209 M. - 4, Isto. Poštnina pavšalirana.
Današnja številka velja 4*— K
Naročnina ža kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesino 50 R. Letno 000 K.
Ogiasi: eijostolpna mm vfsta za enkrat 2 vočkrat popust.
V Ljubi jam, nedelja 4. septembr
VseučCliŠki
rezDj
?od’ m ,ae Prosto
Ikm
IjredriJiStva: " -U/ra j/j. Telefon
Sejsuski prostori in razdelitev . paviljonov.
Ra*st*vi6ee »Ljubljanskega velikega semnja« leii na najlepšem delu tat st* L,jubljane, sredi košatih' drevoredov med Tivolskim parkom in Gosposvetsko cesto. Obsega nad 25.000 kvivdmlnlh kflometrov. Zgrajeno je pO »aSrtih' in pod vodstvom arh. gosp. Josipa Costaperaria, pri projektiranju
St Mi sodelovali še arh. ing. g. Rado regar, ing. g. J?okorn in stud. tehn.
'Kata«*,
Majri pridemo k sejinskim prostorom po Dunajski in Gosposvetski cesti ali pa po Aleksandrovi in Bleiweis-ovi testi, smo takoj, ko smo prišli preko prehoda juilne železnice na Go-po*vct*ki cesti, ob monumentalnem portal«, ki tvori edini vhod v sejmske prostore. Na obeh' straneh vhodnega portala stojita dva mala paviljončka, kjer »e nahaja blagajna veiikega sem-Ze pri vhodu se nam odpre krasen razgled po sejmiftčn. Na levi strani stoji okusno stgrajen paviljon »Urada ljubljanskega velikega vzorčnega semnja«, njemu nasproti pa enak paviljon, v katerem se nahaja kr. poštni in telefonski urad Ljubljana »Veliki •amenj«, »Tourist-Office« (447), rešilna postaja in policija.
Sejmske prostore objema od desne impozanten industrijski paviljon I., njegov podaljšek pa tvori na severo-aapadni strani sejmišča v smeri proti |Uki trgovski paviljon H. Na levi ‘Strani uradnega paviljona stoji industrijski paviljon E, kateremu se na južni strani ob Lattermanovem drevoredu priklučuje strojni paviljon F, Na juini strani zaključuje krog velikih paviljonov poljedelski in industrijski paviljon G. Med strojnim in poljedelskim paviljonom je postavljen v orientalskem stilu zgrajeni paviljon češkoslovaške republike, ki nam stoji, ko pridemo skozi glavna vrata na sejmišče, na drugi strani sejmskega oboda ravno nasproti.
Sejmske prostore prereze v smeri glavnega vhoda in češkoslovaškega paviljona povprečna glavna sejmska ce-»ta. Po njeni sredi so postavljene stene M reklame, levo in deano od nje pa je tgrajena vrsta lastnih paviljonov, ki •O lep dokaz podjetnosti tvrdk ki so jih' zgradile.
Široka «Mtx pdje ob' industrijskem in trgovskem paviljonu I in H, zavije H poljedelskemu paviljonu G, preide nato It češkoslovaškemu ia strojnemu paviljonu F la »vije k drugemu bdu-trijsktmu paviljonu E ia vbodu na s«jmišče, Ob tej lesti stoj« reklamni drogi Mali presledek med industrijskim (H) ia poljedelskim paviljonom (0) 1* poln ju je pregraja. Onstran pregrele s* nahaja kavarnski in restavra-fcJJski del semnja, kjer vlada vedno H-vahno TTvenje. Tu se točijo vlaa bi phro vseh' vret, prodajajo desertna vina ai Šampanje«, nudijo po setnikom mrzle MK h pedva pristna turika črna k** Ta del sejmišča, Id je ločen od lantavMa in zavzema skrajni se-▼erozapadni kot proti Sliki, ie odpet
liMuMb hi knpgef.
«t l-ioa lP§inw industrija, grafik«, pisalna PotreMffln«: papir, lepenka, konfekcij« papirja, knjigovezi«, kartonaža, strojnici a cigarete, knjige, slike ia muzikali* UHrifekankl. litografski bi ka, meoopUni Izdelki, plakati, šolike bi pl-*flTnlfrt potrebščina.
IL Pohištvo: sobna, pleteno pohištvo, »posojeno pohištvo, Pisarniške oprave, ttavbno mizarstvo. Glasbeni InstrumentL m. Majofflca, fajecce.
IV. Pletarstvo, metle, Metk«, Igrače, zobotrebci, alta, rešeta.
V. Vrvarald Izdelki.
VI. Slamniki in klobuk).
VH. Obleka: delovska obleka, moške, I ženske In otroške obleko, damski kift* buU gumbi. Priprave za likanj«. tVUl Ura in zlatnina.
Pavuio* r
obsest K. 101—160.
Železna in kovinska industrija,, sttofl.
I. Strojna Industrija; tribune, Poljedelski stroji, stroje za obdeiavaaje lesa, električni stroji, sesalke, transmisije, ventilatorji, garniture za mline.
II. žeiezninski polizdelki in železnina: valjano železo, Žica, pločevina ln pto-čevlnzki lzdelkL štedilniki okov), kljor
čavnice, koso, srpi sekire, motike, lopate, pile ln drugo rokodelsko in poljedelsko orodje, železna posada, jeklo in jekleno orodje, jekleni zvonovi.
III. Kovine in kovinski izdelki: svinec in svinčeni izdelki (sifonske glave), cin-kova ruda in izdelki iz cinka, kovinske žice, izolirane žice, medeni okovi, jedilno orodje, bakrena posoda, parne in vodne armature, bronasti zvonovi.
Specialni izdelki: tehtnice, lovske puške, kovaški mehovi, emaljna posoda.
Paviljon G
obsega št. 161—229.
I. Lesna Industrija in stavbinslca industrija: sirov les, rezan in tesan ies, impregiran les, železniški pragi, parketi, zaboji in zabojčki, sodi za žeblje in čemenj sodi za vino itd., vozovi, sani, smuče; opeka vseh vrst, apno, cementni izdelki, bakula, glinaste peči, marmornate plošče, spomeniki in drugi komno-seSkl proizvodi; stavbno mizarstvo, raznovrstni načrti, proračuni in gradbeni deli.
II. Poljedelski proizvodi, hranila, pijače: mlevski izdelki, testenine, čajno pecivo, kanditi, slaščice, sladna kava, kavne primesi, kavni nadomestki, med in vosek, čebelarske priprave, sadje in sadna konserve, sulie jedilne gobe; laneno olje in druga rastlinska olja; vino vsake vrste, šampanjec, žganje, konjak, likerji, pokalice, sifoni, mineralne vode.
III. Poljedelski stroji in avtomobili.
Paviljon H obsega št. 230—300.
Trgovinski oddelek:	Vsakovrstno
blago tu- in inozemskega izvora, kakor lokomobill, motorji, stroji za obdelova-vanjc železa, lesa itd., avtomobili, motocikli in kolesa, šivalni in pisalni stroji, električni aparati in električni material; gasilno orodje, črpalke; opreme za mle-kaflfe; manufaktura in konfekcija, galanterija, kolonialno blago, deželni pridelki, dragotine, knjige in papir, steklo Itd. Itd.
Paviljon 1 obsega št. 301—420
L Usnjarska industrija: usnje vsake vrste, torbarski, jermenarski, sedlarski in galanterijski usnjeni Izdelki, čevlji, gamaše, podpetniki, kopita, cvekl in druge čevljarske potrebščine.
II. Kemična Industrija, zdravstvene potrebščine: milo, sveče, vosek, škrob; izdelki iz bauksita; karbid; barve in laki; tehnično olje, bencin, klej, masti, kotomaz; vazelin, voifilla, čistila, perilno mod rilo; esence, parfumi, lepo tila; farmacevti čnl izdelki, ortopedičnl in Urar* gičnl instrumenti.
III. Tekstilno blago, perilo, modno blago: konoplja, preja, tkanine, pletenine, vezenine, čepke, zastori ln pregrinjala, perilo, nogavice, ovratniki in kravat^ modeli za klobuke.
V zasebnih paviljonih in na prostem it. 421—480.
JRazni izdelki kemične in papirne industrije, izdelki iz gumija, parni poljedelski in električni stroji, železnina in zvonovi, steklarski izdelki, vzorne hišice, stavbni materljal la izdelki, telovadno orodje, sohe, reklame, jestvine, pijače, tobačni izdelki itd. Itd.
Poseben paviljon je postavila češkoslovaška republika s« svojo Industrijo bi bi trgovino.
(Po oHcUlgnm katalogu UaNlansksga vtUsijmaJ
Kultura«, zabava« In športa« prireditve tekom velikega semnja.
i„ Koncerti. Promenadni koncerti v sejmskib proetoriS so vsak dan od 17. do 18. ure, ob nedeljab in praa-nikih' rasen tega od pol :ia. *do pol is, aire. Godba v restavracijskih prostiptia tejmiiča pa rsak dan 'do af. ant.
a, Gledališča. Narodno gledali***, opera bi drama.
Za v*o dobo velesejma so vsak z začetkom ob ar. uri variete-iv« ,vi Latama gladaJIUn Hotela
Razstav«. -D dietni muzej na Muzejskem Narodna galeria v. Kzeaiji v tarjavl ulici
Umetnostna razstav« Prana bk nete Kralja (riflce piastL, araflkaj Miklošičeva cesta 5, Akademski [dom Planinska razstava S. P. D. v >aa* stavnem paviljonu, Lattenaaaaov dr». vored <«l&a la pcMmatU aalft ijtoata^
^fu,
Strv
?To-
'dom.
Prva obrtna razstava v Mariboru od 8. do 25. septembra t.. 1. v prostorih Gotzove dvorane.
4. Kulturne prireditve.
Jugoslovanski zdravniški kongres
od 5. do 8. septembra v Narodnem domu.
.Velika skupščina društva Sv. Cirila in Metoda dne 8. septembra 1921. dopoldne v Narodnem domu.
Kongres jugošlavenskih trgovačkih visokoškolaca dne 6. septembra 1921.
5. Športne prireditve.
Javni telovadni nastop -sokolske župe Ljubljana I ,na letnem telovadišču Sokola I na trgu Tabor dne n, septembra.
Športni teden, I92t, ki ga priredi ljubljanska Športna zveza od 7. do 18. septembra po sledečem sporedu:
7. septembra popoldne ob pol 4. uri lahka atletika na prostoru S. K. Ili-rija.
8. septembra dopoldne ob pol \u. uri štafeta skozi mesto (6 km); popoldne ob 2. uri plavalna tekma na Ljubljanici v Športnem klubu;
ob pol 4, uri na prostoru S. K. Ilirije tekma - dveh kombiniranih moštev ljubljanskih klubov;
ob pol 6. uri nogometua tekma reprezentance Ljubljana proti reprezentanci Celje.
9. septembra <ab 3. uri popoldne tenis-turnir na prostoru S. K. Ilirije pod Cekinovim gradom.
10. septembra ob pol 6. uri lahka atletika na prostoru S. S. Ilirije;
ob pol 3. uri popoldne konjske dirke na vojaškem veibališču;
11. septembra ob 9. uri dopoldne distančni marš s prostora S. K. Ilirije skozi Ježico-Gameljne-Tacen- St* Vid-Ljubljano na prostor S. K. Ilirije. Približno 30 km. Športna oprema;
ob pol 3. uri- popoldne konjske dirke na vojaškem vezbališču;
ob pol 4- uri nogometna tekma med dvema kombiniranima moštvoma ljubljanskih klubov;
ob pol 6. uri tekma med reprezentanco, ki zmaga prejšnjo nedeljo in mariborsko reprezentanco.
12. septembra ob 3. uri popoldne, tenis-turnir.
13. septembra 00 3. uri popoldne, tenis-turnir;
ob pol 6. uri popoldne lahka atletika.
16. in 17. septembra: avtomobilna vztrajnostna vožnja na 600 kilometrov; Ljubljana-Rakek - Crnomelj-Ro-gaška Slatina-Bled.
18. septembra, povratek avtomobilistov z Bleda;
ob 3. uri popoldne na vojaškem veibalisču kolesarske in motociklistične dirke. Zvečer razdelitev kolajn in zabava s plesom«
Za časa velesejma se vrše številne narodne veselice in zabave. Več povedo dnevni lepaki. Zlasti se opozarja na sledeče prireditve:
Veselica trgovskega Hruštva »Merkur«, ki se vrši v nedeljo dne '4, septembra popoldne na Koslerjevem vrtu vis-aVis restavracijskega in kavarniškega oddelka.
Zabavni večer 'društva jugoslavcn-kib trgovačkih visokoškolaca v. torek dne 6. septembra ob ar. uri v vseli prostorih Narodnega doma.
Veselica Zveze jugoslovanskih 'Železničarjev, ki se vrši r, četrtek 'dne 8. septembra i9ar, od 15. ure do pozne noči v restavraciji Bellevue.
OJAČEN PROM^MOGRBJ-i
Ljubljana, 3. septembra. Minister sa-obračaja J« odredfl, da se promet na progi Beograd—Ljubljana y svrbo olajšave obiska velike«« sejma v Ljubljani ojači la da se tudi na osebnih vlakih «v«d«ia direktni vozovi Beograd—
OOS8ET ODPOKLICAN?
Beograd, t s«pi Oovori se, da )« angleška vlada odpoklicala polkovnika Oosseta, predsednika razmejitvene ko« misije % Baraafl.
MAS GENERALNI KONZUL NA DUNAJU ODSTAVLJEN.
Dunaj, % (farji Danes J« dospela la Beograda semkaj brzojavk«, d« «« jugoslovanski generalni konzul CeroviC razrešuje svoj« služb«. Do prihod« uumkutanmaag« gotmafaNge konzula Savtfla, doaedanjega Jagoskv venskega koa*«d« m vodB tozadevne agend« konzul dr.
a poslovanju
Kapital In del©.
Waah(nftomi, bo de dMedanU pod-vTor«J «0 1
% o*™**
Današnji življenjski pogoji niso moralni. M rode brezbrižnost uii upu*. na ni kak mčin pa ne morejo ustvariti zadovoljnosti v oni najmanjši meri, ki je človeku potrebna, če hoče razviti svoje zmožnosti. Samo po sebi je pa razumljivo» da delavec hrepeni po zboljšanju svojega, cesto silno bednega, stanja
V vsakem človeku so težnje, ki Ka silijo k delu. ki bi trajno potrebovalo njegov mul in zanimanje. Tako delo ga iakorekoč moralno podpira in rnu pomaga, da lažje prenaša enoličnost vsakdanjega življenja. Nič namreč ni tako za mislečega človeka žalostnejšega, kot pinti kakor zamašek, Ja ga različni tokovi zanašajo zdaj sem zdaj tja brez pota in sledu.
Če delavec ni vezan k ničemur na svetih so njegove misli in njegovi zanemarjeni čuti prav lahko dostopni nevarnim sanjam. Njegove zmožnosti se slabšajo, njegova nravnost pada, njegovo življenje takorehoč podivja in končno propade v grobih zabavah in pijači.
V moderni demokraciji bi moralo biti ljudstvo vrhovni vladar. Ljudstvo pa je sestavljeno po veliki večini iz nevednežev in nezrelih ljudi, ki se morajo udejstvovati pod •pogoji, pod katerimi njihova inteligenca in soodgovornost takorekoč ne -pride vpoštev• Resnica je sicer, da ljudstvo politično vlada. Toda ravnotako pa stoji tudi dejstvo, da se nahaja vsled njegove mzrelosti in nevednosti njegova moč v rokah njegovih »predstavnikov«, ki obljubljajo ljudstvu čestokrat vse nemogoče stvari v edino svrho, da se še obdrže m' svojem mestu.
Združenje kapitala in delanje cilj, za katerim mora stremeti vsako pošteno socialistično stremljenje. Vemo, da je ta združitev jako težko izpeljiva, toda vkljub temu se mora izpeljati. Med delom in fuipiialom in delom mora zavladati sodjalni mir, ako hočemo. da bo kapital in delo vezan z trajnimi vezmi.
Kako pomanjkljiv v tem oziru je današnji red! Delavec je živo orodj$, ki se vsako jutro postavi poleg mrtvega stroja in ni o nasledkih svojega deta poučen skoro nič boljše kot stroj, ki ga oskrbuje. Kako naj mu bo potem simpatična tovarna» v kateri je zaposlen na tako negotov ir. nestalen način in iz katere je lahko vsak dan odpuščen? Ni sicer soudeležen pri trudu uprave in mogoče zgubi, ali to ni pozitivno dobro, ki bi ga delavec po vrednosti cenil Razumljivo je, da delavci ne žele ravno prevelikega uspeha podjetju, Id izplačuje vedno iste plače, pa naj bodo njegovi uspehi dobri ali slabi.
Združenje kapitala z delom je geslo, ki se je že mnogokrat uporabljalo. Zanimivo je dejstvo, da ta misel ne izhaja od teoretika; nastala je kot prak~-tična rešitev, ki so jo sprejeli delodajalci in delavci, da bi zagotovili s\'oiš medsebojno razmerje s tern, da ustvarijo med seboj skupnost koristi. Vsstf kot stremljenje najdemo to misel na mnogih krajih in kot vsaka socijalna institucija se tudi ta spreminja po kraju, okoliščinah in razmerah, razvijajM se od najenostavnejšega do najpopolnejšega sistema.
Ako upoštevamo delavsko stališče, bomo razumeli da bi se njihovo stanje osnovno spremenilo, če bi enkrat lahko zapopadli, da niso samo orodja obvladujočega jih kapitala, temveč družabniki in da je tovarna, ki v nje! delajo, njihova in da zamore prospevati le tedaj, če se bodo oni zanjo zavzr'1 s svojim delom; če bi vedeli, da bode njihov dobiček tem večji, čim w: . uspeh bo doseglo podjetje.
In kakšna zmerta nastane za delavce tudi z moralnega stališča, ako s# zastopani v upravi po dveh alt treh svojih tovariših, Id sodelujejo pri vod podjetja in pravilno obveščaio svoje tovariše o napredku ali nazadovat podjetja. Dokler zaposluje tovarna samo njihove roke, ne pa njihovega srca, in misli, je ona zanje mrzlo, tuje in negostoljubno mesto, kt jo smatralo za Ječo. Ce pa postane taka tovarna njihova last, v kateri se uresničuje vrednost njihovega dela tn truda, se bodo začeli zanjo zanimati, priljubi se Jim in delali bodo zanjo.
In koliko pridobe delavcih ako ie bodo poučili o pogojih, pod katerimi deluje njihovo podjetje, ako se seznanijo s problemi, ki so združeni z vodstvom zavoda! Mogoče Je seveda, da ne bodo takoj tn lahko zapopadli, zakaj gre> a s časom bi gotovo napredovali, medtem ko danes marslhak delavec ne ve sploh ničesar.
Uresničenje novega režima, ki bo združil delo s kapitalom, prinese delavcem s časom zrelost in obratnost; ker ti dve lastnosti se dasta v popobd meri prilastiti le, če se Jih praktično vežba in uporablja•
Hoteli mo sedaj, ob priliki prvega ljubljanskega velesejma dotakniti M tega velevažnega problema in opozoriti našo Javnost tn v naši sredi danes se nahajajoče goste na dejstvo, da brez sodjalne pravičnosti zdrav, razvoj industrije ni več. mogaič.
Poostritev položaia v Zapadnl Ogrski
Dunaj, 3. septembra. (Izv.5 Glasom 'dosedaj na tukajšnje pristojne oblasti dospelih poročil, se situacija glede Za-padne Ogrske ni v ničemur spremenila. Orožniške čete ie Štajerske, pod poveljstvom deželnega	orožniškega
ravnatelja Ornauerja, so bile aa šta-jersko-ogrski meji od regularnih madžarskih let ustavljene. Vidno se opala naraščanje oboroženih	madžarskih
tolp, U so na nekaterih' važnejših mestih ojačene z artilerijo. V isogib krvo-preUtju Je avstrijska vlada zaukazala deželnemu orožniškemu poveljstvu na Štajerskem, da »e sme podvzeti nika-kih operacij napram regularnim madžarskim četam, pač pa naj ostane oroi-ništvo v strogi pripravljenosti na državni meji.
Dunaj, 3. septembra, (Izv.) Kakor doaneva val dopisnik, •* Je moralo vkorakanje avstrijskega orožništva v celokupno cono 'A' na jugu začasno ustaviti, ker, so se pojavile ▼ okolici jennersdoria močne madžarske tolpe. Glaeocn orožniških' poročil se nahajajo te tolpe v posesti oklopniH avtomobilov, oklepnih vlakov, ročnih granat ia stnjafe. Razorožitev teh tolp bi flMMalB haaOfti eatantni lastniki ali pm
madžarska žandarmerija, ker mora Madžarska izročiti 'deželo izpraznjeno in očiščeno vseh oboroženih tolp Avstriji, kakor to zahteva mirovna pogodba, To Je ententa Avstriji tudi ze zagotovila.
Mattersdori 8. sept (Izv.) Olasom poročil je bila v okolici Matters-dorfa napadena avstrijska orožniška patrulja od veš mol broječe madžarske tolpe. Ena poročila prihajajo tudi iz dragih vasi. Pri nekem napadu je ranila ln njela avstrijska žendarmerija znanega kolovodjo dr. Emmericha Egona iz Budimpešte. V Mattersdori pri-hajajo neprestano begunci la okoliških vasi
Dtmal, 3. sept. Kakor poroča Lokalna korespondenca iz Dunajskega Novega mesta, da se le šopronjskl veliki župan, ki se je preselil v Kapuvar, vrnil ln prevzel svoje posle.
Budimpešta, 3. sept. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da z ozirom na Izredno draginjo ln naraščajočo sušo takoj ukine vsa izvozniška dovoljenja za važnejše javne potrebščine In da razveljavi Izvoznice za vse važne javne potrebščine, ki se niso uporabile V. 30 dneh.
Ljubljanski velesejm od 3. do 12. septembra
BIvotilEV IjiilsliansliEga veleseima.
Z današnjim dnem je stopila naša osvobojena in ujedinjena Slovenija, ki jje ječala preje pod tujim robstvom in 'Irtvovala vse pod tujo firmo Nem. Avstrije. Danes je zgodovinski dan ne samo trgovcev in obrtnikov, danes je narodni zgodovinski dan. Velepomemben je bil preobrat po vojni. Ta preobrat Je zlomil germansko hrbtišče, ta preobrat je zlomil mostišča, ki naj bi peljala preko nas germansko vlado in posest preko naše zemlje na morja, na vzhodišča svetovne trgovine in obrte. Drugi preobrat, preobrat, ki je pokazal našo moč, našo silo se je izvršil danes.
Z današnjim dnem stopa ujedinjena Slovenija v naši Jugoslovanski državi v vrsto gospodarskih svetovnih borilcev. Obrtna zadruga, trgovska zbornica, naši obrtniški krogi so se zavedli takoj po preobratu kje je up in spas slovenskega naroda. Ne bomo navajali oseb, cel narod je delal in zasluga celega naroda je, da je doživela Ljubljana praznik, ki ga lahko imenujemo svetovni praznik, zmaga na polju obrti in trgovine. Ljubljanski velesejem o katerem se je mnogo bralo in čulo je veliko bolj pomemben za razvoj našega gospodarstva kot te dozna in čuje v navadnih dnevnih reklamah. S tem dnem stopa Slovenija, ujedinjena v Jugoslovansko trobratsko državo kot prvoboriteljlca na svetovnem narodnogospodarskem trgu. Propadla je germanska sila, ki je izrabljala naše moči, naše delo, našo silo. Prvič na tem sejmu smo pokazali, da smo Jugoslovani zmožni, da samostojno delamo in nastopamo kot svetovni faktor. Veliko Je bilo reklame; — mnogo se je pitalo, toda končni efekt je pokazal da smo Slovenci na tistem pragu, ki pelje In dovede narod, dasi mal ali krepak, v vrsto jakih, številnih svetovnih tekmecev. — Culi smo goste, ki so obiskali svetovne sejme v Parizu, Londonu in Berlinu in rekli so: »V večjem obsegu so bili prirejeni ti sejmi, a tako vzorno, tako lepo prirejen ni bil niti eden teh svetovnih sejmov, kot je današnji v Ljubljani. Očaran je vsak, ki pride na sejm in ne verjel bi nikdo, ki ni bil navzoč da nudi Sloveinja — mala kristalna škatla, ki združuje vse lepote — toliko lepote in bogastva na trgovskem bt Industrijskem polju.«
Ljubljanski velesejm je otvoril predsednik glavnega odbora g. Bonač. — Po vojski gospoda moja, so začeli rasti veliki semnji po svetu, kakor gobe po dežju in oglašajo se že vprašanja, če jih morda že ni preveč. Ob takem položaju bi se moglo zdeti predrzno početje, da v Sloveniji prirejamo veliki semenj.
Toda nujni vzroki in razlogi so nas naravnost silili do te prireditve. Kar je drugje privajalo do ustanavljanja velikih semnjev, namreč velike premembe v svetovnem gospodarstvu in v medsebojnih političnih in gospodarskih odno-šajih, se pri nas uveljavlja morda še v veliko večji meri, četudi na manjšem teritoriju, nego drugje. Položaj Slovenije se Je kakor v vseh drugih ozirih, tako tudi v gospodarskem, premenll na mah, ko je bila združena z bratskimi srbskimi in hrvatskimi deželami v eno državo. V prešuji državi, ki je favorizirala industrijo, trgovino in obrt drugih dežela, je štela Slovenija med industrljalno in trgovsko v primeri z drugimi severnejšimi deželami, malo razvite pokrajine. iVendar se je vkljub mačehovskemu ravnanju države ž njo, iz lastne moči ln-dustrljalno ln trgovsko razvila tako, da je sedaj v lastni, v svobodni naši državi postala v razmerju z drugimi pretežno poljedelskimi deli države industrijalno, trgovsko in obrtno najbolj razvit del. V čim največjem razvoju industrije, trgovine In obrti leži gospodarska prihod-njost, tega dela naše države, ki njego poljedelstvo daleko ne zadostuje tako, kakor drugim delom, da bi mogel živeti ob njem. Kolikor Je umevno, da zategadelj pričakujemo kar največjo podporo tega razvoja in vse razumevanje položaja Slovenije od države, pa se naša industrija, trgovina in obrt dobro zaveda, da se ne sme zanašati samo na podporo države, temveč da mora pred vsemi sama napeti vse sile In uporabiti vsa sredstva za dober svoj obstoj in razvoj.
»Pomen velesemnia.«
V ta namen potrebuje v prvi vrsti kar najštevilnejših in najožjih tržnih stikov z vsemi deli naše države. Eno najpraktlčnejših sredstev v to pa so veliki semnji.
Namen semnja. Knosolidadia države.
