GLASILO - |(J(gI^ISTICNE DELOVNEGA ^JUDSTVA leto xxviii. št. 47 i ptuj, 4. decembra 1975 cena 2 din s partijo in fronto ste hodili domovino osvobodili da domovina ostane vseh ponos Osrednja proslava ob dnevu republike Okrog 700 ljudi se je zbralo v športni dvorani Mladika, v petek, na osrednji proslavi ob dnevu republi- ke. Med njimi je bilo večje število aktivistov s 30 in večletnim aktivnim delom na družbenopolitič- nem področju. Ti tovariši so za svoje požrtvovalno, nesebično, ustvarjalno delo, dobili iz rok sekretarja OK ZKS Ptuj Alojza Gojčiča in oiganizacijskega sekretar- ja OK ZKS Ptuj, Dimčeta Stojčevskega, skromno priznanje, knjigo o tovarišu Titu. V kratkem m jedrnatem nagovoru ob pomembnem mejniku naše zgodovine, 29. novembru, je spregovoril Alojz Gojčič. Ob tem, daje 32 let minilo od tistega lepega dne, da je za nami 4-letna vojna vihra in 30 let življenja v svobodi, ostaja naš dolg do tistih, ki so z življenjem plačah to, kar imamo mi sedaj, še večji. Ko smo ob koncu 2. svetovne vojne stali na ruševinah naše domovme, nismo imeh ničesar razen rok in pameti, to dvoje je bilo naše „orožje' preteklih let, da smo vztrajali pri najrazličnejših pritiskih, ki so priliajali zdaj s te, zdaj z one strani; je med drugim povedal Alojz Gojčič. Delavec - proletarec bo tudi v naprej vodilo naše družbe. S kulturnim programom so mladi končah osrednjo proslavo. Nastopih so pevski zbor osnovne šole ,,Tone Žnidarič", mladinski pevski zbor osnovne šole ,,Franc Osojnik", mladinski pevski zbor SSC Ptuj, godba na pihala DPD Svoboda Ptuj in srednješolska recitacijska skupina, MG Pri Dravi in Stavbarju so se odločliZA Na referendumu, ki je bil 26. novembra, so se pri Dravi in Stavbarju z ogromno večino odlodili za bodočo dcupno pot. Pri Dravi je bil ta odstotek 96, pri Stavbarju pa je bil ta odstotek nekoliko nižji. S 1. januarjem 1976 bo Drava 5. TOZD Stavbarja. V obeh kolektivih pa so bili že tudi izvedeni zbori delovnih ljudi, na katerih so sklepali o pravni formulaciji nove pridružene organizacije združenega dela in medsebojnih odnosih v tej veliki delovni organizaciji, ki bo združena štela čez 2000 zaposle- nih v petih TOZD, od katerih so 4 v mariborski občini in peta v Ptuju, Temeljna organizacija zdru- ženega dela »Gradbeništvo Dra- va". MG 105 novih članov ZK 105 jih je bilo, ki so bih na svečanosti, ki jo je pripravil KK Ruj ob dnevu republike, 30-let- nici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja ter 15-Ietnem jubileju te velike in zelo pomembne delovne organizacije, sprejeti v vrste ZK. O liku komunista jim je ob tej priložnosti spregovoril član komiteja, Franc Damiš. Članske izkaznice sta jim podehla Alojz Gojčič, sekretar OK ZKS Ptuj in Dimč Stojčevski, organizacijski sekretar OK ZKS Ptuj. Mladi KK Ptuj so skupaj z dijaki gimnazije Dušana Kvedia iz Ptuja m vojaki ptujske garnizije pri- pravih kulturni program, v katerega se je vključil še moški komorni pevski zbor DPD Svoboda, Ptuj in so ga navzodi toplo pozdravili. Slavnostni govornik je bil Franc Frenkovič, predsednik centralnega delavskega sveta KK. V svojem govoru je v uvodu najprej ?3Zdravil vse, ki so se zbraU v itovem domu, še poseben pozdrav je veljal starim aktivistom in pa delavcem KK za 10-letno neprekinjeno delo v tej organi- zaciji. Spr^ovoril pa je tudi o pomenu 29. novembra iz leta 1943, kaj je le-ta v svojem poslanstvu pomenil in še pomeni za jugoslovanske narode. V zak^učku