Velja, za vac leto - • • $6 00 Za pol leča ..... $3.00 § Za New York celo leto - V .00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 Pj List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian the U rated States. j Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879, NO. 0. — ŠTEV. 9 TELEFON: C0RTLANDT 2876 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 12, 1926. — TOREK, 12. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV. BENITO MUSSOLINI 0 AMERIŠKI DEMOKRACIJI Mussolini je označil ameriško demokracijo kot potrošeno eneržijo. — Izjavil je, da more v Ameriki poslovati vlada večine lc raditega, ker ima narod velikanske vire. — Izgube hitro obnove. Manj srečne dežele ne morejc izgubiti niti ene bitke. RIM, Italija, 1 1. januarja.—Demokracija Združenih držav je bolj navidezna kot pa resnična, — je izjavil včeraj Mussolini v nekem pogovoru. — Posluje dobro, je nadaljeval, — radi izobilice naravnih bogastev naroda, ki dovoljuje veliko in stalno trošenje eneržij. Kritikujoč demokratično obliko vlade kot bistvenega trosilca eneržije, je rekel fašistovski voditelj, da je taka oblika vlade izvedljiva v Združenih državah, kjer dovoljujejo velikanski viri razkošje in trošenje, da pa je nemogoče v Italiji, kjer siii revščina organiziranje naroda v "milico", ki ne lore izgubiti nobene bitke. \ nadaljnem je rekel: — Demokracija, kljub značilnosti besede, je re-; im razkošja, mogoč le v deželah z velikimi sedanjimi in bodočimi viri. V Združenih državah je -mokracija, ki je v gotovih ozirih bolj navidezna kot resnična. Velikanska bogastva dežele omogočajo trošenje eneržije, ki se mi zdi temeljno spojeno z demokracijo. V deželah, ki žive v takem stanju izobilice, se godi to, kar se godi v naravi. Manj blagoslovljene dežele, kojih naravni viri so neizmerno revnej-i, pa si ne morejo privoščiti razkošja in trošenja svojih eneržij. — Zapomnite si, kaj je Italija, — dežela dvakrat manjša kot Francija, ki pa mora preživiti prebivalstvo 40,000,000 duš. Mi moramo dosti bolj računati s človeško eneržijo kot pa z darovi narave. Življenje pri nas je neprestan boj, za katerega mora biti dežela organizirana na najbo1 j u?pešen način. Ne more si privoščiti izgube niti ene bitke. Vlada mora imeti popolno avtoriteto in najvišje poveljstvo. Glede fašizma je rekel Mussolini: — f ašizem je odločno italijanski pojav. Politične oblike, katere sprejme dežela in jih mora sprejeti, so v tesnem stiku z njenimi ekonomskimi razmerami. Moramo pa šele videti, kakšne učinke bo to proizvedlo, ko bodo vlado, proklamirano ^d fašizma, preiskusili v deželah, ki žive v drugačnih razmerah in ki imajo velike naravne vire. Glede potrebe izseljevanja je rekel: ' — Italija proizvede vsako leto prebitek 500,000 mož, ki se morajo, na ta ali drugi način, izseliti. Po vojni je odšlo skoro en milijon mož preko Alp v sorazmerno razljudene pokrajine Francije. V Parizu so nekateri ljudje vznemirjeni, kot da bi to izse-jevanje vodila politična ideja, a dejanski ni v tem nikake rensice. To je vprašanje naravne ekonomske prikazni. — Kljub vsemu temu pa se je naše izseljevanje v zadnjih treh letih zmanjšalo, ker smo v dobi narodne rekonštrukcije. Vlada ima na svoj lastni račun cele armade delavcev, zaposlenih z reorgani-ziranjem, razširjenjem in elektrificiranjem naših železnic, reklamiranjem obširnih močvirij, kjer je gospodarila preje malarija, ter povečanjem pristanišč od Jadranskem in Tirenskem morju. Mussolini je rekel, da bo v nekako štirih letih, po završenju teh javnih del, obnovljeno italijansko izseljevanje v Južno Ameriko. v Na vprašanje, če bi se moglo izvesti v deželi, kjer ni uveljavljen fašistovski sistem, delavsko zakonodajo, kot jo je sprejel italijanski parlament, posebno pa prisilno arbitracijo, je rekel: lim, da bi bilo mogoče, a pod pogojem, Na vsak način jo i Admiral Horthy hočejo uveljaviti... naj bi odstopil. Prohibicijsko vprašanje Sovražniki admir a 1 a zopet pred newyorsko' Horthy zahtevajo, naj zakonodajo. — Suhači bi radi izvedli nadaljna poostren ja. se umakne ket madžarski regent. — Demo-kratje v madžarskem parlamentu bodo označili kot voditelja pona-rejevalne zarote. ALBANY. X. V., 11. j an. —j Vet natopili z vso silo, da - dosežejo izvedenje prohihieije. Že LONDON". Anglija. 11. jan. — danes zvečer bodo pri zopetne:n V madžarskem parlamentu bodo seštaaiku zakonodaje vložili isto zahtevali resijniacijo admirala predtogo. katero je v preteklem le- Ho'*thy-ja kot madžarskega re-tu spreje-la zakonodaja, a jo je se- t-ei.ta. n sieer na temelju, da je nut s pomočjo stilih republika 11- Ml zaplt«len "v por.arejevahio zaro-skili Zlatarjev zavrnil. Ista tiso- to trideset>h tisoč milijonov fran-da ji preti baje tudi letos. Štirje co kili frynkov. ki je bila rasdcri-republikanei v senatu, ki so lan- ta pred kratkim. Zahteva, da bi sko leto frlasovali proti predlogi, Horthy resign i ral. je sledila do-jiiso baje izpremenili svojega mne« kazom, da je bila ckoMea regenta nja ter bodo ostali gluhi napram globoko zapletena v zaroto. vstm argumentom suhaeev. j Voditelji zarote priznavajo, da V tem letu pa bodo republikan- ' ie bil njen namen dvigniti sklade ei v zakonodaji posvečali prav po-' a-i faji itovski nionarhio na.]- j ver :aillsko mirovno pogotov in da so prišli njegovi pro-' tast i proti monarhistienim zaro-j tam ie raditega, ker niso bile pri-i yy j prave še zadostno dovršene, da bi ;u-kiiral srd zaveznikov. Nekateri i krogi tudi trde. da i/,if>ja^n ' J j se .ie nekaka ponarejevalna epide- preisitavo. j mija. Aretirali >.o ponarejeva-lce --ter zaplenili naprave v .Tiigo-iLa- BERLIN, Neinčija. 11. januarja. I yiji na španskem in v Nemčiji. V zadjib par dneh je razkrila- ! P<" na roj evalna zarota je bila raz-berlinska politična policija ge«t j krita Prvnt.ngal -keon, in areta-nadalj-nih. doseda.i .še neznanih .c'ie v zvezi s to zaroto so bile iz-umorov, katere je izvršila siknpi j "^ene r.a Holland skem. na. ki stoji v zve^i s "Črno dr-! LONDON. Anglija. 11. jan. — gardo'. S tem je naraslo "We<'t«min.siter Gazntte pravi, da bi stevdo takih umorov v zadnjih imela zarota za p->~ledieo javr.n }!reh le-ili na 2."». prcikp.ma-cijo fal'stovske mona.rhi- ) Nemške oblaki i uvedle taj- je. no. a k ljub temu temeljito pre-' Lbt trdi. da ni*o zaplet mi v - kavo zgodovine V h zvinov. D *- zair/o leiritimMivni pristaši mla-sedffj so aretirali 36 častnikov in dega nadvojvode Oton-, sina kr privatnikov. V neposredni bližini prrvatora. '•i a Kar.-)!a. An-'a vije j a-5 no ]-?»?••• jo. da je imela rta na:bol j jmioje- PAU1Z. Francija. 11. jan. — Na narodnem kongresu socijali-siične .štranke se je vnel včeraj oster boj glede vprašanja, če naj i-o vib-h-že ^oeijal'sti kabineta le I vega bloka. Smatra sp zagotovo. ' da se bo glasil današnji sklep kon-! gr. a profi -oudeležbi radi glasu 1 vnm.la k j a jetnah socijalkstičnih organ /a-ij. a spoznavajo ol»enem. da jt oni del stranke, ki se zavze-.ma za sodelovanje v ministrstvu, j zelo napredoval izza zadnjega . kongresa in da bo opustil svoj namen le j>o odločnem boju. j Odločitev bo bistvenega pome-na tako za sedanjost, kot za politična bodočnost socijalistov. Stran ka je definitivno razcepljena v dva nasprotujoča ti tabora. To je elino -vprašane, s katerim se mora pečati kongres. W> dan in pozno v noč .so poslušali delegatje (o»be strani vprašanja kot so jih .rczla-crali voditelji nasprotnih si fake i j. Pristaši soudeležbe so povdar-jali nevarnosti, ki bi se pojavile, j če J) i vladala deželi desnica. k'ju?> ; večini levice: ki se bo pomaikmla |iva la'ie proti nacijonalnemn b]o-jku. če ve bo mogel niini tr. predsednik Rriacnl računati s podporo ; sor»ija*isvtev. Ker bi bil kartel levice definitivno uničen, bi bil one-j mogočen program liberalnih elementov in odprta bi l»ila vrata za reaivcjo k fašizmu, razvezi če je sociiia .istična stranka pripravljena deliti odgovornost ter napraviti vlado le\ice za dovršeno dejstvo. Na iprotmki udeležbe pri v'adi. i v kojih imenn ,ie govoril včeraj njih vaditelj Morel, trdijo, tla bo -opijalLatična stranka Irrez moči. razven ee je zmožna stati sama m da ne more sodelovati v ministrstvu z radikalnimi #?oeijalisti radi razlike v nazorih. Morel je rekel, da j,' mogoče rediti deželo le s tenu /la s? jo oprosti kapitalistov. To I pa TPore o storiti le socijalisti. je 'izjavil. Tiekel je. da ne veruje v i * ,n<>\a!nn t fašizma, a pozval <-oei- kjrr so našli truplo umorjenega zarita, kar jih je keda] | jalk-tfe, naj nadaljujejo z bojem vprizpri'a zlogla-na 4,Probu;aio- i podčastnika "črne državne irar-j deLegncrja, so dobili detektivi j v DoeberitZ gozdu, v biižini I nega vežbališča, š<' štiri neideid-. «•:» .s« ^radžarska" za svoj cilj r.a- -/^1 m želijo prejs.iv.iih madžarskih fri'ovirie. ki r-ripadano sedaj nr»-jfieirana trupla. Do.tični so bih viin zavezniškem državam. " T. .t spravlja v *ik z zarota urrofa Telekv-ia. rvejvnjega mini-^tr>keiro p-'Td.>edn:ka ter klanca EckJiardra in Tlaina. Izjavlja, da le prxl,^>! -al leta 1D23 1'lain tv^-» irolbo z n«;nšk:m generalom Lu-doTMloi-ffom trr bavarskim fašist o v siv i m voditeljem Hitlerjem. S fo nosrodbo se .ie Madžarska obv— za^a zrVladati bavarske naeii^n-T- . 7- *v po\irač13o za 10 00"> \eljeval temu nepostavnemu od- t> , . , . - l^avarcev. ki bi jv^marral! ma'1/^r- -ki-m fašistom pričeti vstajo, ki nai bi v istem času izbruhnila tudi ra Bavarskem. PARIZ. Francija. 11. januarja. umorjeni ob islem ča>u kot Leg-ner. brez dvema radi dozdnevnega iz^la j>1 va. Tudi v krajih Glogau/Uorgasi. ni in Kleutz >o uvedli preiskave. Šesto sitoj oddelka, kojega razpust je I bil takoj nato odrejen. Mesto te- Naš rojak ^rr. John A'olek jr »d te dni imenovan managerjem j tretjega razreda parnikov French Line. I>osedaj ni tega važnega mesta zavzemal še noben drugi kot uradniki franc^-kega poko-lenja. , Mr. Voleku k tem imenovanju i-krc.no čestitamo! To bo tudi like važnosti za naše rojake, ki i bodo letovali s Franco ko črto v ,staro domovino. ga j>a [»ostali člane, ki so no-ili Grof in grofea Karolvi sta ^klica- annadne imiforme ter so bili po-j1* Sp!°žno ^rovanje, kateremu !a ima tvlada, ki izvede tako postavo, zadostno av-4—i teto. JFWi ^va je mec. Treba je močne in varne vihti. S tresočo se roko se je mogoče a ne meča. ie pirisnstvovaV 1200 madžarskih delavcev ter vprizorila o-^pr n*i-pad na ITort.hvjev režim v Budimpešti. polnoma ol>omže3ii. v majhnih od-de'.kih v Berlin, ali Mecklenburg. Zadnja teh sikupin je oltetaja.la v. enajstih mož. med katerimi je l«l Schocb*. Ta je šel v smeri prosti 'kolodvoru, pol milje za svojimi to- iakov ^ nato h]iro vlak. va-riši, ko je .pohitel podčastnik ki od vedel v Berlin. Annold Jiazaj k njermi. Takoj na- Pozneje so našli truplo. Aruol-to je bil eyti Mrel. i-n Arnold se je ^ >n druge so aretirali, a kmaln pridružil ostalim s pripombo: Neka i strašnega se je pripetilo. Schoebs je bil umorjen. Deset ro- oprostili. Berlinska policija je šele pred kratkim izvedela za ta zločin. Pozor čitaielji! Ravnokar smo prejeli šc nekaj BLAZNIKOVIH PRATIK. Kdor jo hoče imeti, vaj jo hitro naroči. CENA JE 25 centov. SLOVENIC PUBLISHING CO. , 82 Cortlandt Street New York City PREM0GARJI SO ZAVRNILI ARBITRACIJSKO PONUDBO Prernogarii so zavrnili ponudbo, da bi postal raz-sednik prejšnji državni tajnik Hughes. — Zavrnjen je bil predlog delodajalcev; da se izroči Hughesu vse mirovne načrte. — Mrtvilo postaja večje. Pogajanja na antracitni premogovni konferenci so bila včeraj brezuspešna. S tem so se razblini-a v nič medla upanja na uravnavo, ki so se prikazala na zadnjih par zasedanjih. Sedeč po vseh zunanjih znamenjih, je mrtvilo secfaj večje kot je bilo kdaj porej, kajti zahteva delodajalcev,, da se uveljavi arbitracijo ter vztrajanje premogarjev pri check-offu, blokirata pot k miru. Prekinjenja pogajanj najbrž ne bo pred potekom par dni, ker ni nobena stran pripravljena sprejeti odgovornosti za tak predlog. Čas, ki je potekel z razpravami, je prinesel malo napredka, ker sta obe stranki v vseh svojih predlogih povdarjali svojo glavno zahtevo. , \ se kaže, da ne manjka načrtov za uravnavo. Dva nova načrta sta bila včeraj dodana k prejšnjim, katerih je nekako sto. Alvan Markie, "nepristanski" načelnik konference, je stavil predlog, naj se vse načrte predloži Charles E. Hughesu, prejšnjemu državnemu tajniku s prošnjo, naj formulira temelj za "uravnavo. Soglasno z oficijelnim komunikejem so delodajalci glasovali za sprejem predloga, a pre-mogarji so ga zavrnili. Predno je stopil Hughes ^ kabinet Hardinga, je bil pravni zastopnik United Mine Workers v zveznem sodišču v Indianapolis. Drugi predlog uravnave je prišel od premogarjev, ki so ga označili kot revizijo programa, katerega je ponudil Markie na prvem sestanku komitejev. Konferenca traja sedaj že devet dni, in seje trajajo včasih po deset ali enajst ur na dan. Glede temeljnih vprašanj arbitracije in check-offa so člani konference prav tako daleč narazen kot so bili kdaj poprej. L gibati se je pričelo, kako dolgo bodo trajala pogajanja. Nekateri pravijo, da bodo prekinjena že danes, a drugi so mnenja, da bo konec v pe-lih-ali šestih dneh. V neki brzojavki na Associated Press iz Wilkes i3arre se glasi, da je unijski generalni komitej za pritožbe v Scranton okraju sprejel resolucije, ki poživljajo voditelje, naj izpremene sedanje preki-njenje.obratovanja v splošno stavko in naj pozove-jo na stavko vse vzdrževalno moštvo. Ti možje so smeli ostati na delu na temelju posebnega dogovora med unijo in delodajalci, da se zavaruje rove pred poslabšanjem in poškodbami. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik/v Združenih državah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so nač« cene sledeč«: JUG O SLAVIJA : 1000 Din. — $18 80 2000 D ji. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo man} kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na uuinje poste In itplatnje ToStnl Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE* 200 lir .......... $ 9 20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.u0 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot Ur, račnnamo pa 16 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnjo pošt« In Izplačaj« Ljubljanska kreditna banka t Trsta. Za pošiljat ve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnost! 6e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI tfalna, menja se večkrat h) nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo p«ueehi tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠ1UATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Mene? Order aH pa New York Bank Draft. ——w v "" ^ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew Yprk, H. T Telephone: OorOaadt 468? I . •!'!« ob e kdor je vedno oborožen, kdor vodno računa s preizkušnjo sil ter m? čuti pripravljenim za to, kdor obvesti svojepa nasprotnika. e yahovaiti pravico, tla se pa sovražnik boji ter pa pa temu primemo reapektira. Razlika, ki obstaja meorniei pa kongie.-nik Parker. Ta predloga hoče v prvi vrsti odpraviti zvezni železniški delavski svet in drugič preprečiti v«© stavke na železnicah s tem, da tloloča. da se sme na ameriških železnicah odrvdiii stavko sele »potem, če bodo ostali po šestdeset iii dnevih o J lopa brezuspešni posredovalni poskusi predsednika Ztlružtnih držav, kateremu bi biLa na temelju te postave naložena dol/Jio«rt posredovanja. S tem se bo enkra»t za vselej izločilo iz železniške industrije stavko kort bojno orožje. Pov-em jasno je namreč, da bo akcija, katero bo moral uvesti predsednik Združenih držav, katero ]>a bo iz-vudla od njega imenovana kowi-ija. vedno dovedla do slabotnepa kompromisa. — slabotnepa -s stališča železniikrh delavcev, a ugod-nepa s stališča železniškega kapitala. Železniški delavski svet je posloval v interesu železnic, ker je imel predsednik Združenih držav pravico imenovanja. Natančno i-to -e fco zgodilo tudi sedaj, ko bo priti>k javnega mnenja »prisilil kapitalistično misleče voditelje že-leaničarskih organizacij k .sprejemu predlogov. katere .se .bo nato zopet predložilo razsodi ščiti komisiji, imenovani od predsednika. L*nilski birakratje železničarjev «ipravičujejo svoje privoljenje v ta o«pu4sit boja z dodoobo tlopovora. da se dovoljuje danes v kom-pajnij^skih unijah orparaziranim železničarjem vstop v resnične linije. To je že res. V čem pa tiči izboljšanje za želi/sničarje f Kakšna razlika je, če pripadejo železničarji uniji, .kateri >.o \>>leracij prwtriž»*ii" peroti ali če smejo biti člani "resnične" organizacije, ki sv je \sled ''proste odločitve*' obvezala. rir« jati tako dobre stvari, bi bilo dobro .prisjto- -t vu; ne samo. da je igralec, par nastopi)v. j>a je že vorlja ! Ipro Tndi pornam. ker mra*n "Družin-ki koledar" iz leta 1922. v katerem je tudi ipra v treh dejanjih — pitr. Nima.m nič proti ostalim ip- i"Ti*:.>e kralji", ki j<» je spi-al M:\ ralcem. kar morajo i sami prizna- j Molek. in po tej ipri je bila tirdi ti, toda to mora vsak odobravati, vaša ipra jo-neti. da se bolj }x>-tavijo z lastnim de- j Zakaj o!» vsakem napadu ne po- lom krt >: tujo pomočjo. Nadalje sem poudarjala, da se je ma o-dru razgrinjal list (lruore daš eelega aiK>jepa odstavka, da se prav razume." a.mpak s:!mo to-1 kt). da pa obračaš v ^-2ab;> luč?! tu-ganizaeije. ko iuia venda r naša j Toliko vem. da nobena krra sa-•Ti dno t ji ^voje lastno glasilo! —- j no :>a sobi. pa naj bo ta ali ona. Misiiiu. da -e mora članstvo ob 1 ne agitira za nobeno stvar, toda v taki priliki jvjna.-ati s svojim j dobro p-irfcjena in vpr:zorj?na pa s'a.si lom. )>a naj spada to članstvo j bo v korist in čast vxadw-ga dr:i k temu ali oiiimu društvu. Kajtijštva. Kar se tiče igre. mora v ak to največ 'covLsti stvari orpanizaei- razumet?, tla ni rako v ie- liei. -r? ;.e. in tako bi moralo biti tudi pri oiuenj«iii priiki. Daljt1 - iu apelirala na ljubitelje t<'pa. ni p-it.rei.-a V posebej pojasnjevati. Toliko nereda pa tudi !ii v nobe.nem uredil "št vu. tla Ivi mr*- dramarike. da skui>no ustanove ve-1 sto svoje lastne tiska rac oc«'ašt-'iko in dobro društvo, ki bi prirr-j vali drugo in pri tem mi- i'i. da ja'o dramatične predstave v skup-vo korist. Priznati morate, da vsaka oseba ni za vsako vlopo: tn r'opo po podi dobro, drupe ne more : ee jih je pa vč skupaj. ->e laž-je 'zIktc igralce ter se jim poruz-| d-eli njim primerile vloge, ki se jih z veseljem uče in jih' tudi dobro rešijo. To je bil torej moj namen z o-iiionjenimi vrsticami. Tudi nisem menovala nobene osebe, kakor tuli ne igre. iker nisem nami ra vala nikogar žaliti; kui- s:m pisala, ni dobro samo za oiftenjno tlriLŠtvo. ampak za v])ilošno t. <-e vsak ve bodoče izogniti tem napakam. i:o oplas koristil ; preška. — Halje praviš, da jaz ji" razumen :p-re. Tudi to -vem. da v uredništvu dobe vsakovrstne časopise, iz katerih črpajo novce: tudi v tej igri jih je 1'i-t razprinjal. da • • je videlo po dvorani. -Cilje se: — za društvo si bom vedno potegoval in ne bo-m jnwtil da se dela prot i. — Mislim, tla jaz pišem .saino v korist društva, ko je. pa člani so -moj .soprog in otroci, in katero Jednoto čislam, ker ,]c Prego\x>r pravi: Resdiica oči najbolj nepristranska. Jugoslavia irredenta. Smrtna kosa. V Sv. Križu pri Ajdovščini je umrla KrLvtina Mre vi je, soprropro davčnega pixifcuxaitorja Fr. Mrev. fja in Mistra ajdoA^skepa župana Ignacija Kovača. lajava triaikoga pol. društva "Edinosti". P<*d. dr. Bes«lnjaik je radi strupenih domačih prepirov nenado-nsa pr«H na dan s potrebo ustanovitve ctkupuega narodnega srve-tOL Potreba je že zdavnaj priana-tia in le politični spori so doslej preprečevali njeno uresničenje. Sedaj «ldgwarja tržaško poL drn-stvo "Bdinkt" na dr. Besednjakov predlog z doigo izjavo, ki vaebuje stranko, vab« oni dr. Besednjak, ki je že par dni poprej pi-glednem Čatsn nimamo pričakovati sveta za Julijsko krajino. kolje! —zato so prišli sami s svo !'mi netaktai'mi obt-oibajni proti meni, in sicer prej. -kot so se imeli .>: illiio prepričati, s kakšnimi nameni sem dotično pisala. ('e so iravični. kakor pravijo, da so. >i morali priznati, da je v.s«- na mestu, karkoli sui pisala. Ali oir namenoiuia nočejo ali pa ne razumejo, vsako stvar -o narobe t>br-»III. Tutli morate priznati, da če >i pisala laži. n- bi jx>sla;Ia dtrpi--a v gladilo naše Jednote. niti s: •te bi jxxlpisala s jx>lniin imenom. fliLz sem reKiiicoijiibna. vendar .si ioč:m nakopati sovraštva in razbiti Možnosti. — Hočem se pa izogniti krivemu sumnioenju ter odgovoriti dopisniku, ki me ni nio-jel drugače kot slabo in nerazumno -soditi. Priznam, tla nisem po-polna, da bi vise vedela in znala in b'Ja brez naf>ajke, 'kakor ni nihče, iu mislim, da tudi g. dopisnik ne. kajti človek se uči. — dokler živi! Najslabših ena pa tiidi nisem, kajti toliko sni že sposobna i9 razumna, kakor je Mr. Max Krageij; tudi bre^ wsake koristi nisem, ker sem sodelovala že pri raznih koristnih prireditvah, in sicer prej kot on. kakor sodelujem še sedaj. Tudi .slovnično otj zmožna, ker se tako lažje besede pravilno tolmačijo, kakor če je dopisnik slovnično netznnožen ; aiko ne bi bilo pravilno, bi g. urednik popraviL Ker že govorim o tistem dnevu, čeprav je že minil. mi>lim. da je pravilno, kakor sem omenila : prebitek je bil namenjen bla- kjer frtoji St. Mary's šola in pre- v zapadnih Brdih je umrla Marija ToroS iz anane rodbine. Dosegla je atarswt 83 let Pokoj niča je mati votepoMirtiirka Leopolda IV ros«. Ker izgovarja, da j bila namenjena za klub -Cuk na palci*', e prav. ker pa ima društvo dosti članov, bi -i lahko Lzbralo - vo-«• igrale«*, aii pa tudi drugo ;<_rro. Kaj še enkrat poudarim, da nimam nič proti ostalim ipra le en«, ker "-1110 -i 'biVi vrdno prijaMj?. vendar kolikor je me:.? znano, lu->0 ištirje ipralci člani, in ne trije, in sam sebe smešiš, ko praviš, d : jih ni bilo treba i-ka.ti :zven društva. — .Je še nekaj besed v tvo-•ein dopisu, a nočem dopisa »olj zavlačevati, ko je že ftak za l' -ti do'p. Xe misli pa. da s^m ta-.vo krat.ke pameti, da ne bi v ©tlela. kaj se je igralo, čeprav je bilo težko razumljivo govorjenje iz-vzeuiši " Mct:!e"'. Tudi če bi bila tako malo raz-jmna. kakor me ti sodiš, ne bi liogla otlipovorit.i na neza-luženl napad. kar .prav dobro sam veš. Ker vlada v naši naselbini mir in noč t an la bi se radi nerazumevanja pričeli prerekati po ea.sopi->ih. za/.o se ne bom več oglasila v tej zadevi, temveč če ni kaj prav v>.te. kje je. maj dom : če ste 5-e lahko že večkrat oplazili, se lahko tudi ob tej priliki, da se medisebojno pomenimo. Vida K um še. > S pota. V številki 298 Glas Naroda sem opisal nekoliko Pueblo. Colo ter omenil .po povodnji kupljeno zemljo na Growe in na Bcsemerju, To sem navctlcl, čitatelji. pa naj saiui sotli,jo o delavskili razmerah in o stavki. Lahko je pomilovati brezposelne onim. ki tlela jo s point) paro; lahko je biti na delavski strani v kakem dopisu, ali kar s celim lipapiral kraljevino. 0»hlotili bosi zahtevah, naj potnem s Troštom ter naj tudi jaz govorim. Rekel sem. da n? moreni hoditi s Trošiom. ker d t la tako propagando in vpraša! sem tudi. kaj naj govonim. Odpo-vorili so mi: K«'r ste rojak Sloven cev. jim povirlte. da vlada potrebuje pa-emoga in zato naj tlela ve: nikar ne stavkajo. Svoje zahtev« naj predložijo delavci vladnim možem, ki si- zato tukaj, da po možnosti sikrbe. da dobe p;vmo parji. kar * 111 pre. Govoril sem torej tako. kakor sem opisal. Ko sem bil v m.ki premoparMki na selbini. kjer je 1»i» približno okoli sto Slovencev, ki so bili večinoma od tam doma.kakor je Rudolf Trošt. je bilo razglašeno, da bo on povoril. Toda 1 j ulje ki ra.jš baliinali, kak« r da t-i pa prišli ]m-slušat. — Tako je »bilo takrat 'i Triuidada in Wa'sen burpa, Colo. V listih so na vse na- rie zagotavlja, kaj vse s«- bo n-kronilo, toda v resnici pa predo .'