Ljubljanski veliki semenj je torej nastal iz nujne potrebe, olajšati in utrditi mnogotere kupčljske zveze, ki že obstoje, z ostalimi deli države, mnogokje pa jih šele ustvarjati. Ti stiki pa ne smejo biti enostranski, to se pravi, ni da bi eden samo prodajal, drugi samo kupoval. Treba namreč, da tudi v Sloveniji kupujemo, kar proizvajajo drugi deli države. Posepeševati tudi to, je namen našega semnja.
In če še omenim, da je v Ljubljani kot obkrajno mesto na skrajnem seve-rozapadu države, ne daleč od meje in ne daleč od morja, po svoji geograflčni legi in radi že obstoječih trgovinskih zvez z zapadnim inozemstvom jako pir-kladno mesto, kot tržišče za blago, ki ga treba uvažati iz Inozemstva, se je industrija, trgovina in obrt Slovenije pač ne samo smela smatrati za upravičeno, ampak se naravnost morala smatrati za dolžno ne le sebi ampak celi državi, da v svojem naravnem središču, v beli Ljubljani, ustanovi velike sethhje.
Ljubljanski veliki semnji naj omogočajo na najboljši in najhitrejši, najpri-kladnejši ln najpraktičnejši način stike gospodarskih krogov cele države. Ni pa nobenega dvoma, da se bo z gospodarskimi stiki pospešil in okrepil stik in zveza med vsemi deli države sploh. S tem pa Ljubljanski veiliki semenj v naj-izdatnejši meri pripomore k utrditvi našega narodnega ln državnega ujedl-njenja.
Predsedniku Bonaču je odgovoril minister dr. Mehmed Spaho s sledečim pozdravom in prevzel pokroviteljstvo sejma in ga otvoril.
Zelo sem hvaležen gospodom prirediteljem, da so mi naklonili častno nalogo otvoritve prvega velikega semnja v naši svobodni in uedinjeni državi. V gospodarskem življenju vseh naprednih narodov igrajo veliko vlogo taki sejmi, ki imajo nalogo trgovski in svet konsumentov seznaniti z vsemi izdelki bodisi splošne industrije, bodisi posameznih njenih strok.
Dočim imajo slični semnji v drugih državah v prvi vrsti nalogo, da privabijo čim večje število kupcev iz drugih dežela in da na ta način povečajo in otvorijo nove vire za prodajo in izmeno svojih proizvodov, ima nasprotno današnji veliki semen povrhu še to nalogo, da se v gospodarskem oziru med seboj pobližje spoznamo. Nekoliko žalostno je pač, a je istinito dejstvo, da se, akopram že skoro slavimo tretjo obletnico našega ujedinje-nja, na vseh poljih, pa tudi na gospodarskem slabo med seboj poznamo. Ta veliki semenj — prvi take vrste v naši državi, nam daje pregledno sliko proizvodov enega od ekonomsko najnaprednejših krajev naše države.
V nadaljnem govoru je minister poudarjal ekonomsko in finančno važnost velesemnja, izrazil je nado, da čemo s tem sejmom povečati zanimanje za intenzivnejšo produkcijo in s tem izboljšati valuto. G. minister je končno izrazil veselje in čestital prirediteljem na dobro uspelem semnju. Minister je nato proglasil semenj za otvorjen.
Za njim je govoril minister za so-cijalno politiko dr. Vekoslav Kukovec, ki ej predsvem povdarjal, da zastopa na tem velevažnem sejmu delavstvo, ki je s trudom svojih rok pripomoglo do današnjega stanja. Pozdravil je nnše obrtništvo, našo trgovino, predvsem pa naše slovensko delavstvo, ki je pripomoglo, da prednjači Ljubljana kot prva na polju javne in proste trgovine.
Po pozdravnih govorih je šla depu-tacija Slovenije s pokroviteljem ljubljanskega velesejma ministra dr. Melj-meda Spahe v spremtvu ministra za socijalno politiko g. dr. Vekoslava Kukovca v spremstvu vseh naših slovenskih zastopnikov državnih in civilnih oblasti v paviljone ljubljanskega velesejma. Razočarani so bili tuji gostje, razočaran je bil domač svet, ko so videli bogastvo, umotvore in daleko-sežni razvoj naše trgovine in obrti. Od paviljona do paviljona, v pokritih in odprtih prostorih se je nudilo občinstvu nekaj, česar še nismo videli v Sloveniji in za kar niti nismo znali, da imamo.
Z današnjim velesejmom smo stopili v krog svetovnih borcev za obrt in trgovino in uverjeni smo, da bomo dosegli v številu bogatih in močnih borilcev svetovnega trga častno stališče do sedaj pod tujim jarmom, zakritih in pod tujo tvrdko delavnih in dela zmožnih ljudi.' Kakor nam nudi naša lepa Slovenija malo a krasno in bogato sliko vseh prirodnlh bogastev in vrlin, tako je ponudila Ljubljana, pre-stolica Slovencev s svojim velesejmom škatljico, ki pokaže če Se jo odpre, dasi skromna, vendar bogata, vsevrst-na in zmožna, da razproste krila preko ozkih mej, ki so ji bile začrtane do sedaj in pokaže celemu svetu, da je Jugoslavija ujedinjena s Slovenijo faktor, ki bo igral v bodoči svetovni politiki še veliko vlogo. Podrobnosti v bogatem sejmu prinašamo na drugem mestu.
Brzojavka na Njegovo Veličanstvo Kralja.
Ob sycčani otvoritvi »Ljubljanskega velikega semnja« . v. mnogobrojneui številu iz cele države zbrani zastopniki industrije, obrti in trgovine, pošiljajo Vašemu Veličanstvi* iskren ^pozdrav, Klanjajo se Vašemu Veličanstvu v neomajni zvestobi in udanosti.
Prisrčno se vesele, da je Vaše Veličanstvo na potu popolnega okrevanja in izrekajo iskreno željo, da se Vašemu Veličanstvu zdravje čhnprej po-
Eolnoma utrdi v neizmerno radost in orist naše domovine.
Brzojavka na g. ministrskega predsednika Pašiča, Beograd.
Pri otvoritvi »Ljubljanskega velesejma« zbrani industrijalci, obrtniki in trgovci si dovoljujejo gospodu ministrskemu predsedniku izraze svoje vdanosti pošiljati ter obenem najtopleje zahvalo izreči za vsestransko podporo, katero so g. ministrski predsednik in različna ministrstva nudili odboru velesejma ter tako pripomogli k uspehu tega gospodarsko velevaž-nega podjetja-	v	.
Mi IHijizaiije pri urn
Če pogledamo, kje po svetu se je razvila industrija do naj višje stopnje, opazimo kot merodajne sledeče okol-
nosti.
Pred vsem vidimo prve početke industrije pri čim bolj civiliziranih narodih v najbolj prosvitljenih pokrajinah. Angleži, Amerikanci, Francozi, Nemci, prvi v civilizaciji, so postali vodilni tudi v industriji. Opazujemo pa, da se narod, ki se je hitro povzdignil v kulturi, istotako naglo povzpe tudi do krepke industrije, ako ga v to žene zdrava in trdna volja ter podjetnost. Tega nas uče Čehi, Japonci, pa tudi Italijani. Seveda morajo imeti zato potrebne vnanje pogoje.
Med te spadajo zadostni zakladi sirovin, ki jih dajo predvsem poljedelstvo, živinoreja in rudarstvo, ali pa ugodna lega, ki nudi cen dovoz. Kot obratno sredstvo je potreben po eni strani zadosten kapital, po drugi pa gonilna sila, ki jo daje ali premog ali voda oziroma z njo proizvajana električna sila. Če so vsi ti predpogoji dani, pride delavstvo samo od sebe, tudi ako ga prvotno ni dovolj na mestu; najbolj klasičen zgled za to je Amerika. Danes, ko se zopet vrača pojav mednarodne gospodarske konkurence, najtipičneje izražene v borbi za Irg, ne smemo prezreti, da tvori zadostno število odjemalcev tudi bistven predpogoj za razvit«k industrije.
Poglejmo, kako stojimo v Sloveniji glede teh poglavitnih osnov uspešne industrializacije.
Po civilizaciji smo brez dvoma že davno dosegli zadostno stopinjo. Glede strokovne izvežbanosti ne moremo dovolj naglasiti pomena ljubljanske tehnične srednje šole, ki nam je ravno j letos poslala svoje prve abiturijente. Strokovne in tehnično usposobljene in praktično izvežbane moči so za nas, ko smo bili do zadnjega potlačeni v stran pred premočjo nemško-avstrijske industrije, eden izmed glavnih predpogojev, da pravočasno pridemo k veliki industriji.
Glede sirovin nam ne bo težko. —-Živahno razvita živinoreja nam ustvarja povsem obilne predpogoje za prede-lavanje mesa, kajti dvakratni dobiček imamo, če pokoljemo živino doma in izvažamo izgotovljene mesne izdelke, kože nudimo domačemu usnjarstvu in čevljarstvu in nam še kaj ostane za umetna gnojila itd.
Obilica žita more povzdigniti izdelovanje močnih izdelkov, če računamo s tem, da bo v mlinarstvu ostalo težišče v žitorodnih predelih. Glede tekstilne industrije lahko sirovlne vzpričo bližine morja s pridom uvažamo, kar se je v mali meri že dozdaj vršilo.
Glede kovinske industrije se je v poslednji dobi obilo pisalo, tako, da ne kaže ponavljati. Tem bolj pa naj opozorimo prebogate sirovine z lesno industrijo, katerih ne smemo prezreti, ako hočemo sebi dobrp,
Glede obratnega kapitala smo se , med in po vojni dokaj opomogli, o čemer zgovorno pričajo številne banke ki so nastale v zadnjih letih. Potrebno pa je seveda, da gospodarsko krizo, kr se bo nedvomno začela, ko bodo cene definitivno šle navzdol, srečno presta-! nemo.
Premog naš res ni najboljše'kakovosti, toda tudi iz njega moremo izdelovati koks, svetilno;olje itd. -Zato pa imamo bogate vodneKsile, bodisi v alpskem svetu v severozapadni Sloveniji* ko na kraškem svetu ; na jugozapadu< In znano je, da si pomaga Italija ali na pr. švedska priv^toko uspešno z Izrabo vodnih sil v indaStrijekei svrhe, ko v premogu bogate države Anglija, Belgija ali Nemčija. I
Naš trg more postati vsa Jugoslavija, katere dežele ko bile doslej domena tuje, najbolj »eniške ^industrije, pozneje pa tudi druge pokrajine y Dlli* njem orijentu. -.	.	-"'L'*':':	-v
.'Vft?!'» M'"	'	"""T?!?!1"!!
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda.
■Jubilant*
Ljubljana Je glavno mesto Slovenije In šteje s predkraji nad 70-000 prebivalcev. Leži 306 m morjem, na južnovzhodnem delu sav-skoljubljanske doline, obdane s severne strani od Karavank In Kamniških planin, s severozahodne strani od kraške planote ln z luga od dolenjskega gričevja. Po svoli legi Je Ljubljana Izhodišče za polete na slikovita jezera Slovenije, k njenim poznatnim letoviščem (Bled. Bohinj, Kranjska gora. Rogaška Slatina ln dr.) In na najvišje vrhove naših divnih gora. Na njenem me$tu Je stalo staro rimsko mesto Emona. „>
Ljubljana je sedež pokrajinske uprave za Slovenijo, Oddelka ministrstva trgovine ln Industrije, Delegacije Ministrstva financ, Oradbene direkcije, Trgovske ln obrtniške zbornice Osrednjega urada državnih mon-tanlstlčnlh obratov, Urada za pospeševanje obrti. Zveze lndustrijcev na slovenskem ozemlju. Zveze trgovskih grcmljev. Zveze obrtnih zadrug, podružnice Narodne banke češkoslovaške republike, avstrijske republike In kraljevine Italije. V Ljubljani je univerza s priključeno tehnično visoko Šolo, tehnična srednja šola, trgovska akademija, štiri gimnazije, realka In razne druge šole.
V trgovskem oziru Je Ljubljana najvažnejše prometno križišče naše kraljevine proti zapadu, z vsemi velikimi trgovskimi centri tu- In Inozemstva jo vežejo direktni brzo-vlaki: Ortent-Express z Beogradom. Zagrebom, Carigradom, Bukarešto, Sofijo, Solunom, Milanom, Turinom, Baslom in Parizom, >D«-brzovlaki pa s Trstom in z Dunajem, s Prago In preko Jesenic z Monakovim.
Zaradi bližnje državne ln carinske meje (70 km) se je osredočil v Ljubljani promet na zapad, posebno lesna trgovina, izvoz poljskih pridelkov, živine ln mesa ter uvoz manufakture vseh vrst, kolonljalnega ln špecerijskega blaga, kovinskih ln galanterijskih izdelkov lz Italije, Nemčije, Avstrije ln Češkoslovaške.
V Ljubljani sami in njeni okolici so zastopane naslednje Industrije: usnjarska, čevljarska, kemična, steklarska, kovinska ln strolna, lesna, stavbna, pečarska In opekarska, papirna, kartonažna, kosmetična, živilska, pivovarska, tiskarska, konfekcijska, elektrotehnična, slamnlkarska ln Industrija igrač. V njeni bližini so poznali premogovniki Trboveljske premogokopne družbe.
V Ljubljano prihajajo po blago trgovci iz najoddaljenejšlh krajev Bosne, Srbije, Črne gore, Makedonije In Vojvodine, da sl prihranijo težavne zveze z Inozemstvom, ker si z nakupom v Ljubljani lahko na notranjem železniškem In poštnem prometu od-premijo blago v svoje kraje. Med trgovskimi strokami so najbolj zastopane lesna, manu-fakturna, železniška, kolonljalna, špecerijska in galanterijska, trgovina s stavbenim mate-rijalom, trgovina z deželnimi pridelki, fižolom, krompirjem, svežim In kislim zeljem, z jedilnimi gobami, mlevskimi izdelki, s sadjem, semeni In z zdravilnimi zelišči In z živino. V Ljubljani se vsako leto vrši tja do Francoske znan špecijalen semenj za kožuhovino. V Liubljani Je tudi osredočena trgovina z dobro poznanimi čipkami lz Slovenije.
Izmed številnih razvitih ln gostozastopa-nlh obrtov v Ljubljani Je omejiti kovinske, lesne, satvbne, čevljarske, krojaške, knjigo-veške, razne aprovizacijske in Instalacijske obrti.
(Po oflcljelnem katalogu ljubljanskega
velesejma.)
Pokojninsko zavarovanje.
Za vsakega nameščenca Je gotovo uajvečje važnosti, da bi bil za slučaj delanezmožnosti in starosti res preskrbljen in da bi tudi njegova družina v slučaju njegove smrti dobivala tako pokojnino, da bi lahko živela. To je tudi namen zakonu o pokojninskem zavarovanju zasebnih in nekaterih javnih nameščencev z dne 16, deaembra 1906 drž. zak. št. 1. iz leta 1907, spopolnjenera s ces. nar. z dne 25. junija 1914, drž. zak. št. 138. Za razmere v letu 1906, ko ja bil zakon izdelan, je zakon kolikortoliko tudi zadostoval. Kakor je kazala Statistika, je znašal povprečni letni zaslužek nameščencev, ki so prihajali za pokojninsko zavarovanje v poštev, leta 1906 okoli 1. 500,— K. Da bi dobivali pa tudi nameščenci na bolje plačanih službenih mestih lahko svojemu zaslužku ustrezajočo pokojnino, je odmeril zakon kot najvišji vračunljjvi letni zaslužek, od katerega je bilo treba plačevati zavarovalne premije ln po katerem se je odmerjala pokojnina, znesek 3.000 K, t. j. dvakrat toliko, kolikor je znašal povprečni zaslužek, in kot naj višjo letno pokojnino znesek 2.250 IjC, t. j. tri Četrtine najvišjega zaslužka.
Radi popolnoma spremenjenih razmer je pa to pokojninsko zavarovanje sčasoma izgubilo skoro vsako dejanjsko vrednost, ker je pokojnina znašala komaj nekoliko odstotkov dejanskega zaslužka vsakega nameščenca, ki se je moral seveda radi TastoČe draginje vedno zviševati. Zato je bilo treba spraviti pokojnine po možnosti v sklad z dejanlškiml zaslužki. To je poskušUa nova uredba o pokojninskem zavarovanju z dne 27^ julija 1921, objavljena pod Stev. 2445 V Uradnem listu z dne 5. avgusta 1921. Zal je bila pa ta novela že precej 'časa prej Izdelana kot sprejeta in razglaša* na, tako, da jo je medtem čas prehitet.
Novela je osnovana na podlagi Statističnih podatkov začetkom leta 1920 Takrat, je znašal povprečni zaslužekma-meščencev, Id so ga ti, oziroma njihov*, službodajalci priznali pri Začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani kot nasledniku prejšnjega dunajskega zavoda, oz. njegovih poslovalnic V Gradcu ln Trstu, okoli 9 tisoč K na leto. . V resnici je bil sicer vtlA, a uradno se je dogniUo te y tej
višini, ker je splošno znano, da službodajalci in nameščenci žal priznavajo kolikor mogoče nizke prejemke in zlasti zamolčujejo razne doklade, nagrade itd. Na podlagi dognanega povprečnega zaslužka 9 tisoč K na leto, Je določila torej novela kot najvišji vračunljon zaslužek še enkrat toliko, t. j. 18.000 K na leto ali 1.500 K na mesec. Zato pa znaša tudi najvišja pokojnina za sedaj le tri četrtine tega zneska, t. j. 13.500 K na leto ali 1.125 K na mesec. Ta pokojnina seveda ni več v skladu s sedanjimi službenimi prejemki in nameščenec, ki služi morda po več tisočakov na mesec, ne bi mogel ž njo primerno preživljati niti sebe, kaj še družino.
Nova uredba o pokojninskem zavarovanju je pa mislila tudi na bodočnost in je zato dala ministru za soc. politiko pravico, da odreja plačilne razrede, v katere so zavarovani nameščenci uvrščeni, po potrebi tako, da se bodo najvišji zavarovani prejemki ujemali t dvojnim zneskom povprečne višine v prejšnjem letu zavarovanih prejemkov, vseh zavarovanih oseb. S tem je omogočeno, da bodo sčasoma tudi zasebni nameščenci dobivali take pokojnine, d* jim bo z ozirom na njihov prejšnji dejanski zaslužek mogoče z njimi dostojno živeti, in da resnična preskrba za slučaj delanezmožnosti, starosti In smrti ne bo le privilegij državnih in drugih javnih nameščencev. Seveda je pa v to svrho potrebno, da vsakdo tudi v resnici prizna vse svoje prejemke.
»Pokojninski zavod za namešcerce v Ljubljani« — kakor ga sedaj Imenuje novela, ker ni več začasen, temveč definitiven, od države z zakonom ustanovljen in od nje subvencioniran m garantiran javni zavod, ki ima edml piavico in nalogo, da zavaruje zakonitemu zavai rovanju zavezane nameščence za pokojnino — razpošilja te dni vsem službrda-jalcem okrožnico s pozivom, ua navedejo za vsacega pokojninskemu zavarovanju zavezanega nameščenca resnično letno vsoto vseli njegovih prejemkov od 1. julija 1.1. nadalje, ko je stopila v ve* ljavo novela. S tem dnem mora navieČ »Pokojninski zavod« vsakega nameščenca na novo uvrstiti v plačhni razred, v katerega spada po noveli z ozirom na svoj zaslužek. Nikakor pa ne zadostuje, da bi kdo v prijavi le navedel, da Itn* nameščenec »čez 18.000 K na leto« pie-jemkov, češ, da je to itak najvišji vr*-.. čunljivi zaslužek in nikogar ne briga, ko-i Ukor zasluži čez ta znesek. Kakor že povedano, imajo sedanje poizvedbe tudi namen, da doženejo, koliko nameščenci sedaj dejanjsko povprečit zasluzijo, ker je le na ta način poskrbeti, da bodo dobivali tudi dejanjskemu zaslužku ustrezajoče pokojnine. Neobhodro potrebno je torej, da vsakdo navede točno popolnoma vse službene prejemke.
Poleg redne mesečne plače od L julija nadalje je treba navesti stanarino, vse vrsto doklad, kakor draginjske, de* jalnostne (aktivitetne) in opravilno (funkcijske), nabavne prlsrevko za obleko itd* vse dogovorjene ali brez do-, govora običajno redno se ponavljajočo premenljlvf prejemke in nagrade, kakor bilančne, božične ali novoletne nagrade, tantijeme provizije in druge od poslovnega ali delavnega uspeha zavlsne prejemke, in končno vse vrste naturalnih prejemkov, hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljavo, razni deputati iti), in sicer zadnje po tržni ceni v svoboda! trgovini, ne pa morda po režijski ceuL
Pri prejemljivlh prejomlrih m katere se morda sedaj Se ne ve, kolika bodo letos znašali, kakor pri tantijemah, provizijah, bilančnih ln drugih nagradah, nal se navede kolikor mogoče natančen povprečen znesek ali vsaj lansko višino,
Ker je zavod v javnem interesu primoran, da se bo o pravilnosti prijavijo* nih zaključkov prepričal potom vpogle-dovanja v poslovne knjige ln da bo pri nepravilnih prijavah odstopal zadevo političnim oblastvom v kaznovanje, opozarjamo vsakbgar, naj izpolni svojo dolžnost priim pošteno ln brez prikrivanja., Ker mota resničnost vsake Prijave potrditi tudi nameščenec z lastnoročnim podpisom, naj tudi vsak nameščenec pazi, da ne bo prijavo podpisal preje, prednb rilso popolnoma Izčrpno in resnično napisani vsi njegovi prejemki, ker je sicer radi nepravilne izpovedbe pred oblastvom kaznjlv enako kot slu-žbodafjavec tudt on sam. Globe so sedaj dvajsetkrat povišane!
Nihče naj se ne boji, 'da bi utegnila morda davkarija zvedeti, koliko prejemkov je priznal Pri »Pokojninskem zavodu«. Zakon finančni upravi Izrečno prepoveduje, da M pri »Pokojninskem zavodu« ali pri njegovih organih poizvedovala, po zaslužkih za var—ancev. Poizvedeti sme le, kdo dobiva od zavoda kako dajatev, (rento, pokojnino, odpravnino) ln kolika je ta dajatev, ne pa morda, koliko službenih prejemkov ima vsak zavarovanec. Vsi organi zavoda morajo tudi sicer strogo čuvatt uradno tajnost. Zavoda tudi ne zastopa finančna prpkuratura.
Ravno iz tega, da država v pokoj-Blaškem zavodu prepoveduj* vsakoeiair,
Stran*#   ■-*
zavarovanih nameščencev, akoravno je vsled tega.brisz dvoma precej oškodo-poijjsgto vanje po službenih prejemkih vana na davkih, je jasno, kako važnost polaga država na to, da bi vsakdo priznal resnično svoto svojih prejemkov in dobil s temi pravico do take pokojnine, ki bi bila v skladu z njegovimi dejanj-skimi prejemki, tako da zakon ne bi bil izdan samo radi lepšega, temveč da bi bili nameščenci, za slučaj onemoglosti, starosti in smrti zase in za družino res lahko brez skrbi.
, M  ......  n,,,,,.,!
DR. OTOKAR RYBAR:
Finančna delegacija je čutila potrebo, da opraviči čudno spremembo davčnega priredbenega postopanja po »začasnem zakonu o dvanajstinah«, zlasti pa opustitev plačilnih nalogov o osebnih davkih. To opravičevanje je najjasnejši doka? za hrivično omenjene spremembe, kajti »qui s’ excuse, s’ uccuse« (kdor se opravičuje, se obtožuje).
Pred vsem bi pa konštatiral, da se finančna delegacija ne dotika niti z eno besedo vprašanja ustavnosti in torej veljavnosti tega začasnega zakona. -Tako vprašanje za finančno delegacijo Wvcda sploh ne obstoja.
Kar centralna vlada ukazuje, to finančna delegacija slepo izvršuje. Takrat pa bi mogla finančna delegacija in ,ž njo tudi centralna vlada vendar doživeti malo razočaranja. Ustava ustanavlja namreč za celo državo, torej tudi
Slovenijo, Državni svet kot vrhovno upravno sodišč«. Člani tega sveta sicer niso Se imenovani za Slovenijo, vendar n« bo mogoče to imenovanje dolgo odlagati ta potem postane tudi naša kra-ijevtaut, tako upam, pravna država, v kateri ne bodo ministrstva več mogla po . mil volji »dajati protiustavne uredbe in začasne zakonec Takrat tudi »začasni srake® o dvanajstinah« gotovo izgubi svojo navidezno veljavo.
■ Predno pristopim k pretresovanju Vladne opravičbe same, naj mi bo dovoljeno nasloviti na vlado nekaj sploš-«lh opazk.
' Ostromnl vojni in povojni stroški ter Se vedno naraščajoča draginja silijo vse vlade, da v dosedaj nezaslišani meri apelirajo na požrtvovalnost svojih državljanov, da torej navijejo davčni vijak do skrajne, še znosljive meje. Anglija je to v2e med vojno storila v nekih slučajih do 75 odstotiiov obdačenih dohodkov in gleda sato precej mirno v bodočnost. Franclja se ni upala obremeniti svoje prebivalstvo vrhu groznega krvnega še i velikim denarnim davkom. Izdala je parolo: Boche (čitaj Bož =* Nemec) bo vse plačal.č Ker se J« pa to upanje Izjalovilo, nastala je huda kriza, ki sili vlado, da hitro popravi zamujeno, V Italiji se uvede davek na vojne dobičke, ki se prav malo razlikuje od zaplembe premoženja; v Nemčiji in Avstriji kar odkrito nalagajo oddajo premoženja. Razumljivo je torej, da *i tudi naša država z zvišanjem starih in nalaganjem novih' davkov išče sredstva za vso one velike izdatke, ki jih zahtevata vrejevanje naše nove države in rekonstrukcija razdejanih njenih dftlov,. Zlasti obnovitev mučeniške Srbije Jo časten dolg vseh Jugoslovenov. Temu st tod! noben zaveden jugoslovanski državljan ne bode upiral. Vkljub vsemu temu pa ostane davek vendar-le težko breme In zato bi morala vlada v svojem lastnem interesu, kakor tudi v interesu rednega plačevanja davkov in miru v državi strogo na to pariti, da državljanom kolikor mogoče olajša izpolnjevanje '3*VČne dolžnosti Ln posebno še da Jih |« nepotrebnem ne oalovolja.
