored ' Ljubljane; 1340 /.daj pa enkK v ritmu: 14.20 Zabavna gla**/ 14.30-17.00 Spored iz. L jiitzlJa^S 17.00 Rilmi in popevke; D, Čarobna taktirka; lR.oo.io.OO red iž Ljubljane; 19.15 Ritmi tinske Amerike: 19.30 - '&•]. Spored iz. Ljubljane; 22.15 ' nočnega zaliavliča. - « <> » i v I .1» 327,1 lil, 202.1 m, 212,4 I« poročila ob 5.00. 6 00 7.9”' 12.00 I5O0 iv 011 |-v zbor tz Celja; i8.4.3 OkO*i svet: -Sovjetska repubuka slan: 20 33 Veseli večer. « I t.Ht 1161,1 A 18.00 Film »Snežana In T L lov«: 21,15 Pirr Benedetto ” tol i: «Gnsp,)d Puhle/«. Mali oglasi MOTOGILfcHA m Motom »t»*‘'j' .)». ki uživajo vse /.*ujpw»ae^ na jbol jše ocene, Zaineu iave. & i Save, avtomobili in motorjLf.' druge roke. Mo»ciiion tv* Valdirivo 36, Sl. julija IM* inimsii 11 sitiiiiim lz izkušenj do sedaj nacionaliziranega gospodarstva sn angleški laburisti prišli do zaključka, da je treba poiskati nove poti, ki naj odpravijo obstoječe pomanjkljivosti držav no-biro kratične ga upravljanja jvV Čeprav je že dolgo let, odkar se je velika filmska igralka Greta Garbo ločila od filma, Je še vedno predmet velike pozornosti, in kjerkoli se pojavi, je za njo cela truma fotoreporterjev, ki ji na vsakem koraku slede mš&* Vsaka vojna kvarno vpliva na mladino. Isto Je tudi v povojnih letih in posebno na okupacijskih področjih. Ho zadnji vojni je prišel ta pojav še posebno do izraza. O tem J* bilo že mnogo pisanega in ne le v številnih policijskih in podobnih spisih in študijah. Toda verjetno najhuje glede tega Je bilo v Zahodni Nemčiji, kjer »e še danes z neziuanj sauo silo čutijo te posledice. V Berlinu obstajajo še sedal, deset let in več po vojni, organizirane skupine mladoletnikov, katerih življenje ni kaj preveč vzorno. Na sliki skupina takih deklet, ki Jih Je policija aretirala pri nočni raciji HOTELI S« POIZKUSITI življenje jamskega človeka »Nazaj k prirodi« je klic, jbico, so se drugi v pomanj-ki »« jc porodil v Franciji in kanju divjadi lotili polžev, to pred mnogimi leti. Ta klic Pri vhodu v jamo pa sta je akušala lansko leto posne- skušala dva člana ekspedicije mati skupina britanskih dr-i s kresanjem dveh kamnov na- žavljanov in državljank, toda le v suobiatičnem duhu. da bi pritegnila nase pozornost. Prevl dnevi pa se je temu klicu »odzvala« tudi skupina francoskih ljudi, med katerimi je bil tudi znani francoski speleolog Claude Chapeau iz Versaillesa, Na področju Carrehac v Franciji je velika podzemska jama, ki je zelo razčlenjena. II francoskih jamarjev je sklenilo, da bodo poizkusili živeti tako, kot je živel človek v kameni dobi. Z džipi so se odpeljali k jami, se tu slekli do nagega, naložili svojo prtljago na džipe in odposlali vse skupaj nazaj domov, v Pariz. Njihov namen je, začeti živeti samo z lastnimi sredstvi, pač tako, kot je živel naš daljnji, daljnji prednik. Najprej so si nagrabili v okolici nekaj trave in stelje in si vsak zase postlali ležišče, nato so se lotili Iskanja hrane. Ker pa niso prinesti s seboj niti puške, niti kakega drugega lovskega pribora, so naredili zanke iz raznega protja- To je bil en del ekspedicije, ki je šel na lov na suhem, drugi del ekspedicije pa se je lotil ribolova in ker ni imel s sabo nobenih trnkov, niti mrež ali k*j podobnega, se je v bližnji rečici lotil ribolova kar z roko Ure so minevale, lov pa je fcil z.elo siromašen. Ker je le enemu uspelo uloviti tnalo