-i le za tem. kje bi kaj več ti emirja dobili, v kolikor ta denar že ni popj abl jen. Sedaj tsem še vedno v teli prr-jaznih krajih, ikjer mi ni ne mraz ne vroče. Pozdrav! Matija Pogorele Weirton, W. Va. Cenjeno uredništvo : — Prosim, tla ju iobčite ta dop": v Glasu Naroda, ker še nl-onu vi-lel poročila iz tepa kraja. Weirton je me-to. ki šteje 10.0CC prebivalcev. iu tu je samo ena s-ovt n-dcii družina ter ]>et samcev. Drn-pače so pa a. gradila nov". Tub Mili. Kakor se čuje. bo mi st>om-ad tukaj dovolj tlela. Ker je ta naselbina stara .komaj let. ji je torej napredek zapo-tovljen. To mesto leži 36 milj za-patlno od Piit-'burpha. Iz -tarepa ki-a'.i;i sem dobil od brata pismo, ki piše. dd bi prišel za Bož'č rad do mov. pa da pa .j" srani. ker je ves raztnpan in ušiv doli v Srb:}i. — Kmalu bo na Kranjsketn sama si-bščina. Lahi -o s«, izkazali na Reki, kakšni junaki da so. in če bi hotel sedaj makoronar Ljubljano pa bi jo tudi dobil. Rad bi videl kje so tisti kričači. ki >0 toliko '•triealii o svobo.M. da se bo v .Tu-? osla vi j i eotlil med in mleko, k a je pa danes, tepa pa ti svobodasi ne vidijo! Koliko mora naš narod prestMi pod črnosrajčniki! Ali je to t,i-(ta svoboda Toda ti svobo-daši danes molče, kakor da jih ni nikoli bilo! S pozdravom ! Louis Golobic. gajni društva, kar takrat se ga je šele dobivalo, ko se je veselica vršila. Zato mi.siim, da mora moje .prve besede vsak pravilno razumerti sacmo <5e hoče, ko sem zapisala, da je tbfl prebitek namenjen blagajni drrt^va sv. Alojzija, ne pa igTaOcem. je omenjena krasna dvorana. O-menil sem tudi o delu. ki se je vsaj malo izboljšalo v Pueblu. O delu je dandanes težko pisa.ti, ker vladajo večinoma povsod slabe razmere. V premogovnikih je večinoma štrajk, dočim se drugod dela ves teden in celo ob nedeljah. Nova pošiljka kovanega drobiža. V sušaško pristanišče je prispel parobrod 'Pascoli" ki je pr-peljal večjo pošiljko kovanega denarja za jog. državo. V pošiljki se nahaja poslednja količina dvo-dinarskih novcev, partija novcev po 1 Dsn. in prva pošiljka kova. nega drobiža po 50 par. Skupna vrednost te pošiljke znaša 40 milijonov dinarjev. Kovani denar se nahaja v lesenih zabojih ter je pod nadzorstvom posebne komisije preklada v železniške vagone. V listih smo čitali zadnje dni. da je na Madžarskem obširna zarota za ptwiarejevanje francoskih bankovcev. V zarito so zapleteni tudi taki. katerim ni bilo nikdar treba delat i in še (ta!ko kmalu konce :'ehtarije, ne bojte ve. Ko bo Ko-verta z naktdfiktauhu denarjem Zgradil vse. kar m je v plavo vt<--pel. bo začel "kolek tat i za svoj penzijon. In >voj pen^ijon bo 'elctal od ljudi, ki še nikdar niso >a 11 j ali o kakem penzijoiiu. Bo menda res. kar pravi staro-krajsko časopisje, namreč, da je Katlič odločen nasp»-o>tukk -loven-ske univerze v Ljuzljani. In bo najbrž res. da je Radič premalo š(do Itodil. ter da zaslrantepa vsako Š0'0 tako prozno sovraži. * O Kadiču poročajo, da je rekel tmkoč: Naš narod je zadovoljen, da ima knuJia. rakije fti tamiuiri-•o To idealno za«tlovolj> t vo kali cilinole Kad čcva navzočnost. * Teti en dni že krožijo po Ame-iki .ponarejeni petdolarski in Ivajsetdolarski bankovci. Jaz do-- 'daj nisem bil nič prizadet. Meni ponavadi manjkajo št rje dolarji < I o pet dola r-'kega bankovca. * Onrm. ki me vprašujejf*. če je gospotl Grdina že podal sto dolarjev za slepce, je treba povedati. da je -edaj po Srednjem z:> padu velik mraz in sneg ter da imajo v laiki zamudo. P»o že. h'> ž-». ne bojte se! Ko ^e bo < idšrat ^11 < > dajal. Tli vrag. da bi -e ne otaja-!a ledena skorja, ki je na delni« pekrila njegovo vest in sree. * Obenem se mi zdi vred no opom liti. da bo:lo tudi brez Grdinovih -to dolarjev imeli -lovenski slepci svo j dom. ^Za to bodo priskrbel; zavedni ameriški Slovenci. Zavedni. ne pa zavedeni Slovenci. * Bomo videLi. .p reke! slepce. Ti-, slovenski Mope i bodo izprevidel*. da .je res tako. * Beday mi ni mogoče pisati, kako je bilo na Kvartetov! maška-radi. ker nisem dobil še nobenepn uročila. ^laškarad bo Še-dosti fa nredpust. Sodeč jio mm zini vina. !ti so ga nojaki napravili. l>o največja maškaratla na pepelnien« sredo in največji maček tam kro-Volikenoči. Ena stvar je jasna in dopnana . noljen sodnik še ni obsodil žen-ke 0 veliki nasprot nrTci pitja, dočim nnajo pri žretju mt- todissti svoje lastvne metode. * Izvanrtdno značilno je. da zahtevajo za izvedbo bank rot ne pro- hibicije še vedno nove kredite. * H ktwicu bi np bilo čis-to nič čudno. če bi takole meseca julija čitali v lb4ih; Popajanja med zastopniki premogarjev in premo povnih baromov so se od godil a do jeReni. Pozaio jeleni oziroma pozimi jae boldo pogajanja zopet, počela. ' ' • v- Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih ca-ših in mrkih. Premogovna industrij% v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Monlani. Inženirska čuda preteklosti. Gum i j — noro zlato svetovne finance. Strešna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v Sew York it. Tatu za brezami. Sibirske slike. Ah del Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord (\ir-zon. Pleme in j/ol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistih i. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Iljalmar Bran t ing. Kitajska. Sun jat sen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Jlindcnburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uperraba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja va duševne k bolezni. Raznoterosti. Smešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mej eno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTUlfoTSTREET NEW YORK CRY -*—.—-. . .. ... ...„„. ■ , GLAS NARODA, 12. JAN. 1D2G. Fašistovske metode, Uspehi industrijalcev. .stadij njih koristnosti za velike zveze delodajalcev, pospešil pokxm Industrijalci na svoji strani pa . , . ... . .. , - r» deJavcev. .Dolžina povprečnega ocl- -o se pripravili na oster boj. Re- , . . x , ' . pora delaveev, — dva tedna, — .-.tavrirah so transport brez pomrv.. . . , ... ^ , ... , . . . . . .. ' ki zn&ci dolžino stradanja delavci pnecli mlajati svoj lastni list , . .... ..... . . cev, je pokazalo. da bi izprt je sati i joraztjo stavkujoce t .škarje m , , _ , . , , . ... . mo zadostovalo, ra^en ve bi sled-stavce ter .si zajrotovdi preltranje-, .. .... .. , . , «J ni nasprotovala močna m enot-vanje naklonjenega jim prebival- . , : na organizacija. Take organizae?- «.tva s pomočjo konzor«i.m. Brez . . „ . , T , , , , ..... - ■ je pa niso imeh italijanski delavci mt^rvrnvijo vlade bi bili najbrž ... ... ... . . , ., . . , -nikdar niti v časih njih navidez- zmagali. V teku osmih dm »o pad- .. T. ,. , . i ue<;a tri tun! a. Brezupno razcephe-1*» zahteve moz ož, ila napadejo in porušijo dom kakega delavskega voditelja, da pa pretepojo ali spremljajo skupino .s k e bo v na poti na delo. rA drugimi besedami rečeno, se je izkazalo, da bi bilo koristno vzeti Mussolinija in njegove pristaše v službo. Kot znamenje vlade delavcev" se je prikazalo liebroj rdečih zastav i>o vsej Italiji, celo v globinah dežele. Ta pojav, bolj dušesnoven kot pa velikega pomena, je navdal delavce z mislijo, da je komaj pričeti boj že iz vo je van in v sled tepa so nastopili fašisti tako brezobzirno in kruto. Brez usmiljenja so požpaii in opleniU vsako powlopje od občinske hiše pa do delavske pa kluba, ki si je drznilo pokazati vstaško zasiavo. Potom koordiniranja • vseh teh sredstev se je pripravilo tla za naden in skrajno uspešen protinapad industrija lu i h zvez iu kon-7/>reijev za razor ga nizirane sile dela^-stva. Ta protinapad je priče la Michelin Tire Company, ki Je bila med vsemi najbolj založena r. blagoiy. to se pravi, ki je imel* i/.potovljenepa blaga za šest mesecev in ki je imela tudi prednost, da jo je vodil tujec. Francoz Dau-liree, katerega se ni lotil defitt-stični val olbupa, ki je prevzel nje-pove tovariše. V brezuspešnem poskusu, da n-d.mrijo nazaj, predno bi bilo proglašeno izprt je, za katero so izvedeli, so delavci Michelin na prav pokvarili za nekako 15 tisoč do! arj«»v pumija, v znak sabotaže. Naslednjega dne, 16. marca, pa je I)aubrec zaprl \Ta.ta -svoje tvornice. I>ne 30. marca iso bili njegovi r>ogoji sprejeti in ponižna ter zmanjšana četa delavcev se >e vrnila na delo. Ravna*telj Fiat kompanije, Ap-iieJli, je sledil temu \"Zgledu ter bil istotako us|»ešen. Ti uspehi podjetnikov so zadostovali. Po vsej Lombard i ji in Toskani se je razširila no vie a o tem kot požar ter proizvedla u-maknitev delavcev. Valed tega so bila nadaljna izprtja, ki so sTedi-la, *koraj nepotrebna. Fašisti na jugn. Na ju&ru. re\"nem poljedelskem jugu so se dvignili kmetje, da zaplenijo majhna zemljišča pod vodstvom popularist ionih duhovnikov in na stroške lastnikov velikih latifundijev. Tukaj, na jugu. je bila vloga, katero je igral fašizem do?ti večja, kljub splošnemu nasprotnemu mnenju. Sinovi veleposestnikov v Siciliji in Kalabriji so bili med prvimi, ki so se vpisali v novo organizacijo, in s pomočjo ojačefnj, ki so prišla pogosto iz severnih mest ko je Him, so se zopet polastili zaplenjene zemlje, kajti preplašeni kmetje se niso znali in mopli ustavljati. — Veleposestnik, ki je zbežal pred vstaškimi kmeti, se je po par mesecih vrnil v spremstvu par ducatov pretepače v, ki so bili disei-plmirani in. brutalni, ter se zopet polastil svojih zemljišč. Celo liitrejše in bolj katastrofalno kot zadeve severnepa pro letarijata. se je sesedlo južno kmečko pibanjc. Zatrtje tega gibanja je pustilo kot svoj najbolj * zadevah krajevnega fašistovakoga Pod fašizmom tata bila brutalnost in argument sile dvignjena na stališče veroizpovedi. To. v veC-ji meri kot pa naprava l'ašisto\-skih dejanj, razlikuje sedanjo re volucijo od vlanl. ki so obstojale pred fašistovsho. Neki predvojni doNl ipnež je rekel: — V Italiji je trideset milijo-jiov ljudi, katerbu vlada trideset mož. v interesu tristotisoč družin. Instrument se je izpreauenil. c razred, ki ima od vsega dobiček, je o.=tal istL Mei-to l>e^>i-ctisa. Crispija in mro v mirovnih časih, da ubije opozicijo. Mussolini jo je ubil s poži-pi uradov, razdejanjem strojev in opozieij.ske urednike je pretepel na ulicah z gorjačami. GiolLtti je imel prefekture dežele v svojih rokah in p o služil se jih je. da obrne volitve po svoji volji. Isto je .steril in dela Mu>>. solini še sedaj, a z gorjačo. Tarifi, katere je povišal Mussolini za svoje prijatelje v težki industriji. so obstojali že poprej. Sistem Je podedoval. Le metoda in mera sta njepovi iznajdbi. V prvi perijodi narastka f;išiz-ma so našteli socijalisti tri tisoč žrtev, eno j>etino med (njimi mrtvih. To so verjetne številke. V sedanjih teikočah poizvedovanja bi bi'lo težko iti preko teh številk. Med temi prvimi štiritisoč žrtvami jih je bilo na stotine pretepenih v več ali manj poštenem boju. Na stotine nadaljnili je bilo napadenih iz zasede od strahopetnih tolovajskih čet. Na stotine ljudi je postalo žrtev pa-i vat ne os vete in članstvo v fašistovski stranki je prikrilo umore. Končno pa je bilo kaznovanih na stotine ljudi, ker so vedeli preveč o trgovskih odločni znak prve pričetke onepa Ras si>tema, ki razodeva bistveno nič vrednost sedanjepa režima. To je izvrševanje pravice potom krajevnih velikašev, z neomejeno podporo stranke. Velika industtn-ja na severu, veleposestvo na jn-pu. — to sta dva resnična zanapal-ea povojne dobe v Italiji, in to. kar je biJo i?