Preil vsem ne sme krJiti osnovnega MČeU vsake moderne države, k! se
t dt ima ljudstvo plača« le tiste ki ri flh Je samo, to se pravi po ll rol Jenih zastopnikih v parla-naloilla Noben davek brea parla-
* Nadalje mora bfif davek v sodjal-«m mdru pravičen. Vsak državljan sme IM obdavfiea le po svojih močeh ln v pravUaem fuamda s ostalimi davko-nto&rvaloL
' Naposled mora ta vsakemu davčne-pm Obveaamcn dovoliti kontrolo davč-iMta odmerjanja t lastni stvari.
Jv Kako ti mi pri »as postopa? Niti [«3m davek ni bil it dovoljen po par* itaunentuf zadnji »začasni zakon o dva*
■ najstlnah« Je naravnost nedostojna lgta g ustavo. Kakor kak car-samodr* žec ali kak boljševiški diktator nalaga vlada davke brez parlamenta in proti ustavi in niti ne skuša, da bi tako postopanje opravičila.
Da so naši davki tudi v socijalnem oziru skrajno krivični, se spozna takoj, ako se pomisli, da se vladno davčno za-konodajstvo V glavnem izraža v neprestanem povišanju konzumnih davkov, pristojbin in carin, ki prekomerno po* dražujejo najnujnejše življenske potrebščine ln vsled tega nerazmerno težko obremenjujejo pridobitne sloje in konsumente, dočim ne Čujemo skoraj nič o obdačenju lahkih, špekulativnih dobičkov in naglo nakopičenih velikih denarnih bogastev.
Sedaj pa se hoče davčnim obvezan-cem še otežkočiti, okorna, recimo odkrito,, naravnost .onemogočiti kontrolo nad odmerjevanjem osebnih davkov s tem, da se jim bodo več dostavljali plačilni nalogi in da se jim skrajša prizivni rok.
Vladna objava imenuje to, po znanem receptu: plačaj, pa molčil formulirano določbo — poenostavljanje zakonitih določil in jo skuša opravičiti s željo » kolikor mogoče pospešiti poslovanje davčnih oblastev« in s tolažbo, da je »sedaj za Slovenjo uveljavljeni način razgrnitve odmernih izkazov v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že dosedaj običajen in se Je udomačil brez vsakih težav.«
Kar se prvega razloga tiče, bi sl Jaz predvsem dovolil biti mnenja, da je veliko bolj enostavno, ako se vsakemu davčnemu obvezancu, kakor dosedaj, pošilja lepo po pošti njegov plačilni nalog, nego da se ljudi, tudi iz najoddaljenejših krajev kakega davčnega okraja, kakor tildi take, ki so preobloženi z delom, sili, da romajo kar v procesijah, tekom kratkih 15 dni, v tesne davčne urade, da se tam v vrste postavljajo, stiskajo hi suvajo, čakajo ure in ure in izgubljajo tako dragoceni čas ter zadržujejo skozi 15 dni, vsake tri mcsece, vsako dntgo delo v davčnem uradu. To delo bo zaostajalo in dokler ga počasi zopet spravijo v red, pride vže drugo četrtletje z novim pregledovalnim rokom.
Pa če bi se tudi res na ta način doseglo »poenostavljenje«, treba vendar označiti kot skrajno brezobzirnost, da mora davčni obvezanec izgubljati čas in delati poti, da izve, koliko ima na davkih plačati. Urad je vendar radi ljudstva tu in ne narobe. Potem, ko se je v svrho resničnega »poenostavljenja« vpeljalo plačevanje davkov po poštnih položnicah; ko se v mnogih slučajih stranke radi zaslišavanja ne kličejo več v urad temveč se zaslišujejo pismenim in poštnim potom po pismenih vprašalnih polah, vpeljujejo v Sloveniji, ki leži v centralni Evropi, sistem, ki je morda umesten za nepismene Albance, ki ga pa mora vsak Slovenec čutiti kot žalitev in nepotrebno šikano.
Pa pomislimo še na tiste ne ravno redke trgovce in obrtnike, ki imajo raz-ven glavnega podjetja še kako podružnico ali pa tudi samo skladišče v kakem drugem okraju ln, ki niti ne bodo znali, ali jim ne bodo tudi tam kak davek predpisali; pa na tiste, ki so danes prisiljeni zuuaj Ljubljane stanovati, a izvršujojo svoj poklic v Ljubljani.
Tolažbo, da se tako vžo v nekih pokrajinah naše kraljevine postopa, smatram za neokusno šalo. Rad verjamem, da tam, kjer 90 od stokov prebivalstva ne zna niti čitati niti pisati, nima svrhe, da se ljudem pošiljajo plačilni nalogi, kar v ooll vasi ni nikogar, ki bi jih znal dešifrlrati. Ali dobi tak revež plačilno povelje, ali ga ne dobi, vedno bo moral iti v davčni urad, da izve kaj ima plačati.
Kar nas mora pa pri tem najbolj boleli, je domneva, da nam te nezaslišane procedure ne bi vsilili iz Beograda, ako ne bi bili dobili takih predlogov Iz Ljubljane. Kakor je namreč Iz »Trgovskega lista« od 11. julija t. I. razvidno, je ljubljanska finančna delegacija vpeljala to lepo prakso še preclno je bil »zaiasnt zakon o dvanajstinah* izdan.
■ Ako bi ti in njim sorodni gospodje le slutili, koliko nejevolje vzbujajo s takim brezobzirnim postopanjem tudi v najbolj lojalnih krogih; koliko moralnega kapitala so na ta način že zapravili v teh dveh letih in pol po prevratu, potem bi morda tudi prišli do spoznanja, da je zakon o zaščiti države nepopoln, da treba namreč nastopati ne le proti tistim, ki svojemu nezadovoljstvu dajejo duška na nasilen način, temveč tudi proti tistim, ki to nezadovoljstvo povzročujejo.
Kulturonosci
požigalo.
Mtrtm dom pri Sv. Ivanu v Trstu ;{- pogorel.
Zopet tuŽen list v knjigi trpljenja naiega Primorja ... Zopet udarec od-reiiteljev« duši svojega novega sužnja! Tretje leto trpi že tisti žilavi rod, tretje leto je že na altarju. Toda »svečeniki« ga nočejo spoznati vrednega biti žrtev in nočejo ga spustiti.
Klicali bodo nai rod k ohranitvi »'domovine«, tirali bodo naše fante v mesnico za tiste, ki ga sedaj bijejo! Nič čudnega ne bo, če bodo takrat razočarani — ti roparji in požigalci!
Ni se še zacelila rana, ki jo je zadal visoki italijanski fašizem našemu ljudstvu 13. julija 19*0. Se vedno režijo črne stene ponosnega Narodnega do-ma, še vedno stiska pesti Slovenec tlačan, ko gre mimo njega. A oni kratkovidneži, ki neprestano pobijajo s svojim požiganjem svoje lastne ideje, ki hočejo pod krinko svojega nacionalizma uničiti nacijonalizem slovenskega rodu, oni ne vidijo solz, ne vidijo pesti!
S požigom tržaškega Narodnega doma se je začelo gorje Primorcev ln
sedaj gre naprej, naprej! Toda »svaka sila do vremena«!«
Sv. Ivan pri Trstu je bil slovenska trdnjava. Sv. Ivan pri Trstu je bil v zadnjem času Tržačanom - Slovencem vse! Sokol si je tam spletel svoje gnezdo, Matica je sv. Ivan izbrala za hram petja, v tisti dvorani je naše ljudstvo dobivalo dušne hrane in častilo še nedavno v predavanju njih duševnega velikana Danteja. Talija je upala, da tam najde svoj stalni dom.
Kakor roparji so prišli. Ponoči ob pol 3. zjutraj so prišli z avtomobilom, maskirani in oboroženi. Okoli 24 jih je bilo. Najpreje so pridrveli pred tiskarno »Edinosti«, Tam jim ni dišalo, kei so duhali svinec. Po malem prerekanju so šli zopet na kamijon in odvihrali po ulici Giulia proti Sv. Ivanu. Vse je bilo tiho. Nlkdo ni slutil, kaj se namerava. Ni bil to sicer prvi napad, a vendar si ni nilcdo domišljal, da more kaj priti iz tega.
Vdrli so s silo v liišo. Gostilničar Karel Dekleva, eejini stanovalec v hiši, je vstal radi ropota s postelje in pogledal kaj je! Prijeli so ga, vrgli iz postelje s celo družino in jih napol oblečene gnali pred cerkev. Tam so jim postavili stražo, ki jim je grozila, da jih postreli, kakor hitro bo kdo klical na pomoč.	-■	; :
Nato so izginili. ’’ "
Zažarelo je! Vse ria okrog je ruclelo nebo. Dvorana polita z bencinom je bila v plamenih. Ni bilo več misliti na gašenje. Bilo je zastonj. Divji element je uničil tudi ia ponos primorskih Slovencev. Prispeli gasilci so koncentrirali svoje delo le v. izolaciji pročelnega poslopja.
Palača primorske slovenske duše, sezidana iz samih znojnih kapelj bednega trpina v desetletjih', postala je žrtev plamena v par urah'.
In zakaj so to storili! '
Tržaško fašistovsko glasilo »Popo-lo di Trieste« je prinesel nedavno tendenciozno vest, da so našli karabini-j er j i na soški fronti našega človeka, ki je izkopaval mrliče, da jih oropa. To jim je bilo dovolj za roparski pohod!
Kdaj bo zaključena ta črna knjiga nasilstev?
Svobodna domovina, ne pozabi bratov sužnjev!
Jugoslovanska Matica je mati zatiranih, pomagaj jim in odgovori le njenemu klicu: Maščevanje kliče!
Pod naslovom »Naž privredni živ., : prinaša sarajevski »Jugoslovenskl list« članek, ki pravilno karakterizira in kritizira negativno gospodarsko delovanje naših političnih strank ln katerega glavne misli v nasledenjem posnemi jemo: »Ni naša ualogft, da strokovno analiziramo vse, kar se je pri nas opustilo, da se zboljša pridobitni ln gospodarski položaj države; to prepuščamo strokovnim listom. Omejili se bomo samo nato, da v debelih potezah orišemo splošne Škodljive pojave v našem pridobitnem življenju. V. dveh letih obstoja našo države se naša pridobitna bilanca ni zboljšala, nasprotno se je znatno poslabšala. Težko bi bilo našteti vse vzroke zato, ali zdi se, da je eden glavnih v tem: Preveč smo politizirali, a premalo delali. Morda bo kdo rekel, da je to fra-zerstvo, da narod, ki se je komaj osvobodil in zedinil, ne more živeti brez politike, ki daje končno smer njegovi ureditvi. Dopuščamo ta ugovor, ali s tem popravkom, da nas je vse naše politično življenje vodilo bolj h kaosu, nego k ureditvi. Vsi, brez razlike plemena, vodili smo do sedaj, z nekimi častnimi izjemami, čisto politiko strankarstva, ki je večinoma stavljala pred interese države interes strank, a pred interese naroda, interese strankarskih pristašev. Ravno ti zarukanl strankarski politiki se imamo zahvaliti, da danes gospodarsko ne stojimo na onem višku, na katerem bi bili lahko stali. Ml imamo razmeroma malo sposobnih gospodarskih strokovnjakov, pa nismo do sedaj prišli do tega, da naše gospodarstvo povsem izvlečemo iz »trankarske politike, tako da jim omogočimo, da se posvetijo samo ln Izključno gospodarskim vprašanjem, a ne, da so tudi na teh mestih eksponenti svojih strank. Prišlo je do tega, da se najbolj umestne gospodarske reforme zamečejo, ali da se vodi proti istim kampanja edino radi tega, ker so potekle od političnega nasprotnika in ker bi eventueino mogle škodovati osebnim interesom nekaterih političnih somišljenikov. Vlada parola, da se imajo na mesta, kjer se vodi naše gospodarstvo, postavljati- izključno strankarjl, tudi ako so brez vsake sposobnosti. Pozabilo se Je vsled tega na sposobne ljudi, solidne delavce, ki čisto slučajno niso Slani političnih strank, ali se niso hoteli opredeliti radi tega, ker st jim Je vse naša politično življenje ognusllo. Ravno v tem oziru zdi se, da smo storili najvaS napak. Naravno, da jo to imtlo za posledico še razne druge zapreke v našem gospodarskem in trgovskem razvitju; naštejemo samo nekatere: nelogični poskusi In eksperimenti z ureditvijo valute, brezsmiselno visoke carine aa predmete, Id Jih Je zemlja
uprav potrebovala za svoj podvig, ho-rendno poviševanje železniških tarif in na stotine drugih stvari, ki so padale kakor nož na grlo na naše gospodarstvo. Vsled vseh leh težkih pogreškov se je porajala ter razvijala korupcija a za njo se je pojavljalo nezadovoljstvo, ki so ga potem razni individui in politični Šarlatani izkoriščali v separatistične svrhe In za propagando proti državi. Dočim se druge, celo premagane države, žilavo trudijo, da povzdignejo svoje gospodar-svo, mi kakor da še vedno tavamo ter se prepuščamo sanjarenju in fraziranju o pridobljeni svobodi. Naj se naše politične stranke ne varajo. Ako se ne vržejo žilavo na dvignenje gospodarske blaginje naroda, ako ne vržejo strau malenkostne strankarske spore in plemensko deklamiranje, zastonj jim bodo »Obznane« in »Zakon za zaščito države«. Najboljši zakon za zaščito države je: povzdigniti narodno blago stanje. V zadovoljnem narodu ni tal za separatiste in eksaltirane norco, ki bi hoteli čez noč vstvanti državo bodočnosti.« — Tako piše bosansko demo kratsko-llberalno gladilo. Ako bi pisali mi tako, bi se nam od demokratske strani predbacivalo, da nas vodi pri tem načelno kritičarstvo in opozlciionalstvo. Oornjemu članku nimamo dodati dru gega, nego da rečemo; Zastonj so vse gospodarske in valutne ankete, dokler se iz korena ne iztrebi zlo, ki ga tako živo slika citirani, članek »Jugoslavenskega lista«.
PROF. FR. BRAČUN:
Hi I Mi ai.
Maribor, 1. septembra.
Predno se spuščam v podrobnosti izjavljam, da mi je tov. Pesek ravno tako malo znan, kakor seljak Štipo Lt Grčevega. (Olej »Jugoslavijo 30. avg. članek: »Jutro« in turška justica!) Nikdar še nisem govoril besedice ž njim in še danes mi more vsakdo predstaviti poljubnega tujca za »Peska«. Vendar sem se zavzel zanj, kakor bi se aa vsakega drugega, ki se mu godi oči-vidna krivica. Predno pa sem se zavezal v tej zadevi, sem jo pazljivo zasledoval po našem časopisju. Opazil sem neobične stvari. Stare korenine okoli »Naroda« se drže Čudno prldržno v tej zadevi. »Jutro« ln »Pondeljek« napadata besno z različnimi podtikanji. Zaporedoma očitajo Pesku oziroma NSS bankerot, verižništvo, zveze s klerikalci, komunisti, koncem koncev nemoralnost, ne da bi navedli zato kak dokaz ali sploh kako pričo.
Toda to mi še ni zadostovalo. Hotel sem izvedeti, kako mnenje ima v celi zadevi poslanec Doržič, ki ga osebno poznam že dolgo vrsto let ter ga spoštujem kot kristalnočiet značaj brez licemerstva. Zavzel se je odločno za tov. Peska, česar bi čisto gotovo ne storil, da bi lo količkaj dvomil o njegovi nedolžnosti. l6totako dr. Rybar, ki ga poznajo Slovenci tako po njegovem nesebičnem delovanju in' poštenosti, da se mi zdi vsaka beseda v tem oziru odveč. »Jutrovci« očitajo NSS ozir, tov, Deržiču odvisnost od tov. Peska v gmotnem oziru. Tudi ta dokaz pri razsodnem človeku ne more obveljati. Ce se je našlo svojčas za muslimane toliko
darovanh milijonov, bi bila mogla na-rodno-socialistična poslanca prinesti iz Beograda svojim volilcem čisto gotovo tudi znatnejše vsote, kakor jih more žrtvovati v ta namen tov. Pesek, ako bi bila proti boljšemu prepričanju glasovala za ustavo. Nesebični in za njiju žep neplodni boj, ki sta ga bojevala parlamentu, mi ravno jamči, da bi se Deržič še stokrat manj izpostavljal tej zadevi, ko bi bila le količkaj dvom-
,jiVa-	, tr
Toda še to ml ni zadostovalo. Vprašal sem osebno uglednega gospoda, a ga poznam že dolgo časa ln ga čis: kot moža in poštenjaka, za mnenje, javil mi je, da pozna osebno g' Peska prav dobro že nad 23 let, mi orisal njegovo življenje ki ni bilo vselej z rožicami posuto, ter mi ga očrta; moža jeklene volje, ki si je s svojo železno energijo usvarll današnji vulob gospodarski položaj in ki se o fijen’ v moralnem oziru nikoli ni ničesar sla bega slišalo.
Šele nato sem pojasnil v »Jugoslaviji« svoje stališče, ki ga mora /tn <n vsak vesten človek in vsa poštena j a-nosi S komurkoli sem še do se<b.; govoril o tej jradevl, vsak ml Je brezpogojno priznal, da je nastop »Jutra p <c »Pondeljku« poštenjak sploh ne govori!) skrajno — kuka ven. Recimo, da bi bilo vse resnica, kar očita »Jufro*. Pesku, da bi imel list res dokaz« v rokah za njegovo nemoralno življenje pred tolikimi leti! Ali bi ne bilo v toni slučaju na mestu poslati zaupnike k Pesku, ki bi mu predočili dokaze in r položljiv« priče ter ga pozvali, da ev stopi prostovoljno od županske kandidature? AH moremo verjeti, ds bi ■»# našel razsoden človek, ki sc zaveda krivde, in bi tega vendar ne storil? "! •: :i edino poštenega načina pa se »Jutrovci« niso poslužlIL Zakaj ne? Odgovoriti na to vprašanje pore vsakdo *am.
»Jutro« je spravilo celo zadevo' t' javnost, sklicevaje se na priče, n« tat dokaze, temveč na mlstlflkovane Javne fukcijonarje. Zdi se mi, da se }e napadalo tov. Peska namenoma po načele, saj pri nerazsodni množic! »vetino k* .; obvisi«. Tako postopanje Je »krajno nemoralno opolzlo ln vsega obsojanji vredno. Le podle duše morejo rabiti taka gesla, le nizkotne propalice morejo priti na misel, uničiti političnega sprotnika za vsako ceno a Se tako za-, vržnimi sredstvi
V nedeljo Je prinesel terasno opreat--ljeni »Slov. Narod« različne častilke o<S ra?:nih strani jubilanta dr. Tavčarja* Izmed vseh teh ml je seglo v mrce naj-* bolj dr. Trillerjevo: »Človeško pismo na Visoko«, kjer ga. slika čiankar kofl( apostola bratoljubja ln človekoljubja^ Id izpolnjuje to, kar uči v svojih spisKfc in ki uči samo to, Česar sa sam v žiw Ijenju strogo drži. Takih ae*eM£oi2i,‘ apostolov nam manjka posebno- p0 uredništvih naših vodilnih časopisov. Zavedam se ogromnega pomena poU* tKSnega časopisja * ozirom na rtirllr* Janje političnih gospodarskih ln kultur« nih idej. To časopisje pa se naj <M1 gesla bratoljubja ln človekoljubja, ako ne, škodi stokrat več kakor koriatll S studom pa naj zavrača načelo »sempesr alifjuid baeret — saj vodno nekaj ob' visi«, kakor zavraten strup, k! se ga poslužujejo le — zavdajalci in rnrhfcfJtt
— Vsakemu obiskovalcu velesejma priporočamo, da si ogleda v paviljonu E (takoj levo ob glavnem vhodu) razstavišče št. 15, kjer je »Zvezna tiskarna« razstavila krasne barvotiske in kjer prejme vsakdo brezplačno najnovej.M vozni red z vsemi 4I0-in odhodi vseh vlakov na državni in južni železnici. Istotako se sprejemajo naročila za oglase v »Jugoslaviji« in naročnina za ta nalvečji in najrazširjenejši slovenski dnevnik.
— Obratno ravnateljstvo lužne železnice naznanja: O priliki Ljubljanskega velikega sejma vozi od terkn 6. septembra do pondeljka 12. septembra incl. beograjski brzovlak št. 6, ki dospe v Zagreb (drž. kolodvor) ob 10.01. direktno v Zagreb (lužni kolodvor) ter bo imel zvezo na brzovlak št. 508, ki odhaja iz Zagreba (luž. kolodvor) ob 10.30. Temu brzovlaku bosta priklopljena dva posebna osebna voza. V Zidanem mostu prestopijo potniki v vlak št. 45, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 13.13 in prihaja v Ljubljano (gl. kolodvor) ob 14.55. V nasprotni smeri je od 6. septembra do 12. septembra Incl. sledeča zveza:	Odhod iz Ljubljane (gl. kol) 12.06. V Zidanem mostu prestopijo potniki v dva posebna voza zagrebškega vlaka, ki odhaja lx Zidanega mosta ob 14.20 ln prihaja v Zagreb (juž. kol.) ob 16.45. Tu Imajo potniki direktno zvezo na beograjski brzovlak št. 5, id odhala lz Zagreba ob 17.12 ln prihaja v Beograd ob
*— Zdravniške štipendije. Z ozirom na novo uredbo socljainega zavarovanja razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani za okoliš Slovenije tri štipendije po 1000 dinarjev mesečno za klrurge-špecljaliste. Te štipendije se bodo dodelile primerno kvalificiranim zdravnikom, državljanom kraljevine SHS, ki so se skozi dve leti ve2-bali v vseii strokah medicine na kaki domači bolnišnici in ki bi bili pripravljeni, dve nadaljnl leti posvetiti študiju kirurgije na tu- ali inozemskih klinikah. Po končanih študijah se bodo tl zdravniki s primerno dobro plačo kot kirurgi dodelili blagajnič-nlm ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru ln Celjn. obenem pa bodo v teh mestih tudi lahko privatno delovali kot kirurgl-špecljali-sti. — Nadalje razpisuje Okrajna bolniška blagalna v Ljubljani štipendijo za bakterijo-loga po 1000 dinarjev mesečno. Ta štipendija se bo dodelila zdravniku, državljanu
kraljevine SHS, ki se jo skozi dve loti v«2» bal v vseh strokah medicine na kaki dOj inači bolnišnici in ki bi nadaljnl dve, če možno celo tri leta posvetil študiju bakteriologije, histologije, ssrologijo in kltolških kemijskih raziskav na inozetn.;klh univerzitetnih inštitutih. Ko bo blagajničnl d!a^ nostični zavod dobil v to potrebno avtorizacijo, bo njega voditelj po tarihr, ki se D« določil dogovorno z blaKajničnltu vodstvom, tudi lahko izvrševal privatne preiskave. — Vsa potrebna ustna ali pismena pojasnila daje šef-zd ravnik blagajne, dr. Bleiweis, Ljubljana, Kongresni trg 15.
— Šttpendiie za medlcirice razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Sf-pendije se podeiijo trem inedicincem, dr:	J
ijanom kraljevine SHS, po uspešno de- ; . i nem I. rigorozu. Prednost imajo sinovi h gajničnih članov. Štipendije znašajo K:.
J. s. K na leto, razen tega se štipendist--povrnejo vpisnine za predpisane kole ure In vse izpitne ter promocijska tak-9. semestrom se štipendije povišajo na i.; 15.000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 K, ki jih štipendisti lahko uživ toliko časa. dokler ne dobe službe kot kundariji. štipendisti se Imajo z reverzov.i zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki doma?! bolnišnici v vseh strokah medicinske veda in da bodo nato skozi 6 let na razpolaso Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oz. nje naslednici, oblastveno autorizirani t-red-stavnicl socljainega zavarovanja v Sloveniji, ki Jih lahko uporablja, kj^koli potreba po blagajnlčnih zdravnik.!.. Glede na-daljnega nakazovanja štipendije in študfj-skih uspehov veljalo določila Rr glasa c štipendijah in državnih podporvisoko-šoicem v Inozemstvu, Ur. 1. Dež. vlade za Slovenijo, št 91 ex 1921. Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembru-ljaai	bolniški blagajni v Ljnb-
... — Častna pokojnina Juriju BianUnija. Ministrski svet je podelil zaslužnemu pne-boritelju ln ministru n. r. JurlJu Blanktnlln dosmrtno pokojnino mesečnih 18t)0 dtnurievj Kakor znano, so mu lansko teto Jailstl uničili tiskarno v Zadru, kjer Je Izdajal »N*-j rodni Ust«. Nad 70 letni mož živi sedaj % Splitu v skromnih razmerah, a ie vedno So' 01 In delaven.	*
»JUOOSLAVUA« '4. septembra 1921.
-	-	--	um	T	[	-	T--
—> V počaščen)« 70 letnice dr. Ivana Tavčarja Je vpisala Zveza organizacij mestnih uslužbencev slavljenca kot pokrovitelja Kola Jugoslov. sester s 900 K.
— Bolezni in napake, ki izkl]ula]e]o od učiteljskega stanu so naštete v posebni na-rodbi v Uradnem listu št. 106.
~ II. kongres Jugoslovanskega prote-fortkega druitva se bo vršil v Zagreba od Si. do 27. septembra t L a sledečim dnev-Blm redom: 1. Otvoritev kongresa. 2. Pre-igtod pooblaščenega delegata. 3. Konstituiranje kongresa. 4. Poročilo o delu Olavne uprav«. B. Pretres načrta Poslovnika prof. druitva. i. Predavanja: a) Srednja šola la rasddltev referatov, b) Proučevanje fizike
B fizikalne zbirke. T. Predlogi Olavne prave In posameznih članov. 8. Volitev »ovlh Slanov Olavne Uprave. 9. Določitev mesta za III. kongres. 10. Poset šot in prosvetno kulturnih zavodov v Zagrebu. 11. Izlet v Ljubljano.
— Odkrttli spominske plošče pisatelju Podiimbarskema se Izvrši 11. septembra t. L, ker ne kale čakati In odkladati slovesnosti na drugo leto. K slavnosti so se priglasila 2e skoraj vsa naša kulturna društva In korporacije, ki pošljejo svoje zastopnike. Vabimo zato prav vljudno naše zavedno narodno občinstvo v ta kotiček naše zemlje, ki doso-daj ni še obhajal takega praznika. Ta dan proslavimo spomin našega nepozabljenega Podllmbsrskega, k Je s smrtjo v prognanstvu plačaj svojo Jugoslovansko zavest Prihitite ta dan v Crni graben v znožje limbarske gore vsi tisti, Id ste, kakor PocUlmbarskl. trpeli v Ječah in v konflnadjah, a Vam Je bilo osojeno prestat) gorje, Id so Vam ga naprtili avstrijski rablji tar danes vIJvate svobodo, za katero ste delali akupno s vsemi narodnimi borci. »Resnico reci, pa utedU piše Podllmbarsld v knjigi »Oospodin Franjo«. Os |e rekel reenlco o avstrijskih trinogih, a Stekel ni. ker so avstrijski rablji zvesto »čtt-Jrail« njega. Spominaka plošča vzidana v slovenski kmečki hiši naj se ta dan dostojno odkrije In izkleaana iz granita, naj bo priča ar stoletja naprej, da Je slovenski narod vedel lastiti avole mučenike. Odbor.