svojega govora pa je še orisal uspešno razvojno pot KK Ptuj. Proslava je bila kot nalašč za to, da so na njej podelih šejubilejne nagrade vsem,, ki so ze 10 let nepretrgoma zaposleni v KK. Nagrade so pode^evah dr. Cveto DopUhar in predsednik DS posameznih TOZD. MG Spomenik heroju Kerenčiču Ob dnevu republike in ob koncu tedna časopisa Komunist so v Ormožu v soboto odkrili spomenik narodnemu heroju Jožetu Kerenčiču. Na zgornji fotografiji vidimo spomenik, v ozadju pa zbrane goste, med njimi tudi Kerenčičevo ženo Marijo Kerenčič (z vencem v rokah). Spodnja fotografija pa prikazuje prizorišče slovesnosti na prenovljenem Kerenčičevem trgu v Ormožu. Več o odkritju spomenika poročamo na 3. strani. Foto: J. Rakuša Stran 2 tednik - Četrtek, 4. decembra 1975 29. NOVEMBER V BISTRIŠKI OBČINI Letošnji dan republike so v vseh krajih bistriške občine proslavili še posebno slovesno, saj so v tem okviru proslavljali tudi 30-letnico osvobo- ditve in 25-letnico samoupravljanja. V posameznih krajih pa so ta dogo- dek proslavili tudi s tem, da so se spomnili nekaterih krajevnih jubile- jev in obletnic. V skoraj vseh osnovnih šolah so ob tej priložnosti pripravili svečanosti, na katerih so sprejeli večje število ci- cibanov v pionirsko organizacijo. Ta- ko so v šoli Tinje in . Šmartno na Po- horju sprejeli skupno okoli 50 cici- banov v pionirsko organizacijo, v šoli ,,Gustav Šilih" v Laporju so jih spre- jeli okoli 30, v Poljčanah pa okoli 60, V tem kraju so pripravili osrednjo krajevno proslavo, na kateri so izvedli kulturni program člani KUD, pevski zbor ,,Janko Živko" Poljča- ne, pionirji in mladinci osnovne šole ter mladi člani vzgojno varstvenega zavoda Poljčane. O pomenu prazni- ka je spregovoril predsednik KS Po- ljčane Anton Nemanič. S posebno pozornostjo so prosla- vili 29. november tudi prebivalci KS Makole, katerim je bila dvorana KUD ,,Anica Čeme" kar pretesna, da bi lahko sprejela vse udeležence. Medtem ko so se člani KS Makole se- znanili s pomenom praznika pa so v nadaljevanju prisluhnili še pripove- dovanjem dveh udeležencev NOB Alfonza Novaka in Viktorja Znidarja o dogodkih pred 30 leti. V nadalje- vanju pa so se štiri ekipe iz aktivov ZSMS Makole pomerile v finalnem boju na tekmovanju ,,Spoznavajmo svojo KS". V predtekmovanju se je v tem okviru pomerilo 9 ekip. Udele- žene tekmovalne ekipe so se pomerile v poznavanju zgodovine zgodnje pre- teklosti, bojev v času NOB kakor tu- di današnjemu družbeno političnemu razvoju krajevne skupnosti. Pred- sednik OK ZSMS Slov. Bistrica Ma- rjan Vidmajer je ob tej priložnosti dal priznanje osnovni organizaciji ZSMS za doseženo mesto v okviru občinskih športnih iger. V finalnem kvizu je bila najuspešnejša ekipa OŠ Poljčane, pred ekipo aktiva ZSMS Strug—Stopno, medtem ko sta si tretje in četrto mesto podelili ekipi aktivov ZSMS Varoš in Mostečno. Svečanosti so bile tudi v vseh de- lovnih in družbenopolitičnih organi- zacijah v Slov. Bistrici in drugih kra- jevnih skupnostih. Na gradu Štatenberg so proslavili svoj pomembni jubilej tudi člani Lovske družine Makole, ki so ob tej priložnosti razvili svoj društveni pra- por. Ob razvitju praporja, kateremu so prisostvovali tudi predsedniki več sosednjih lovskih družin, so ob tej priložnosti pripeli trakove in prispe- vali žebljičke. Med darovalci je bilo tudi veliko posameznikov. V telovadnici TVD Partizan Slov. Bistrica je bilo zanimivo košarkarsko srečanje domače ekipe Partizana