^>rva njih oroclje in njih kreatura, fašizem in njepa Mussolini, je danes njih pospodar. i Tiranstvo. Fašisti se ne sramujejo nasilja. To je priznamo bistvo ideje. To je zrno njih nove vere. o katori trdi Mussolini, da jo je ustanovil V nekem članku je napravil |x»-skus, da razlikuje med "privatnim.'' fiasiljam. nejjostavnim t>-raustvoni posameznih članov njegove družbe, o katerem trdi, da ni na mestu in skoro krivično, — ter njegovim lastnim izvajanjem "brezdvouine revolucijonarne pravice". On pravi: — Nasilje je moralno. kadar je nenadno, kakor vKiar. surpično in viteško. Kadar ima revolucijonarna stranka silo v svojih rakah. naj se nahaja nasilje izključno le v rokah instrumentov države ter naj se ga izvaja le a* državne s vrhe. O tem razlikovanju pa ni bilo <"uti ničesar v resnični zgodovini -tranke. Fašizem je bil rojen v pretepu z porjaeo v rokah in gor-jača s sekiro je tudi ostala simbol stranke. Prvi fašisti so bili deležni naklonjenosti delodajalcev v delavskem boju vsied svoje izurjenosti in odločnosti v pouličnih izgredih. Doba nasilja. Medtem pa so vznemirjali fašisti umikajoče se delavce, poži-pali njih zadružna središča ter -etepali njih voditelje. V tej dt>-ditleinih loravalov so si iztm-hajko o zmflpi brez pomoči in v sli^s^jth, Icjer so zadeli na ! O njih mnčeniSki vlo- Sadovi organiziranega janja. razgra- Bilo je upanje na splošno na rodno razprajaaije, ki je spravi najboljšo kri fašizma v gibanje. Rilo je orgranizirano razprrajanje, ki je spravilo Mussolinija v Rim, iu bila je kombinacija vseh nepo-- ta%-nih pretenj in protiposta-\-nih brutalnosti, ki pa je ohranila flo--ed^j v moči. Vsak fašistovski p«mflet. vsak fašistovski list ima na K\x»ji prvi ftrani natiskano sliko nasilja. — oboroženo pest, por-je^ da. je ta jačo, kauvalno q>odiijo čeljust. glavarja. Napravi teh glavarjev, za katere se je iznašlo značilno ime Ras (kar pomenja male krajevne potentate v Abesiniji), je treba pri pisocvati obsežno količino privatnega tiranstva. Nekateri teh Ras so pravi realkeijonarji. ki so fanatično udarni možu. ki je razbil delavski razred. Ti pa so v man> šani. Do.^ti več jih je bilo prevzetih od starega režima. Bili so to občinski bosi. ki so 'obrnili plašč po novem vetru ter si pridobili s tem novo silo. Nekateri so prozeliti. Nekateri so izpreobrnjenci iz prvotnih sovražnikov fašizma.. -bivši komunisti, ki so prav tako vajeni diktatorstva onepa proletary kot diklait orrsrt va prole taxi jata. Organ i eno temelji ¥ašistovs^a oblast na teh možeh, od katerih se zahteva absolutno pokorščino in kojih arvtoriteta nad policijo, občinami. podaniki, okrajnimi skladi, življenjem in imetjem večine državljanov je popolna. Nekateri teh imajo sodnijsko preteklost", rekorde o kršitvah zakonov. Ko so prišli taki prvikrat v gibanje, se je pojavil ta-kozvani "moralni odpor" med številnimi pristaši fašizma iz srednjih razredov. Ta upor sta uravnala Mussolini in Rossi z izčiSee-njem reda, tekom katerega niso bili iztrebljenj Rasi ali načelniki, temveč lie-zadnvodjneži. iz praktičnega razloga, ker so njih protesti pokazali, dane znajo biti absolutno pokorni. Najbolj znan slučaj te vrste je bilo izključenje Alfreda Misuri. na korist nokesra Pig-hettija. Rasa iz Peragije. proti kateremu je Misuri. kot pošten r«— akeijonaree. protestiral, ker je izvedel. da je bil Piphetti nekoč obsojen rad i tat rine. Ti Rasi. varni v svoji sili vsled odločne podpore centralnega sveta. so se seveda okoristili s tem. Italija je vodno trpela vsled krajevnih bosov. Pod Mussolinijtrvinj režimom so pogosto isti. ki so zavzemali sliena mesta pc zmernost ter vladali z gorjaeo. — Dnevi roparskih vitezov so se vrnili v ltalijoxa k temp še pride, da ši otroci morali vedno injeti. Ko so prišli vaši otroci na svet, je bila prva hrana, ki ste jim jo dali, mleko. To je bila njihova dnevna hrana. Vsledtega je najboljše, da jim tudi sedaj dajete to hrano. Star ali Magnolia Kondenzi-rano Mleko je čisto mleko in sladkor—kar potrebujejo otroci sa prehrano. Zdravniki so s poskusi dokazali, da je kondenzirano mleko dragocena hrana, ki je potrebna za otrokovo zdravje. Pripravite jim jo po raznih navodilih. Napravite ž njo pudinge, custarde, polivke, piškote in kekse. Ce imajo radi čokolado ali kakav, se poslužujte Star ali Magnolia Kondtmziranega Mleka. Poli j te ga po kruhu, keku a!i piškotih. Dajte ga jim, kadarkoli ti ga radi. Če imate radi kavo, se pozlu žujte teh vrst. Dale ji bodo drugačen okus. BREZPLAČNO S tern, da^hranite labelne s kan, dobite dragocena da-rila. Vi lahko na-primer dob:te skupino kuhinjskih nožev kot so ty-kaj naslikani za 250 l?belnov. Da -ri a vas nič ne stanejo. Vse. kar Je potreba Je, hraniti labelne s teh kan. Pojdite v biižnjo premijsko trgovino. ki je navedena spodaj ter si og'e;-te veliko izbiro daril. Hranite labelne za dragocena darila. PSEMIJSKE TRGOVINE .M i LK NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near EOWi Street 61 East 125th Street, near Madison Ave E3RCNX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. E70 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovervskn go*i>odinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema n« svete, p i*>iiiočJo katerih sarnorp boljše vrSiti svoje dolžnosti kot tfi>spodioja in mali. Na tem mi=tu bomo v«nk teden objavili flanak. k! bo zrcini*! ^snko dobro gospodinjo. NAVODILO Stv. 81. Navod.lo za kuho. Neka i«an)rtna mati iz nn?e soseske pra\ i. da da v deževnih dueh otrokom vedno bolj zanimiv lam* kot pa t»^laj. kr> je jasno. Izlx-re taka jedila, ki jim posebno utaja-jr> ter so dobra zanje. Kakav ie splošno priljubljen otrokom. In dajte s^i jim z marsliznellow. Navalilo za (b.her kakav, ki bo imel ok us čokolade, je nasletlnje: K A K A V 4 ča5e mleka ča>e kakava U č-aše sladkorja 1 žlica moke 1 časa vode Nasveti za doni. Kti perele barvano blago, dej: na vs;ik kvart milnice eno žliCii-jesilui. lilario Ik» oUIržalo svojo ba: vo. S slonove kosti o j prtKl l:*ti. Poznajo namreč potreb 'dobrega zdravja in lepe zunanjosti, vedo da morajo zmerno živeti in da morajo biti pazljive v vsakem najmanjšem oziru. Ivo kupujeta, pt«n; nite predvsem to. da kupite t Nt stvar , ki vam nfjaja ter se v:.r prilega. Na bro robo. Osebno zdravje. Ko pridejo ljudje iz raznih deže začno tukaj živeti povsem drutic čno življenje. Iliše so drugačne, i« hištvo je drugačuo in tudi obla<"ij se ljudje tukaj drugače kot v siii rem kraju. 1'osebuo mtKle se pr" seljenci hitro oprimejo, da že \ -r nazunaj iz^liMlajo kot Amerikam-; Najdalje se pa drže svojih naz< rov gktle je na sre
  • volj kislega mleka, ; potrebujejo |H>si*biio hrano, da : daj^e malo jesilia v navadno mle- 1>stalo njihovo telo v dobrem Mleko se bo takoj skisaio. : ,.ju Kdor j'.> pr»'j delal na zrj' • ! pa začne delati v tovarni, lahko ■ bi zaprtje. Boljše je da se t<» -t. odpravi s hrano k«»t pa z zdra- ! Ne jemajte pilul. Pilule os!al>e Ču hočete hitro razredčiti moko črevesje i'; še i»ri«ial»š;ijo ] za polivke, jo utepajte z utepačem. . žaj. J'jtc laliko prebavljive Med imejte na temnem prostoru. čo ga imate na svetlem, s<* bo takoj strdil. Mi priporočamo naslednje izdelke: Varčne gosixnlinje uporabljajo Sta :• & Magnolia Ml ko v kuhit Kazentega, da vsebuje najboljše ml-ko in sladkor, hranijo tu li l.ti-n«' ter dobivajo zanje dragocena darila. Ji Razne vesti. Kitajci odkrili Ameriko? hodkov svojih -dram, že pov n svojemu prvotnemu }>oklicu zidarstvu, ki se mu bolje izpl ni dandanes tak roparski vitez izolirani bandit, temveč zaupni služabnik centralne vlade, na katero se lahko vedno zanese, če potrebuje čet in podpore. Ta sisrtem Ra-sov je prav b-no notoričen v Perujriji. Florenci. Bolojrni, Anconi, Benetkah in v Pale mm. V normalnih easih se peča Ras s svojimi privatnimi zadevami in dobički. On varuje interese onih, ki mu znajo biti liva ležni. Ob času volitev mora jx)- Ta vrsta nasilja, lokalnega in privatnega, obstoja danes po celi dolžini in širini Italije. Povzro Kje - pokoljejo r.ajveČ prači V Nemčiji in Angliji, kjer V novejšem času se je vnel prepir med učenjaki radi odkritja Amerike. Pojavljajo se namreč sedaj glasovi, ki hočejo vzkratiti to slavo Krištofu Kolumbu. Tako je nedavno Amerikanee MacMican Linduiirija izredno razvjta. .so objavil poročilo o svojem potova- j sli v tem ozii-u do zelo zanim nju po polarnih krajih, kjer da jo - zaključkov. Opazili so namrc:-našel razval ne. izvirajoče iz 5. ' v induvtrij-s-kih krajili pek stoleja po KrLstu. Zdaj pa trdijo največ prašičev, dočim koljeir Kitajci, da so ni prvi odkrili A- ostalih mestih iu po deželi v meriko. Upravitelj kitajskega po-1 težni večini povedo. Največjo 1 » ___, i i rt • o . j ročevaLskega urada v Parizu Si-, -imipc jo svinjskega me.sa b čitelj in vzgled tega na^Llja je dik- jTu-Fa piše, da je pet kitajskih du- ; iijo v Nemčiji mesta Esen. I) tatonatvo samo. ki kaže znamen-1hovnov ^ ^ ^ odkrdo : mnn.l m Darmstadt, v Ang!r, ja _ kot ra-vidno iz iz:-ave Mu^-!neki velikanski otok. 'oddaljen • ^lanchester m Bimungham, k ja ca bon ,;,w|3250 milj ud Kitajske. Po njiho- | svetoma industrijska mesta. soluiija. se boji svojih učen-j, cev. Nasilje diktatorstva je p>-ivem °Pi da so .pc> " vsem naravno bolj sistematičnega ^ °Jli dejansko bili na ameriški °Pni zemli] 400 ^ tn prevzetjreko mej, ikajti v druj^ineai sluča.vi je od«tavljen. V principu je vlada umaknila pravico privatne zlorabe «tle in tiranstva v slučaju onih, kojih čin je nižji kot oni Rasa Salandre, — upanje, da se bo po- O francoskih književnikih. Pariška '"Reveue Mondial*' jo priredila anketo o gmotnem položaju francoskih književnikov. — javila po preteku nekaj časa —j Odgovorilo je okoli sto priznanih "normalizacija"; da mu "bodo, pesnikov pisateljev, dramatikov, prejšnji poglavarji dovolili >;ode- ^ Tz njih odgovorov je videti, da se lovati miroljubno pri izkoriščanju . dandanes tudi francoskim litera- sile. kot enakovrednemu tovariši. O nadaljnili fa^i-tovekih metodah v jutrišnjem članku. toni ne godi veliko bolje ko slovenskim. Pisatelj Berger izjavlja, da se peča.z načrtom, kako bi najbolje začel trgovino s prašiči trs Ipisc: Nedavno so velike pariške • goMilne dobile nonu.lbo za naba- Renče so dobile kip predsednika Mussobuja in sicer vo piva. ki so bile i»odpisane z — po slavnosti povodom otvoritve "Leopold Habsburški." ('» mo-:*e-novega šolskega poslopja. Kip. ki jo nadvojvode prodajati pivo. zaje delo goriškega kiparja L. Ro- kaj ne bi mogel pisatelj svinj? — solena. darovali renski občini Pmmatik Leuaine izjavlja, da st- j Mosul-ko ozenvlje smatra Ti goriški vojni dobrovoljci. je, ker ni mogel več živeti od do- i se vedaio i skuhale pošteno kosilo, ten' kuhajo le klobase ali snlio svi 110. Po mnogih krajih koljejo sarji prašiče samo radi klobas Po deželi in po ostalih mestih poraba klofcas za govejim me zelo zaostaja, ker da prebival več na kuhano in pečeno me>o na klobase. ev. Je >ri->ih da lje ]*> re-in-le-•rt-pa so lunine Hi. tn- da .e? iji-ae- pa "»in *vu kot Turčija se ncce odpo" dati Mosulu. ANGORA, Turčija. 10. jan. Turški zunanji minister T Rudži bc-j, ki je vohlja tuTbl e h^racije v Ženevi, je izjavil, d Turčija popolnoma nič izpre;:i la svojega sraliiea g»lede M> . ! K členi ni-;Ia. ija J GLAS LABODA, 12. JAN. 1926. IZPRED MARIBORSKE POROTE don oie«n o\ • dal je ča^a o| isačili pri pisi ►potniki je stal ilne 10. Vladimir Ko*er, rojen ra 1879 v Mariboru, "tja o&enjen, poštni uradnik ■u. Državno pravd ništvo u toži Koserja. da je kot idnik v letu 1924 d<> tr-92."» v Mariboru zlorab-o oblast. Mož da j«- r.o*il e na. jih odpiral in j"e-ih denar. bodi-.? ve«, nT; sa. Leta 1W4 je bil ta rljen policiji. 1'radnikT. dol/enea. -»o «ra naanreT-»vali. o/i roma era h. ki jih je sprav- >o-» Ime predi Zli premi in nkrat Kodtijih hlač in 4 iko j<* pri« a v>« zadeva v .jas- Ttenti itn1fK7fli Da nekaj ni v r'-dji. je opazila že njegova žena k«M' mož K«**»r 1 inenkrat zh>-*> 1 dobre n vt*vplo /iv «>ti. č»*sar pre j ui bt- 'o. — Ko.fr v,- je tekom <• «>Ie pre- i ska ve zaj*o\ arjal. da ui zlorabi- ],. « j . 1 «| vi kradel d.-r larja iz je Mlaj. ko ta. <1< duja 1- je imel tako tz ^labe navad* v obči' jr tor< > vtaknil v j zanikal v>n /op — ko kriv- do. Pr-Kkav i j«- bila ob- ima. — Shiflj .i,- Ui Že pred poi •oto. »■e je presta\ i' na sedanjo sezon ff. bili od- vezani (nI d< >lžno tt'ko'n razprave taji 1. da bi bil j« mal d«-- nar iz pisem. Zaslišanih jV bilo ve- 1 ko število nič. ki pa gl ede fat- vine denarja pozitivno ni so m ocr ni<"i'^nr n.i v»' ol»l as t i in kili tajnosti led<» kr-Prvo vpranauje porotniki > petimi glasov zaml :ali. jv>tnl'di pn drugo vprjis; »nje, nakar je b;l Ko- ■ser ob<-ojen a uH's««e dni za pora. ki je pa le prestan s pr< i skoval- Knjigarna 'Glas Naroda" Milčinskijevi spisi: Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........36 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 :faša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Nata leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ................50 Naseljenci ..'