— Kotu Jugoslov. sester Je podaril neimenovani gospod 2000 K po gospej dr. jSlaJmerJevi Zavednemu gospodu najlskre-vejša zahvala I
Kmetski praznik na Bledu. Kakor smo
Sporočali, se vrli dne 8. t m. na Bledu kmetski praznik obenem z veliko vozno 'In Jahalno dirko. Na vseh železnicah Je dosoljena za udeležnlke polovična vožnja. Le-f!timad|e se dobe pri Kmetijski družbi in pri talnjštvu SKS v Ljubljani. Poseben vlak pdtde Is Ljubljane na Bled ob P. uri dop, ■ Bleda pa nazaj ob pol 9. zvečer. Prireditev obiščejo tudi razni ministri in ministrski predsednik Pašič, gotovo pa tudi ras-odlični taji gostje ljubljanskega velikega
Id odilči fcemnja.
K uredbi ta pobijanje draginje Je |zšel dodatek, po katerem naj občinski tiradi določajo cene ne samo sa ljudsko, hrano, lemveč tudi za krmo.
— Glasbeni In pevski pouk na uilteljl-1Mih se preosnovl že s šolskim letom 1921/ )I922. Na moških učiteljiščih ae bo pouče-jvaio splošno glasoslovje in petje v vseh letnikih po > uri na teden. Poleg slovenske jpesmi se bo golila tudi hrvatska in srbska
Kem. Tudi goslanje se bo poučevalo v h letnikih po 2 url na teden, dočim Je pouk v klavirju In orglanju neobvezen pred-
6st Na ženskih učiteljiščih se mora vsaka ilenka učiti enega glasbila (gosli ali klavir) po 2 ari na teden. Olasbeno nadarjeni gojenci (gojenke), Id so se že učili gosli ali Ida vir J a, se smejo namesto pouka na učiteljišča udeleževati glasbenega pouka m konservatoriju v LjubUanl.
— Začetek šolskega leta na meščanski toB v Žalcu. Vpisovanje se vrši za vse učence ln učenke dne 15. sept. od 8. do 12. ure. Redni pouk se prične dne 16. sept 1921. — V prvi razred se sprejmejo tisti, ki so z 'dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto ljudske šole. Pri vpisovanlu se mora predložiti: 1. zadnje šol izpričevalo, 2. krstni Ust ter vsled s šolskim letom 1921/22 uvedene šolnine ta vpisnine tudi 3. tozadevno Izjavo prlatolne občine za tistega, ki se lioče oprostiti plačanja vpisnine in ev. šolnine. Potrebna pojasnila glede vpisnine In
Šolnine na naši šoli dobi vsakdo pri svoji omači ohčlnL Ravnateljstvo meščanske loto v Žalcu.
— Na dri. gimnaziji v Kranju se otvori šolsko leto 1921/22 dne 14. sept 8 skupno sv. mašo na čast sv. Duhu. Po maši se bo učencem v učilnicah prebral in razložil disciplinarni red ter naznanil urnik. Za sprejem v 1. razred se bodo učenci vpisovali dne 12. sept. od 8. do 10, ure; nato sledilo sprejemne skušnle. V višje razrede se bodo vpisovali učend tudi dne 12. sept in sieer od 8. do 12. ta od 14. do 16. ure v dotičnlh učilnicah. Dne 12. ln 13. sept. se morajo dokončati vsi izpiti. Redni šolski pouk se prične dne IS. septembra.
«■ Določitev vollič za volitev prlsidnl-hov in namestnikov v vskllcno sodiSče v Ljubljani. —• Vsled razglasa oddelka ministrstva za trgovino ln Industrijo v Ljubljani s dne 18. avgusta 1921, št. 3869/21 (Uradni list št 101) volilo prlsednlke ta namestnike v obrtno ta prlsednlke v vskllcno sodišče, vo-lilcl VIII. sekcije, to so Iz volilnega okraja Ljubljana s Spod. Šiiko na sledečih voliščih: A) Delavd oziroma delojemalci v nedello dne 11. septembra 1921 od 6 .do 12. ta 14. do 17. ure ta sicer: Iz prve skupine velikih obratov, ki Imajo roza legitimacije v veliki dvorani mestnega doma. Iz II. skupine malih obratov, ki Imajo bele legitimacije, v mali dvorani Mestnega Doma. Iz III. skupine trgovskih obratov, ki Imajo rudeče legitimacije v posvetovalnici na magistratu. Iz IV. skupine zs višja trgovska ta višja netrgov-ska opravila nastavljenih oseb, ki imajo modre legitimacije — v mestni posvetovalnl-d na magistratu. B) Podjetniki oziroma de-lodajald v torek dne 13. septembra od 8. do 12. ta 14. do 17. ure In slceri Is I. skupine velikih obratov, ki imajo rumene legitimacije v mali dvorani Mestnega Doma, iz H. skupine malih obratov, ki imajo zelene legitimadle v mali dvorani Mestnega Doma. Iz ni. skupine trgovskih obratov, ki imalo svetlo rudeče legitimacije v mestni posve-tovalnld na magistratu ta iz IV. skupine netrgov&klh obratov, Id Imajo za višja trgovska ali retrgovska opravila nastavljene osebe s oranžnimi legitlmadjami v mestni po$vetovaln'd na magistratu. Vsak volllec dobi Jedno iegltimadjo In po dve glasovnici Drugo glasovnico naj vsak volllec shrani te slučaj ožjih volitev. V volilnih Imenikih vpisane volilne upravičence, ki bi 3 dni pred vo-Utvijo ne dobili dostavljene volilne legltlma-cije In glasovnice, pozlvllamo po § 9, ministrske odrebe s dne 23. aprila 1898 drž. sak. It M, da pridejo še pred volltvljo po legi-Umadje In glasovnice v mestno posvetovalnico na magistrat od 8. do 13. ure pop.
blagajne ali kako drugo Jednakovredno lzka-zilo. Legitimacije, ki nimajo mestnega pečata, so neveljavne. Za glavno volišče, kjer se ugotovi skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, določamo mestno posvetovalnico na magistratu, kjer uraduje glavna komisija od 8. do 18. ura.
— Smrtna nesreča. V soboto 3, t m. ao našli na žeiezničnl progi proti Trbovljam mrtvo truplo neznanega moža. Ponesrečenec, Id Je bržkone padel Is vlaka, |e Imel pri sebi legttlraadjo s Imenom Zlatico Koe-mlč. Kaj več o njem doslej le ni znano.
— Nov tednik začne Izhajati v Zagreba. Izdajala ga bo Jugoslovanska Matica v svrho popullzlranja Ideje. Prva številka izide v najkrajiem času. — V Beograda p« prične izhajati nov dnevnik »Sportal list«, urejeval ga bo g. Voiln Dlordjevlč.
— Odpravo madžarskega Jezika Is vseh ljudskih lol v Vojvodini, Je odredilo ministrstvo prosvete. Mesto madžarskega lezi-ka se bo uvedla srbščina.
Razstava ženskih ročnih del na Osrednjem zavodu za žensko domsčo obrt v Ljubljani, št 3/11 traja ga čas Velikega sejma vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, poslopje Kmetijske družbe.
Ljubljana.
« CenJ. naročnike S. okraja (Vodmat) vljudno prosimo, da oproste dvakratni neredni dostavi Usta — dosedanji raznašalec Je kratkomalo pobegnil s Ustom doslej ne-znanokam. Odslel bo raznašala nova razna-šalka. Id bo Ust dostavljala zopet redno ta točno, kakor ]e to bilo doslej.
— Vsem gostilničarjem In kavarnarjem v Ljubljani. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani Je glasom razpisa z dne 3. septembra 1921, it 28.213, na
Sodiagi razglasa deželne vlade z dne 11. Ju-Ja 1921, it 19,469 (Uradni list it 81) oziroma S 2 ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855, drž. zak. it 62 podaljšala ob priliki velikega ljubljanskega velesejma za čas od 3. do vključno 15. septembra 1921 polldjsko uro za območje mestne občine ljubljanske nastopno: a) za vse gostilniške ta kavarnarske obrate (okrepčevalnice, buffete, iampanjske paviljone, turške kavarne Itd.) v ograjenem seimišču do 1. (ene) ure po polnoči; b) za vse gostilne ta restavradje v Ljubljani do polnoči; c) za kavarne sploh v Ljubljani (razven v točki d) omenjene do 1. (ene) ure po polnoči; d) kavarne Union, Evropa. Slon ta Narodna kavarna pa smejo biti odprte celp noč, z omejitvijo, da se po drugi (2) url ne smejo točiti nobene alkoholne pijače. Proti gostilničarjem ta kavarnarjem, ki bi predsto-Ječa določila kršiU se bo ne samo strogo kazensko postopalo, temveč se Jim bo tudi odvzelo dovoljenje prekoračenja normalno po-Ucijske ure. Strogo prepovedano Je po gostilnah in kavarnah petje in razgrajanje. Proti razgrajačem se bo najstrožje postopalo.
«■* Ljubljanski trg. Naši trgi so prišli v neznosen položaj. Stojimo naaproti organizirani špekuladji brez odpomočl. Maksimiranje cen povzroča pomanjkanje blaga, ker ga producent Vnovči lahko drugod. Na trgu Že dalj časa ni nikakth jajc in nič krompirja, ta to ravno v času. ko ni nobenih zalog. Vsa jajca Slovenije pokupujejo po visokih cenah Izvozne firme. To početje se bo nadaljevalo letošnjo zimo brez dvoma še v večjem obsegu. — Glede govejega mesa vlada na trgu ugodno stanje. Velik del prebivalstva sl lahko nabavi dobro blago po ceni 20 do 24 K za kg. Vsled konkurence so cene pri ostalih mesarjih padle; najboljše meso Je 28 do 32 kron kg. — Teletine Je v izobilju: 18 do 22 kron kg. —• Maksimalna cena za slanino se Je določila na 88 K kg. Na trg le došla samo slaba slanina domačih prašičev, dobrega blaga nič, vzlio velikemu povpraševanju po slanini, ker ravno v Jesenskih mesedh, ko so pošle zaloge, vlada največje povpraševanje. Perutnina se drži na stalnih cenah, 50 do 70 K Dar plšk. — Divjačina: zajd nad 3 kg 80 K, pod 3 kg 60 K, Jerebica 25 do 30 K. Olede zelenjave vlada velika mizerlja. Ljubljansko okoliško polje Je prazno. Zeljnatih glav ni, ta Se to, kar dejde, Je slabe kvalitete. Maksimalna cena za zeljnato glavo najboljše vrste je 6 K. kislo zelje 10 K kg. ohrovt maksimalna cena za najboljšo glavo 6 K, solata 2 K. kolerabe 50 vin. komad, fižol luščen novi 10 K Uter. Občinstvo se opozarja, naj ne prestopa samolastno, kot se to redno dela na ljubljanskem trga, maksimalnih cen ta naj ovadi nemudoma vsako višjo zahtevo. Ce publika kupuje blago za vsako ceno, samo da Je ima, potem Je izključeno držati cene na trgu. Začasno pomanjkanje kake vrste blaga na trgu naj se potrpi ln nadomesti z drugim. — Cene žitnih Izdelkov so letošnjo jesen neverjetno zrasle. Ječmen 10 K kg, oves 8 K, koruza 10 K, ajda 9 K, leča 17 K, pšenica 10.50. Edino bela moka se drži še na eenl 18.50 K kilogram, ln tudi v tem pogledu moramo z vso skrbjo zreti v bodočnost. — Mestno tržno nadzorstvo.
— Narodna galerija. V šolskem drevoredu št. 2 bo vse dni Ljubljanskega semnja odprta Narodna galerija ta sleer oa 9. do 12. ta od 14. do 17. Vstopnina bo 1 dinar. Vabimo!
= Osrednja zveza Javnih nameščencev ln upokojencev Ima nujno sejo širšega odbora v torek, dne 6. t. m. v običajnem lokalu s dnevnim redom: Načrt nove službene pragmatike ta zbor delegatov za Beograd. — Predsedstvo.
Letno gledališče »Hotel Tivoli*. Danes v nedeljo se vrše v čast gostom 2 predstavi e novim programom. Začetek ob 4, in pol 9. uri. Prodaja vstopnic 1 uro pred predstavo.
™ Pričetek šolskega leta 1921/22 na Javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Na Javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1921/22 v sredo, dne 14, septembra 1921 s skupno sv. mašo in v četrtek, dne 13, septembra 1921 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v pondtljek, dne 12. in v torek, dne /J. septembra vselej od osmih do dvanajstih dopoldne, ta sicer: Za I. mestno deško meščansko šoto v šolskem poslopju Na prulah št. 13. ca II. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Oasllskl cesti št 242, za I. mestno dekliško meščansko šolo v Šolskem poslopju n« Sv. Jakoba trgu It J: ** H. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št 242, Vstop v I, razred meščanske Sole Je dovoljen le onim učencem ta učenkam, ki so dovršlli(e) V. šolsko leto s splošno povoljnim uspehom. Otroci, ht ne stanujejo v Ljubljani, se načelno prt sprejemu odklanlajo, Vse podrobnosti se poizvedo prt šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju.
m Pevski zbor »Ljubljanskega Zvon««/ Zbirališča za današnji popoldanski Izlet le točno ob tričetrt na 2. popoldne »red Južnim kolodvorom, Izlet le za vsakega Izvršujočega člana ta članico obve*?n, Pridite vse in v$il Odbor,
— Odvetniški izpit Je napravil pri vlš-
a deželnem sodišču odvetniški kandidat dr. Jesenko.
= V Ljubljani ni kolere. V zadnjem tedenskem zdravstvenem izkazu se nam je pomotoma poročalo, da Je 1 oseba umrla za kolero. Slučaja kolere v Ljubljani sploh ni bilo.
= Uradni prostori lin. delegacije. Poročalo nam: Davkoplačevalci, ki imamo opravka pri tukajšnji delegadli — ta to ni redko —v se začudeno spogledujemo pri pogledu na prostore, kjer ]e zaposleno uradhlštvo omenjene delegacije. Olede snage, bolje rečeno nesnage, bi se dala red marslkaka trpka beseda. Omenimo naj Je tla, Id so gotovo te posablla, kal ]e krtača ln voda. Cujemo pa, da se parketi po tleh plsaren višjih gospodov birokratov kar bteiče v svojem aristokratskem sijalo, kar ie seveda popolnoma demokratično. Ml davkoplačevalci Id smo tudi demokratični, prosimo, da se napravi red v tam oziru, in da se poslovalni prostori Imenovanega urada spodobno urede.
«■ Uprava cestne Mesnice le vendar že
e krat priila na dan s priklopnimi vozovi, r Je slasti sa časa Ljubljanskega velesejma nujno potrebno. Zetetf Je, da bi z ozirom na obUen promet cestne železnice priklopni vozovi ostali traino v rabi.
•m Ukradeno kolo. Trgovcu Ivanu Kro-ilju iz Novega Vodmata Je bilo 29. evgusta Is veže Juatlčne palače okradeno kolo znamke »Torpedo«, vredno okrog 2000 kron. Kolo ima ponikljano ravno bUanco s obrabljenimi črnimi držali Je črno pleskano, rdečo črto ob kolesih In pedale ntkollko vpognjene.
«■ Oovor o sv. pismu v slovenskem Jeziku se vrši danee zvečer ob pol 8. url y evangeljski cerkvi na Oospoavetald cesti.
Maribor.
I. obrtna razstava v Mariboru v Očtzovl dvorani Je res v pravem pomenu besede obrtna, razstavljeni bodo res krasni obrtni lgdelU, kateri predstavno več mUilonsko vrednost torej Je že to dokaz, da so obrtniki razstavUald, vložili vse svoje moči in znanje, da pokažejo, da ni opravičena večna in prazna kritika ter da ni treba, da obrtne izdelke v tujini naročamo, marveč da se lahko ln z gotovostjo zanesemo na naše domače obrtnike. Zanimanje sa to našo obrtno razstavo Je v samemu Mariboru kakor tudi v celi Sloveniji, posebno pa na bivšem Štajerskem velikansko ta Je upati, da bode obrtništvo v veUkem številu Isto obiskovalo ter pridobilo večlo vnemo za razvoj domače obrti in s tem pospešilo, da naša obrt v Jugoslaviji dobi ono Ime ta glas, da se bode o zdravem jugoslovanskem obrtništvu tudi preko naiih mej dišala — Poživljamo vse obrnike cele Slovenile, da s« posluže te prilike, poživljamo vse obrtne korporadje na celem Štajerskem. da člane na to razstavo opozorijo ter da naj isto obiščejo. Razstava se otvori nepreklicno 8. septembra t. L ob 9. uri ta Je odprta dnevno od pol 9. do 18. ure do vključno 25. septembra 1921. Tore) Je priložnost dana, da sl obrtniki to našo razstavo oblščelo in ogledalo ter s tem nove moči za razvoj male obrti pridobijo.
40 letnico mature so te dni praznovali v Mariboru vseučlliščni profesor dr. Ma-tila Murko, dvorni svetnik dr. Miroslav Pio! in njegov, brat notar Ploj,
Celje.
Invalidi, ki pridejo v celjski okoliški občini k nadpregledu, se naj javijo v občinski pisarni na Bregu do 7. t. m.
Proti našemu naroda se le žalllvo Izražala neka na Dunaju rojena Marija Bevc v Gaberju. Zagovarjala sb bo pred sodiščem.
Atov Ust pod Imenom »Savinja* prične baje izhajati v Celju v kratkem, Tiskal se bo v novi tiskarni Rodi In bo glasilo SLS.
Nesreča ali samomort Poročilo, Id smo ga včeraj prinesli pod tem naslovom, spo-polnjujemo danes s tem. da Je bila pone-jrečenka, ki so Jo našU povoženo na progi prt Grenadirjevem mostu služkinja posestnika Sucherja Iz Zavodnje pri Celju In se piše Lucija Vantur, doma Iz Makol. V noči ko se Je zgodila nesreča, Je Izginila nenadoma okrog 23, ure lz hiše ta se nJ več vrnila. Ko Jo Sucher zvedel za nesrečo, se Je podal v mrtvašnico In agnosclral pone-srečenko kot svojo služkinjo. Bila le nekoliko slaboumna ta se ne ve, ali |e zvršlla samomor, ali pa le v zmedenosti prišla pod ljubljanski vlak, ki vozi skozi Celje krog 24. ure.
Prt naboru sa mesto Celje 1. t m. Je bilo 25 obvezancev letnika 1901, od katerih le bilo potrjenih 15. Danes 4. t m. se vršilo nabori za občine Svetino. Vlšnjovas, Vojnik ln Žalec. Jutri v pondellelc 5. t. m. pa za občine Veliko Plrešlco, Skoflovas ta Kalobje.
Zaprisega celjske policije se ]e zvršlla v roke osrednjega poveljnika varnostne straže Oerzlnlča In vikarja.
Porotno zasedanje pri cellskem okrožnem sodišču se prične, kakor smo že poročali, 12. t m. Dosedal so razpisani samo štirle slučaji ta bo zasedanje trajalo menda samo štiri dni,
V Ljubljani aretirani goljuf Stevo Le-majič, Id Je nabiral s ponarejenimi polami denar za akademsko menzo v Zagrebu, le dal| časa bival tudi v Celju v hotelu »Balkan«, kjer je ostal sevda dolžan hrano in stanovanje. Ko je 15. avgusta izginil, so sedaj v njegovi sobi napravili seznam stvari, katere je tam pustil, PoIlcHskl organi so našli precel sumljive korespondence. Vmes je bilo tudi 13 po večini izpolnlenlh nabiralnih pol, ki pa so ponarejene. V košari sta bila tudi 2 vetriha. V« skupal Je policija zaplenila.
Nogometna tekma med »8, K. Sparta, Ljubljana« In »S. K. Celje« se vrši danes v nedello ob 17, url na igrališču celjskih atle-tlkov pri »Skalni kleti«.
Redni občni zbor društva »Slov. odvetniških ta notarskih uradnikov v Celju« se vrši 1. okt t. J. ob 8. url zvečer v hotelu »Balkan«.
Stalna služba pri osebnih blagajnah na celjskem kolodvoru. Da s* Pri Odhodih vlakov na celjskem kolodvor« naval na osebne blagajne omeji. Je Južna železnica odredila, da Je do nadaljnega ena blagajna od 9, do 17. uro vedno odprta. Občinstvo si v tem času lahko kupi vozne listke s« vse vlake, ki odhajajo do 24. ure dotičnega dne, razen za D brzovlake.
Dekliška mešlans pouk dne 14. septei ' bo IS. In 13. sept »podlnjskl šoli se prli
nedeljski match med tema izvrstnima atletoma za itaše športne kroge velika senzacija.
V Cellu prične rpisovan|e učenk ouk na mestni «o-letos neka) kasneje.
ker Je obolela strokovna učiteljica.
Glasbena Matica v Celju. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši 12, ta 13. sept med 10. ta 12. ter 16, ta 18. uro v ravnateljevi pisarni. Pouk se prične 15. septembra.
Aretiran Je bil brezposelni delavec Jos. Planek, doma od Znojma na Moravskem. Prodal le 23. avg. stavbenika Pr. Neredu v Gaberju kolo za 1400 K, dne 29. avgusta pa drugo kolo Iv, Ferletiču na Dečkovem trgu za 800 K. Aretiran Je bil vsled suma, da le kolesa ukradel Eno kolo se nahaja pri Nerada v Gaberju, drugo pa u poUdJL
Ptuj bo kmalu brez mesa. Meso dobi samo še kak priviliglranec, dočim se morajo drugi samo zadovolliti z gledanjem, kako se živina na postaji v vagone naklada In Izvaža največ v Italijo. — Vsak dan se naloži najmanj 6 vagonov, dne 30. m. m. celo 16 yagonov. Komu naj se zahvalimo za to?
Dramatično društvo za Ptuj ima svoj občni zbor v sredo, dne 7. sept 1921 ob 20. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma. Dnevni red: 1. Zapisnik prejšnjega občnega zbora. 2. Poročilo: tajnika, blagajnika, knllžnlčarja, gospodarja in intendanta. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Prijave sa sprejemni Izpit dne 11. septembra Od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni; predloži se zadnje šolsko izpričevalo ta rojstni Ust Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi dotlčne dokumente. Sprejemni ponavljalni ta naknadni Izpiti dne 12. septembra ob 8. url. Vpisovanje novih učencev dne 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni; predloži se zadnje izpričevalo s odjavo prejšnjega zavoda ln rojstni Ust Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem razredu. Sprejem novih učencev v III. razred Je omejen, ker ni dovoljena vzporodnlca. Ravnateljstvo.
Zaprisega. Dne 1. t m. se Je izvršila zaprisega uredništva okralnega glavarstva In davčne oblasti.
Rzagrajanje ponoči Je zadnji čas vzelo zopet večje dimenzije. — Zlasti HrvatsJd trg In Cankarjeva nlica sta pogostoma obiskana od nočnih kričačev.
Na cesti v Ptuj grede Je porodila neka mlada ženska Iz Ptujske gore. — Kol po porodu Je nadaljevala, a hčerko v naročju, *vo]o pot
Ptujske ulice ao čimdalje bolj umazane. Na trgu med tvrdko Hutter ta gostilno »Pri belem križu« Je že cel kup gnoja. — Na take stvari pač ni treba še posebej opozarjati, ker to b! se moratlo že lz zdravstvenih odrov prepovedati.
Sokolstvo.
Sokolsko obmejno okrožje priredi dne 8. septembra 1921 okrožni zlet v Starem trgu pri Ljubljani s sledečim vzporedom: 1. Ob 10. uri dopoldan sprejem bratskih društev v Ložu. 2. Ob 11. uri dopoldan skušnja za nastop. 3. Ob 2, uri popoldan obhod. 4. Ob 3. uri popoldan Javna tdovadba na letnem telovadišču. 5. Po telovadbi koncert. — Pri telovadbi ta koncertu sodeluje polnoštevilna godba Sokola II. iz Ljubljane ta lastni tam-burašld zbor. Med telovadbo ta koncertom se bo cenjenim gostom postreglo s pivom, vinom in mrzlimi jedili, — Opozarjamo bratska okoliška društva na dejstvo, da le Sokol v Loški dolini eno najmlajših društev v župl ter da Je njegov obstol kot obmejnemu stražarju pod Snežnikom eminentne važnosti Prosimo torel ta pričakujemo od vseh njth društev mnogobrojne udeležbe, šamo se, da nas bo tudi Ljubljana ta moralno podprla s svojim posetom. Pj nimo, da bodo vsi pri lutranjem vla okrog 8. ure zjutraj na Rakeku na razt vozovi ta dva osebna automobila. Tum ra povratek do postaje bo vse poskrbljeno. Morebitne prilave števila udeležnlkov radi preskrbe hrane in vozov prosimo zanesljivo do 6. t. m. — Na Mali Šmaren torej vse kar sokolski čuti v Ložko dolino manifestirati za Sokolsko Idejo! Zdravo!	Odbor.
Šport In turlstlka.
— Produkcija težke atletske sekcije A, S. K. »Croatle* lz Zagreba v veliki dvorani »Narodnega doma« ttspelale nad vsako pričakovanje. Po vsald točki izvajanla krepkih Jugoslovanskih atletov, kakor tud! češkega mojstra v borenju g. Tetošeksu le sledilo burno odobravanje. Danes zv< pol 9. url se produkcila ponovi ta se kuje, da bodi udeležba z ozirom na športni program boljša kot včeral.