n- praviti ogenj. Vsekakor je bilo vse skupaj nekam preveč težavno in povrh tega tudi brez haska. Sami polži in nekaj zelišč ne zadošča človeku, posebno ko se tega loti le iz enostavnih poizkusnih namenov. Ze naslednje julro-se je eden izmed članov te zunimivp ekspedicije odpovedal nadaljnjim poizkusom. Na najbližji žandarmerij-ski postaji se je dopoldne po-.javil človek, ki je bil po svoji zunanjosti precej podoben človeku iz kamene dobe. O-suple žandarje je prosil, naj mu dajo kak kos dostojne obleke in pa vsaj kos kruha, ker da je zelo lačen. Mož ie tudi rekel, da ni mogel vzdržati vlage v jami in da se raje vrne v «pokvarjeno civilizacijo«. CRNI DNEVI ZA GOLOBE Letošnji L julij bo zapisan kot črni dan za vse newyor-ske golobe, ki od tega dne niso več pod zaščito zakona. Golobi v New Yorku so se v zadnjih letih tako razmnožili, da pomenijo pravcato nadlego, zato je zahtevalo ameriško ministrstvo narodnega zdravja, naj za mestne golobe od 1. julija uporabljajo zakonske predpise, ki veljajo tudi za ostalo pernato divjačino. Po tem zakonu bo od-lej smel vsakdo loviti in ubijati neiv-yorške golobe. % jjfe&ij J -yi?r - f 'i SI-AltK HižMKHK KIlKCKKtiA 1» It Klil V A l.*T V % Za dvig gospodarstva v Benečiji potrebna vladna finančna pomoč Kmečkim delnvcem v FonniiIoiiii pa na) ne priznajo zahteve, zaradi katerih mo »topili v stavkovno gibanje V parlamentu je bila raz-|tudi o trošarinskem davku piava o gospodarskih razme-jna plin na osnovi zakona, ki rab. v Furlaniji in Julijski kra-jje stopil v veljavo dne 23. 5. jini. Govorniki so prikazali iz-11956. Zatem bodo morali d-redno slabo gospodarsko sta-j dobriti nakup goriva za prihodnje šolsko leto 1956-57, nakar pa bodo razpravljali še o manjših vprašanjih, ki zadevajo števerjansko občino. nje mladine, ki se v velikih množicah izseljuje v inozemstvo zaradi dela. V glavnem gre za kmečko mladino, ki ji je življenje na podeželju onemogočeno, ker ji ne nudi nobene perspektive. Zlasti je bil važen govor čedadskega poslanca, ki je v svojem obsežnem govoru poudaril tisto, kar smo v našem časopisju vedno trdili, da je namreč življenje prebivalstva Nadiških dolin izredno slabo in da so zaradi tega nujno potrebni materialni ukrepi s strani vlade, da se tamkajšnjemu prebivalstvu zagotovi boljše življenje in zaposlitev na domači grudi. Fri tem pa ne moremo prezreti razmer, v katerih živijo kmečki delavci spodn*e Furlanije, in sicer v Fossalo-nu Pred dnevi je bil namreč neki sestanek kinečkin predstavnikov Delavske zbornice, na katerem so govorili o možnostih kmečkega proletariati, da bi gmotno podprl svojo sin dihalno organizacijo in omogočil izboljšanje njenega delovanja. Pri tem so prišle na dan zanimive ugotovitve, ki postavljajo življenje teh ljudi v zelo realer, okvir: govornik je namreč poudaril, da o-gromna večina družin kmečkih delavcev v spodnji Furlanih ne zasluži več kot po 300 lir dnevno. Čeprav bi se zdf-la trditev na prvi pogled neresnična. povsem ustreza resničnemu stanju v katerem živijo tamkajšnji kmečki delavci. V ostalem more njihovo šibko finančno moč dokazati tudi izredno skromno življenje. Razmere kmečkega prebival Iz Sovodenj nam pišejo o svoji cesti Danes bodo na pokrajinski seji razpravljali o uprovincia-lizaciji» občinskih cest. Sovo-denjci smatramo dogodek za ugodno priliko, da s tem v zvezi napišemo nekaj besed. ?.e dolgo