.................... .30 Na Preriji .......................30 JihiliRt ......................40 Narodne pripovedke za mladino . .40 ■ krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 St. St. 7. Andersenove pripovedke. £a Ženini naše Koprnele ...............35jZvpnčki. Zbirka pesnij za slovensko j Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor, slovensko mladino priredila Utva, [Zmote in koncc gospodične Pavle .36 ; mladino. Trdo vezano.........90 a spremljavo orgelj .......... jod 111 str., broš..................35! Zgodovinske anekdoti .............30 j Zlatorog, pravljica, trda vez........60; 12. Pange Lingua. Tantum Ergo 6 - Narodna biblioteka: .90 t t .35-.35 .35 .35; .35; .35 .60 1.00 . .35 3.00 .35 .35 Kranj3ka čebelica ............. V gorskem zakotju...............35 Za kruLoin .....................35 j Črtico iz življenja na kmetih____ Berač .......................... Amerika, povsod dobro, doma naj bolje ...................... Ecj s prirodo, Treskova Urška____ General Lavdon ................ Spis je .......................... Bcatin dnevnik .................. Grška Mytologija ................ Svito~lav ..................... Z ogr»j?m in mečem .............. Neki j is ruske zgodovine ........ Božja kazen .................... Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pa«tirjeva nevesta, trdo vezana .. >0 ?esmi v prezi, trdo vez............70 Prigcdbe čebelice Maje trda vez... 1.00 j . Pabirki iz Roža (Albrecht).......251 Pariški zlatar .....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 Plcbanuš Joancs tr. vez...........1.— Ped krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j n cev na Kranjskem......C0 Poslednji Mehikanec .............."0 Prav! jicc H. Majar................30 Povesti, Berač s stopujic pri sv. Roku Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požiralec ....................... .25 Pr ~r« čanove zgodbo ............. .25 Pa!iin, povert: iz irske junaške dobe .30 ?redtr; erd. Presern in drugi svet- s. Akt št. 113 ................ St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 £t. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, reiijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterekove po-Blednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broa............3d it. 12. Fran Milčinsld: Mogočni prstan, narodna pravljici deja njih, 91 str., broš..............30 St. 33. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaje vna, roman, poslovenil U. 2un, 112 str., broš..............30 St. 14. Dr. Kaij Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 St. Id. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... St. 17. Prosjier Marimee: Verne .70, Zločin v Orsevalu 246 str.........1. Zbirka slovenskih pove«ti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... 2. zv. Hudo fcrezdiio............... 3. zv. Vesele povesti............... 4. zv. Povesti in slike ............ .5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ Ubrani spisi za mladino (Gasgl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti .......................... zv. trdo vezano. Pripovedke ih pes- i PESMI Z NOTAMI: I MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: .36 Priložnostne pesmi (Gnan) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 Pomladanski odmevi I. in n. zv., .35 .35 35 tori. (Foerster) ..............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge - tori (Gerbič) ................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ... .50 Slava nebeške kraljice. 20 Mariji pesmi za mešani zbor. — Sop/ r, alt, tenor, bas mil vsak .........................45!Hvalite Gospoda vnjegovih svetni •no j Ameriška slovenska lira (Holmer) .. 1.50 j 20 pesm na čast svetnikom. ' Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20! (Premrl) .................. 110 nicških in mešanih zborov (Ada- ; 10 obhajilnih in 2 v čast presv. S: mič) .........................45 i Jezusovemu. (Grum) ....... .50 16 jugoslovanskih narodnih (Adamič) 2. zv........ pesmi .80 mi ...........................50 ! dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Gla- Vsebuje 12 pove- 3. zv. trdo vezano, sti .......... 4. zv. trdo vezano. .45i5. zv.. trdo vezano. Vinski brat .... R. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 sbena Matica MOŠKI ZBORI: .50 Vsebuje 8. pove- ................5C ! Slovenske narodne pesmi (Hubad) .50 ' izdaja Gkisbcna Matica.........40 .50 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Gla- duše v vicah, povest, prevei Liixko " ~ .. ! sbena Mctica .................40 Pretnar, 80 str.................301 Umetniške knjige s slikami za mladmo: Domovini (Foerster) izdala Glasbena Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovaksga grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil ir. Fr. liradač. 47 str.. Lro^. .... Št. 13. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, posloveni! Anton Funtck, 124 str., broš......... £t. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., bros................. St. 21. Friuolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., 12 Tantum Ergo (Premrl) ...... Missa in honorem Sanctae Caeciii (Foeerster) .............. Missa in honorem St. Josephi (P': nik) ...................... Miss? Brevis et faciLs (Sattner) ^IVIissa de Angelis (Kimovec) ... I-itanije presv. Srca Jezusovega erster) .................... Oremus pro Pontifice ......... [ Kyrie ........................ Rešnjemu telesu (I j Fepelka; pravljica s slikami......1.60 Matica .......................40 i K svetemu Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 ster) . 1.00 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Sv. Nikolaj ...... . 1.00 Gorski cdmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4! iNOTE ZA CITRE: SAMOSPEVI Snegu!jčica; pravljica s slikami •25 j Trnoljčica, pravljica s slikami Knjige za slikanje: .75 Pastirica, Kanglica, Snegulčica .76 .. .45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 .45 Buri pridejo, koračnica ........ Slovenski citrar (Wilfan) ...... Safaran. Ruska pesem. — (Wilf NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tam1 ški zbor in petja. (Bajuk) ..... Bom šel na planince. Pod puri si nar. pesmi. (Bajuk( ....... st. St. 5Q Mladi slikar .................... i Sšlilie iz pravljic ................. Knjirre za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: .45 Mlada greda .................... $1 — Jrlladi umetnik .................. 1.20 i Otroški vrtec ................... j ^ j MEŠANI ZBORI: broš..........................25 .Za kratek čas ................... 1.20 Planinske II. zv. (Laharnar) ...... St. 23 Sophokles: Antigone, žalna Zaklad za otroka .................1.20 Trije mešani zbori, Izdala Glasbena igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30, Matiea .......................45 NOTE ZA GOSLI: St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji -TORE: ;aAzN£ SPREMLJEVANJEM: Narodm zaklad Zbirka d,« Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 j in slovenskih narodnih pesm Burke in šaljivi prizori, eno in Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in [ Uspavanka 1 več dejank ............;......81 petero raznih glasov...........45 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve- , rad rudečih rož, moški zbor z 0 , tova. Dedščina. Trpini........1.0C j bariton soloin in priredbo za dvo- ' Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. 30 .........................20 3r. j Cyrano de Bergerac. Koerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.7C j Divji lovec. Narodni igrok&z s petjem -50 .....3C .....50 .....70 dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.......................... 25. Poslednji dnevi Pompeja .. št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Jcsip Vidmar, 82 str. br. £t. 27 Fran Erjavec: Brezposle-cost in problemi skrbstva za brezposelne, 60 str., broš......... 29. Tarzan, sin opice .80 .80! .90 št. 31. Roka roko.................2f» st STARO LJUDSTVO 32. Živeti .................... St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant, Dokler, 123 str., broš..................... &t. 30. Ksaver Meško: Listki, 144 «fr...................... 37. Domače živali ............ v 4 dejanjih •_ > Eda, drama v štirih dejanjih Hlapec Jernej, v 9 Blikah ... .50 ki v gramofonu..............25 i st- 38- Tarzan in svet Mati, Meško, tri dejanja.......... Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- 65!„ XJja.......................... • j*taruw.nca Veseloigra v 1 dejanjn " I Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .90 V prajyofcdih južne Sumatre živi Ijurstvo. ki imenuje K;ibu>. Živi Jm' v uajprimitivaiejših ra/.-merah. Ti Kobili niso Malajci. ruarvtc- »o sivorjavi ljudje, ki prebivajo na Sumatri iu sosednih • ■tokih morda /.t- tisoče iu tisočt* »*t, iiuiofFO prej. n»*«ro i>rišli Mala jei. T*'li Kubusov sii-«»r ni več o-»nnnno. trula š»- mnogo. Živijo razkropljeno, skriti |>o širnih gozdovih v južni <»tokovi polovici. — To j«' siromašno ljudstvo, ki se klati j>n visokem gorovju zapad-nega brega in |k> nt-ir.meruih moč-v matih uma lovih na. vzhoru. Bivajo v krajih, kjer so zdi drujremn «"lovi*ku bivanje mhnogu-ee. Žive skuj>aj. po tri jf do pet; kot trije otroci ne ostanejo pri življenju v družini. Skrb za prehrano, sad na drevju, jim kaži* pot. katero trredo v .svojem nomadskem življenju. Kjer si ustavijo, >i »pletejo prenočišče, tlmtrl dan gredo naprej za bran<». Jedo sad in korenine-, >r<>-voniee in ličinke. W isdiin»jo nič. Orožja m-majo iwlveiH'jra. njihov jozik j<> tako revein, da hnajo bovt-de sjimo za hrano iu za reči. ki jih oirtnža-jo. M!-'-! na možnost ekoziiajo nika-kuha za mrtvece. Kadar ti-mrjo, pra pusrfe. kjer je in gr^d«-dnlje. nvojo ix»t. I'mira jo zgodaj. Z desetim letom je Kuhus že zrel. ko drtseae dvajset, je star. trideset lat preživi niitlokdo med njimi. To sužnji pragozdnega demo-aia. eegar tiransko go«jxKistvo nt« dopušča nikake-ga razvoja duševnih sposobnosti in vzcvita duhovnih ka>i. — Tako pišejo raziskovalci Sumatre, ki dobavljajo, da so Kubasi najbrže najprLmi«tivne> se ljudstvo svetu. NAROCAJTF, SF na NAJVE^n T)*J"RVNIK V DRŽAVAH rol litra vipavca.............30 ' r: -,e celivke, trcla ves..............75 i'.ova d;;ma (Puškin) ...........30 ^red nevihto .....................S5 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2 zvezek .....................40 Rab!ji, trda vez ...................75 ^.zkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem .. .....30 Rinaldo Rinaldini................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneski invalid....................35 ^Itori širr. > Indijo .................50 Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 S.mjska knjiga, nova velika ..:.....90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves . ........90 Strahote vojne ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. ."5 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 svitanje (Govckar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sv. Genovefa.....................50 Sveta Noiburga...................35 Sredozimci, trd. vez................60 bros........................40 Shakespeareve dela: Machbet, trdo vez............... SPISI KRIŠTOFA fcMIDA: 1. zv. Poznava Boga........ 7. zv. Jagnje .............. 8. zv. Pirhi................ 13. zv. Sveti večer.......... 14. zv. Povodenj............ 15. zv. Pavlina ............ 17. zv. Brata .............. Sovražnik žensk, enodejanka. St' Tr ^r ................................I Tončkove sanje na Miklavžev večer. St.' 4t!' Misteri j duše V. L—I s p«j«m v 3 dejanjih št. 4S.Tarsanove živali.......... št. 49. Tarzanov sin ............ .30 .30 .30 .35 .60 St. 50. Slika De Graye........ št. 51. Slov. balade in romance št. 52. Sanin ................ št. r>4. V metežu ............ Št. 55. Namišljeni bolnik...... št. ,r>G. To in onkraj Sotle____ št. 57. Tarzanova mladost .... Spilmanove pripovedke: oq|B- drama v 3 dejanjih s pred- '9q j igro (Čapek) vez..............45 ji Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 i Ujetnik carevine, veseloigra v 2 1.5 ( j an jih ' Verortiloi Deseniška, trda vez. 1.