Kolesarska »Zvezdna dirka* v Podsavez za Slovenijo Je nudil v nedello noviteto v kolesarskem športu. Priredil le prvo »zvezdno« dirko. Cilj Je CeUe^AmČl pa streme Iz raznih krajev po raznih'Mfiih v obliki zvezde v središče na cilj. ~r tekmovalo je 74 dirkačev lz raznih krajev Slovenije. Odlikovali so se novoustanovljeni kakor vsi stari klubi Najdaljšo progo so Imeli Novomeščanl 94 km, Ježlčanl 71 km, Mariborčani 60 km Itd. Poleg prllavllenlh klubnih dirkačev se Je udeležUo dirka tudi okoli 45 Izletnikov. Po dirki se Je vriHI v Celju v hotelu »Balkan« skupni obed, kate-Tega se le udeležilo preko 150 oseb. Zbrane kolesarje Je pozdravil v navdušenem nagovoru prireditelj In vodja dirke predsednik »Ilirije« g. Gorjanc. Razglasil le tudi uspehe tekme ter poudarjal pomen kolesarskega športa v splošnem ta pa pomen »svezdnlh« dirk, ki naj bi se uvedle kot stalne kolesarske prireditve. Popoldne so napravili udeleženci prijeten izlet v Teharje. Uspehi tekme so bil! z ozirom na prvo podobno prireditev Jako povoljni. V sledečem nalbolIŠI uspehi: Celje: 10 lem z obratom 18 m 20 in eno petino sekunde, šumgovec Ivan. ^ Šoštanj—Celje: 30 km. 1 uro 7 m. 2 s„ De-stonik Josip. — Ježica—Celje: 71 km. 2 url 38 m 20., Dobnikar Pr. — lUrala—Llubllana. Cel|e: 74 km senior 3 ure 15 Golt« Ivan. novinci 3 ure 2 m 15 s., Jerman Iv, glavna skupina 2 url 26 m 50 ta eno petino sekunde, Umek Ivan — Maribor—Celje: 60 km, 2 uri 26 m 90 ta ena retina sekunde, Umek Ivan. — M«W&:>r-"'CelJe: 60 km 2 uri 5 m 50 s* Piavčak Anton In Novomesto—Celje: 94 km, 4 ure 3 m. 35 i„ Knafelc Izidor. — Ta proga Je bila najdaljši In najtežla. Uspehi so.po-voljnt.
Nogometna tekma Oroter Amateur-sportklub ; JUrlJa se vrši danes ob 17. ort na športnem prostoru Ilirije pred drž, kolodvorom. Graški Amaterji so lansko sezono te Igrali v LjubUanl ln dosegli proti III-riU rezultate 3 ; 2 ta 2 : 4. So prvorazredno avstrllsko moštvo, Id uživa dober renome. Ilirija bo nastopila proti n|lm z Istim moštvom, ki le pretečeno nedello tako Izvrstno Igralo proti sarajevskim amaterjem.
Boksarski match med avstrilsklm champllonom težke kategorije Rossom ta cbampljpnom lahke kategorije Vrbančičem, se priredi danes ob pol <7. uri pred nogometno tekmo lllrlla : Grater Amateure na aportaem prostoru Ilirije pred drl. kolodvorom, — Po velikanski pozornosti Id |o le vzbujal pravkar match za prvenstvo sveta med Amerlkancem Dempseyem In Franco-um CirM&tkiMl m nm iv^l bo tudi
Iz Roža. Dne 20. avgusta t. 1. Je Imeta požarna bramba pri znanem odpadniku Val. Urablinu v Logivasl ki le stal za časa plebiscita, doslej mu Je Jugoslavija dobro nesia na naši strani, plesni venček. Vrnlvšl se domov, pa so člani požarne brambe poblU okna pri sosedu Mihi Slajherju, ter metaU kamenje na streho. To Je sedal že drugikrat da so Slalherju tako godi. Na poti v Škofiče pa so pri revni vdovi Smolnik, Id je zavedna našinka, tudi pobili večje število šip. Takšna nasllstva so sicer sramota za vsako državo, ali na Koroškem se takšno Junaštvo tako visoko ceni da državne oblasti nikdar nočejo krivce izslediti.
Velikovec. Pri nss je močno razširjena griža. Za zasilno bolnico so vdlkovški mogotci si Izbrali narodno šolo v St Ruperta. Ker so pa šolske sestre to zahtevo odklonile. Je okrajno glavarstvo nameravalo adaptirati telovadnico pri meščanski šoU aU pa otroški vrtec za zasilno bolnico. Vellkovčani od sta> rlh časov prenapeti nadJonaUstl in radikalci, so nato s trobentami nakrat sklicali za dne 25. avgusta 11, velik shod na mestnem trga, kjer se Je hujskalo po vsenemiklh manirah, češ, bolnica ne sme biti v mestu, ampak t predmestju, to se pravi v sloveaald narodni ŠoU. Cela množica |e šla potem korporativni) pred okrajno glavarstvo in tam hrupno nm Htevala, da morajo ustreči njihovim željam. Dne 29. avgusta 1.1. je prišel znana poturten župnik Križa] v St. Rupert ld Ima nalom da uniči slovensko šolo ta spravi slovenske sestre lz dežele. Čudimo se knezoškofu, kako more tako propallco v moralnem ozira postaviti za nadzornika vsega spoštovanja vrednim šolskim sestram.
Gledališče In slatba.
Velik koncert »Umetniikega zbora Kubanskih kozakov.« V soboto, io„ septembra t 1. bo v veliki dvorani »Narodnega doma« prvi veliki koncert »Umetniškega zbora Kubanskih cozakov«. Ta koncert je igral ie po vseh velikih mestih Jugoslavije, ka* kor Beograd, Osijek, Novi Sad itd. Kritike listov so zelo laskave in jam-Sijo za resnični umetniiki užitek, toncert se vrši v »Narodnem domu«, ker je velika dvorana hotela »Union« rezervirana za posetnike Ljubi jan« skega velikega sejma. Upamo, da b« občinstvo polnoštevilno posetilo te umetnike, ki bodo s svojim proizvaja^ njem zadovoljivo učinkovali na poset« nike Ljubljanskega velikega sejma, <
Pokrajina.
Rogaška Slatina, 29. avgusta 1921. Se nas spominja žalna zastava raz uradnega poslopja, da niso za nami dnevi žalovanja po našem nepozahnem vladarju, a čutimo že, da nastopa novo življenje na dan, ki nam preganla tožne misli ta nas naslanja z naj« lepilml upanji za bodočnost Beograd, naša prestollca se pripravlja na spreiem novega vtadarla. In zveU duh od tam le uC*l oživljati tudi naše lepo zdravtllšče. V sdravlHfld dvorani se Je začel najpreje boječe ta počasi oglašati glasovlr, dokler niso začeli
Solni akordi zopet vabiti goste na priljub* eno zdravilišče. Kino |e začel s svojimi predstavami ta različne prireditve, tombole ta srečolovl v dobrodelne namene skrbe gostom za razvedrilo. Pogrešamo le še godbe, toda upamo, da aam vojaška oblast tudi ta ne bo več dolgo zadrževala; Promenadne (oocerta v zdraviliščih pač ta smatrati kot lavne prireditve ta hrupne zabave, godba M eno Izmed zdravflnUi sredstev, določena, (ta gostom prežene njih bolezni ta skrbi ta tako pospešule njih ozdravljenje. Caa. ko ni *W rala godba, so gosti porabili aa Izleta % bližnjo okolico, u skoro moramo red, ne svojo škodo. Med tem, ko godba goste odvrne od sprehodov, tako. da marsikdo zapusti na.e zdravtllšče. ne da M spoznal našo prekrasno okolico, so ImeU sedaj gosti priliko spoznati tudi te vrline našega zdravi. Ušča. In splošno se trdi da Je Rogaška Sla* tlna s svojo okolico nallepša ravno ▼ mesecu septembru. Ce m gre na bližnje griče, komaj e« Četrt ure pešpoti, u odpre sprehajalcu najkrasneiil razgled. Zdi se mu. kot da vidi pred sebol umetno preprogo, na kateri tekmujejo najlepie barve objemajoče, kakor bele cvetUce cerkvice po gorah. V aalra** llčnelete barve oblači (»sansko solnce gor«, travnike in vinograde. In zadnji pred krat«' klm Časom te mrtvi, ao polnjt življenja v teki Jesenskih dnevih. Okrog »kočlari!« te zbira vesela družba ta njih ukanle se razlega daleč po gričih ta dollnsh. To Uvljsnle vata goste zgodaj zjutraj Iz posteile In kdor hn§ srečo biti povabljen aa trgatev, ne bo alhott pozabU veselih ur, katere le preživel aed vinskimi trtami. Znano le, da Je v predvojnem času ravno lesen privabila veliko gostov v Rogaško Slatino la zdi ae, da se stari gosti zopet spomlnjsjo vseh prednosti ln lepot katere Hm nudi naie sdravUlMe * Jesenskem času. kajti razmeroma veliko število gostov JavUa svoj prihod S« «D«$ec september. In če bo vreme ugodno, se ta aaša poealjs razvila ilvhnele, kot som pričakovali
Zagorje. Dne ai. t, m. J« Imel tu* kajšnji občinski odbor svojo redno •ejo. Dnevni red Je bil zelo obiiren. Demokratski odborniki so ve« {as mirno eedeli na svojih stolčkih. Ko je pa prišlo do raznoterosti in je iupan is lastnega nagiba začel omenjati in priznavati, da so plače občinskih usluibencev nezadostne, (redar s 6 otroci ima n. pr. mesečno iaoo K, tajnik, ki sluii ie ao let neoporečno, 1500 K) tedaj so se pa na&i veliki narodnjaki in zelo »demokratični« zastopniki silno razburili in županovemu predlogu hrupno ugovarjati. Hoteč povijanje sramotnih plač mtstnim uslužbencem na vsak način preprečiti, so se vzdignili in odšli. — Zopet jasen dokaz, koliko srca imajo demokrati delavstva in drugih nameščencev. —" Dobro si jih zapomnite in ko pfWe čaz, obračunajte temeljito, s t© demokratsko stranko. —
m
MMt *!&•£ Vl ila
Mir® Vjieg
V zinislu poziva »Jugosl. Sok. Sa-veza« Je blejski Sokol v soboio dne 27. avgusta t. !., zvečer v Zdraviškeiri Domu priredil žalno predavanje o kralju Petru. Predaval je br. dr. Otokar Rybar. Predavanje sc je glasilo:
Slavno občinstvo! Slovenski narod ni imel sreče, da bi bil mogel svojega prvega kralja iz narodne dinastije Ka-radjbrdjevičev pozdraviti v svoji sredini. Neizrekljiva trpljenja, duševna in telesna, zlasti med albansko tragedijo, so izčrpala moči junaškega kralja. On je pač, doživel zmago srbskega in zavezniškega orodja, toda, ko so srbske čete in jugoslovanska divizija po sijajni zmagi na Kajmakčalanu podile pred seboj avstro-ogrsko, nemške in bolgarske armade in z bliskovito hitrostjo osvo-bojevale Srbijo od sovražnikov in tlačiteljev, ni mogel več bolni kralj iti ž njimi. Doživel je zmago, a ni se mogel vdeležiti zmagoslavja. Brez njega so vkorakale zmagovite naše čete v osvobojeni Beograd; a šele mnogo mesecev kasneje se je vrnil tudi on v svojo prestolnico, skromno in skoraj neopaženo ter si zunaj mesta poiskal mirno zavetišče v topčiderskem dvorcu.
Ni mogel priti v ostale jugoslovanske pokrajine, ki so se bile z brezpri-niernitn navdušenjem zjedinile z zopet osvobojeno Srbijo, in narod v teh pokrajinah ni mogel videti svojega kralja, kralja zmagovalca, kralja Osvoboditelja.
JA; četudi nam ni bilo vsojeno ga videti, želimo pa tem bolj se upoznati z njegovim življenjem in delovanjem ln si napraviti sliko o tem, kar je hotel in kar nam je bil kralj Peter. Seveda Je danes še nemogoče podati popolno In pravično sliko: nimamo še potrebne razdalje ln dovoljne mirnosti, da bi mogli v celem obsegu pojmlti veliki pomen dogodkov zadnjih let. Poskusiti hočem za to le v velikih obrisih skicirati dogodke, kt so dovedli do našega osvo-bojenja, in vlogo, ki jo je pri tem igral naš blagopolcojni kralj.
Srbska zgodovina po prihodu Turkov na Balkan je velika, krasna junaški: pesem, prava epopeja, ki se začenja s porazom na Kosovem polju in se za sedaj končuje s združitvijo treh Ju-goslovensklh plemen v eno državo pod narodno dinastijo Karadjordjevičev.
Pred prihodom Turkov je bila srbska država dosegla višek svoje moči, in razsežnosti pod srbskim carjem iz slavne dinastije Nemanjičev pod Dušanom, kateremu je zgodovina dala naslov silni. Država Dušana Silnega Je segala od bosenskih planin do egejskega ln jadranskega morja in je združevala Srbe, velik del Bolgarjev, Grkov ta Albanoev. Zato se je Dušanov oficijetai naslov glasil Car Srbov, Grkov, Bolgarjev In Albancev. Svojo moč Je pokazal ne samo nasproti zunanjim sovražnikom, temveč je tudi na znotraj vkrotll skoraj neodvisne domače fevdalne obla-stneže in je s 5e sedaj občudovanim zakonikom uvedel red v svojo razsežno državo. Zalibog ni ta država imela dolgega obstanka. Po njegovi smrti je fevdalna gospoda zopet začela vzdigovati svoje glave ta s tem slabiti odporno snago države proti zunanjim sovražnikom, kajti Dušanovi nasledniki niso imeli moči, da bi neposlušne velikaše držali na uzdi. A' ravno takrat Je od zunaj pretila nova, strašna nevarnost. Iz Azije so bili prihrumeli na balkanski pohiotok mohamedanski [Turki. [Vedno bolj so se približevali mejam srbske države, nazadnje so jih prekoračili, osvojili Makedonijo ta prodrli do srca stare Srbije, do Kosovega polja. [Tu se jim je vrgel nasproti srbski car Lazar s četami, ki so jih bili iz vseh srbskih pokrajin pripeljali srbski knezi ta vojvode. Na Vidov dan L '1389 prišlo je do velike bitke. Bitka je bila strašna. Iz po če tka se je zmaga nagibala na stran Srbov. Prve vesti, ki so z bojnega polja prihajale v zapadno Evropo, so poročale o veliki krščanski zmagi V cerkvah so med slavnostnim zvonjenjem brali zahvalne maše. Vest pa je bila preura-njena. Turld so proti večeru yrgD nove čete v boj ta potolkli srbsko vojsko. V boju so padli najslavnejši srbski junaki. Sam Car Lazar je bil vjet A tudi,Turld so imeli težke izgube. Turški sultan je bil ubit Se pred bitko Je namreč prišel v turški tabor srbski vojvoda Miloš Obilič, Lazarjev zet katerega sta po narodni pesmi spremljala le njegova dva pobratima, Milan Topličanto ta Ivan Kosančič. Pokleknlvšl pred sultana, kakor da se mu hoče predati, ga je Miloš posekal s svojim handžarjem. Turki so Miloša razsekali na kose a po bitki so vjetega srbskega carja Lazarja oglavili ta ga pokopali k pegam turškega sultana«
iVeiika žalosl je zavladala po vseh' srbskih pokrajinah. Z porazom na Jfo-
SJvem polju je bila srbska država za-eta v srce. Nad Srbi so zagospodovali Turki. Iz početk* njihovo gosood-
jo Srbom »4
domače kneze in župane; no z rastočo močjo so nastopali vedno samovolj-nejše in oblastnejše, dokler jih niso oropali vseh pravic, dokler niso iz njih napravili brezpravne raje, nad katero so neusmiljeno vladali turške paše, age in begovi.
Skozi skoriaj 500 let je ležala temna ltoč nad srbskimi deželami. Turki so bili srbski narod ntj samo zasužnjili, temveč Ubili so mu tildi vse plemstvo, v kolikor se isto ni. potnrčilo ali izselilo, in niti uničili vsp kulturo. Brez višjih slojev in brez izobrazbe naj bi srbski kmet le obdeloval zemljo za turškega gospoda ih plačeval neznosen davek, strašni harač.
Turška moč pa je rasla od dne do dne; Po Srbiji je osvojil Turčin tudi Bosno; potem pa prešel Donavo in osvojil največji del Ogerske. 150 let je stoloval turški paša na budimskem gradu in sam cesarski Dunaj se je tresel pred njim. Stanje Srbov je Mio obupno. In vendar srbski narod ni obupaval. Globoko v srcu si je ohranil spomin na slavno prošlost, na čase, ko Je bila srbska država velika in močna, ko so srbski narod vodili srbski carji in kralji, srbski knezi in velikaši, in ti spomini so mu dajali pogum a ob enem tudi upanje, da pride enkrat dan, ko bo srbski narod maščeval, ko bo osvetil kosovski poraz in ko zopet vstane veli-častveno srbsko carstvo. Teh spominov pa narod ni zapisoval v prašne knjige, jih ni hranil v vrejenih knjižnicah — saj ni skoraj nihče znal ni čitati ni pisati —; vse svoje spomine in svoje nade je srbski narod izlil v velelepe narodne pesmi, ki so šle od ust do ust, od očeta na sina in ki jih je slepi goslar pel h guslam, kjerkoli in kadarkoli se je zbralo več Srbov na prijateljski sestanek.
Junaške pesmi so skozi skoraj petsto let trajajočo strašno noč pričaro-vale srbski raji vso slavo in ves sjaj nekdanje srbske države, so čuvale in širile narodno zavest in narodni ponos ter vzpodbujale narod na odpor proti turškemu nasilju. Povsod so vstajali zatirani raji osvetnicl, maščevalci, ki so ali posamezno ali v četah napadali turške nasilnike in silo odbijali s silo. In narodne pesme so proslavljale njihova imena in njihova Junaštva.
Dokler je turška država stala na vrhuncu svoje moči, so bili vsi upori vdu-šenl v krvi. Toda vže v osemnajstem stoletju je začel sijaj polumeseca bledeti in turška moč propadati. Upori so se množili. Turki, zlasti janičarji so odgovarjali s strašnimi nasilstvi, ki so nazadnje 1. 1804 izzvala splošno vstajo. Vodil je ustaše Jurij Petrovič iz Topole, nazvan Karadjorje (črni Jurij). V mnogoštevilnih bojih so Srbi potolkli Turke ta jih pognali iz belgrajskega pašaluka. Za Srbe so se začeli zavzemati tudi Rusi. Ko so pa Rusi L 1813 sklenili s Turki mir, so se ti poslednji vrgli z vso močjo na Srbe ta zopet osvojili bel-grajski pašaluk. Karadjordje je moral bežati v Zemun, kjer so ga Avstrijci internirali
Izgledalo Je, da je stvar Srbov izgubljena. Toda nasilstva Turkov so L 015 izzvala nov upor, ki je naposled Orisilil Turke, da so Srbom dovolili ysaj nekoliko avtonomije in da so jim priznali za vrhovnega kneza Miloša Obrenoviča, ki se je bil vže v prvi ustaji odlikoval.
Mala je bila ta Srbija; no čudovito moč ji je dajal veliki ideal, ki ga je gojila in za katerega se je z vsemi svojimi močmi borila, in ta ideal je bil: osvobo-Jenje ostalih podjarmljenih bratov. Le počasi so se širile meje male Srbije. Berlinski mir od 1.11878 je priznal njeno neodvisnost; toda jugoslovanske pokrajine, Bosno in Hercegovino, je vsled mandata beri. kongresa zasedla a. o. monarhija.
To je bil hud udarec za vse Jugoslovane. Bati se je bilo celo, da Srbija zataji svoj veliki ideal: saj je vodil ta-
Sratnl kralj Milan Obrenovič, in za njim egov sta 'Aleksander čisto avstro- ta germanofilsko politiko na zunaj ta pro-tinarodno na znotraj. Nejevolja naroda pa je naposled obračunala s to nesrečno politiko' ta v noči od 10. na 11. junija 1903 napravila konec dinastiji Obreno-Videv. (
Na srbski prestol pa je poklicala narodna skupščina vnuka voditelja prve .velike srbske ustaje, Petra Karadjor-dJeviča. Pokojni kralj Peter Je bil v sedanjosti edini vladar, ki mu je narodna volja podelila kraljevsko oblast In on Je zaupanje svojega naroda tudi v polni meri zashtUL
(Vzgojen v svobodni Švld ln v republikanski Franclji se le navduševal za resnično demokratična načela ln jih Offlto priznaval iV dokaz naj navedem besede, ki jih je pokojni kralj Izrekal L il917 napram nekim amerikansktm Časnikarjem. ((Tu je dr. Rybar navedel kraljeve izjave, ki smo jffi v našem listu natisniti dne 23. avgusta 11. Op. ured.)
Dokazal pa je tudi, da je vreden vnuk svojega junaškega deda. Vže 1.11870, ko je izbruhnila francosko - nemška vojna, #e je kot poročnik jboril v francoski ar-
madi proti Prusom in se je odlikoval po svoji izvanredni lievstrašenosti.
Kmalu pa se mu je nudila priložnost, da svojo hrabrost stavi v službo osvo-bojenja lastnega naroda. L. 1875 je počila v Nevesinju v Hercegovini prva puška proti Turkom. Princ Peter je takoj pritekel in pod imenom Peter Mr-konjič stopil kot prost bojevnik s puško v roki v vrste hercegovskih ustašev. Ustaš med ustaši Je živel po gozdovih in prenašal mraz in glad ter se hrabro boril proti Turkom.
Samo tak kralj jo bil poklican in sposoben, da izvede veliko delo, ki je bilo pred sto leti započeto od njegovega deda, delo osvobojen ja in zjedinjenja jugoslovenskih plemen.
In izvel in dovršil ga je. L. 1912 je v zvezi s Crnogoro, Bolgarijo in Grško napovedal vojno petstoletnemu smrtnemu sovražniku našega naroda, da osvobodi še pod turškim jarmom se nahajajoče brate. Vojna je končala s sijajno zmago krščanskega orožja in je za vedno iztisnila Turke z Balkana.
Zalibog Je lepo zmago omadeževal zavratni, bratomorni napad Bolgarov na Srbijo. Zavidali so Srbom uspehe krvave vojne in hoteli so jih ponižati, kakor se jim je to bilo posrečilo pod Milanom pri Slivnici. Toda prcvarili so se. Kralj Peter je s svojo junaško vojsko odbil napad in izvojeval nad Bolgari sijajno zmago na Bregalnici.
Srbija je upala, da ji bode sedaj mo-| goče posvetiti se mirnemu delu; toda miru ni hotel drugi, močni sosed male Srbije, namreč a. o. monarhija. Dne 23. julija 1914 je izročila Srbiji zloglasni ul-timatum in dne 28. julija 1914 ji Je na-i povedala vojno, vojno, ki je postala potem najstrašnejša, kar jih pozna svetovna zgodovina.
Izmučen in utrujen od tolikega napora in trpljenja je bil kralj Peter izročil regentstvo svojemu sinu Aleksandru, ne sluteč, da ga največje muke in trpljenje še čakajo.
Vže L 1914 so Avstrijci udrli v Srbijo. Pred premočjo so se srbske čete umikale in malodušnost se je začela pojavljati v njihovih vrstah. Tu stopi kralj Peter nepričakovano med svoje vojake ta jih odveže od prisege. Kdor se noče več boriti naj hiti domu k ženi in otrokom; on pa hoče s svojima sinovoma ostati ta le preko njihovih trupel bo mogel sovražnik prodirati v Srbijo. Nepopisen je bil utis teh kraljevskih besed. Nobeden vojak se ni umaknil, temveč z novim pogumom so se Srbi vrgli na sovražnika in ga v najkrajšem času vrgli čez Donavo ta Drino.
Toda Avstrijci so zbrali nove moči. Nemci so Jim poslali izdatno pomoč ta naposled so Srbom padli v hrbet še stari zavratnežl Bolgari. Vsak nadaljni odpor je bil nemogoč. Srbska armada, kateri je bila .vsaka druga pot zaprta, se je morala odločiti, da se umakne skozi divje, brezcestne albanske gore k jadranskemu morju.
Nepopisna so trpljenja, Id so tukaj čakala srbsko vojsko. Mraz, lakota, kroglja albanskih divjakov, bolezni ta onemoglost so izročevale smrti na tisoče ta tisoče srbskih vojakov. In med svojimi nesrečnimi Junaki Je korakal stari kralj, se grel na njihovem ognju ta delil z njimi zadnji kos kruha. A ko so tudi njega zapustile moči, posadili so ga na primitiven kmetski voz, Id so ga vlekli voli.
Hoj, kako Je zavriskala avstrijska in nemška žurnalistika in se rogala nesrečnemu ubeŽnemu kralju, ki je do dna izpil grenki kelih trpljenja! Toda Golgota je bila dosežena ta prišlo je vstajenje.
Kralj Peter je videl svoj in svojega naroda ideal skoraj popolnoma vstvar-Jen ta z mirnim srcem Je legel k večnemu počitku, Njegovo junaštvo, njegova plemenitost in njegova trpljenja v službi njegovega naroda ostanejo z neizbrisnimi črkami vpisana v srcih Srbov, HrvatoV in Slovencev. Pozni rodovi še si bodo pravili, kako se je Peter Mrkonjič, kako se je kralj Peter boril ramo ob rami z najpriprostejšim svojim rojakom ta. vojakom za svobodo ta zjedinjenje svojega tlačenega in razkosanega naroda. Večen mu spomin in nevenljlva slava!
Delo velikega kralja Petra pa bo nadaljeval njegov sta Aleksander, junaški Vojskovodja srbskih čet ,v balkanskih’ ta svetovni,vojni.
Zalibog leži on sedaj bolan v daljnem Parizu. Ml vsi Izražamo ob tej priložnosti željo ta nado, da se mu zdravje v najkrajšem času povrne, da bo mogel priti nazaj y, domovino ta zasesti prestol svojega velikega prednika. Zlasti mi Primorci in Korošci gledamo z največjim zaupanjem v mladega Junaškega kraljfU prepričani da dovrši on delo osvobojeni* Jugoslovanskega naroda in privede v veliki naš skupni dom tucU brate od Soče in Drave.
V tej nadi mu kličemo: 2ivio kralj Aleksander! ^
Vse občinstvo se je dvignilo raz sedežev ta se navdušeno pridružilo temu »Živio« klicu; General Maister pa ta
drugi višji častniki, ki so se predavanja udeležili, so čestitali predavatelju in izrazili željo, da se predavanje objavi.
Na predavanje je prišel tudi sokolski naraščaj; sicer pa so bili med poslušalci bolj zastopani letoviščarji nego domačini, katerim je bilo vendar to predavanje v prvi vrsti namenjeno. Želeti bi bilo, da bi se napredni Blejci zanimali tudi za take resne prireditve, posebno če je istim predmet slavna naša prošlost, iz katere so Srbi črpali moč za svoja neumrljiva junaštva.
Klic Hi
Mlada in mala kneževina Srbija je podpisala 1876. leta Ženevsko konvencijo iz leta 1864., ki ščiti v vojni ranjence, bolnike, zdravnike, bolniško osebje in sanitetski materijah Dpe 23. januarja istega leta je osnovano kot*narodna avtonomna ustanova Društvo Rdečega Križa v Beogradu.
Naš narod je razumel značaj te ustanove, postati je hotel brez pomisleka njen član in ji nabavljati sredstva za humano delo.