časa se vodi prav-da, kddj bo prišla nsiša cesta pod pokrajinsko upravo, ki ima prav gotovo reč denarja kot naša majhna in revna občiiui, da bi jo lahko temeljito popravila. Vendar doslej še ni prišlo do ugodnega zaključka. Cesta je še vedno pod upravo sovodenjskega davku županstva, ki jo je zadnje čase sicer zelo dobro popravilo, vendar ne brez velikih žrtev. Po našem mnenju ni pravično, da se ubogi občinski upravi prisojajo tako veliki stroški za popravilo ceste, ki ne služi samo sovodenjskemu prebivalstvu, ampak tudi številnim turistom, avtobusom ATA, potnikom in trgovcem, ki s svojimi vozili največ pripomorejo h kvarjenju poti. Pri popravilu ceste — če že ne more priti do aprovincia-lizacije»f ki je najboljša rešitev — bi morala s finančnimi sredstvi sodelovati tudi goriška občina in pokrajina ter turistično društvo, kajti pot na Vrh k spomeniku pelje skozi Sovcdnje in bi bilo pravilno, da bi vsi tistiK ki turizem pospešujejo in z njim zaslužijo, nekaj odstopili tudi za popravilo ceste. To je mnenje nast Sovo-denjcev, ki smo zaradb slabe in pračn* ceste najbolj pri-mi d eri. \CEPAJ OB n. URI NA KOHMJ PRED MUZEJEM TRČILA lambretist in avtomobilist Včeraj ob 11.15 je prišlo na Komu tik pred pokrajinskim muzejem do precej hude prometne nesreče, pri kateri je ostal teže poškodovan 39-letni trgovec Lodovico Mauri s Placute št- 6. Malini se je vozil z lambre-to iz Gosposke ulice proti Kornu in je na vozilu imel precejšen zaboj ter po vsej verjetnosti ni opazil avtomobila «600», ki je vozil pred stva v vzhodnih predelih na-jn)'m v majhni razdalji. Ko še države prav zaradi navede- Je avtomobil, ki je last Ele- ne Raugna iz Gorice in katerega je vozil 51-letni Guido Rizzi iz Gradeža. privozil na Kom, je Rizzi pritisnil na zavore in začel avtomobil o-bračati na levo, da bi spremenil smer vožnje in se vrnil v Gosposko ulico. Nesrečni Mauri tega ni opazil in nih slabosti nujno kličejo po spremembi dosedanje politik”. Fredvsem je treba Benečiji čimprej nuditi vladno finančne pomoč, kmečkim delavcem, kolonom in spolovinarjem v Furlaniji pa priznati njihove pravice, zaradi katerih so stopili v stavkovno gibanje. Jutri v Steverjanu seja občinskega sveta rad’ stalnega naraščanja potrošnikov. Svetovalci so v glavnem pohvalili delovanje občinskih podjetij; svetovalec Batti pa je pripomnil, naj se tarife tudi v bodoče ne višajo, ker bi bilo to v breme prebivalstva. Obračun je bil soglasno sprejet. Svetovalci so se ponovno sestali sinoči; o poteku seje bomo poročali v naši prihodnji številki. Kostanje v Gradiški zopet napadla štora bolezen Po treh letih se je kljub preventivnim sredstvom zopet pojavila bolezen r;a kostanjih, ki krasijo Gradiško in ki so bili vedno v ponos prebival- prišlo je do močnega trčenja; j cem tega prijetnega mesteca lambretist je zadel v levo ob Soči. Bolezen se javlja na stran avtomobila in se prevr-! listih, ki se začno sušiti in nil, pri čemer je padel z vso odpadati. V Ul. Mazzini se silo na tla. Šofer avtomobila zdi, da smo v pozni jeseni in in prisotni so Mauriju takoj j zimi. ko drevesa ostajajo go-Med številnimi točkami dnev- priskočili na pomoč, kasneje nega reda tudi razprava o po enotenju plač občinskim uslužbencem. popravilo osnovne šole in majhnega mostu Jutri ob 9.30 bo na občini v Steverjanu redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo pri prvi točki razpravljali o občinskem obračunu za lansko leto, zatem pa o razširitvi zakona (z rine 11. 