Slov. Bistrica in trenutno vodeče eki- pe v IL košarkarski zvezni ligi vzhod, "Železničar" izCačka. Srečanje so omogočile družbeno politične organizacije KS Slov. Bistri- ca, gostje pa so slavili visoko zmago. V petek, 28. pa je bila v Domu kultu- re Slov. Bistrica osrednja svečanost ob dnevu republike, na kateri so člani SNG Maribor izvedli še dramsko delo Dobrivoja Čošiča ,,Apokalipsa". Tudi v Zg. Ložnici je bilo dan pred praznikom, 28. novembra zelo slo- vesno, saj so skupno z 29. novem- brom proslavili tudi 20. obletnico otvoritve nove osnovne šole, 30. obletnico osvoboditve in 25. obletni- co samoupravljanja. Ob tej prilož- nosti so osvetlili pomembno vlogo šo- le v življenju te krajevne skupnosti in dogodke izpred 30 let. Izšla pa je tudi pomembna brošura o razvoju KS in širše okolice. VH Veličasten pomnik NOV v Mariboru v četrtek zvečer, 27. novembra so v Mariboru na Trgu svobode odkrili veličasten spomenik na- rodnoosvobodilnemu boju in 30-let- nici Jugoslavije. Ta večer je bil za vse prisotne nepozaben trenutek, ko je iz teme zrasla monumentalna skulptura, ki nas kot krogla zaprta v trakove zmage spominja na novo Jugoslavijo, na revolucijo, na narodnoosvobodilni boj. Množica, ki je napolnila ves razsežen prostor je ob soju močne svetlobe zastrmela nad delom kiparja Slavka Tihca. Sto bakel, številni reflektorji so spome- niku dali še poseben pečat revolucionarne mish in naše domovine. Slavnostni govornik, ki je spomenik tudi odkril, je bil predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Med vso množico delovnih ljudi, dijakov, pripadnikov JLA, teritoriahiih enot so odkritju prisostvovali še Franc Popit, Marijan Brecelj, Janko Rudolf, Lidija Šentjurc, Ljubo Jasnič, Miha Marinko in nekateri nekdanji borci revolucije v letih 1941-1945. Slavnostni govornik je v svojem govoru orisal samoupravno pot socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoj SR Slovenije in spregovoril Mariborčanom o razvoju Maribora in njegovem prispevku družbenemu razvoju. Spregovoril je tudi o stikih z Jugoslavijo in omenil, da vsa naša javnost pozdravha zadnjo izjavo kanclerja Kreiskega, ki je govoril o uresničevanju državne pogodbe in da se končno začenjajo spreminjati tista dejstva, ki ovirajo širši razvoj m poglabljanje medseboj- nega sodelovanja. Mladi so še dolgo ostali ob spomeniku. Maribor je v pozni noči še živel, bakle niso hotele ugasmti. Zastave, prapori, vsa barvitost luči so bile jasen in čvrst dokaz naše enotnosti in mish. zk Ob prazniku — 29. novembru so se na ormoškem območju zvrstile številne prireditve. KK SZDL Ormož je povabila v goste oktet GALLUS iz Ljubljane, ki je skupaj z dramskim igralcem Poldetom Bibičem nudil Ormo- žanom na predvečer praznika izjemen kultumi užitek. jr "Številne proslave v KS Na predvečer praznika, 29. novembra — dneva republike sO skoraj v vseh krajevnih skupnostih bile krajše proslave, ki so jih pripra- vile družbenopolitične organizacije v sodelovanju z mladino in šolo. V Ptuju so bile proslave po osnovnih šolah, v Titovem domu, osrednja proslava pa je bila v Mladiki. V krajevni skupnosti Cirkovce je bila proslava v Prosvetni dvorani. Slavnostni govornik je bil Jože Vim- polšek, v kulturnem delu pa so se predstavili šolarji z dobro pripravlje- nim recitalom ,,29. november". Nastopila je folklorna skupina ,.Vinko Korže" ter novo ustanovljeni tamburaški zbor Prosvetnega društva Cirkovce. Kakor smo že omenili, so bile dru- god proslave po osnovnih šolah, kjer so v pionirsko organizacijo spreje- mali najmlajše učence. Takšne pro- slave so bile v Leskovcu, Dornavi, Juršincih, Cirkovcahitd. zk ODLIKOVANJA ZA DELAVCE MILICE Ob navzočnosti članov kolektiva postaje milice v Ptuju, predsednikov SO Ptuj in družbeno-pohtičmh organizacij občine Ptuj, je v sredo, 26. 