V vojnah za oslobojcnje naših bratov 1877.—78. leta kakor tudi 1885. z Bolgarsko, nato 1912., 1913. ter v veliki svetovni vojni od 1914. do 1919. leta, si Je pridobilo Srbsko Društvo Rdečega Križa s svojim delom priznanje ne samo od svojega naroda, temveč tudi na konferencah Mednarodnega Komiteja Društva Rdečega Križa ter od nacijonalnih društev Rdečega Križa tujih držav, ki so nam prihajala na pomoč, kadarkoli smo jo iskali.
Ni vaške hiše, ki bi ne poznala našega Rdečega Križa in njegovega človekoljubnega dela. Domovi našega Rdečega Križa so odprti vsakomur, ki išče pomoči.
Naše vojne od 1912. do konca 1918. leta so prizadele naš narod v gospodarskem, moralnem in zdravstvenem pogledu tako, da leži danes velika skrb na srcih naših državnikov in vseh onih, ki mislijo in ljubijo domovino. Zdraviti je treba zle posledice vojne, ki je pretresla ne samo naš narod, temveč tudi druge vojskujoče se države: zmagonosne kakor premagane, a tudi nevtralne.
In zato je med predstavitelji društev Rdečega Križa naših velikih zaveznikov: Zedinjenih držav, Francoske, Velike Britanije, Italije ta Japonske, ko se je sklenil mir, prišlo do zelo važnega sporazuma, namreč; da je nujno potrebno, da na ta način organizira društva Rdečega Križa, priznana od svojih vlad, nadaljujejo svoje delo v miru, da začno povračati zdravje narodu, ki je oslabel vsled slabe ta nezadostne hrane, onemoglemu od prevelikih fizičnih naporov in raznih razsajajočih epidemij. Glad, slabe zdravstvene razmere, predvsem tuberkuloza ta druge kužne bolezni so uničili med vojno najboljšo fizično moč vojskujočih se držav ta poleg tega njih naraščaj.
Po odobrenjn svojih' vlad so ustanovila Društva Zavezniških Rdečih Križev 5. maja 1919. leta Ligo Društev Rdečega Križa. Začasno so pozvala v Kan največje medicinske kapacitete svojih ta nevtralnih držav, da se izvrši načrt dela na temelju najnovejših uspehov medicinske vede. Tudi Liga Narodov, ustanovljena z Versaillskem mirom si je v 25. čl. zadala nalogo: pomagati priznanim narodnim društvom Rdečega Križa pri njihovem delu za ohranitev zdravja s preventivnimi ukrepi proti porarajočim se boleznim in s pomaganjem pri vseh bedah ta nezgodah naroda.
Naše društvo Rdečega Križa se Je po odobrenju Kraljevske vlade odzvalo pozivu Lige Dr. Rd. Križa s tem, da si šteje v dolžnost, delati tudi v miru po programu, ki ga Je razvila Liga in osvojila konferenca Lige Dr. Rd. Križa, ki se je vršila v marcu lanskega leta v Ženevi.
Srbsko Društvo Rdečega Križa je začelo po končani vojni s svojim delom v raznih pravcih. Pomaga še nepreskrbljenim invalidom ln vojnim sirotam. Ustanovilo ie v Vrnjdh in Koviljači sanatorije za zdravljenje invalidov ter y vojni pohabljenih in obolelih vojnih obveznikov. Pomaga denarno častnikom, da se morejo zdraviti po naših in tujih kopališčih ta sanatorijih. V slučajih elementarnih nezgod, ki so zadele našo zemljo, Je priskočilo vselej na pomoč z izdatnimi denarnimi ta drugimi materijalnimi sredstvL Podpira z denarjem in sicer stvarno vse humane ustanove, ki streme za ohranitvijo ta Čuvanjem narodnega zdravja kot so na primer: Materinsko Udruženje, Dom osirotele dece, Dom gluhoneme dece, Društvo za negovanje slaboumne dece itd.
Rdeči Križ Je pripravil vse potrebno, da v sporazumu in s pomočjo ministrstva za narodno zdravje čimpreje otvo-ri moderno Nudilisko šolo, po vzgledu takih šol v Ameriki ln na Angleškem. Srbski Rdeči Križ je za slučaj vojne nabavil obveze ta ostali sanitetski materijah da bi izpolnil svojo dolžnost po sta-
tutih ženevske konference, čeprav je Mednarodna Konferenca 30. marca t. I. v Ženevi sklenila, da bodi naloga Društev Rdečega Križa, propagirati protivojno idejo.
Slednjič je začhlo Srbsko Društvo Rdečega Križa v začetku tekočega leta izdajati »Glasnik Srbskega Rdečega Križa«, da bi na ta način prišlo v tesnejšo zvezo in do plodonošncjega dela z odbori in pododbori, da bi propagiralo človekoljubno idejo Rdečfega Križa, njegov cilj za časa vojne in iniru tej širilo v narodu osnovne pojme o higijeni.
Vojne za oslobojcnje naših bratov in plemen so končane; vjedinili smo se. Vidovdanska ustava od 15,—28. junija t. 1. je definitivno položila temelje edin-stva države, njene notranje ureditve in upravne razdelitve.
Velike so naloge, ki čakajo naše društvo Rdečega Križa v bodočnosti. Njih dobra rešitev zavisi samo od združenih sil vsega naroda. To je bil tudi razlog, da je Glavni Odbor na svoji seji 3. avgusta t. 1. po odobrenju Kraljevske Vlade sklenil: da razširi organizacijo in delo na celo našo vjedinjeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glavni odbor je na tej seji zaključil, da se dosedanji naslov Srbskega Društva Rdečega Križa spremeni v »Društvo Rdečega Križa Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Prosimo vse brate, brez razlike na vero in pleme, da vzamejo ta odlok dosedanjega Srbskega Rdečega Križa z ljubeznijo in iskrenostjo na znanje, da bomo skupno nadaljevali in razplodili delo Rdečega Križa na temelju statuta Ženevske Konvencije in Lige Dr. R<L Križa.
Prijatelji Društva Rdečega Križa, a predvsem vsi človekoljubni in prosvetni delavci naj skrbe za to, da se bodo po vseh mestih, trgih in večjih občinah ustanavljali odbori in pododbori Rdečega Križa — da se bo ljudstvo, ki mu j« treba z živo besedo razlagati nalogo Društva Rdečega Križa, upisovalo med člane.
Glavni odbor je pripravljen, da skliče v najkrajšem času skupščino članovi ter da ji poda poročilo o svojem delu časa minulih vojn od 1912. do krajM '1920. leta. Pri tel priliki bo pozval tudi delegate iz vseh mest Kraljevin«, v ln* terih so se ustanovili odbori, da pri<fcjq( na skupščino, kjer se bodo seznanili ■ načrtom novih pravil Društva Rdečtn Križa Srbov, Hrvatov ta Slovencev sprejetja ta njih oživotvorjenja.
Naš narod Je v borbi za svoj nek, oslobodjenje in udinjanje p veliko odporno silo in redke vrline, Id i mu zasigurale bodočnost in dost mesto med kulturnimi narodi. Zdaj na njem, da obdrži v svetovni bi ni zajednici Društva Rdečega mesto, ki mu po pravici pripada.
Gland odbor«
jGuy de Maupassant:
Silvestrov večer na razbiti lacllL
Bilo je včeraj, dne jr. Januarja' „
Ravno sem povečerjal pri svoje* starem prijatelju Juriju Garinu, hv mu je prinesel sluga s pečati In tujti*
znamkami pokrito pismp.
Jurij me je vprašal; »JDovotiite
»Gotovo 1«
In prečital Je osem strani, z velflčd angleško pisavo pokritih' pol ki sp. jbik popisane semintja v vseh smereh. Cl* tal jih' je počasi z resno pozornostjo is zanimanjem, kakršno kažemo k ptj stvareh, ki nam segajo v src«.
Nato je položil pismo na rob k* mina in dejal: »$egava zgodba, ki ti je še nisem povedal, pravzaprav sentl* mentalna zgodba, ki sem jo doživfi nekoč na večer pred Novim letom. T« je bil poseben Silvestrov večer. Ravn* dvajset let je od tega, zakaj sedaj nti je petdeset let, a tedaj mi jih je bilo trideset - . .
Bil sem nadzornik pomorske zava-rovalne družbe, katere ravnatelj sem sedaj. Namenil sem se, da prebijem novoletni dan v Parizu, ker smo pač že tako navajeni, da praznujemo prvi januar. Kar sem prejel pismo svojega ravnatelja z nalogom, naj se odprar vim nemudoma na otok Rč, kjer j« nasedla pri naši družbi zavarovana trojamborka. Bilo je zjutraj ob osmih, ob desetih sem bil v uradu zavarovalne družbe, da prejmem navodila in zvečer sem vstopil na ekspresni vlak, s katerim sem dospel drugo jutro, to je 31. decembra v La Rochelle.
Imel sem še dve uri časa, preden se vkrcam na čoln »Jean-Guiton«, ki je vozil na otok Rč in izprehajal sem se po mestu. La Rochelle je res čudno mesto z mnogimi značilnimi potezami —■ s svojimi labirintsko zavitimi cestami, ki vodijo skozi neštete galerije, galerije, ki so s svojimi težkimi, skrivnostnimi stebri kakor ustvarjene za skrivališča zarotnikom in nas spominjajo starih vojn polnih hrabrosti, junaških in divjih verskih bojev. Še vedno je resno, molčeče hugenotsko mesto, brez obile umetnosti, brez čudovitih spomenikov, ki tako lepo
fcrase na primer Rouen, znamenito pa je po svoji strogi, nekam suhoparni zunanjosti, mesto besnečih bojevnikov, v katerem more prospevati fanatizem, in se je podžigala kalvinska vera, in se skovala zarota »quatre sergents«,	1
Ko sem nekaj časa blodil po teh čudnih cestah, sem se vkrcal na mali, črni, trebušni parni čoln, ki me je imel prepeljati do otoka R6. Odrinil je od brega sopihajoč in kakor besno med dvema starima stolpoma, ki čuvata vhod v luko, prerezal ladjišče, zapustil ogromni krog Digne, ki jo je zgradil Richelieu in ki sklepa mesto kakor ogromen venec, in se nato obrnil na desno.
Bil je oblačen dan, ki mori misli, stiska srce in ubija vso moč in energijo, siv, leden dan, kakor umazan s težko meglo, vlažen kakor dež, mrzel kakor led; nečisti zrak se je upiral dihanju, kakor da bi bil ves umazan in smeten.
Pod nizko, temačno megleno odejo je ležalo rumeno, plitvo in peščeno morje teh brezkončnih ob*l, nepremično, gladko, negibno, brez življenja, morje stoječe, mastne, debele vode, >I*an Guiton« je drčal neslišno po vej mehki, debeluhasti ogromni plahti in je puščal za seboj le redke gube, malo žuborenja, malo valov, ki so se takoj polegli.
Kramljal sem s kapitanom, malim možem, ki je bil, kakor da nima nog; bil je okrogel kakor njegov čoln in se je nemara iz simpatij tudi zibal sem-rntje. Hotel sem izvedeti od njega kaj več o nezgodi, ki naj jo ugotovim. Kakor sem že omenil, je velika tro-jambqrka, »Marija joief« po imenu, v neki viharni noči nasedla na sipini.
»Vihar,« mi je pripovedoval kapitan, »je treščil ladjo tako daleč, da je bilo nemogoče, spraviti jo na kopno. Zato so vse, kar se je dalo rešiti, hitro znesli na suho.« Imel sem tedaj nalogo, opazovati položaj razbite ladje, ugotoviti, v kakem stanju je bila pred polomom, in če so si dovolj prizadevali, dvigniti jo s sipine. Prišel sem kot zaupnik svoje družbe in bi moral za svoje izjave odgovarjati v pravdi, ako bi bilo potrebno.
• Od mojih poročil je bilo odvisno, kaj ukrene ravnatelj v tej zadevi.
Kapitanu čolna »Jean Guiton« so bile znane vse podrobnosti nesreče, ker se je s svojim čolnom udeleževal rešilnega dela.
Pripovedoval mi je o nesreči, ki pa se je sicer zgodila jako preprosto. Ladjo »Marija Jožef« je, ko je neke viharne noči jadrala po razpenjenem morju, po morju — ki je bilo kakor mlečna juha, je menil kapitan — zagnal besneč viharni sunek na ogromno sipino, ki izpreminjajo to ozemlje za oseke v neskončne Sahare.
Dočim sva se razgovarjala, sem gledal po vodni gladini. Med oceanom in težkim nebesom je ostal prazen prostor, v katerem se je izgubljalo oko v daljave. Bližali smo se zemlji.
Vprašal sem:	»Ali	je to otok
Rč?«
»Da, gospod.«
Zdajci je kapitan stegnil roko naravnost predse in mi pokazal daleč tam zadaj sredi morja skoro neviden predmet: »Glejte, tam leži ladja!«
»Marija Jožef?«
»Da 1«
Bil sem osupel. Ta črna, skoro neopazna točka je morala biti oddaljena od obali najmanj tri kilometre.
»Toda kapitan,« sem dejal, »na mestu, ki ste mi ga pokazali, mora biti najmanj sto sežnjev globoko.«
Zasmejal se je: »Sto sežnjev, prijatelj? . . . Niti dva, vam povem!« In pojasnil mi je: »Sedaj smo ob devetih 50 minut v plimi. Pojdite po obedu mirno z rokami v žepih na iz-prehod po obali in zagotavljam vam, da pridete ob dveh petdeset minut, ali najkasneje ob treh do razbitin, ne da si omočite nogo. Potem lahko ostanete tam eno uro 45 minut do dveh ur, toda nikakor dalje časa. Čimbolj se morje umakne, tem hitreje se vrne. Obrežje je namreč ravno kakor deska. Ako zapustite razbitine ob štirih 50 minut, ste ob polsedmih zopet lahko n« krovu »Jean Guitona«, ki vas še leti večer izkrca na rochellskem po-tnplu.«
Zahvalil sem se kapitanu in sedol na prednji del čolna, da bi opazova’ mestece Saint-Martin, kateremu smo M urno bližali.
Bilo je natančno podobno vsem tem miniaturnim pristaniščem, katera so hkrati glavna mesta otokov, ki so posejani ob celinL Pravzaprav je bila le velika ribiška vas, ki je stala * eno nogo v vodi, s drugo na kopnem, in v katerem 90 ae preživljali z ribami in perotnino. s školjkami in sočivjem. Otok je zelo ploščat, malo zazidan in se *di pri tem zelo obljuden; vendar dalje v notranjost nisem šel.
Ko sem poobedoval, sem prekoračil malo predgorje in šel potem, ko se je morje bliskovito umikalo, po po-alsia m***	nodubaiia	vt>
liki črni skali, ki sem jih zapazil daleč tam v morju.
Korakal sem hitro po rumeni planjavi, ki je bila elastična kakor meso, in se mi je zdelo, da se pod mojimi koraki poti. Morje, ki je bilo pravkar še tu, je izginilo in se je razprostiralo daleč doli, kjer moje, oko ni moglo več razločevati črte, ki je delila pe-ščevje od oceana. Upal sem prisostvovati gigantskemu, nadnaravnemu ču-desu.
Sel sem po pustinji, kjer je še pred nekaj minutami valovalo morje. Ostal je le še duh po slani vodi in vonj po halogi, ostri, krepki vonj obali. Hodil sem hitro in me ni več zeblo. Gledal sem razbitine, ki so se vsak trenutek večale in se sedaj jasno kazale kot razbita ladja.
Zdelo se mi je, kakor da rastejo iz tal. Na ogromnem, ploskem, rumenem ozadju so zavzemale presenetljive proporcije. Po enourni hoji sem dospel do njih. Ladja je ležala postrani, razpokana in razbita ter kazala kakor ponesrečena žival svoja zlomljena rebra, ki so bila iz katranastega, z ogromnimi žeblji preluknjanega lesa. Sikozi vse razpoke in špranje je že silil pesek, pesek, ki si je razbitine osvojil, jih drži in jih nič več ne izpusti. Trdno se je usedel v njih. Prednji del ladje se je zasadil globoko v zavratna mehka tla, dočim je zadnji del, ki se je radi tega vzdignil, klical proti nebu z obupnim glasom besedi, ki sta bili na črnem lesu belo narisani, namreč »Marija Jožef«.
(Konec prih.)
IVAN ZOREC:
(Popotni zapiski.) (Dalje.)
Ko sem prišel iz Knina po široki cesti vrh planote do zadnjega klanca, sem postal. Cesta se tu cepi v dve smeri. V cestnem precepu zeva gostoljubna krčma in gleda s svojimi malimi okni v tri strani siromašnega sveta. Pogled je širok. Pod menoj je ravnina tja čez lično mestece Kistanje do bobneče Krke, daleč gor do daljnega Zadra in tja pod sivo planino tam, kjer se nekako stikajo Dalmacija, Hrvatska in Bosna. Tamle v daljavi kipi Velebit, za hrbtom se mogoči Dinara. In vse in povsod je skoraj sam Kras z redkimi, a zelo rodovitnimi vinogradi. Pa vendar je lepo, tako nekako široko in prosto. —
Naprej!
Med »plementezarji« v Zadru nisem ničesar pozabil zato sem jo mahnil kar lepo po cesti na desno — med brate, da se pozdravimo in spoznamo.
V krševitih bregih in po razsežni planoti so se pasle črede drobnice in suhobedrih prascev. Med njimi je otožno rigal kak zabit osel ali pa bojevito rezgetal grivast konjič.
Takale paša je dokočasna. Paseš, paseš in počneš, kar hočeš saj živine ni treba zavračati. Ampak krompirja ne moreš peči, ne klinca biti, ne uganjati pastirskih posebnosti, ki so prava poezija naših pašnikov.
In pastirji in pastirice so sami odrasli ljudje.
Zato prisluškuješ zateglim, neznansko otožnim, kakor v strahu odsekanim pastirskim pesr !m:
Oj devojko, dušo moja, čim miriše nedra tvoja?
Da-le dunjem il’ jabukom ili dušom djevojačkom?
Čim miriše, da miriše, ne vele ti mirisatl niti za mnom uzdisati!
Dobra je ta, sem si mislil in sem jo počasi ubiral po cesti. V hrbet se ml je upiral hud krivec z dinarskih planin in ml Je donašal vse mogoče pasMrske pesmi, ki bi jih lahko imenoval žalostlnke in jih »pel« ob vsakem pogrebu.
»Pomozi Bog!« so me vljudno pozdravljali redki srečevale!.
»Bog ti pomogao!« sem jim prav od srca vračal.
0, kaj bi bili ti ljudje brez Boga? —
V rebri pa je vstala pesem In Je raz-loč prišla do mene:
Oj devojko, dušo moja,
5 to govori mnjka tvoja?
Hoče I' tebe meni dati, hoče I* me, j c zetom svati?
Sto govori, da govori, što govori, zlo govori:
Da me vol! zemlji dati nego teb« zetom zvatlt
Ne utegnem o tebi premišljati, ljubezen muhasta, ki sl povsod Isti kup, polna kratke sladkobe in dolge grenkobe, — tamle za ovinkom se že vid! vas Pad jene, kjer zdaj budno pase pravoslavne duše moj pobratim In kum pop Ulja.	, , , ~
Prosim, »H se ga še spominjate? Tistega srbsko-pravosiavnega svečenika, ki je njegovemu Branku botrovala sloveča majniška deklaracija, — tlslega gorečega Srba, ki sva sl v dobi vojnih strahot In živih nad navdušeno prerokovala narodno odrešenja?
»Tako dolgo bo še trajala naša grozna preskušnja, dokler ne zaslužimo, po čemer že hrepenimo vsa dolga stoletja! ... In takrat bo sodni dan, naš prvi sodni dan! Zakaj v trpljenju pridobljena in v ljubezni podedovana zemlja naše širne Golgate se bo radostno zge-nila v dočakanem, odrešenju .v . Kakor vojaki ob budnici bodo zadrhtele kosti in prah našihJ mučeaiških očetov. Njih sveti duhovi bpdo nerfia in mogočna priča, ko bomo pravično in strašno sodili tolikero krivico in krutost,..! O—!«
Teh krepkih besedi sem se dostikrat spominjal, ko sem videl, da se najino prerokovanje ne uresničuje popolnoma. Tudi v njegovih pismih so bde trpke tožbe o razočaranju.
»Kako rad bi prišel v milo Slo’reni-,’•>!« mi je pisal »Pa saj veš, da ne morem. V tistih žalostnih časih si mi tako živo opisoval krasote in posebnosti svoje domovine, da mi je zares žal ko ne morem do tebe. Ali ti kume, nas letos obišči in praznuj z nami srbsko krstno slavo sv. Jurija!«
— Tu so Pad jene.
»Čuješ, mlada, gdje je kuča popa IlijeV -	1
»eno tamo, odmah,« mi je pokazala mlada krepka ženska borno kočo za vasjo. »Isti imam ja put,« je dejala in šla vštric mene.
»Kako se zoveš?« sem prav neduhovito začel pogovor.
»Ane.«
»Jesi-li udata, a?«
»Jesam.«
»I vjenčana?«
»Ne još, a baš ove dane čemo se vjenčati.«
Ana je bila torej omežeua, menda tam od poletja že, a p močena se ne Tudi otroka je že uvela, odltm je omo-žena.
Tam doli je namreč siara navada, da se moški takoj ožem, ko je za to, poroči pa se, ko gmotno aii kako drugače more.
Fant in dekle sc lopo zmenita, da se imata rada, govori.) s Siaršl pa se stisneta v svoje ali najeto gnezdece, kajti ljubezen je ljuoezcn in se ne da ustaviti ko začne kipeti m .siliti čez rob.
Tak zakon seveda ni samo na lahkomiselno »poskušajo«. Prav rcuko se zgodi, da bi se razs a in ne dala poročiti tudi cerkveno. Vsaka druga trditev je laž. Prava mo.ala je pri njih prav velika.
Pop me je že zagledal iz svoje koče in mi je planil nasproti, za n jim nekaj gostov.
Bili so že obupani, da pridem pravočasno. Brzojavke, ki sem jo poslal že iz Metkoviča, niso še dobili, a zdaj sem tu in vse je dobro, -se je v ledu.
»Dobrodoše1, dobrodošel!«
Nekdo izmed gosrnv je začel streljati v zrak.
Pred hišnim pragom me je pozdravila gospa popadija (popova žena) še zmerom tako lepa, morda nekaj obil-neja, zato pa še bolj vidna in dostojan-stveneja.
»O dobrodošli, dragi kume!«
Po veži je pritekel krepak, zdrav deček dobrih štirih let.
»Ko -a-? Je-li to Branko? sem se začudil.
»E, e — baš Branko, vaše kumče!« se je smehljala lepa mamica.
Iz kuhinje, tega hišnega svetišča, je pridrobila zorna Darinka, prekrasna sestra lepe in ljubeznive popadije;	vsa
rdeča Je bila in že čisto odrasla;	kar
načuditi se ji nisem mogel.
Dala mi je svojo mehko tačico	in je
vzkliknila:
»Da ste nam zdravi in dobrodošli, kume!«;?
V teli preprostih pozdravih je bilo toliko iskrenosti in resničnega prijateljstva in širokega gostoljubja, da tega niti popisati ne morem.
»In zdaj, prosim, opravimo slavo!« Je dejal pop Ili ja, ko sem se nekoliko otresel popotnostl. »Kom sl mi, gost si mi in‘brat, -— lomi z menoj pogačo krstne sfave!«
»Nauči me!« sem prosil.
»Takfej — glej!«	(Dalje.)
_______
IVAN IjlATIClC:
Bell trinogi.
Podporno društvo »l-oyal order of Moose«;.v Jftdm?enih državah Ima največ uglkda Ih oživa celo od države posebno "naklonjenost. Ako Je član tega društv%v nevarnosti ali v kakem konfliktu, kjerslbodl na cesti, na železnici, v salonu |dl tovarni, ga vzame v zaščito policija? vojaštvo in meščanstvo, a tudi vsak č»n društva Je dolžan, da prihiti na pomoč, kadar sliši društveni klic »Mus«, Ib vidi značilno znamenje t prsti, M ga da član ob nevarnih trenot-klh kjerkoli In kadarkoli, opoldne ali opolnoči. Ce Je napaden na primer v vozu cestne železnice, »* voz na mah ustavi na ta značilni kile, ljudstvo plane pokond — in gorje napadalcem! Nekako tako bi se godilo sredi Trsta Slovencu, ki bi se upal napasti fašista.
Podpora torej, ki jo nudi društvo »Mus« svejiinu članstvu, je bolj moralam kot pitfgmotaega značaja.
In to društvo prireja veselice ki so največjega, obsega in značaja v Združenih državah. Na te veselice zahaja boljše meščanstvo, premožnejši sloji, fa-briTianti in milijonarji. Tu se razsipavajo milijoni v razkošnem veselju, tu se prirejajo orgije delikatnih primerov; a koncem koncev si navadno zaželi ta razkošna gospoda zabave s — črnim plemenom ...
Sredi Chicage, ki je izmed najbolj obsovraženih mest črnega plemena, tri-umfirajo prenasičen milijonarji v razkošni, blesteči dvorani v orgijah delikatnih naslad, kakršne se ne dogajajo ob svetlih urah belega dne... Svila šumi, tančice sc prijemljejo razžetih teles, duh cvetja, parfuma se širi v ozračju in meša z vročo soparico izpuhtevajočih teles in šminke, ki leze s potnih bledih obrazov nizdoli za vrat in za tilnik... Godbe udarjajo trdo veličastne himne: amerikanske, meksikanske, indijanske; čez širno dvorano ječijo divni zvoki indijanskih poskočnic, angleških valčkov in »Tango«.
Cez polnoč gre ura, obrazi žarijo vsebolj, telesa žehtijo od razgretih plesov, od vročih objemov. Vedno opojnejši duh delikatnih pijač napolnjuje razgreto ozračje...
Odbila je dve čez polnoč. Veselje, naslade prikipelo je do vrhunca. Vsega je bilo že v preobilju, a v prenasičenosti iščejo pohlepne oči še novih naslad. Cesa še naj si privoščijo požrešne oči razkošnjih preobjestnežev? Le še kaj delikatnega, kaj izvanrednega.
»Black race! Negros! Crna rasa naj pride!« udari naenkrat divji krik po dvorani.
»Bravo, črnce sem, haha! odmeva klic od vseh strani, vesel in krohotajoč, a godba udari fanfaro.
»Črncev si poželimo, njihovih divjih iger, njihovih divjih teles in njihovih krvavih borb!«
»Crno pleme naj pride!« —
In v blestečo dvorano pripekajo šest črncev, mladih dečkov, ki so se vso noč potikali zunaj okrog palače in čakali povabila...