1. 1956) na števerjansko občino, odnosno o prilagoditvi zakona na občinoke uslužbence. O njih se bodo občinski svetovalci menili tudi pri 3. točki dnevnega reda. ki predvideva razpravo o poenotenju plač občinskim uslužbencem. Četrta točka dnevnega reda je posvečena javnim celom v občini, in sicer popravilu o-»novne šole v Steverjanu. ki zahteva nujno popravilo strehe do novega šolskega leta. Zatem bodo občinski svetovalci morali dati svoj printa-nek na popravilo mostiča, ki pokriva potok Biršo tik obmejnega prehoda pod Jazbinami. Na seji se bodo pomenili je privozil tučj rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Tu so mu ugotovili domneven zlom desnega kolena ;n se bo moral zdraviti 20 dni. la. brez listja. Kljub temu, da so mestni vrtnarji drevesa že škropili, vendar bolezni niso mogli preprečiti. Tovrstna bolezen, ki jo nekateri i-menujejo tuberkuloza kostanjev. se jiri tuci po drugih krajih Furlanije in Beneške Slovenije, kjer je položaj Še slabši, saj se mnogo ljudi preživlja s kostanjem; ta bolezen pa preprečuje tudi rast sadežev, ki jih Benečani pro-ta so razpravljali o obračunu dajajo na čedadske-m in vi Odobren obračun občinskih podrtij Na zadnji seji mestnega sve- občinskih podjetij za leto 1955. Poročilo upr*ve občinskih podjetij je podal dr. Bettiol ob prisotnosti predsednika upravnega sveta prof. Vierthalerja. ravnatelja.' in|. iriiz1*^ pravnega favfafilj ta/onja. Iz {koncila 'Je vidno, da je bilo stanje lanskega 31. deeemb*3; sledeče: promet se je p^veiij , za‘, 55 milijonov v i^rjrn^igkjvi Ji fr^jš-njim letom. Cisti dobiček znaša nad 12 imFrjonov Kr. -©e-lovanje občinskih podjetij je bile povsem normalno. Tarife se niso izpreminjale. zaradi tega je povečanje dohodkov pripisati povečanju potrošnje, in sicer predvsem za- demskem trgu. — KINO — COHSO. 17: »Kraljevi tat». ci-mascope, A. B!y‘.h in E. Burton. CENTRALE. 17: »Dogodivščine don Juana*, K. Flynn, v barvah. MODERNO. Zaprto. V1TTOR1 A. 17: »Nesi poljub v Florenco*, M. Vilale in A. Farnese. DEZl RNA LEKARNA Danes posluje ve* dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. PO 15. ETAPI KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI WAGTMANS NOVA RUMENA MAJICA etapno zmago pa si je priboril Thomin Monti, Ki je prišel na cilj »Kupno z Adriaenssen-som med zadnjimi, je zdrKnil s tretjega na 8. mesto AIX FN PROVENCE, 20 — V 15. etapi kolesarske dirke po Franciji Montpellier - Aix en Provence je zmagal vozač francoskega moštva «Ovest» Thomin s časom 5.01T0” s povprečno h trostjo 40.641 km na uro. Zaradi velikega zaostanka Belgijca Adriaenssensa, ki je prišel na cilj 79.. je postai nova rumena majica tega izredno razgibanega «Toura» Holandec Wagtmans. Točno ob 11.15 je startalo 97 dirkačev, ki so še ostali v tek movanju. Prvih 30 km je poteklo v ležerni vožnji, ki je bila celo niž.ia od predvidene na tabeli. Vmes je bilo samo nekaj skromnih poskusov pobegov, ki so jih izmenično izvedli Forestier. Schellenberg. Fantini. De Bruyne in drugi, toda giavnina se ni pustila presenetiti. Pred Beaucaire, 78 km od starta, je ušel Siguenza, k. si je kmalu pridobil 30” naskoka, toliko da je pobral aplavze svojih navijačev v mestu. Potem je odnehal in se vrnil v glavnino, ki je kompaktno vozita vse do