— ! 2a krič in svobodo, igrokaz v 5 deja- of| i UJlh ........................ " .Ljudski oder: 13. zv. Iiliklova zala, 5 dejanj....... j 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj ......... d. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .30 1.50 .35 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 3L Pesmarica, uredil Hubad____2*50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku-Paj ........................ Slovenske narodne pesmi Benečije . (Orel) ...................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJ NJEM KLAVIRJA 1.00 .45 Narodni zaklad, ^birka narodnih pe-.mi . .. Ucpavanka ........... slovens NOTE ZA KLAVIR: Zbirka ljudskih iger. 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona ...................... 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 3 SI,0pič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, 4. zv. Praški judek.................25 ; Sanje i 9. snopič. Na Betlehemskem po- .25 .30 .90 .30 .30 .30 .30 .30 ,30 30 8. z v. Tri Indijanske povesti 9 ?v. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnskega ----------- L0. zv. Zvesti sin. Povest iz viade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska, brata. Črtica iz mia- jonov v Koreji.............. 13. z v Bcj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... 16. zv Zlatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. z v. Preganjanje Indijskih misjo- .70 .60 .60 .60 .30 .30 i Ijanah. Kazen ne izostane. Oče-tova kletev, Čašica kave....... 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, past irici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 30 ' 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Bos- of, tj an, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dnnajem, Fa- J25 i bjela in Neža ,................30 30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne ... št. 1. a. Što čutiš, Srbine tužni . Št. 2. Zrinjski Frankopan..... Št. 4. Pod oknom............. št. 5. V sladkih sanjah......... Št. 6. Jadransko morje......... Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela . Št. 8. Slovo ................... Št. 9. Pogled v nedolžno oko ... Klavirski album za mladino (Pav : Tri skladbe za klavir (Adamič) . Tri skladbe za klavir (Premrl) .. Moje sanje .................... Slovenski biseri, narodni potpo (Jaki) ..................... Slovenske zdravice (Fleischmann) Pripoznanje. Polka mazutka. (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka franc. — (J-Vesela plesalka. Polka mazur} (Jaki) .................... Ljub&vno blebetanje. Polka mar. (Jaki.) .................... Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ____ Pozdrav Gorenjskej, valček ..... Primorski odmevi. Fantazija. (Breznik) ................ Orel, Koračnica, (Jaki) ......... Nocturne des Etudiants (Aletter; ' \ i Mabel. Intermezzo (Aletter) .... '' At a Penguins Picnic: Interni., j (Aletter) .................. ii5 RAZGLEDNICE: 1 r. , ^ Zabavne. Različne, ducat ....... .15 .15 St. 10 Na planine ................ *.15 .15 Newyorske. Različne, ducat Velikonočne, božične in no vole* ducat .................... SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 6t. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., bros......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broa. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str , broi 6t. 5. Fran MUčiSKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, ▼eselomodre črtice L. 72 str., br. 0 25 št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra r eem dejanja, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., biroi. ........................ .25 narjev.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 j Bob za mladi zob, trda vez.........40 Tisoč in ena noč, trdo vezana.......99 • Gregorčič, poezije trda vez........75 Tatič, Bevk, trd. vez. ..............75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75.Godec; Pored narodnih pravljic o Tri povesti grofa Tolstoja.........50, Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Tri novele, tr. v..................90 j Trdo vezano.................75 bro§..........................70, Kettejeve poezije trda vez........1.10 Trmel, trda vez................... 1.00 Kragnlički (Utva) .............. /65 Turki pred Dunajem ............. .60 i Ko so cvele rože, trda vez...........60 Trenutki oddiha...................40 1 Vesele povesti ...............30: Moje obzorje (Gang!) ............ 1.25 Vera (Waldova) broi..........35 . Marcic (Gruden) broš..........: .30 Višnjeva repatica ILevslik) vez. 1.- ' Prešernove poezije trda vez......1.— Vrtnar, Rabindranath Tajror® I Primorske pesmi (Gruden) vez......35 60 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Vojska na Balkanu, s olikama.....-r> ,Pesmi Ivan Zormana. Volk spokornik in druge povesti n j Originalne slovenske pesmi in mladino .................... 1.00 i prevodi znanih slovenskih pesmi ValeDtin Vodnika izbrani spisi......30- v angleščini..................1.25 Vodnik svojemu narodu ...........25 slovenska narodna lirika. Poezije ^0 r-yodba Napol, huzarja ve«. ... .15 i Iz raznih slovenskih krajev, due Posamezne pc St. 11. Zvečer .................. Št. 12. Vasovalce .............. Št. 13. Podoknica .........^........15 i Narodna noša~ duiat..... Narodne pesmi za mladino (Zirovnik) Posamezne po 3 zvezki skupaj .....• -50 Planinski pozdravi, ducat Slavcek. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 j Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančic).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— posamezne po ............ importirane prorokovalne karte ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije .. Slovenske dežele in Istra Združenih držav veliki .. Združenih držav, mali ... .40 .40 .33 .50 .50 i- .40 .40 .40 .40 .40 .60 .40 .60 .25 .25 .25 1.30 1.00 in .50 .25 .00 .70 1.00 .50 .45 .20 .40 .20 .40 .10 .40 .40 .40 1.00 . 50 .25 .20 .20 Mešani in moški zbori. (Al j as) — 3. zvezek; Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 Nova Evropa .....................50 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam Zemljevidi: broš........................ ^rdo vezano.................75 2 — Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veseljr.; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki* Geslo ....... ...........40 7. zvezek: Slavcek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet- ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; • Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solnce ...........75 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in jn-nessee, Oklahoma, Indiana, . ra-tana, Mississippi, Washing t o Wyoming, — vsaki po.......25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, K iesotaf Michigan, Wisconsin, West V- gi-nia, Ohio, New York — vca' .i po ..........................40 Velika stenska mapa Evrope......2 00 Prorokovalne karte .............. $1.00 CERKVENE PESMI: Zmisel smrti .....................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Ciciban, trd. vez.................50 Zadna pravda ....................50 Mlada pota, trda vez.............50 Zmaj is Bosne ................... .80 Sto ugank .................................50 Zlatarievo Zlato .................1.00 i V zarje Vidove, tr. vfz. .. Za miljoni, , .......... .66 Vijolica. Pesmi za mladost 1 DomaČi glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor.................. 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 \2l Taqtum Ergo. (Premrl).........50 J^asne pesmi za mešan zbor. — ^Battner) ..................... .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi "f gotovini. Money Order ali postu namke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete got«.; no, re-komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v eeuikU, Knjige pošiljamo poštnino pr^ *o. '.'GLAS NAROD II BLOVENIC PUBLISHING 1 S2 Cortlandt St^ K©^ Y . GLAS NAHODA. 12, JAN. 192G. BranisUv Nusič: v OBČINSKO DETE. ROMAN DOJENČKA PBTO POGLAVJE, j v katerem se zg-odi nekaj, česar | se čitatelji niso nadejali, in česar fse ni nadejal niti odbor Prelep-niške Občine. ; V tej povesti.dozdaj Se ni na«to-:pii občinski birič Sreja. ne zaito, —T . I . . , ~~ i kot bi ne imel na vade nastopati. (Nadaljevanje.) se je mislrlo na to. da se cerkev L . „ , . » , * * | temvfi.- enostavno zato. ker pisa« j 1 jtelju vse do tega poglavja ni bil Da. to je res hudieev posel. Pop Vee ne pridigujc in ga tudi J potreben. Drugače ima Kreia to - doda Isajlo resno. - 1, župan, j ni nikamor; župan ne pride ve* lep<> aavad0t da liastopi povabljen za!,.., pa nisi pazil, kaj se godi v v kremo, a pisar ne pride vee » ' ali nopo^bljm pri večerjali m tvoji obcmi? ^ krčme. In oba sta zopet prijatelja. L-lavnostnih ol>edih. — Kdo prav:. — se ustraši župan. da nisem pazil* — E. pa zato si župan. — reče strupeno Rado, — da paziš, da n« pade sramota na vso vas. kakor je tudi pop za to tukaj, tla pazi. da se narod ne pokvari in np prelomi božjih postav. Ko je Rado io govoril, je pop ves čas premišljal, da mu ni bilo treba ravno dan<*s govoriti o tem. da moramo vsi obdelovati zapuščeno njivo. Potem je mislil na t«». ropi pisarju na nogo, pa zakriči. •ji dan prišel žrupan v občinski u-rad, je pisar jezdil na stolu, kadil in žvižgal. Župan vstopi in mu želi prav ljubeznivo dobro jutro, a pisar mole i in šele kasneje reče : — IV>shišaj. žunan. jutri grem v mesto. In župan pravi; — Pa zakaj lii 1 vodil! Vzemi mojega konjj^. — Nočem tvojega konja ker srpa na eno nogo. — Prosim te. tajniče, in če bi knčmo, da še tam pove novico, po-1 ^pa.t na dve nogi. vzemi mojega rtom pojde k studencu, da jo pove konja. Sicer bi bila to zame raz ženskam, odtod gre v mlin. da jo /alftev. — se zvija župan, r; ir-obi in nazadnje o 1 hiš* do hi-' — A. kakšna razžalitev, če pa se. in težko, ako jo ne mahne Se konj S«pa .' v sosednjo va«. j — Seveda je to razžalitev, taj- . ničel Naj šepa aH ne šepa, tu ne ČETRTO POGLAVJE, j gre za konja, temveč zame. V.se v katerem se otrok krsti in Be na- *lLri la4lko Polomim svojemu mrito priimka zapiše v protokol konju. a tega nočem, da bi me ti črka N; ali s tem ni zadovoljeno Slovenski Sokol v Cleveland, 0. Naš .doven-ki Sokol v ('leve- J katere plačamo samo za telovad-iaoidu se je v zadnjih ]>ar letih nieo. tako vidno poživil. da .i«' njegova rakt sočna in močna rastlina ro- To naj bi bil samo kratek opi<. da narod nekoliko pogleda na do vit ne in blage pomladi. Redne Slovenskega Sokola v Clevelandu. vaje, dvakrat na .teden v telovad- Ohio. Sedaj pa drugo: V nedeljo zvečer, ob 7.30 točno, se zbere naš Sokol v avditoriju S. li'tei Slovenskega / narodnega doma. dobra udeležba telovadcev, poživi jijtoči ponos naše zninteresi- rane mladine, da je Sokol prvi in N. Doma. Spored je izbomo pn- j' f i t • t. • kor i najboljši, napredno-za v< lno član- pravi jen. Protste vaje naraščaja., stvo dr. Slovenski Sokol, vse to dorasta in Sokolov. Nove vaje. 110-1 tako lepo liarmonizira pri cel«.-' ve p'»sehnttsti. odbrano samo za | smrtjo j«1 prišel v vilo mlad moz. ki ga je predstavila kol svojega svaka. Po tem obisku so čule služkinje ponovne prepire v vili. Razmerje med marki jem in njegu-j vo prijateljico je tako spremenilo, da so to oij-iazili tudi drugi. Pri hišni preiskavi je jvdieijn ugotovila, da je neka pariška tvrdka izdala dvojen račun >:.i dr;: goeeno hišno opravo. Eden računov je bil izdan na inie Monte-fiore. drugi pa na ime Doux. Ka-}e razvidno iz poslovnih knjip dotičue tvrdke. je hrt izdan drugi račun osem dni ]*> -Jiurti mladega Bivši romunski princ bo odpotoval iz Milana. MILAN. Italija. 