»Premalo jih je. Še več jih je treba!«
In pripehajo jih še deset, ravno takih: sestradanih, trudnih, starih od deset do petnjast let, slabotnih, gologlavih, bosonogih, oblečenih v kratke bele haljice ali hlačice-dokolenke, vse zamazane, izprane od dežja, ožgana od solnca. Vso noč so čakali milostnega povabila bele gospode, vso noč so se potikali okrog palače, plazili se ob zidovju in trepetali, kadar je prišel mimo belokožec in jih nasekal s pasjim bičem :.. A vztrajali so in boječe prisluškovali, ker vedeli so, da si jih bela gospoda zaželi v svoji prenasičenosti prej ali slej in jih milostno povabi na pirovanje ...
Na sredo dvorane so Jih pripeljali. Mencali so si zaspane oči, ker jih je bodel svetli blesk žarnih luči, in stiskali so se plašno drug k drugemu, ker jih je bilo strah pred to ošabno gospodo In sramovali so se svojih revnih, polnagih, črnih teles, v katere je zijalo tisoč požrešnih oči zaničljivo in sovražno. Vmes pa glasen krohot.
»Lačni so, najprej naj se nasitijo!«
Služabniki so prinesli na sredo dvorane veliko nepogrnjeno mizo, obloženo z vsakovrstnimi Jedili, z vsakovrstnimi ostanki, slaščicami, gnilim sadjem pol | oglojenimi kostmi, ki jih je že glodal pes ali pa so že plavale v pomijah ... Vmes so pa stali vrči, napolnjeni z zmesjo nekake hruškove vode, postanega piva in vina. Vilic in nožev jim niso dali, ne stolov. —
Prednje je stopil trebušasti predsednik veselice in se špotljivo zasmejal:
»Jejte, črni fantini! Glejte, tu Je sto dolarjev za tistega, ki bo največ pojedel. Haha, začnite!«
Dečko so se veselo spogledali in hlastnili po jedilih, ker lačni so bili kot volkovi. Najprej so planili po kosteh, po smrdjlvem, napol krvavem mesu in jetrah. Kot volkovi so trgali z močnimi zobmi In rili z umazanimi in dolgimi nohtovi po ozkih špranjah v kosteh, da se je cedila od prstov krvava maščoba. Nato so segli po razdrobljenih slaščicah, po zmečkanem sadju.
»Služabniki, Jedila na mizo, zmanjkalo bo!« vpije prezldent.
Prinesli so zopet v velikih pločevinastih posodah mesa in kosti, in znova so planili dečki po nijh. Pijani belokožd so gledali z dopadaienjem to umazano gostijo in smejali so se * zaničljivim krohotom.
»Prinesite še enkrat I Kosti to obrane, vse so požrli!«	.
Prinesli so znova, a črni goste so pričeli polagoma pešati; odlagali so kosti drug za drugim oblizovali si mastne in krvave prste In segli po vrčih in pili, potem pa posedli po tleh okrog mize. Le največji med njimi je še obiral kosti, pil in zopet segel po mesu.
»Ta je najboljši. Prinesite mu še kos pečenega za priboljšek!«
Dobil je 4e velik kos pol pečene govedine.
»Se to pojej, fantalin, in darilo je tvoje.«
Deček jc razširil oči in hlastnil po
mesu, a ni šlo več; omagal Je v sredin
in poželjivo in proseče zrl na dolarje, ki jih je tiščal prezident v roki.
»Ali ne misliš vsega požreti? Dobro, pa ne dobiš dolarjev. Bomo videli, kako se boš držal v borbi. Ce zmagaš, bo darilo tvoje. — Halo, fantalini, na noge, da ne pospite! Mar mislite, da vas bomo zastonj redili! Pokonci! Glejte, tu je sto dolarjev za tistega, ki bo najbolj močan, ki bo najbolj mlatil in otepaval. Udarite se, junaški fantalini, haha!« —
Služabniki so odnesli mizo in dečki so se pripravljali na divjo borbo. Belo-kožci so se odmaknili nazaj in željno pričakovali nečloveškega borenja. Dečki so se postavili po dva in dva nasproti in se spogledali srepo in sovražno... Prezident je dal znamenje, in v tem tre-notku so si skočili v krčevit objem.,. Mlado mišičevje se je nategnilo, a črna vrsta se je nalahno zamajala. Borba je bila lepa in dostojna, ker videlo se je, da so dečki dobro izšolani v rokoborbi. Vsak prijem te bil preračunjen, vsak sunek in gib izvršen po predpisu. Krivili so sc tilniki in koščena hrbtišča, telebnil je trdo na tla klobčič za klobčičem, a n? hrbet ni bilo možno spraviti nikogar, ker sile so bile enako razdeljene med seboj, tako, da so si borilci enakomerno kljubovali drug drugemu.
Prenasičenl gledalci so postajali ne-strppi in so pričeli godrnjati in zabavljati. Ni jim bilo do lepe igre ali borbe, saj teh vidijo v preobilju. Krvi so hoteli, divjega pretepa.
»Udarite se, kaj se boste objemali!«
»Udarite s pestjo, če ste zakaj!«
»Presiti so, preveč so se nažrli, ne ljubi se jim!«
»Ugriznite, saj imate močne zobe!«
»Krvi hočemo iz vaših črnih teles!«
Tako je sikalo škodoželjno in pošastno od vseh strani.
Tedaj so se izbuljile dečkom oči. Izpustili so se za hip in jezno zarenčali skozi velike, bele zobe.
»Kaj se obotavljate, strahopetci!«
Zdajci pa so dečki pobesneli. Z divjim krikom so se zagnali drug na dragega in se udarili s pestmi po glavi, po nosu, suvali v trebuh, v rebra, v oči... Z ostrimi nohtmi se zajedli v vratove, močne zobe zapičili v roke, za vrat... Kri je kapala od nohtov, od zob, iz nosa, po čelu, o vratu...
»Udari, bij, grizi, suvaj!« so kričali gledalci z zadovoljnim krohotom.
Omahovali so divji borilci drug za drugim po trdih tleh, okrvavljeni, polza-vestni.
»Bravo! Ta je junak, darilo dobi. Se na trebuh mu stopi! Tako, da, na vrat, zadavi ga, saj drugega ne zasluži! Zakaj pa pride na borbo, če pa ni zaničI Ostal naj bi rajši tam zunaj za zidom!«
Dotlčni, ki se Je najbolj izkazal pri jedi, je pretepal najbolj. 2e četrtega jo telebnil po tleh, da so zapokale mlade kosti. Deček je imel v pesti silno moč in mahal je po temenu in po senceh, da se je vsakemu takoj stemnilo v glavi. Ce pa ni padel od udarcev, ga Je moral v trebuh tako dolgo, da je izgubil moč in omahnil.
»Aha, ta je najboljši, ta bo zmagovalec, darilo bo njegovo. — Tako, da, U ugrizni... Oh, svinja, kri mu izpije... Fej!.. Kako, ali je mrtev?... Kaj pa tam oni? — Le brcni še enkrat, da se sesedel — Bravo, tl si junak! St zlat pas dosežeš! — Tako, dobro, vsi so oa tleh...«
Vsi so ležali na tleh, polmrtvl, nezavestni, nekateri se zvijal! v bolečinah, okrvavljeni, z zlomljenimi udi, boječe zdihujoči ali škripajoči z zobmi. Drugi so ležali nepremično, z okrvavljeno glavo, s pregrlznjenlm vratom...
Deček-zmagovalec Je zadnjega obdelava! na tleh, potem pa vstal In se opotekel. Tudi on je bil stepen, ugrlznjen na roke, na noge, udarjen na glavo, da se je komaj še držal pokonci.
Boječe se je približal predsedniku In ga gledal proseče.
»Haha, kaj bi rad? Darilo, kajneda? Dobro si delal, priznam, toda darila pa nisi zaslužil! Pomisli, fantalin, al! je bil« to igra? Ne, to Je bilo navadno pobijanje, a tako umazane borbe ml ne nagradimo! Haha, poberi se, marš!«
Tako se je škodoželjno zarežal prezident, se ošabno razkoračil pred osuplim dečkom In sto dolarjev spravil v žep...
Deček pa se Je zdajci razkačil, pokazal bele zobe, stisnil pesti, stopil korak naprej in zarjul iz vseh svojih oslabljenih moči:
»Sleparji!« ...
Bell gospodje so odskočili:
»Mus, mus, muus!« so se zadrl! vri-vprek — In sto samokresov se je na enkrat Iztegnilo proti tresočemu dečku..
»Muus! Crnl pes nis Je hotel napasti! Pogine naj, pasji predrznež!«
Deset pasjih bičev je zažvižgalo po njem tako silno, da se Je zgrudil s 1 etr ganlm krikom... Na tleh so ga suvali, brcali, bili po njem, dokler ni otrpnil...
»Služabniki, ven s tem pasjim smradom! Tu nam ne bo ležala ta mrhovina sredi dvorane!« —
Izvlekli so jih služabniki z največjo naglico iz dvorane in Jih zmetali za zid ... Pohrlsall so za njimi krvave sledove, godba je udarila angleški mazur — in bela gospoda se Je zazibala v ve? selein plesu...
ov.
mXT08DtVn*« % tepfemSra TWf.
Stran 7.
Michel Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Ne plašite se dišav, ki polnijo zrak v tein proštom,« ie izpregovoril Nostradamov glas, ki je zvenel blago in hkrati ukazujoče. »To je žvepio, vonjava Saturnova; aloa, vonjava Jupitrova; siiraks, vonjava Martova; lovor, vonjava Solnca; pižem, vonjava Venere; brinje, vonjava Merkurjeva: bezeg, vonjava Meseca; in kadilo, ki je sintetska vonjava. Vaši čuti se kmalu privadijo teh potrebnih iz-, hlapin.«
Katarina je zbrala ovoj pogum in odprla oči. Videla je tole:
Bila je v pravokotni sobi, ki .ii imela oken; strop, stene in tlak so bili pokriti s smaragdnozeleno svilo, ki je sipala čudne odseve nalik gladk' koži kuščara ali belouške; ta tkanina je bila pribita z medenimi žreblji. V ozadju, naslonjen k iztočni steni, se le dvigal velik okvir, ki je bil pregrnjen 2 belim pajčolanom.
»Tam mora biti slika!« ie zajecljala kraljica. »Toda čigava?«
Takoj nato pa je zbudil njeno pozornost nekakšen oltar od belega marmorja, ki je stal pred okvirjem; slonel na štirih stebrih, izklesanih v obliki bikove noge. Na oltarju se je svetil Anaelov talisman, to je, pete-rožarki križ od čistega bakra. Na tem oltarju je bila razgrnjena snežnobela janjčja koža. Sredi sobane je stala na bakrenem trinogu druga ponvica, kjer so istotako gorela kadila in izpuhtevala v fantastiških vrtincih svoj dim. Katarina je videla, da sta oltar in trinožnik ovita z železno verigo in s trojno kitico rož ter mirtinega In lo-vorjevega cvetja. -
Kraljičine kalne oči so objemale Čudno celoto in obletavale po vrsti vse te predmete neznane ji rabo in pomena. In ko se je ozrla nazaj, proti zapadu, kjer je bil okvir, je zagledala baldahin iz smaragdnozelene tkanine, ki je slonel na dveh bakrenih stebrih, ob znožju pa mu je ždela sfinga od elega marmorja.
Pod tem baldahinom je zdajci uzrla Nostratiama. Cernu je bil tam? In kako je prišel tja? Ni si vedela pojasniti. V levici je držal velik bakren kandelaber z belo voščenico, v desnici pa je imel gol meč... Postavil je svečnik ob zid, na južno stran; nato je stopil v sredo sobane in začrtal z mečem velik kolobar.
Katarina je jedva dihala od razburjenja. Hotela je krikniti, a čutila je, da niti ne more genlti z jezikom: ho-. tela je dvigniti roke in prositi milosti, toda njeni udje so bili kakor mrtev svinec. Baš tedaj pa je izpregovorll .Nostradamusi. -	•	.	<•
»Koga naj pokličem izmed množice ranjkih, ki jih družijo nevidne vezi s francoskim kraljem Henrijem? Koga naj pokličem za pričo prisegi, ki sem Jo storil Katarini de Medicis, da ji pomorem do nedeljene oblasti? ... ;Koga razen njega, ki ga je Henri tolikanj objokaval, njegovega ljubljenega brata Franca Valoiškega, ki je umrl v Tournonu?«
»Franca?« Je zavpila Katarina. *Oh ne! Ne njega! Njega ne smete poklicati!«
Menila Je, da je res Izrekla besede. Toda iz njenih ustnic ni bilo glasu.
»Franc Valoiški!« je zaklical Nostradamus. »V imenu visokih Sil te rotim, da prihitiš iz globine vic. Franc iValoiški, vstani od mrtvih 1«
»Ne!« je viknila Katarina sama pri sebi. »Ne!«
Z obupnim naporom se je zavlekla par korakov v stran. Zdaj je bil ve-, liki, s pajčolanom zastrti okvir na njeni desnici, a smaragdnozeleni baldahin na levici. Nostradamus pa se je pojavil sredi začrtanega kroga, * mečem v roki, poln nadčloveške )&• pote, podoben arhangelu smrtL
In zdajci je videla, da pada za* stor, ki je zakrival okvir. Zrenice so se ji razširile, živci napeli; čutila je, da se ji pogled vzlic odporu nepremagljivo upira v prostor, ki ga je obdajal okvir. Ta prostor je zavzemalo veliko kristalno steklo, za katerim Je valovala tema.
-»V, imenu Sil!« je ponovil Nostradamus. »Franc Valoiški, brat Henrija Francoskega, rotim te, da se po* kažeš kraljici!«
Katarina se ni več genila. 'Čutila je le, da ji srce zamira v prsih. Nečloveški strah jo je uklepal v svoje spone. A zdajci jo je izpreletel slaboten, onemogel trepet: v temi, ki jo je obrobljal okvir, se je oblikovala postava!... Postava z nerazločnimi obrisi, podobna belkasti megli; Izpr« va se je zdela silno daljna, toda v manj nego sekundi se je pokazala v. jasnih črtah in je bila jedva še dva koraka od zrcala... Je bila na zrcala ... je stopila iz zrcala... v sobano!
»Franc!« je zahropla Katarina v dnu svoje duše. »Milost, Franci Usmili se! Izgini!«
»Franc Valoiški!« je izpregovorll mag. »Nostradamus te pozdravlja!«
Ne da bi jo bila videla iti, je Katarina tisti hip zapazila, da je prikazen sedla pod baldahin. Francetov duh je bil oblečen tako, kakor je za ži vih dni odhajal v bitke: ves v železju razen glave, ki je nepremično molela Izza ovratnika... Toda glava je bila zdaj brezkrvna, in njene strašne, srepe oči so žrle na Katarino kakor prikovane.
Katarini je zastajal dih. Le krčevito siganje je razodevalo, da biva v nji življenje. Tri' jo je paroksizem strahu, obup groze, peklenska muka zavesti, da gleda nanjo smrt, .skrivnost, nerazrešnost! Zrla je tisto, kar je drugače nevidno človeškim očem. Njena duša se je zvijala v prsih in se lomila v peklenskem objemu te zavesti ... vVse ude ji je oblivala kurja polt, lasje so se ježili na njeni glavi.
In zdajci je zazijalo brezduo groze prav do dna: Francev duh jc prihajal k nji!... Bližal se je... plaval je k nji nad smaragdnozeleno pieprogo! — In bil je nad njo!... Katarina je iztegnila roke ter se vrgla vznak; toda Franc se je sklonil čeznjo! Franc je iztegnil roko! S koncem prsta se^Je doteknil njenega čela!...
Tisti hip je kraljica žalobno vzkrlk-nila in se zrušila v nezavest, v *
Ko je spet izpregledala, se Je videla v sobi, opremljeni s krasnim pohištvom po vkusu tistega časa, kjer ni govorila niti najmanjša stvar o domačinovem čarodejstvu. Kraljica je sedela v naslanjaču, na mehkih blazinah. Nostradamus, ki se je zdel ves izpremenjen In pomlajen, ji je vneto in spoštljivo dajal duhati neko vonjavo. Nato jo je dolgo ogovarjal s svojim glasom, polnim mogočne preprt-čevalnosti, In jo miril, ukazujoč ji, naj se ne boji ničesar in naj pomni le to, da bo kmalu kraljica. Ob tej besedi, ki je kanila vanjo nalik požirku čudodelnega eUksIrja, je Katarina oživela. Spomin na zarotbo umorjenega Franca je obledel v njenem duhu. Ne, saj ni videla svoje žrtve! Francev duh se ni doteknil njenega čela!... Sanjala je!
DEVETO POGLAVJE.
Razbojniki.
L
Lagarde ln MSntgomery.
Zunaj je čakalo Katarine njeno spremstvo: dvanajst jezdecev v bivolovih kirasih, oboroženih z bodali in samokresi, dvanajst orjakov, izklesanih iz najtrjega kamna, nebriž-nih ln neomajnih, nemih ▼ brezpogojni pokorSčini, Vajenih teme in spretnih v plazenju po nočeh brez mesečine kakor volkovi v goščavi. Poznali so le enega poveljnika: barona Lagarda. Id enega boga; slgnoro Caterino.
Bill so neomikani, brezčutni ljudje, poslušni do zločinstva in vdani do blaznosti. Na prvo Lagardovo besedo bi bili zapalUl Louvre; na prvo Katarinino znamenje bi bili vdrU v pekel ter se zakadili na grmade večnega ognja. Kraljica Jih Je Imenovala svojo Ulezno četo.
prifi.5!
Pridobivajte
Novo!	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove.
Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Proda se:
TRGOVSKA HIŠA enonadstropna na prometnem mestu y Celju s trgovino z mešanim blagom, dobro Idoca « celim Inventarjem. Prostorno dvorišče * zidanimi drvarnicami, lepim vrtom ln veliki njivi ob glavni cesti, krasno stavblščc za obrt ali malo industrijo, se proda po pri-mernl ceni. Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« oošt-noležeče Celje.
ELEKTRIČEN MOTOR 3 ln pol HP, 440 volt, enakomeren tok in 3 voza s dlro (1 peresna, 1 navadna), popolnoma nov voz zapravljenec s sedeži In ena transmisija se takoj proda. Ogleda se Slomškova ulloa 19 na dvorišču.
PRODA SE HIŠA’
y, na Štajerskem z mesarijo la zalogo Prthlll |e tud lep seicnladni vrt. Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.	"	im
PRODAM
večjo množino sodov od starih In novih po ugodni Anton, sodar, Via
DVA ČEVLJARSKA' POMOČNIKA
za boljše zbito ln iivano delo, proti dobvl plači In vsej oskrbi v Uši, za takojšnji nastop Išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster.
200 do 3000 1 cenL Mohar
LEPA HIŠA (VILA)
s 4 stanovanji, verantlo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo, z vinsko trto zasajeno in eno njivo. Eno stanovanje se lahko takoj sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva ulica, št 18 predm. Studenci	1827
ZGODOVINSKE KNJIGE KRANJSKE VALVAZOR. 4 knjige: »Dle Ehre des Her-zogthums Krain« z bakrotisL Podružnica JugosL Celje.	1828
HIŠA S POSESTVOM
enonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju (ev, tudi s pohištvom), s vrtom, za vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki ln gozdi — polni do-rašenlm lesom — se proda Iz proste roke
K ugodni cenL Več se poizve pri trgovcu alfi Rfithel — Kočevje.	1829
POSESTVO V ARHINU,
Oddaljeno 10 min. od Vojnika In 5 minut od dri. ceste. Ravna lega. Hiša zidana In krita z opeko (3 sobe, 1 shramba, 1 lopa, 3 kleti). Oospodarsko poslopje (hlev za govejo Sivino, svinjski hlev ItdJ Tri Jobe travnika hi nflv«. Natančneje pri M. Zupa-
nek, Vojnik
1830
POSESTVO SE PRODA’
oddaljeno 30 minut od Ptuja z žlahtnim vinogradom, sadonosnikom z lepo zidano hišo, viničarskim poslopjem ln Inventarjem vrtnarske obrti. A. Tlršek, Ptuj. 1832
VOLGA, VOLGA!
lz prodaje na Ljubljanskem velikem iemnju, Paviljon H 291 ruske krasne pesmi Volga, Volga, Sarafan in druge lepe ruske muzikali) e z originalno naslovno sliko po 10 K Izdal Milan Auman ln
drug, Krško, Slovenija.
NJIVA V DRAVLJAH.
nasproti predkolodvora v Dravljah pri državni In Kantonsk! cesti. Poizve se v Dravljah št 78 nad Ljubljano.	1835
POSESTVO
60 oralov veliko z vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji ln delnim inventarjem ln živino vred za ceno 60.000 dinarjev. Po-L*»H» daje Jakob OradlSnik vlg. Skorpjon Sv. Duh nad Selnici ob Dravi. 2elezn!Ška postaja St Lovrenc na Pohorju. 1806
JERMENA
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v dimenzijah (širinah) od 30—250)mm prodaja po ceni, takoj z skladlSta. Olavno zastopstvo za Jugoslavlju Frkovlč 1 drug, Mes-nlčka 5. Telefon 4-45. Ljubljana. Stritar-jeva uL 7, telefon 433.	1870
VELIKA IZBIRA
otročjih vozičkov, dvokoles ln šivalnih strojev po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponlklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni ta razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta *.	1819
»TRIBUNA«
S varna dvokoles ta otroških vozičkov, ubljana, v~’—-	“
ul ca 1.
Karlovška oesta 1
Zvonarjeva
1819
VEČ RABLJENIH DVOKOLES,
švalnlh strojev ln otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4.	1819
Kupi se:
Radeče p. Zk L most
1828
UGODNA KUPNA PRILIKA!
Lepo posestvo na deželi z okoli <0 oralov; zemlje, od te Je skoraj 30 oralov gozda, la s prmernim pravom sa pašo se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo na nove zidano hišo, prav dobre hlev« in gospodarska poslopja ter se nahaja v Durnbachu. občina MozelJ. Vsa poslopja so krita z opeko; gozd ni Izsekan. Pojasnila daje Ustnik Ivan Melerle y Durubaohn »t 9 ali Karel Kresse y Livoldu št 4.
SUHE GOBE, LANENO SEME o	deželn®	pridelke plača najbolj«
Sever ta Komp„ Ljubljana, Wolfova ulica 12.
1TM
I ELEKTROMOTOR. 801 VOL* NAPETOSTI
U PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupL Cenjene ponudbe prosta na nptavnlitvo lista.	16(1
Službe:
SPREJMEM TAKOJ
prodajalko n moko prodajati katera U bUa zmožna tudi nekoUkoimjlgovodstva In korespodence. Plača po dogovora. Ponudbe w Anton Poljane, valjčni mlin. Radeče pri zul mostu.
ELEKTROVODJA’
za srednjo elektrarno, samostojni Izvežbani delavec se sprejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«, Celje pod »ELEKTROVODJA« z označbo, kedai lahko .vstopi in
za katero plačo.
1831
NATAKARJI IN NATAKARICE
se ščejo za velesetnenj. Park hotel Tivoli. 1822
ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE
oziroma trgovskega tečaja vešč strojepisja se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci z prakso Vi knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe po3 »Knjigovodstvo« na upravo Jugoslavije, v
SPREJME SE
Kontorlstlnja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen in energičen. Nastop službe v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval la Zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA’ mtimt Alojzij Novak. Domžale. 2113
Hazatos
Dr. VIKTOR BRESKVAR
ordtnlra zopet Hilierjova uL 7. (GradlSfieSj
NAZNANILO.
Slavnemu občnstvu najuljudneje Bazna«
S ara, da sem dobil obrtno dovoljenja za akatlranje in da sera obenem prevzel službo postreščeka, katero bom Izvrševdl najvestneje ln po zmernem zaslužka- Priporočam se cenj. občinstvu za naročila bodisi na kolodvor ali s kolodvora, ker 50 bom potrudil, Izvršiti vsa naročila najhltre* Je ln najvestneje. 7. velespoStovanjeffl Mihael Lužar, postrešček ln plakaten Kranj.
PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-URADNIK
Išče službo kot skladiščnik, slugo, vratar, oskrbnik ali kaj podobnega. Cenjene po* nudbe prosim pod št 1808 na upravo lista,
PRIPOROČA SE atelje za črkoslikarstvo Filip Pristati Bricelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta L (Hotel Malič).	*
ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. čuden. Ljubljana. Pr* šernova ulica L	8?(
POZOR! ZIMA! POZOR*
Zimo vsake vrste Izdeluj« ta prodaja tvrd« ka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci n* razpolago poštnin« prosto.	173«
IŠČEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanj«, grem kot potti stanovalec z souporabo kuhinja, vzamem ei samo mesečno sobo. Cenjene ponudb« pref sim pod »Nujno« na upravo Usta. Iniifr
»ORION« GASILNI APARAT^
PRAGA.
Veliki sem««], paviljon H 360. —
3. url popoldne se vrši praktična _ z aparati na vrtu Narodnega Dom. Interesenti dobrodošli.	iUŠ*
STANOVANJE ”7 iz 3 meblovanlh sob v L nadatnmK P* til koj odda. Ponudbe na: Schtako, Koroikajf št 34. Maribor.
POZOR, BLAGORODNO OBČINSTVO!
Ker sem samouk angleščine,____
francoščine, prosim, te bi mi kdo ta gentnojših krogov, Id )e zmožen Zgoraj navedenega Jezile«, napisal t pisano abecede ter nekaj važneDih Trud In stroške mn n« safctvvo Dopise prosim na uredništvo Ha
^ ^	1000	K NAGRADE
doN dotKnL ki preskrbi takoj «
V Ljubljani majhen lokal, stanov prazno sobo z okni na cesto, proti zamenjavi stanovanja tn Cent. ponudbe na upravo »
rnj| ||
Lenko
MODERNO POSTELJf ZA ZLO
težko samo 9 kg vrlo praktična z« novanja In potnike ao Motili •kem velikem semnju, Pavtljoa Aeman in drug. Krško. Slovenija
PREOBLIKOVALNI« r a • KLOBUKOV
BOLJŠE DEKLE ‘m
Ivan Gajšek
papirna trgovina in knjigoveznica,
UubElana, Sv. Petra cesta it. 2,
Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in P°sl,ov.n®	Pisarniške	in	šolske	potrebščine.
: : Založništvo šolskih zvezkov lastnega izdelka. : : Naročila po pofiti
UH gnuju g 88 let starim liliiallirilili
£ £*» m . ••
* obratno poftto.
Radi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „AdIer“ strojev In koles z znamko „Styria“ „Dttrkopp“ MWaffenrad“
(orožno kolo).
IVAH JAK In sin UubUana.
Čretnik Jože
sradltell mlinov In žag,
St Jurll ob iužnl žcleznici
»t priporoča vsem cenjenim interesentom z« zgradbo in Mag. Priporoča osobito lesene jermenice Ustnega izdelka.
Jhillipfit"
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i, dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. Indastr. pod|at]«, Ljubljana.