vznožja Col de la Vayede. Na prvih vzpetinah je zaman skušal pobegniti Voorting in na vrhu je prvi vozil Italijan Defilippis, ki je prehitel Forestier* in Huota. Sledila je glavnina, v kateri sta manjkala samo Vlayen in Hinsen ki sta zaostala zaradi slabega zdravstvenega stanja. Kmalu nato so izvedli napad Voorting. Quentin, Scribante, Morvan, Forestier in Siguenza. katerim so se kmalu nato pri-druž.ili še Privat, Barbosa in Hassenforder, ki pa niso uspeli in so se vrnili v glavnino. Pri 132. km se je jedro razdelilo v več skupin. Na prvih mestih ie bilo kakih 40 kolesarjev. med katerimi: Defilippis, Bahamontes, Geminiani, Picot, Brankart, Walkowiak Lauredi, Privat, Ockers, Ca-put. Barbotin. Rolland. Gaul in Alori. Pri 150. km so pred Les Guigues pobegnili iz glavnine Barbotin, Privat, Nolten, Bover, Thomin in Scodeller. S številnimi pobegi jih je pozneje dohitelo še 32 kolesarjev. katerim so z zaostankom 1 minute sledili drugi. Pri 160. km so bili vsi favoriti razen Adriaenssensa in Mcmtija skupaj na čelu kolone. Adriaens-sens je imel tukaj že 2’50” zaostanka in je praktično že izgubil rumeno majco. V zadnjih kilometrih pred ciljem je Geminiani preluknjal in izgubil stik s sestimi kolesarji: Forestierom. Scri- bantejem Botello. Thominom Barbotinom in Giiidicijem, ki so si pr.dobili okrog 15” naskoka pred ostalimi. 5 km pred ciljem so imeli ze toliko prednosti, da jih do cilja ni mogel j več nihče dohiteti in v zaključ- J nem sprintu je Francoz Tho-1 min vozil prvi skozi cilj. Ho- j landec Wagtman- je posta! ■ nova rumena majica. Belgijec Wlayen in Holandec Hinše-n ki sta prišla na cilj izven maksimalnega časa. pa sta -bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Vrstni red na cilju 15. etape Montpellier - Aix en Provence (204 km); 1. Thomin 5.01TU'’, 2. Forestier, 3. Giudici, 4. Bo-tella, 5. Scliibante, 6. Barbotin, 7. Padovan 5.01’24”, 8. Ockers, 9. Picot, 10. Deledda, 11. Dol-hats, 12. Voorting, 13. Nolten, 14. Darrigade, 15. Quentin, 10. Lauredi, 17. Baffi, 18. Bahamontes, 19. Rolland, 20. Bover 21. Siguenza, 22. Bertolo, 23. Viletta, 24. Fornara, 25. Barbosa, 26. Lerda, 27. Walkowiak, 28. Gaul, 29. Van der Pluym, 30. Wagtmans, 31. Privat, 32. Defilippis, 33. Dotto, 34. Brankart, 35. Caput, 36. Bauvin vsi s časom Padovana.' Splošna klasifikacija po 15. etapi: 1. Wagtmans 79.04T2" 2. Lauredi z zaostankom 1*40”, 3. Voorting 2’34”, 4. Picot 3’25’’, 5. Walkowiak 4’27”, 6. Darrigade 5*58”, 7. Bauvin 6’33’’, 8. A-driaenssens 7T9”, 9. Monti 7*42*’, 10. Defilippis 1241”, 11. De Groot 79.20 16”, 12. Barbosa 79.23*46”, 13. Privat 79.26*07”, 14. Bahamontes 79.30’07”, 15. De Bruyn 79.34*34”, 16. Colet-to 79.34*52”, 17. Robinson 79.35’ 27”, 18. Forestier 79.35*46 ”, 19. Quentin 79.36'35”, 20. De Smet 79. 36*37”, 21. Close 79.37', 22. Dotto 79.39*05”, 23. Ockers 79. 39*11”, 24. Van der Pluym 79. 44*13”, 25. Fornara 79.47*20”, 26. Beuffeuil 79.47*45”, 27. Impa-nis 79.52*16”, 28. Gaul 79.53*16”. 29. Brankart 79.53*43”, 30. Padovan 79.54*15”, 31. Barbotin 79.57*50”, 39. Nencini 80.04*08” 45. Conterno 80.13’21”, 49. Fantini 80.15*10”, 52. Giudici 80.17’ 17”, 57. Baffi 80.27*39”. Vrstni red za veliko gorsko nagrado: 1. lluot 26 točk, 2. Bahamontes in Gaul 16, 4. Schmitz 15, 5. Ruiz in Ockers 13, 7. Defilippis 12, 8. Meyzenq in Picot 7, 10. Morvan, Walko-vviak, Privat 6, 13. Van Ge-nechten 5, 14. Barbosa, Mora-les, Darrigade 4, 17. Adriaens-sens, Monti, Forestier 3, 20. Padovan 1. Ekipna klasifikacija po 15. etapi: 1. Belgija 235.37*40”, 2. Holandska 235.43*24”, 3. Zahod 235.50 09”, 4. Italija 236.08*34” 5. Francija 236.40*24”, 6. S-E 237.37*43”, 7. N-E-C 237.43*49’*, 8. Španija 238.10*13”, 9. S-E 238. 