10. januarja. HiV.i romunski krom pri ne name-j tava otlpotovati <odat. ni moglo dognati. Njegov tajnik je danes plačal vs • njegove hotelski' račune. kol da je kdo njemu stopil na ikui-je oko. Zupan >e vznemiri podpisaval je ravno miki akt že p »1 ure in je bil že skoraj pri kraju, samo kljuke nad č je še manjkalo. V tej zmedi pa je mesto znaka izkopa" s peresom eelo brazdo na papirju. Pi-a.r pa zgrabi vse akte neke tožbe iu jih vrže na tla. kir je storil samo takrat, kadar je bil hudo jezen na koga. Ali v tem slučaju .se je hitro zopet pomiril ■tM ^ ol)sto^ Vl.|lno tr m začel pobirati razkropljene ak-|dosedo Pri ko in da molim zanjo; oh. koliko trpi ta od svojega moža! Nočem, da bi se od mene to zvedelo, ali ^osedje smo. -ti h-i. . . In jK>ve vso i^tor.ijo, ali vse lepo zakrito in fino. kot da ji je žal. Na — vasi pa — je to vse drugače. — Stanojka stopi na prag. pa zakriči sosedi Pauni, ki slive trga : — Paurui. slišiš. Pauna! Ali si f»'išala o Aničinem otroku? — Kaj ? • — Pravijo, da je pojni ixxloben ; drugi |>a rekamo ih»v ima kak^T štn-eunar Jovo. — Tiho! — veli Pauna. — tilm. to je greh. Nihče lie more vedeti. In Mfvar gre naprej, ne samo po Prelepniei. telim č dc^it vasi na« okoli. Ker ni nič tako krilato kot urovoriea. I>o<"m, pa je vee ne mo- In kaj Adt- ])Otejn. .lca-tlar za.2eno vrL»." ž«'ii.sk»-! I/poer-tka ni hotel« n ?i ena in za nob«'ii denar k Anici; v>aka je še glavo v stran obrnila. kadar je šla mimo hiše. A pozneje mo šle vse po vrsti k nji. du se vsaka na lastne oči prepriča. komu je otrok podoben. >n govorica — raste--pripovedujejo eel i čudeži. In nazadnje — ženske -o ženske. Kaj jhn je na 'tem, da so o-pravVjale popa m župana in šta-eunarja in ne vem še koga. Slednjič so se spravile še na svoje mo-ie, ker je vsaka na otroku nekaj opa/ila, kar na moža spominja. In Iv kova Stana je poča&ala svojega grešnega Ivka na pragu: — Počakaj, da ti pogledam v oči. — Kaj si znorela ? — «e zavzame Ivko. — Nisem, ali kako. da imaš ti kšne oči kot tiati tam . . . — Kdo! — A — tisrti An i čin . . . Ivko ji pokaže pest in je dosti. Stana umolkne. Takšna govorica je nastala po vasi in vaičani «o se s porekli med seboj, ien*ke so se ozmerjale in — opljuvale. Z eno besedo — majhno otroče je zadalo celi vasi žali!. Prosim te kot. brata: Vzemi mojega konja! In potem. — zae-ne župan s tišjim gla.som, kaj pa hočeš v mestu, tajniče? Ali imaš opravka Jori glavarju, ali 'kaj? jZatkaj pa meni kot bratu, ali ta-korekoč županu, tega ne poveš? — ČV imam opravek, se 'bo že izvedelo o svojem časn, — odgovori pisar. — Veni, da se bo zvedelo, ali — čemu bi jaz to zvedel šele od ljudi ! Zakaj meni tega sam ne poveš kot svojemu človeku? Pi-arju se začne župan smiliti, ko vidi. da je v zadregi, pa se malo zamisK in reče na to: — Veš. kaj je: Jaz rabim kakih petdeset kron, aH mi jih moreš dat i od onih do klad ? — Seveda m o remi, tajniče, zakaj Doklade sicer niso moje. pa zakaj bi ne mogel? Ali pojdes v mesto? — Ne pojde ni! — Takšnega te imain rad. — pravi •župan in objame pisarja. ooter Rado Krnja — in to pred vsem ljudstvom ! A pi-sar. ki je wlaj županov prijatelj je vse to vnaprej vedel. — Hiri k županu in mu svetuje, naj on vzame otroka in mu bo za hot ra. Vsi v cerkvi so «e začudili, ko pride »upan in reče glasno pred vsemi ljudmi: — Gospod pop. sprejme li cer kev tega otroka v svoje varstvo ali ne? In pop Pera dobi naenkrat izgubljeni govornišiki dar nazaj, ko vidi takšno županovo hrabrost. — Sveta cerkev sprejme Vsakogar v scoje varstvo; ona nikogar ne odbija in odtujuje. — Ako je tako. — pristavi žn-pan. — poitem je moja dolžnost da krstim to siroto Kiotmu se je Tdelo lepo. kar je župan storil, a mnogi so se nasme »iii in «e začeli suvati. Vseeno, krst se je začel. Otrok je dobil lepo ime Milič. a v ru briko. Kdo so imi reditelji, je pop veliki N. te. župan pa skoči na no«re in zavpije na Srejo: Kaj I i je. brate, zakaj veš? — Pop hala jo je! — izusti Sre-4 ja. — Kdo pa ? — Ona! Ko župan vidi. da se Srejina nagliea ne tiče nikakšne komisije ki bi prišla, da pregleda račune o pobranih davkih, zadobi moč in hrabrost, in začne odločno, kot se. podobi za njegov položaj : — Torej, kdo jo je popihal? — Ona, Anica, — pravi Sreja. — I, pa dobro. — doda pisar ravnodušno; — naj gre. Prav je storila — srečno pot ! — Torej je šla ! — pristavi župan in lica se mu razvedre. — Šla je. — nadaljnje Sreja sa mo otrok a je pustila. Županu .se zatemni obraz: — I. kakšnega otrokaAli tls-ega svojega ? — Pa seveda. — To pomeni toreg. da ni šla skupaj z otrokom — — — To pomeni, da je Anica ušla. otroka pa je pustila Občini na :ralit. — doda pisar kratko. — Da, tako je. — potrdi polglasno župan in utihne: globoko e zamisli in začne grbi i oni akt. ki ga je malo prej podpisal. Župan molči, a molči tudi pisar. Sreja pr>gle»l- zdaj enega, zdaj lritge>ra tu vpraša .- — Kaj pa zdaj? Župan s<» dela, kot bi ne slišal. kar ga Sreja vpraša, ker to vjira-šanje: Kaj pa zdaj ? si je že "2.00. Ignac Po'-!išnk. Straight. Pa.. $2.00. Mr. in Mr- Walter Predovieh od. ki nas zelo rad obišče ob ta> i-----* *........i — - - j-ra poslala iz Pueblo. Golo.. $5.00 . .. .... , . . , spa Doux pa je morala v preisko- namest j venca n-i <• :ob M V kili i»rilikah. K«lor se spomni lan- i ' . ..........."" 1 - ' 'valni zajK*r. iknHehn ske ..anuarske prireditve, ta lin 1 , Kuticna. izostane letos. ' l/- r hi('a~a* H!., nam je poslal Po javni telovadbi bo ples v vali bratje reški Sokoli m Sok o-j , • , ... - .. . i iHKllagi t»'h ugotovitev je ponena iiee. / njinu pa pride ceski na-» , , , ... ' . odredba tJvshumaciio trupla, c: • . , ^ . - ^ ,, T, t mar,kija. Iz računa pa je razvid- skupnem delu. da ie res Sokol našo javno telovadbo. — Aelikn . . ... . • -.li,, A iI!0- da je Doitx i>opravila ilatnm. nos nase velake naselbine. Narod novica pa je tudi. da bodo trosto-' . . . ... ... . r. , 111 sicer Ka par tetlnov na/a t. Nn to dobro \Tidi. zato vabi Se,k-ole v —- ' njih sredine kadarkoli hoče pokazati svojim gostom ali drugim zastopnikom, v č m -e naš narod kristalizira in kaže. da je vednt-na braniku za obstanek našega jezika in naše naro Ino napredne zavednosti Ob takih -Uiča.iih >c-zgane srce slehernega S!->veuea. ploskanja in odobravanja ni konca in kraja. Naš Slovenski S«i>kol v Clevelandu ne životari življenje "zgubljenega sanica. On živi življenje mičnega, čvr-tega in zdravega človeka, ki ima večino polno dela in načrtov za bodočno-t. O- smin- iredil -voja pravibt in dolžnost članov tako, da mu je življenje podaljšano jircko drugih skupin. Vir slovenskega Sokola je nj<*-cjov reden naraščaj, njegov dora-t • n sinltii Sokola. Z novim letom si je zbral za staro-1 o delavnega in slovenskim nrineipom zvestega Slovenca, brata Rudolf PeirdaTUi. \r njem je dosti žilave volje in tixtnih oklepov, la gremo naprej, -aano naprej. Podstarosta je brat Ig. K;«-, prej-» šn j i -tare-t a. ki ]>a ima to dobro in neinbrisl/vo lastnost, da je > obeh dvot-ajiah. V veliki dvorani igra Perdanov oiikester. v spodil j: dvorani jia brat Sokol L. Špc-hek s harmoniko S tem je preskrbljeno za vsakega plesalca, stare ali nov » mode. Poleg v-*eh teh ofiienjenih točk našega ]>rognitua, pa se dobi prijazna in želodcu naklonjena postrežba tam doli v kuhinji. Odbor skrbno pripravlja svoje, telovadci ]ia -o jvodaljšali s.\oj re0 centov za odrasle, pripeljite vaše otroke, vstopninna je 2-> centov z.n, enega, dva ali več. samo da je. ali so pod vašim nart-j zor.stvom. Zd ra vo! Janko N. Rogelj, tajnik. Lokomotiva eksplodirala na cesti. IirXTINGTON. W. Va.. 10. januarja. — Strojnik in kurja«*' ne- • kega vlaka >ta bila ubita in judi je bilo vee ali manj pošk dovanih. ko se je razpočil v.čcrat ! j popoldne kotel stroja, ki je v'ekel ; tovorni vlak. Locarnska pogodba. Mr. Rudolf Sroif ^2..">0 /. opombo: — Preti kratkim s-o me obi-kali moji prijatelji ter smo se dobro • .'a:>ava'!. jZaivral sem jim na hr.r-j moniko. nakar -o zaplesali in za li Km hribček bom kupil bom -j trto >a-dil". Po končani doma"-7 j zabavi -mo se tudi spomnili n«5i;t j-lejirli rojakov v stari domovin ter nabrali zanje I!1 a go vo- lite t«» : Fr. | LIJAMI" Belaj. CiriI. Kunstelj in Fr. Švie. j Načehr'fk J • br. .1 < -\ Košu>k. ki j obeta veliko in dovršeno de'o. T z-1 Pariz je vznemirila nova senza-kušenj ima dovolj, veselje do te- cijOnalna afera. Nedavno je umri lovadbe nwio.ži. ko vidi Soko-, v majhnem pokrajinskem meste-le. do-ra t in naraščaj, kako vsi hi- <-'u Asseieres zadnji potomec fran-tojo, da bi obvladali težke va.--. 'co«ke veje -ugledne londonske fl-Podnačelnik je pre.išnji načelnik nanč.ue rodbine de Montefiore. br. J. Mar in ček dober telovadec. Zdravinki so ugotovili, da je nda-vnet in delaven. Danes imamo red- duga moža zadela možganska kap. nih telovadcev čez 2",. izmed kn- njegov pogreb pa se je izvršil ta-terih je jih je polovico tukaj ro- ko reJcoč na skrivnem. Nihče uje-ienih fawtov. govih sorodnikov, niti ne mati. ni Do rast šteje deset odrastlih bil 0,bve^'en ° »jegovi smrti, iečkov deški naraščaj do deč- Znanci in prijatelji mladega kov. Člani dr. Slovenski Sokol, markija so izvedeli o njegovi smr-, katerih ima danes 99. žrtvujejo t; šele potom drobne časopisne J vsako leto do $600.00 za tHovad- Pokojnik, 'ki je bil star je- bo. To je plemenita ideja, kajti -em. da imamo telovadbo ]>omn-:arao SXI> vsako leto 7. J^iOO.OO. Novo Veselje za Izčrpane. — Iz-mučen«. Nervozne Liudi. N.ipa-Tcne .'e uči.ikevita hitra. N'ijcs-Ton.- povrne xivlji-uje in mm' iz-rp..' nn ::iv< rm in milicam. Napravi r«li -c> ki i. r-.ni-ii«' in umiri-no žive«- in nu «'-it-< * v i t »im* i 11 en'.iM njih mo«* vzili*ilj!v<'4i! lilij«* Llailieit spuni-i. ilol.« r tek. fino pr. -havo, red,'« sti0utit<-. j- e.olžiust. <":a jo r«■=l;;i.cit«-. \'as m st; n<-. ak" vam stori -«Ji»ltlpiv.il zdravnik. |«ot«*m po.idito takoj v i. -Irarnu in kupite \<> spr. jijii- t.- nadoni« stil. Vživajte j;i p.\r dni in « »• e n<* iH-0utit»' boljši in <*e n»» zcfcd-.itf am !:•> povrnil vaS denar. Izdol<«vatf-ljl \ ujr.t-Tor zahtevajo "nt povrnejo d«-->ar. »V nist«- zadovoljni. Priporočena, j.irr-«na in na prod j v vseh lekarnah. —Ail v't. UhOCAWOSD A LM3II WOO D. N. V. Zgoort-nik. je bil - |»ie-. ;:i•.'•< :u t»'>siali. T« daj pa j<- .stopila Claire .s ponosno dvrpnje-i » glavo 11.i siv.lo -ulona. |>okazala zanieijivo nu Athena is. in vzkliknila : J H I I I ' Y««;\\ula. Ciiv!ig:iy j«- ostal miren in h- medel ihiicv se je prikazal na njegovih ustnicah. Moulin«*!, ki ni vrje! svojim ušesom, pa je ]>lanil naprej z dvi-gnjenima rokama. Vuvi ven. mojo h«"erko! Vojbodrnjo, mojo hčerko. — je j»o-■ i*»vil ^ j o\ ti, i kf in, hot da se je v njeni osebi žalilo celo francosko pleni st ArinnaL- je obrnila proti vojvodi ter zakričaila s presun-3 ji v in g lasem : r — (Jfispr^l moj. ali me pustite sramotiti na ta način, ne da bi FRANCOSKI FAŠIZEM - SAMO SEST DNI PREKO 7 OGROMNIMI PABNIKI NA OLJE PARIS 16. JANUARJA ^ FRANCE, 30. januarja. PARIS 13. februarja. MAVRE — PARIŠKO PRISTANISCE Kabin« tretjega* razrad a z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 zli 6 oseo. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK" ■mbmmi^N^HMW ALI LOKALNI AGENT JE |^HMMa||HHHaMHHHHM branili. Bii^nv j« napravil dva koraka proti Filipu ter rekel skrajno mirni < i v/pod mo j. ali odobravate b«isede, katere je madama Der- ; vnokar naslovila na vojvotllnjo in ali ste pripravljeni preklicati jih ali pa prevzeti odgovornost zauje? \ to je bilo dvorljivo, določno in o.stro kot meč. < laire se > z boječim opgletloan ccirla na svojega moža. Ali l>o V lip odklonil .njeno postopanje ali pa se naigLa.s 'zavzel zanjo ? Mučni dvom. ki jo je prevzel, ji je za trenutek povzročaj večje bodeči ne kot jih je ie poprej prestala. 1'ii t h be>edah vojvode je 'pristopil gc-*]>odar plavžev, njegova postava -e je vzravnala do polne moAke višine in c.dgovoril je z resno j! jo in eneržijo, (ki je pret.reis.la vse navzoče: (iovpod vojvoda .karkoli bi storila madama Derblav, kakrš;-n v/..t.k hi .niela /.a io. jaz smatram wre, kar stori, za prav storjeno! Vojvoda se je priklonil z veliko eleganco, >:e obrnil nato proti La I »rede ter rekel: — Dcgovorjeno! Nato je ponudil Athiuiais roko ter odšel. Sledil mu je La Brede: ki je mrmral:- — Prokieta stvar! Dva sorodnika! liliguv je razžaljeni. Izbral m bo pL^tole . . . Go>:pod plavžev je mrtev inož! Ko je videla tlašre odhaj.