• laeaakl ta ksMattl (gl*e) papir, atfofeuse,
GjgiL...............
glavni«, Ostilo (krstna) Milo, mast aa usnje, ptatao ta toaletno nUo, fine svete
L)gbl|«fl. Jakrti tr( Mn. »
Dvorec g 6 stanovanjskimi pro-opremljen z meščanskim pohištvom, 25 oralov obdelanega sveta, vinograd z najboljšim pridelkom za 100 hi, gospodarska poslopja in posebej ležeča vila, »«na trsnlca ln drevesnica, 18 glav govede, 10 prašičev, 4 to>nj«i Tuksus-vozovi Itd. v naj-P^nejšl legi celjske okolice za 1,000.000 K. Visoka rentabOlteta ta reprezentanca. — Pojasnila daj« ALOMA COMPANr d. z  o. z Ljubljana.
čevljarski klej
po K 24'— v pločevinastih skati j ah razpoka najmanj 6 kg po povzetju
I. Keber
Taeu prt iJjiMJiiI, (fioraft)
Pri veljam odvzemu popust
IH. Miklavc
Ljubljana,
Streliška ulica štev. 29. priporoča tvojo zalogo suhih,
m h Mil HbH ln
po zmernih cenah.
Naročila se sprejemajo v Stre* Ušld ulici št.™ ta v gostilni Komenskega ulica 36.
Inl Dr. Miroslav H
oblastveno poverjeni stafM Inženir UOBUMIA Hitlerjeve ailca itevllfc* 6.
SdocIIaL lisvbens aadtaHa
s&tavdaa Israba vodnih
Ob počitnicah
se naši šolarčld najlepie » bavajo z zabavno in knjlllco s slikami
Izvod 20 K
v Zvezni knjigami
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
Podgane, miši, stenice in drugi mrčes!
Pokoniava s novimi povsem suesljfvlmj sredstvi ln popolnim uspehom Oblastv. konces.
zarod za poHaganjemeita
Ljubljana, Stritarjeva alica 7/IIJ
Spričevala na razpolago.
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster T«U!o. 870 LJUBLJANA Dttnai.k. c. 46
K^L‘<Xk*.lukt,k*k0,: m,oderne	stavbe,	ostre-
S? SlSSSS’ ^,^v,afne’ cerkve in zvonike; stropi, razna ua, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
MMMJMiiin. Panialasilirailiifinl
telefon interurb. 127
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah vsako množino živih in zaklanih govedi, debelih prašičev in pršutnikov. —■ Ima vedno v zalogi garantirano čisto svinjsko mast.
Veš slaščičarjev in lectaip .
se sprejme pri tvrdki
JOSIP RAJŠTER, SoStanl.
ITIodna in športna trgovina
za dame in gospode
P. MAGDIČ
Ljubljana, nasproti slavne pošte
telefon 438.
mm zaVBHDVilLHIGa
▼ Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. j« ustanovila oddelek za žlvljenska zavarovanja.
Sprajtaui V ilrljtnjakcm oddelku i zavarovanja na doživetje in smrt v VMfc t»stavah, aavarovanja na otroško doto, rentna In ljudiktt zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V poiarnom oddelka: zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, U te poškodujejo po ognju, streli la po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih conah,
Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROJINA In KOMP.
Telefon 480 „	232
Ilubllana
Poštni čekovni račun št. 11.638
STAVBNI ODDELEK SLOMŠKOVA ULICA 10
igdelujo: okna, vrata, portale, obatenj«, strope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfineji« izvedbe.
Bajmodepotji urejeno psdjetjel
POHIŠTVENI ODDELEK KOLODVORSKA ULICA 8
izdeluje: spalnice, jedilnice, salone, pisarn, in hotelske opreme itd. v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa
Ponudbe in načrti brezplačno.
Teodor Kor n
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
s* priporoča cen), občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje »treh. Vsa stavhinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila ločno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor konse ta Hrnei, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
JCEBRIIT
prašek zoper mrčes
e garantirano najboljši pokončevalec muh, stenic, ščurkov itd.
Cena za tucat steklenic št. 1 K 84.— Cena za tucat steklenic št 3 K 168'—
I Kčfocr *vornica *cem,^n^
Izdelkov
Taca pri Ljubljani (Slovenilo). Gmnlj«l pltalDikl ie MtpnflnL M
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
Uubllana, Dunalska cesta it. 16.
priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje in orodje :a rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko opravo.
Na debelo in na drobno.	=
T
R 3
0 V C
1
Belin za snaženje Pogin za pokopavanje mili in podgan, Norin za poKoaJavanie Mn. Rapld za Dokoočavanje stenic.
I. C. Kotar, Ljubljana drogerija. UTolfova ulica Stev. 3.
Trgovci primeren popust.
za fino perilo se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmejo.
..Triglav"
liliMila pilili PiUiukl MII
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c. 9
se priporoča za v*a * to stroko spadajoča dela.
Vaclav Schranun,
Celje,
Izdeloeatelj godbenih inštrumeiitou.
Velika zaloga violin, kitar, mandolin, citer, tamburic, harmonik itd. NajfinejSe strune za gosli, citre itd. Loke za gosli in vse druge godbene potrebščine.
Umetniške gosli in čela.
Poplavila st Izvršujejo lolno in strokovnjaško. IP2T liajtenejši v lej široki.
lak za konzerviranj« z lepenko kritih »treh a*falt, katran, lagni cement, ksllolej (naj-cenejši karbollnoj), watprool za laauševanje vlažnega zidovja ln lzollranie proti vlagi, zidno in strežno opeko, apno, cement in druge »tavblnaka potrebšilna dobavlja
Ljubljanska komercljalna družba
Ljubljana, Bleiweisova c. 18.
Večja množina odpadkov
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo"!
#
ni u
&
*
*
*
*
*
*
*
*
za Maribor in okolico
posluje v Frankopanov! ul. 17.
• ••
Uradne ure vsak torek in soboto od 18. do
20. ure. — Sprejema hranilne vloge, dajejo se razna posojila po najkulantnejših pogojih.
Načelstvo.
aSfe
trs
*
h
Al
SPEDICIJSKA TVRDKA
»Mik
&>°°° na RAKEKU
O O
ozo olo o o
oskrbuje točno, najhitrejše vse v špe-dicijako široko spadajoče posle, kakor - tudi ocarinjcnje, =====
No. IV 414/21
IB.
Pri okrajnem sodišču v Celju oddelek IV. sta po prošnji lastnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorlinger po dr ju Hrašovlcu in ozir. dr ju Zanggerju v Celju na prodaj po javni dražbi posestvi vi. št. 255 d. o. Zagrad, ki obstoji iz travnika in stavbišč s hišami št. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni, ter vi. št. 287 d. o. Teharje, obstoječe iz travnika in njive brez premičnin in pritiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero se ponudba ne sprejme.
Dražba se bo vršila dne 7. okt. 1921 ob 9. url dop. pri podpisanem sodišču soba št. 10.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Družbeno izkupilo se mora sodno položiti; vadlj znaša 40.000 /C.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču. .
Okrajno sodišče v Celju, oddelek VI.
dne 23. avgusta 1921.
Paraa pekarna Jean Schrey«a naslednik
Jakob Kavčič
LJUBLJANA	GRADIŠČE 5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila.
Proda.$a se y nasSsdnlih prodajalnah:
Prešernova u!. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Sfžska Ul. ZanoŠkar, Poljanška c. Žabnfkar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c.
ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 15.
Šioalni stroji ia stroji za pletenje
izborna konstrukcija in elegantnn izvršitev iz tovarne v L1NCU.
Ustanovljena 1. 1807. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila, se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji »Adler".
Kolesa iz prvih tovaren.
Durkop, Styrla. Waffenrad.
se proda.
Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
0SHanaHaaiaBiaBBaHui9B3Bi»iaanmiiaiMaBansii«aBBa ■■■■■■■&
INDUS d. d. (ARLPMUtK
tovarna usnja in usnjatih izdelkov
KRANJ LJUBLJANA VRHNIKA
Centralna pisarna:
Ljubljana, Sv. Petra cesta 68.
Telefon 528.
Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po znižanih cenah.
JANT. ČERNETA
V XJf UBIJ AN A
KS^sasKussšsl
Krznarstvo 9. ROT
Ljubljana, Gradišče št. 7.
Priporoča zalogo kožuhovine ln gotovih garnitur kakor bo v, mufov, ovratnikov Itd.
Prevzema lisičje kole is kole divjačine
• •
• •
v sin!. Im In Izdelan
Uugosiov.tosarna
za pmbe in Msta predmete d. z o. z. Slovenska Bistrica
Oieriramo
naSe prvovrstne rožefte gumb« v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami bre* kon-
kurence
Zahtevejrencilnl Mija na veliko!
Tapetniška in dekoracijaka delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva.
H. SELJAK
zastopstvo v Ljubljani
Ton Ul 0DI11E
Ljubljana — Praha.
Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze.
Vrhno usnje vseh vrst.
HAKA GAMAŠE
in drugi usr\jeni izdelki.
Velika zaloga čevljev.
Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52.
Ujm paviljon 280 IH.
Solshi zvezki!
Lastna založba I
Nizke cene! Nizke cene! Vse druge šobke potrebščina na drobno In debelo. Paviljon 3521 E.
niuiitiu-PAPiura
Llubljana, Mestni trg It.
,-lA.MP/T7
' neti »nt < CIRIL SITAR
UUttUAHA
*+lr m c«**
Naj večja zaloga klavirjev ia pianinov v Ljubljani. Tvrdka
Jerica Hubad mj. Dolenc
Ljubljana, Hllierjova ulica 5
priporoča *a nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najaolidriejiih nukih cenah.
1. Industrija usnja. A. Vcgetabllno (čreslostroj. usnje)
1. kravine rujave, črne in chagrin ter za mehove in strehe, 2. klpsl, 3. teletine, 4 ovčine in kozine: a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobilije, tapeclranje in konfekcijo.
5. Vsehettes: a) za izdelavo doko-lenlc, barvane ali (laravne, b) za izdelavo nogometnih žog. c) za izdelavo
razne usnjate konfekcije.
6. Svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčeke, c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais,
portefelies in knjigoveštvo).
7. Podplati: a) trovloieni, hrasto-
strojeni podplati, b) vach«.
8. Crouponls a) za izdelavo tranin mlaijskih jermenov, b) hrastostrojenl
B. Chroin usnje.
1. Box-calf črno In barvano, i Che»-reaux, 3. Chevrette, 4. Chrom u*ni* za izdelavo nogomet, iog, 5. Chron* usnje za Izdelavo jermen.
C. Galun osuje
za Izdelavanj« v*zllnlh in Mvallrik jermenčkov.
D. Lak usnje.
1. Boi-caif, 2. Cbevreaio.
U. industrija usnjatih izdelkov, A. Čevljarski Izdelki,
1. čevlji za Strapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport In nogomet, 4. čevlji po voj. vzorcu, 5. sandale.
B. Konfekcija transmisijsklh gonilnih jermenov.,.
3 chromstroj, 4. Jermend za Kvanta in vezenje transmisijsklh Jermanov
C. Konfekcija
za dokolenke (gamaSe), nogometna žoge, torbice, portefeuls Itd. iz vege* tabilnega chrom in lak usnja, nahrbtniki, športni pasovi M, trta« torbica.
1. specljalnl stroj, 2- hrastov stroj,
r
bbbbbbbbbbbbbbbbbSbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
OTVORITEV/
konfekcijske trgovine
I llei, Hip, Moli ta 11
Cenjenim damam In gospodom se prlporoCa obisk najbogatejše in moderne izbere damske konfekcije ter raznovrstnega perila za gospode Ltd.
Seno in slamo
za konje in rogato živino prešano nudi veletrgovin..:
il BIH, Uoi. Kilta ta 111
Izborna dolenj. črnina iz Gadove peč,
ter izvrstni štajerski rizling se točita v nedeljo dne 4. t. rr>
v gostilni poleg kemične tovarne na Selu
Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila.
Za obilen obisk se priporočata SnlCB in PiBnC MČ.
Parfumerija STEFAN STRMOL!
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 1
Srlporoča parfume, šminke, barve in masti za lose, vode in praSek šampon) ca umevanje glave, sredstva za negovanje nohtov, prah in pasta sa zobe, zobne krtečke, ustno in kolonjsko vodo, najboljše brivsko in toaletno milo, ter razne druga toaletna potrebščina*
Enostavne — LASNE MREŽICE - dvojne vse posrebščine za maskiranje — blago prvovrstne pofcrežba točna — cene zmerne.
JUGOSLAVIJA* 4. septembra 1921
M. Kuštrin
Glavnike, lasne zaponke, koSSene zaponke;
Može, villoe, ilio«, leseno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine;
Veziva, ilpke, vrvice;
Trakove za čevlje, stenj, naramnice;
Broio, prstana, uhane |
Gumbe, sukanca t
Svinčnike, peresa, gobe.
Ščetke vseh vrst!
h vee ostalo galanterijsko in nirberiko robo!
Prodija Sara o na vellkel	Prodaja	same	na	veliko!
| g	pl	TehniCni, elektrotehnični in gumijevi
\	Mj	predmeti vteh vrst na drobno in de-
i	belo. — Glavno zastopstvo polnih gu-
mljevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, (	Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje
Centrala:	M prevoz t>|aga celih vagonov na vse
Ljubljana, Rimska kraje, za kar je na razpolago 10 to-cesta 2.	r tti vomih automobllov. sr—g.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska o. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
Ti7r*****č:|£pjC^**''ir gg'.'7	|»"I	        .
I Medič, Rakove s Zanki
1 Tovarno kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
| Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brxo|«v(: m sr* ki. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlnl lalcL Pravi flrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve ga obleke, vee vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Pedenvelfl), »trojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski kUl pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKLU. Lak za pode. „MERAKL“. Llnoleum Uk aa pode. „MERAKL“. Emajla! lak. „MERAKL“.
Brunollne.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
I	Strojne tovarne	|	I
I	in livarne d. d.	f	|
I	Ljubljana.	g	|
R. THiklauc, Ljubljana
Pred Škofijo štev. 3, Lingerjeva ulica
priporoča sukneno, manu-fakturno in pleteno blago.
Proilaja us debelo la drobno. OstaDsvIjena leta 1869.
Ovas § koruza
se dobiva na vagone sa skladišta
KOLESA
PNEVMATIKA - vsi deli In oprema
en gross	en	detall
J. GOREČ,
Ejuhljana, Gosposvetska c. IV.
Semeni: Paviljon H. štev. 250.
Izdaja voznih listkov za vsa II-nlla. Natančna pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke
KRAKER
i Ljubljana, Kolodvorska ulica 41, v bližini glavnega kolodvora
enega lahkega napolkritega voza za samce z opremo se vrši dne 6. septembra 1921 ob 9. url dopoldne na jahalnici Državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani
  Vodstvo državne žrebčarne.
Zaloga pohištva
Karol Preis-a, v Mariboru, se je preselila v Gosposko ulico št. 20. Plrhanova hlla
velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva.
Ceniki na razpolago!
Na debeloI Eksportl Na drobno!
Muli učitelj Glasb. Batin zaprli, izvedenec de!, sod.
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji, Ffirster, Bdsendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo!
Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Prodaja bo bios in datall. Hajvelj« in aajspreiaejft podjetje f Jugoslaviji.
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na raz polago v vsaki množini.
Novo došlo!
Posteljno perje	Inlet
Fino perje (Caunen)	Brlsalke
Preproge	Kuhinjske brisače
Posteljni predložki	Umivalne rute
Gfadi za tpadrace	Voščene vute
Platno za »lamnjake	Posteljni vložki
Nanking
po najnižji ceni pri
K. VVOR$CIlE, Maribor, Gosposka ulica Štev. 10.
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa
Velik« zaloga
vsakovrstnega
gSST na debelo.
MESTNI TRG 6.
"'nuli h'	............ -	   .nas—..	j.m,«sa-Tž=
Vloge, na -knjižice Jn pa t|kočir račun obrestuje i
Tolefon štev. 508,
Kongresni trg štev. 4.
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih
in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Krasna %?la v Mariboru.
v najboljšem stanju, na najlepšem delu mestnega parka, 8 minili od središča mesta, enonadstropna, v vseh sobah parketna tla,
13 sfa^ovasul® s®	takol sasedte.
s 5 sobami, predsobo, kuhinjo, kopalno sobo s plinovo kurjavo, sobo za posla, baikpaom ter drugimi pritiklinami, velik vrt z vodometi ter sadnih drevjem, hlevi za kokoši, (zidani in z
opeko kriti), vri za sočivje in cvetličnjak
takoj naprodaj.
Dopisi pod »Seltener Getegenheltskauf« na g. direktorja
Schvvarz, internacionalna časopisna pisarna, Zagreb, Iliča 21.
>
I
lastni razstavni paviUon
na Ljubljanskem veSikem semnju
od 3. -12. septembra 1921.
Združen® papirnice
Vevče, Goričane in Medvode delniška dražba v Liubllanl
He&u SL l—87 (Ljubljasa)	Brzojavi: Papirnica Vrače
iBtaa centrala:
PapMta i leviti, Mia: Sl M. v Polja pri Ljolili&ii. Mm jo!, žel: Zalog.
Papirnic! v Mah, papirna, tvarnica celuloze in lesovine n (Mnnnh in tirnica lesonine n Medoodah.
Mesečno proizvajanje 100 nagonon raznih rnst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. — Rotacijski tiskovni papir. — Ovojni papir iz Čiste celuloze in navadni
ovojni papir.
Največja izbira
naj novejših, naj finejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke
Mestni trg 5—6.
Dr. Alojiii Vrtačnik
naznanja, da je otvoril
odvetnliko pisarno v Ljubljani
Bethovnova ulica št. 10. (poleg Kranjske hranilnice).
Tovarne konzerv in mesne industrije nn MniM
naznanja otvoritev tovarniškega obrata.
Izdelujejo vse vrste mesnih konzerv, vse vrste prekajenega mesa, vse vrste klobas, masti, juhine koeke in drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in praSiče.
Ha Ai nji v Liljani Ma svoj lasmi piljen.
Telefon: Vrhnika št. 10.
Ljubljana 8t 7.
risam LjnUjann JpT Hrekov trg 10. Mnikn i tonami.
Oblalnica za Slonjo r.zo.z.
uljudno naznanja, da je prejela od znane krnske tvrdke ST7ASSN7 & SCHLESINGER
bogato zaloga volnenega ženskega
blaga
za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored štev. 21. Cene za prvovrstno blago kar najugodnejše.
Samo na debelo! Samo na debelo 9
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
i Ljiiii upi tm Um
bjujo in proibja Mn in ratote p	m
bacai odiMsk. — Purana m baaCuo pode.
Telefon St. 3.
Restavracija Južni Kolodvor1 Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Era njo Stiki or, restavrater.
im Mi
Okrajna potniška blagajna v Ljubljani razpisuje z ozirom na novo u/$db<t} socialnega zavarovanja za okoliš Slovenije
tri štip
za kirurge-špeci j aliste
tn eno štipendijo za bakteriologa. Štipendije znašajo po 1000 dinarjev mesečno. Pogoj za njih dodelitev je: državljanstvo kraljevine SHS, dveletno vežbanje v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirurgije, oziroma 2—3 letni študij bakteriologije, histologije, serologije in kli-niških kemijskih raziskav na tu- ali inozemskih klinikah tn inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijah dodelili bla-gajničnim ambulatorijem v- Ljubljani, Maribora in Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kiru/gi-specialisti. Isto-tako bo tudi voditelj blagajničnega diagnostičnega laboratorija lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to potrebno avtorizacijo. Ustna in pismena pojasnila daje šef-zdravntk blagajne, dr. Bletwels, Ljubljana, Kongresni trg 15.
OSria Mil Ha s ljiiii.
dne 15. avgusta 1921.
Ravnatelj:	Načelnik:
Kocmur, s.r. Mih. Rožanec, s.r.
1Z1
n mmii
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje
tri štipendije za medicince.
Štipendije se podelijo medicincem državljanom kraljevine SHS po uspešno dovršenem I. rlgorozu; prednost imajo sinovi blagaj ničnih članov, štipendije znašajo 10.000 j s. K na leto, razven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisane kolegijske ure In vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 Ki po dovršenem doktoratu pa na letnih 20.000 X ki jih štlpedistt lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundarijl. Štipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjerkoli bo potreba po bla-gajnlčnih zdravnikih. Glede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov vejajo določila Raglasa o štipendijah in državnih podporah visokošolcem v inozemstvu, Ur. I• Dež. vlade za Slovenijo, št. 91 ex 1921.
Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembra 1921. pri podpisani blagajni.
ttnUi Milka Magajna i Liljani,
dne 15. avgusta 1921.
Ravnatelj:	Načelnik:
Kocmur, s.r. Mih. Rožanec, s.r.
&£Lu:i.
mamamamaumBai :>•. aasamni sunaanBOOBa
R
platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah, steklen papir (Glaspapier), kremenalov papir (Flintpapier) razstavi na »Ljubljanskem velikem semnju« v paviljonu H. štev. 245 tvrdka Toman & Reich, Maribor, Gosposka ulica 38. Telefon štev. 386.
Zahtevajte vzorce !	Cene	konkurenčne	!
FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
UlUAi, LiMil sta SR. 25. - Ittl Itn. Ilf
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno iii nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbt mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske In industrijski stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arlnlektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.
Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrije.
u posve dobrom stanju, zajedno sa Cormvall-kotlom prodaje se uslijed nabave veče jedinice. Pregledat se može u pogonu. Prodaje se nadalje:
jedno dvostruko sito (fretschwingender Pfansicherh jedan stroj za luštenje (SchdUnasclune) sa 500 kg djelatne kadrosti po satu,	p.
jedno tararno sito (Taraisleb) sa 700 kg djelatne ka* drosti po satu,
i pub i mm i i
Park Hotel Tivoli,
Prvovrstna restavracija, izborna domača in inozemska vina.
Se priporoča
Vek. Dolničar, hotelif.
Prva
-
I!
I
c n
izdeluje po najnižjih cenah: vsakovrstne ročno- in strojnokoi vane žeblje, spojke, kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. Na sejmu zastopana v paviljonu Gospodarske zveze v Ljubljani.
I
IKI
UZSL
BSSS
sza
I Rll77fllini defiftafesna trgovina, zajtrkovalnica,
la flJli£l£fUl||||| Ljubljana, Llngarjeva ullcs 1
ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah.
asger
•hmAUL
osa
Zahtevajte cenik
Ptuj
veletrgovina manufaiiturB
na debelo
razpela vsakovntN nanfoktonio blago.
o založbi
••
Wolffova ulica §t.1
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
•JJ S	čistih brez odbitka	rentnega
* | v	davka*
1 i	JpilP^||§	Neposredno pod državnim
! Z/ SO	nadzorstvom.
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici,
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. ffjpr^llš
Promet v iansk. I. nad 128,000.000 K.
Ministrstvo financ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
?'i, držauna inEstlcpg posojilo I. jajjjam 0in, 500,000.090.
POZI / NA VPIS.
Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju tiredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s čler.cm 130 Ustave pozivlje na vpis
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsdkih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narddni^skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in 'Slovencev poročilo o »kupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921,
Minister financ :,
Dr. Kosta Kucnanudl, i-r
Kapital: 20,000.000 kron.
tram dopust 2 Hroatako eskomptso banko io Srbsko liano o Zagrebu Ljubljana, Selenburgbva utica št 1. mt izvršuje vse bančne transakcij« najkuiantneje.
enarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza.
LJUBLJANA Prešernova ulica Št 50, v lastnem poslopju.
—-■■■■	 bmIovi	KREDIT	UUBUflNfl.	—	Ttlefon	Jt	40	1*	467	“-
LJUBLJANA
Občna zavarovalnica.
3EEEE",A&SICURAZIONI GENERALI V TRSTU__________________________________________________
v;* Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu.
Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogočih
sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.	jT\	^ J f \	O	H*!	LJUBLJANA,	KfCkOV	tfg	10
Telefon it. 567. Čekovni račun St. 12205.	V d	Odi ll^d nasproti ,MeStneiIlU dOITlU4.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
a] razstavlja svoje izdelke v skupnem K oddelku za usnjarsko industrijo
Zahtevajte cenike in proračune. Cstircn sarajevska*
[13 iv™*
SARAJEVU
Paviljon E, oddelek iL 52
Stran 12.
„JUGOSLAVIJA* 4. septembra 1921.
2U9. ?irv.
CAPAJEBCKA«
^4AbP»iKA 10CAnA»
IM EU! M PA
Popolnoma varno svoje prihranke v
Vedno velika izbira vseh vrst
iažn9 si3ifess%es9 nogavic*
za dame io gospode, ter galanterije' na .debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
mm
ir1'•*
© &
A.
sprejme takoj:
Lekarna pri ..MARIJI POMAGAJ". Celje.
tBaBaimmxxeSMammeaeBimamxisssasssasmaaamfaBBaoaES»ia
»s Ppiiir. Iilti!
Tvrdka zastopana s paviljonom H št. 267
Telefon št 260.
Peter Kozina
čevlje’
O «
aup na ono m na ono,
Izdeluje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro* usi\ja in drugega materijala. — Najmodernejše oblike I — Najsolidnejši izdelkiI«—
Konkurenčne cene! — Razstava: Paviljon.
sgssssssa!
registrovana zadruga z omejeno zavezo
poleg Nunske cerkve.
" "	' „ se obrestujejo s
4 7o .
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštno-čekovnega urada; vlagateljem so položnice brezplačno na
razpolago.
Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
Prodaja srečk državne razredne loterije.
Kdor še nima srečk
1 ,	.	V.
Državne razredne loterije
naj se blagovoli tozadevno obrniti na
D. 8. II ULJI,
[\
Imamo še nekaj polovičnih, kakor četrtinskih in osmin-skih srečk na razpolago. Cenjena naročila sprejemamo in izvršujemo kar najhitreje.
Pripominjamo, da mora vsak igralec, ki začne igrati v poznejših razredih enega kola, doplačati vse ostale razrede istega kola nazaj.
Za lil. razred se sprejemajo naročila do 6. septembra t. 1.
Cena srečkam:
1/1 192 K, 1/2 96 K, 1/4 48 K, 1/8 24 K; zb priporočeno pošiljatev zaračunamo 8 K.
Tehnično pisarno v tovorni Keršič.
Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. — Posebnosti našega proizvoda: Leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi zaponi, lesena in kombinovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic. — Kolarski oddelek: Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
Moške, fantovske in deške, mikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji
ID E41 (HI inSLUliim Hi osti iv. i - Telil iv. 313.
Odgovora! urednik: Dominik Čebin.
Tiska »Zvezna tiskarna« v. Ljubljani«