11. 1975 slovesno prejelo 6 delavcev organov javne varnosti Ptuj zvezna priznanja; odhkovani so bili z ukazom predsednika SFRJ. Njihovo odlikovanje sovpada s 30-letnico organov javne varnosti, 30-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom in praznovanjem dneva republike. Za več kot 10-letno uspešno delo v organih javne varnosti so prejeli odlikovanja Edvard Perkovič, medaljo dela; Radenko Cerovič, medaljo dela; Ignac Gole, red dela s srebrnim vencem, Janez Fajšman, medaljo dela; Franc Krebs, red zaslug za narod s srebrno zvezdo in Stane Urbančič, upokojeni inšpektor UJV, red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Komandir g)st^e milice, Stane Širovnik, pa je prejel plaketo SO Ptuj. estitamo! MG Plakete Ormoža Za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih in druž- benopolitičnih dejavnostih, kul- ture, prosvete, dela v krajevnih skupnostih in sodelovanja z občinami v Jugoslaviji vsako leto v občini Ormoč ob 29. novembru - dnevu republike podelijo prizna- nja. Letos je bilo podeljenih 10 plaket Ormoža; prejeU so jih: Občinska konferenca SZDL po- bratene občine Vmjačka Banja v SR Srbiji, Slovin Ljubljana-skuf>- nost TOZD , Jeruzalem" Ormož in tovarna plastičnih in optičnih proizvodov „Jože Kerenčič" Ormož; izmed posameznikov p3 Alojz Balažič iz Litmerka, Ivan Jerebic iz Ivanjkovcev, Anica Lukaček iz Ormoža, Ignac Oman iz Tomaža, Minka Rajh iz Ormoža, Vinko Štefančič iz Ormoža ter Ivan Zidarič iz Središča ob DravL Na svečani seji ob dnevu repubUke je bilo v Ormožu podeljenih tudi tioje državnih odUkovanj. Tovariš Tito je na predlog sredin v katerih delajo odlikoval Bena Valha, komandirja postaje miUce Ormož, dr. Marjana Pregla, predstojnika ormoške bolnišnice in Tončko Kozlevčar. jr TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 3. stran Spomenik heroju Kerenčiču Ob letošnjem dnevu republike je v Ormožu bilo ob proslavljanju 30-let- nice osvoboditve in socialistične gra- ditve domovine ter 50-letnice pisane partijske besede Se posebej slovesno. Zadnji dan tedna časopisa Komunist, v soboto, 29. novembra, so se še posebej spomnili ljudi, ki so hodili v prvih vrstah ter drugim kazali težko revolucionarno pot. Eden takšnih je bil tudi Jože Kerenčič — Janko, ki je trideset let po zmagi dobil v Ormožu spomenik. Slovesnost se je pričela s svečano sejo vseh zborov ormoške občinske skupščine ter občinskih družbenopo- litičnih organizacij. Ob tej priložnosti je obiskala občino Ormož in bila pri- sotna na svečani seji in odkrivanju spomenika delegacija bratske občine Vrnjačka Banja iz SR Srbije, ki jo je vodU Miloš Milekič, predsednik tam- kajšnje občinske konference SZDL. Med gosti je bila tudi žena heroja Kerenčiča, Marija Kerenčič, njegova sestra in brat ter drugo sprodstvo, Franc Simonič, sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije, Jože Pavličič predsednik vrhovnega sodišča SRS, Humbert Gačnik, sekretar republi- škega sveta ZSS, izmed pisateljev pa sta bila navzoča Ivan Potrč in Branka Jurca. Potem ko je predsednik SO Ormož Mirko Novak v krajšem nagovoru obudil spomin na