19*32”, 10. Luksemburg 238.21’, 11. Ile 238.53*24”, 12. Švica 239.33*07”. TRETJA ETAPA DIRKE PO JUGOSLAVIJI BAJC PRVI NA BLEDI1 NA VRŠIČU OGNENSK1 Jugoslavija se je v ekipnem plasmaju povzpela na prvo meslo BLED, 20. — Tretja etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki je vodila od Nove Gorice preko Vršiča do Bleda, je bila zelo ugodna za jugoslovanske vozače, ki so z Goričanom Bajctm zasedli prvo mesto na cilju, poleg tega pa tudi v splošni klasifikaciji- Današnja etapa je tila gotovo najtežja od vseh, v prvi vrsti zaradi hudega vspona na Vršič, ki je veijal tudi za veliko gorsko nagrado. Razen tega pa je dirkače komaj 5 kilometrov po startu zajela huda nevihta, ki jih je ovirala skoraj vse do cilja. V začetku je imela dirka miren potek. Pri 35. km pa FINALE DAVISOVEGA POKALA, Italija - Švedska 2:0 Pietrangeli je presenetljivo premagal Oavidsona, Merlo pa Schmidta BAASTAD, 20. — Po prvem i on diktiral igro Italijanu. To-drevu finalnega teniškega tek-1 da Pietrangeli je take upe movanja evropske cone Davisovega pokala med Italijo in Švedsko, vodi Italija z rezultatom 2:0. V prvi igri je Pie-trar.geli premagal Šveda Da-vidsona z rezultatom 6:4, 3:6. 6:1, 6:4, v drugi pa Merlo Schmidta z rezultatom 5:7, 6:2 7:5, 6:1. Tekmovanju v Baastadu ie prisostvovalo blizu 5000 gle-dMcev, med katerimi je bil tudi švedski kralj Gustav. Ze v prvi igri je prišlo do neprijetnega presenečenja za Švede, ki so z gotovostjo računali n» zmago svojega najboljšega igralca Davidsona. Teda ta je bil od vsega po-četka žrtev izvrstne Pietran-gelijeve taktike, ki je svoje-gt nasprotnika utrujal z dolgimi, preciznimi ter ostro pla-s-ranimi žogami. Davidson si je v prvem, setu sicer priboril prva dva gamesa. toda Pietrangeli je pri stanju 3:1 za Šveda prevzel iniciativo in osvojil set s 6:4. V drugem setu je bila igra enakopravna do rezultata 3:3. Davidson je nato Pietrangeliju odvzel servis in nato z nekaj odličnimi udarci osvojil set. 7> je kazalo, da se je Davidson otresel negotovosti in da bo Švedov prekrižan in osvojil set v samih 11 minutah. V tretjem setu je po dobrem začetku Davidson spet klonil. Potem se je popravil in zmanjšal razliko od 2:5 na 4:5 Toda Pietrangeli je v le-* pern finalu, med katerim je izgubil kar 6 matc-žoge, končno le zmagal. Dvonoj med Merlom in Schmidtom je trajal eno uro in 16 minut. Mladi Sved je prve tri sete igral z velikim poletom in je moral Merlo vpreči vse svoje sposobnosti, da mu je bil kos*. V zadnjem setu je bil Svec' izmučen in Merlo ga je z lahkoto premagal. Najbolj razburljiv je bil prvi set, v katerem je Merlo vodil že s 5:1. Tedaj se je Schmidt zbral in s šestimi zaporednimi gamesi osvojil set. V drugem setu je imel iniciativo v- rokah Merlo in ga je hitro odločil v svojo korist, medtem ko je bila borba v tretjem setu precej e-naka. Oba italijanska igralca sta pokazala zadovoljivo formo. Jutri je na vrsti igra dvojic. 7*.a Italijo bosta igrala Pietrangeli in Sirola. za Švedsko pa Davidson in .Schmidt. Favorita sta Italijana. BEOGRAD, 2