-i.ti svojo rivalko ponižano in premagano, ni nils ila na strašne p< dediče .svojega pogumnega dejanja. Xakrh'a'a je. >;<»pi]a. pohia Irval-žnosii. proti svojemu možu ter rekla: Moja hvala. Filip. - Pri tem je hotela podati roko. * i < ivit ku, je pogledala svojega aiioža. pa ji je vpade! po-r F.lkp je pf stal zopet ivopolnonia miren in mrzel. — Nikai.e hvale mi ni-te dolžna, — je rekel. — s tem. da ščitim va-, bran ni s\ojo čast. Ko /,e staiii Claire pred njim nema in mrka. je nadaljeval: Ne j»ozab. e. da imate goste in da ne sme nikdo slutiti, kar je pi p« :i'o. 1'o-iiii je roko baronici, ki je bila tako vzhičena. da l)i se mt,i-li-še \ i-iem časti vtnejala in jokala. Claire si je obrisala solzo, ki ■ l'i-jteixl.i na njt iio liee. Nato pa je reiki a baronu, ki je ostal ob njeni strani. /. žalostnim j-meldjajem: Pojil i va, mera biti tako. Na ple-. Osemnajsto poglavje. i io noči po jKi teka le za Claire z okruto počasnostjo. Ko se je Umaknila v -svojo sobo, je ^-Ie ]>ričela v polni meri razumevati iwlo- :: . i. • ____11 _ - ■ • - •. * . - - I X- JI .)«• t* daj precl! o čil v vsej svoji stralioti. Gotovo je po>:o-v polni zavesti ^voj h dobrih pravic, ko je z največji *ejim ogorčenj« m r.i uid.L o: a i 11 ■ 'il.-i v njen.m ia-tne.m domu. Spor pa je postal splošen in :1 ,!1 1'» J* '»il prisiljen zavzeti se zanjo, je stal usedaj vojvod: i ;i:o:.i. M sliia je na zagonetni smehljaj vojvode, ko je rekel: Do govor j* no! N, otiiiu na ta sjueliljaj jo je stresel, kajti vedela je, kakšen ne-ti na protnik je bil Bl gnv. Če bo prišlo do dvoboja, ali ne bo Filip v najliolj strašni nevarnosti? Z. pazi a je, da sta se proti n;;.škega rodu in čeprav se ni sama bala vendar tresla z.j^življenje Filipa. Tudi praznoverje je u bnim usmevom ter s kadečo pištolo v roki. Zakaj pišto- Zaka j io nevarno orožji* ? Zaimin je -kiwila pretvoriti, da bodo m^-goče izbrali meč ino je videla oba moška s pištolo v roki. Cula je dvojni pok ip. Murtno zadet, j«' padel na tLa. Hotela je pregnati te slike, ki so in rtcful* k oknu. Zrak je bil m 'laire hrti na jo zasledovale pri polni zave-ča-st in na nebu so blestele zvezali dreves v parku m) pričele ugašati beneške lu-I rla okno. kajti ugašanje luči jo je spominja- ANTHONY BIRK HIŠNI IS SOBNI SLIKAR EN DEK0BAT0B PvcrauBeai v*al» ▼ t« strok« epedajoče del«. HOJ A KI. FttEDXO ODDASTE D&tTGKMU NAUOClLO. VPBAiUjTB MENE ZA CENO. |1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, H. T. 1 w ^ TeUpkaAe: Evergreen 2834J Mučena neprestano oa je hklenila Claire oditi ]>rojti sobi Filipa ter prisluškovati. Po prstih .«-e je splazila skozi isalon ter dospela do vrat njegove sobe. Bila je tiha in .temna. Nobenega šuma ni biio iii nobene luči. MisJlla je, da Filip o-vedovanje le bajka, ali je ki'i.i res. ničinega na njun? Lani so hoteli vprizoriti ta trik z vrvjo na razstavi v Wembleyu, da bi bil obisk vedno ^ilne.jši in bi -e tam pokazalo nekaj, kar Še ni videla Evropa. Poklicali ^o nekega fakirja iz Indije, ki je res prišel, ali vsa stvar se ni hotela posrečiti in tako se je pričelo misliti, da je trik z vrvjo zgolj izmišljotina, tako-le reklama za fakir je. Sedaj .se je oglasila v nekem aar^'lcvkem li.stn odJdena dama an-srle&ke dntzbe. Ladv Wagbora, ki pripoveduje, da trik z vrvjo ni n.»-kaka bajka, marveč resnica. — Dama sama je vse to videla s svojimi lastnimi očmi. Ona piše: Leta 1892 sem bivala na oddaljenem kraju province Madras. Nekega dne je prišel sluga k meni in me vprašal, aJi hočem videti demače-za čarovnika, ki se nahaja na poti v Kalknto. Ko je iavršii razn-čarovniške reči. katere sem v.o poznala. je zaključil svoqo predstavo s trikom z vrvjo. S terase bun-galova, tri čevlje nad vrtom in v razdalji niti 15 čevljev od čarovnika, sem videla, kako je zagnal v zrak precej močno vrv, visoko 11 do 12 čevljev. Vrv je ostala trdno in neki dvanajstletni dečtk ie spletzal jx) nji kvišku m izgl-nR na koncu. Par minut nato se je pokazal na veji mango-drevesa v vrtal, kakih deset metrov oddaljeno. Na dejstvu po mojem tixl-nem prepraeasnju mi dvomit?, aii kako se da razložiti? NOVA EPIDEMIJA V RUSIJI Vos sovjettski tisk v dolgih razpravah in člankih obravnava na> r.ovojai socijabii epidemični pojav v sovjetski Rusiji. Pojavila se je prava moralna bol^ze-n. ki objeina široke ]>lasti ruskega naixxla ter izpodkojiava frlavne teinelje solidne družbe. Iz vseh krajevJRn I-je prihajajo namreč ve-ti o veli-kanskih pesne verb ah. ki se izvršil jejo v sovjetskih podjetjih, sir li-katih in tnistih. Le v moskovskih gnbcmi.jah se je število sleparij povečalo za 87 odstotkov. Nov in a-Koleov izraža nado, da kmalu ]>re-aeha ta moralna epšdemJja. Priznati pa je treba, da je gospodarstvo v sovjet. iki Rusiji prispelo do roba propada, da je postal obrat v sovjetskih podjetjih minimalen in da so "nepošteno prodajaili in glupo nakupovali, kar je prišlo pod rcg, da je potrebno razveljaviti mnoge pog-odbe. ki jih sklenila državna podjetja z inozemstvom. Po raznih kupč.ijali iu špekulacijah, ki so jih vodili sovjetski zastopniki, so rme^i svoje prste vmes razni rafiniranj zločinci, šarlaitani in 'buržujski hudiči'. Proti tej boleznii so začeli so-vjeti trd lroj. Nesposobne elemente .si začeli od^Jtrajijevati z podjetij. toda število defravdanto-r je od dneva do dneva večje. Se m nože, kakor glave hklre. Nedavno smo poročali da «o pričeli francoski fašisti izdajati svoj dnevnik Le Nouvean JSiencie, ki izhaja P<>d političnim ravnateljstvom znanega finančnega teoretika (t. Valoisa, bivšega ravnatelja lista "Action Francaise". Njegovo delo je v zvezi z orgaiiizato-ričnim delovanjem Jacques Ar-thuvsa, ki se smatra kot voditelj /'•moslri-k srajc" za francoskega Maissolinija in ki -Stremi seveda po drktatnri. Pojav lige "modrih srajc'' ne pomeni za Francijo u;ti sence kake nevarnosti, vendar pa se bavi-jo ž njim razni listi v prvi vrsti zato, da nudijo svojim bralcem zanimivega političnega etiva. Tako priobčuje pariški ''Journal*' razgovore z ustanovitelji modrega fašizana o njihovih smotrih. in metodah. Iz odgovorov je razvidno, da se smatrajo ustanovitelji modrih srajc za edine avtentične zastopnike fašist o vske ideje iai da nimajo nobenega za upanja v že obstoječe organiza-erje. Jacques Artihys je irjavil: ^lil-lorandovo Llgue Repnblicaine tvorijo stari in ljudje z zastarelimi idejami. Ta liga je društvo za o-brambo blagajniških predelov ter nas ne zanima. 4 Jeune&se Patriote pa js v rokah parlamentarcev. Fašisti nočemo parlamentarcev, ker smo nad strankami. Na urednikovo vprašanje: In "Aetion Fran eaise'*? je odgovoril: Kaj naj začnemo s'Filipom VII.? In komunisti? Komunisti niso več nevarni. Mladi vodja francoskih fašistov smatra diktaturo za edino mrčno vladno obliko v Franciji. Uvedbo diktatura ovira le parlament. ne pa predsednik republik««, ki more mirno ostati na svojem mestu, dokler fašistovsika revolucija ne nstvari stabilne vlade, ki bo vodila francosko politiko v duhu zmage. Na ta način je oibsotlil Arthuvs tri'ecavwiue desničarske micijona-list ične organizacije, ki niso v ni-kaka zvezi s pravim fašizmom. Tako* van i "Oamelots du lVri" so so-ei j alti stične mladinske organizacije brez vsakega vpliva. Ravno tako nacijonalna katoliška zveza, ki io je ustanovil general Oastelnati mi ki se bavi ]iredvsem z verskimi vprašanji. iPa tudi Valoiseva or«ranize je pri- j niei davkov okoli 200.000 lir prijavil pred kratkim 23-leten mla- manjkljaja. Iztirjevailnico so za-Tenič. ki je zahteval, da ga areti- prli pa ttidi njene uradnike, garajo. če«, da je zaklal na bregu! prta je sedaj tudi iztrjevabiica l>onave,nekega Gabriela Samblo-; v Bovcu. Ko je bil na dražbi zajeva, ter vrgel njegovo truplo v! kup davčnih iztirjevalnic. so se Donavo. Mož trdi. da je identičen ! oglasile tudi domače tvrdke, ali s pisateljem Krjgoni iz Berlina, [vklemska prefektura ni hotela po-IV iei>ka poizvedovanja in ogled trditi domačih ponudnikov, d asi Misteriozen morilec. na licu mesta, so oe*ala brez uspe- so bili naX'enejSi, marveč je spr»- ha. Policija domneva, da gre za jela rajie neko itaJijainako tVrdko, napačno samoobdolžitov ^er da /5eš da je zanesljiva in solidna! Za dozdevali morilec izvršii kje kak ^ sodaj previsa meta posle iztirjevai-tli ug zločin, all pa je umobolen. nie občini Kobarid in Bovec. RIM, Italija, 11. januarja. — Milijoni moških in žensk so počastili spomin ycraliiee - miatere Margherke. meščani in delavci. •?Uaro iu mlado, vojaki in dijaki, nibiči s Tirenskega morja in pa-•stdrji z Apenibov. Mili>joiini so obrobljali pot. po kateri se je p-j. mikal vlak s truplom kraljice. Konec vožnje .se je. za vršil danes « slovesnim pogi^ebom. ko je bila prva italijanska kraljica pokopana poleg svojega moža Um-berta. Takoj po prihodu vlaka v Rim, so odvedli krsto v Pantcon, kjer so jo spustili v erakev. Za ki-sto je korakal kralj s svojo družino, nakar so sledili visoki uradniki in tudi dipltonatje. MLni ^rski pred--:edntk ilflssoliai je bil v svečani uniformi. Med tujerodci sta se na hajala princ I^ouis Napoleon in bavarski princ Konrad. Združene^ države je zastopal posilanik Ifeniy Fletcher, ki je položil v imenu predsednika r*oe dejstvo, da razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. .Samo reklama za ni i ho v or>-?an 44I^e Nouveau Siecle*', je frta-la več milijonov. Kakor omenjeno, je francosjka fašistovska orcranizaeija brez vpliva in nima izgledov za bodočnost. Zanimiv je tozadeven komentar ^mskes-a fašistovskega dnevnika * * Im pero' \ ki pravi : V Franeiji se je par mladeni-čev ločilo nje. aU pa te vsaj v stav! 11 nesrečno k1 •*» »Irrh In «tr»h or*d o»»r«rlln 10. febriTarja: La Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: l*arin. Havre; America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. 17. februarja: Albert Ballin, Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherboure: Pres. Harding. Bremen. 24. februarja: I>e Grasse. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor j« samenjee potovati •tiri kraj, j« potiebno, da j« u cai.čno poučen o potnih listih, prt Ijkgi ln drogln itrareh. Pojaarlia, ki Tam Jih OBOTta dati valed naše dolgoletne LUmAnJ* Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prV poroCauno tedoo le prvovrstne pax* nike, ki laoajo kabin« tudi r UJL tttndu. pMdan ki je stopila ▼ veljavo a 1. Julijeaa U)24, ■ am are jo tod! oedrtevlJui> dobiti dovoljenje oetatl v donorla eno leto in ako potrebno tudi del^; toaadevna dovoljenja ladaja gen. ratal nawelnWlrl komisar v Wa*b lngton, D. O. Profajo aa tako .u voljenje ae lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, tei M pofflje prosilcu » stari kraj gU som nanovejia odredb«. KAKO DOBITI SVOJCi I IZ 8TABEOA EJR.A-J * Kdor teli dobiti sorodnik* m. svojca la starega kraja, naj «ai| prej pUe aa pojasnila, la Jogosl* ▼Ue bo prlpuifienlh v prihodnji.' treh letih, od L julija 1924 upn vsako leto 90 «71 prleeljeoctv ▲meriikl državljani pa mbui«, dobiti sem lene in otroke do lt h ta bres. da bi bill ftp^.» kvoto ♦ rojene oaebe se tudi'Se Ate jej-kvoto. Stari« in otroci od 18 ^ 21. leta amerUklh driavljanot , Imajo prednost v kroti Pilita *• pojasnila Prodajamo voaae Ust* a« va« f«; tudi preko Trsta aamorej* t • coalovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt »t, K«w York Zdravnik revnega človeka. Na tisoče jih ozdravi. Iz vseh Strani sveta mi plS.-jo ljudje, k; so bili bolni ter ml pripovedujejo. Kako jim je Bolguiski ŽeliSčni Čaj po-ma«ui. To je zdravnik revne?a človeka, ker Sit je lahko pripraviti in jaJio malo stane. Odpravi zaprtje, ter bo!ezni želodca, jeter leo zaščitil proti Influ-enci, pljučnici in drugim boleznim. Bolgarski Žoiifični Čaj fprej Imeno-v-an Krvni Ca j), prodajajo lekarnarji vsepovsod, a'i po j-of ti zavarovano, velik družinski zavoj $1.25. aH 3 zavoji >3.15 aH S zavojev 15.25. Naslov H IL von Sohlick, I'resident Marvel Products Company. fc24 Locust St.. Pittsburgh. Pa. —Advt. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company - 82 Cortlandt 8treet Hew York, H. Y. \