dan pred 32 leti ter v nadaljevanju med drugim poudaril, da prehojeno pot in uspehe najpra- vilneje ocenjujemo tako, da sešte- vamo doseženo in primerjamo z raz- merami pred tridesetimi leti, so pri- sotni z burnim ploskanjem sprejeli sklep, da se dosedanji Mestni trg v Ormožu, na katerem je postavljen novi Kerenčičev spomenik, pre- imenuje v Kerenčičev trg. Sledia je podelitev nekaterih držav- nih odlikovanj in plaket Ormoža (o tem poročamo posebej) nato pa so zbrani odšli na prenovljeni Kerenči- čev trg k otvoritvi spomenika. Govornik na tej slovesnosti je bil Franc Simonič sodnik ustavnega sodišča in večletni družbenopolitični delavec v republiški konferenci SZDL. V svojem govoru je orisal kratko, izredno bogato, herojsko in tragično življenjsko pot heroja Kerenčiča. Pri tem je poudaril, da je prav, da mladi vedo, komu in zakaj smo postavili spomenik. Pomembnih dogodkov in velikih ljudi ne slavimo samo zato, da bi jim dali dolžno pri- znanje, ker so k zmagi našega boja največ prispevali, ker so videli naprej in ker se niso obotavljali, ko se je bilo potrebno boriti za svobodo in pra- vice. Slavimo jih tudi zato, da bi nam bili danes in jutri napotiloin spodbu- da pri graditvi samoupravnega socia- lizma, za uresničitev idealov in načrtov, ki so zanje trpeli naši ljudje v času težkih priprav in borb v revo- luciji. Težav nam na naši poti nikoli ni zmanjkalo. Ker smo enotni in ker imamo Tita, smo jih vedno zmogli in v 30. letih veliko dosegli. Tudi v pri- hodnje nas čakajo izredno zahtevne naloge. Izkušnje iz najtežjih dni nas uče, da bomo uspešnejši le, če se bomo dobro org^zirali in z naj- večjo odgovornostjo opravljali vsak svoje naloge. Pri tem moramo tudi pozorno varovati svoje pridobitve in jih braniti. (O Kerenčičevi življenski poti, kot jo je orisal Franc Simonič, glej sestavek ,,Buditelj svojega ljud- stva"). Spomenik heroju Kerenčiču je odkril predsednik SO Ormož Mirko Novak, v varstvo pa ga je v imenu tovarne Jože Kerenčič Ormož prevzel predsednik centralnega delavskega sveta tega podjetja Matija Kolarič, v imenu pionirjev osnovne šole Ormož, ki so tudi obljubili spomenik čuvati in se ob njem učiti, pa je spregovorila Darja Ritonja. Sledil je skrbno pri- pravljen kulturni program, ki so ga izvajali člani prosvetnega društva Kog ter moški pevski zbor in godba na pihala delavsko prosvetnega društva SVOBODA Ormož. jr Žena heroja Kerenčiča (na desni) je skupaj s sorodniki poloMa venec k novo odkrite- mu spomeniku. Franc Simonič, slavnostni go- vornik ob odkritju Kerenčiče- vega spomenika v Ormožu. Buditelj svojega ljudstva Jože Kerenčič je bil rojen 9. marca 1913 v Jastrebcih pri Kogu v številni kmečki družini. Želja po znanju gaje pripeljala na učiteljišče v Manbor. Končal ga je leta 1933 in bil že član SKOJa. Študij je nadaljeval na filozofdci fakulteti, kjer je tudi 1937. leta diplomiral. VIDEL JE KRIVICE Od doma je odšel v svet z odprtim srcem in odprtimi očmi. Na vsej poti ga je spremljalo propadanje vasi, problemi Slovenskih goric, ki so jih porajale krivice Icapitahstičnega sistema. Literarno delo - črtice in novele, ki jih je pričel objavljati že v Mariboru, je nadaljeval v Ljubljani in še več pisal doma, kot brezposelni profesor. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, bedne, brezpravne in izkoriščane viničarje in težake ter propadajoče in obubožane kmete. Prav tako občutljiv je bil seveda tudi za krivice, ki jih je videl in doživljal v Mariboru. V Almanahu učiteljiščnikov je Kerenčič leta 1933 opozarjal na zaostrovanje gospodarske in splošne krize, kar so občutih zlasti mladi ljudje na vseh področjih. Mnogi učitelji so po končanem šolai^u ostali brez dela. Tako je od leta 1931 do 1936 maturiralo 1306 učiteljiščnikov, službo pa je dobilo samo 587, čeprav je po poročilih takratne banske uprave bilo v tem času z^rtih 200 razredov po ljudskih šolah zaradi pomanjkanja učnih moči. Kerenčič je videl te krivice, opozarjal nanje, glavno skrb pa je x)svečal svojim ^udem na vasi. Živ^enje je terjalo resnico, izhod iz Jede in brezpravja. To je dolžan storiti kot sin te zemlje, kot izobraženec in še zlasti kot komunist. Ostati zvest svojim ^udem, živeti in delati tako, da bi ljudje, ki jih ima rad, lahko bolje živeli - to so njegova načela. Ljudem pa je ob tem treba odpirati oči, da se bodo zavedali svojih pravic in krivic, da se bodo skupno z vsemi zatiranimi in ponižanimi začeU boriti proti izkoriščevalcem. ZEMLJIŠKI ODNOSI Jožetov študij v Ljubljani pada v čas, ko je ves svet pretresala gospodarska kriza. Pričeli so se tudi poskusi fašističnega terorja na našem ozemlju. Ta čas je Kerenčič izdal dve pomembni deli: Studijo o naši vasi, v kateri razkriva bistvo kmečkega vprašanja v JugoslavijL Po njegovih podatkih je bilo takrat 30.000 viničarskih družin brez lastne strehe, povsem odvisnih od svojega težačenja. N^pomembnejše njegovo delo pa so Zemljišči odnosi v jeruzalemskih goricah. To delo je bilo nek^ let močno orožje zlasti kmečkih ljudi v boju proti domačim in še posebej proti tujim izkoriščevalcem. V igem anaUtično obravnava revščino in nezaposlenost ljudi, na drugi strani pa prikazuje bogastvo jeruzalemskih goric, ki ga grabi našemu yudstvu tuja in sovražna gospoda. V tem delu je tudi jasno in argumentirano povedal, da je iz takega položna ena sama rešitev: zemljiška reforma, ki mora izhajati iz načela, da naj bo zemlja last tistih, ki jo obdelujejo. Leta 1940 je Kerenčič končno dobil službo profesorja za fiziko, kljub dejstvu, da je diplomiral iz filozofije in pedagogike, na meščanski šoli v Radgoni. Nemški napad na Jugoslavijo ga ni presenetil, temveč pomiril. Sedaj je bilo sicer zelo hudo, a kljub temu jasno: fašistični zveri se je treba upreti, kako, bo treba kmalu odgovoriti v praksL SVOJI NA SVOJEM že prve dni po napadu je pričel z organiziranjem vstaje. Nsgprej je zbral svoje prijatelje in somišljenike na Kogu in tako kot ves čas pred vojno delal naprej na območju vse severovzhodne Slovenije. Sredi aprila 1941 je sodeloval na sestanku pri Bercetovih v SrediŽgu ob Dravi, bil pri Jožetu Lacku v Novi vasi, sestajal se je s Štefanom Kovačem iz Prekmurja, kmalu pa sta se povezala tudi z Vinkom Meglom iz Tomaža ter Slavkom Slandrom in drugimi organizatorji vstaje na našem območju. Konec avgusta 1941 je bila organizacija OF za Ptlekijo že postavljena. 1. dktobra je Kerenčič skbcal širšo konferenco OF na Kapeli in večji sestanek v Žihlavi v Kuplenikovem mlinu. V Jastrebcih pri Kerenčičevih je bila že 1. novembra 1941 pokrajinska konferenca OF za vzhodno Štajersko. Sledih so večji posveti v Radgoni in Ljutomeru, kjer so se že konkretno dogovarjali o sabotažnih akcijah in prvih partizanskih organiziranih enotah. Zato je gestapo v svojem besu razpisal nagrado na Jožetovo življenje. 17. novembra 1941 so ga gestapovci prijeU na Pesnici pri Mariboru. 27. decembra istega leta je bil skupaj z mlajšim bratom Slavkom in več tovariši ustreljen v Maribont Tako je star 28 let umrl v boju za lepše dni svojega ljudstva, da lahko danes ljudje živimo svobodno, kot ljudje med ljudmi in svoji na svojem. (Povzetek iz govora Franca Simoniča ob otvoritvi spomenika heroju Kerenčiču v Ormožu). ^ Stran 4 tednik - Četrtek, 4. decembra 1975 Konferenca žensk bratskih občin Ob zaključku XIV. tradicionalnih delavskih SRECANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA - PTUJ 1975, 30. obletnici osvoboditve in mednarodnem letu žensk, je bila v Delavskem domu Franca Kramber- gerja v Ptuju, 25. novembra 1975, konferenca žensk bratskih občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.. Poleg delegacij žensk iz vseh sedmih občin so se konference udeležili: Stanko LEPEJ, član CK ZKJ; LOJZKA STROPNIK, članica sveta repubhke SR Slovenije; Liljana KRNIC-MARIC, delegatka republi- škega sveta ZSH in konference za družbeno ekonomski položaj žensk SR Hrvatske; Dolfka BOSTJAN- ClC, svetnik republiškega sveta ZSS ter Vida RUDOLF, predsednica izvršnega odbora skupnosti otro- škega varstva SR Slovenije. Konfe- renco je v imenu vseh pionirjev ptujske občine pozdravila delegacija pio niijev osnovne šole , Toneta Znidariča" Ptuj. Po uvodnem referatu »Ženska proizvajalka in ustvarjalka narodnega dohodka v tridesetih leiih svobode", ki ga je podala Marica FAJT, generalna sekretarica Skupščine občine Ptuj, so v razpravi sodelovale delegatke iz vseh sedmih občin ter republiških vodstev iz obeh republik. Posebna delovna skupina pripravlja zaključke konference. S konference so delegatke poslale pozdravno pismo tovarišu TITU. Po konferenci so udeleženke konference posadile spominsko drevo v Aleji bratstva in enotnosti v Ptuju, obiskale delovni kolektiv Tovarne perila DELTA PTUJ na Rogoznici, prisostvovale otvoritvi novega otroškega vrtca v Ptuju ter se udeležile občinske proslave ob mednarodnem letu žensk v ptujskem kinu. Konferenca žensk bratskih občin je bila v organizaciji občinskega sveta ZSS Ptuj dobro organizirana in je sprejela vrsto spodbud za nadaljnje delo in socielovanje na področju reševanja družbeno eko- nomskega položaja žensk. Na konferenci so se žene dogovorile za stalne oblike sodelovanja, vso podporo in pomoč pa zlasti pričakujejo od občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov sodelujočih občin. Delovno predsedstvo konference žensk bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, v času zasedanja konference v Delovnem domu „Franca Krambergerja" v Ptinu. (Od leve proti desni: Ema ČESAR, Slovenska Bistrica; Milka BASIC, Varaždin; Marija KOVACEVIC, Koprivnica, Sonja ŠKORJANEC, Ptuj; Nedža DRENŠKI, Krapina; Ljubica ŽETKO, Cakovec in Marta PERŠAK, Ormož). Udeleženci konference žensk bratskih občin ob prihodu na obide v Tovarno perila DELTA PTUJ na Rogoznici. Ogledali so si proizvodni proces in se podrobneje seznanili z organizacijo dela in izkušnjami na področju delavskega samoupravljanja ter reševanja vprašanj družbenega standarda v tem vzorno organiziranem delovnem kolektivu. Mladi iz Stoperc pred pregledom dela v najmanjši krajevni skupnosti ptujske občine že dolgo čutijo marlji- vost tamkajšnje mladine, katere delo se tesno prepleta z delom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. O uspehih in neuspehih svojega dela bodo mladi spregovorili na decembrski letni konferenci, kot nam je povedal predsednik OO ZSMS Stoperce, Srečko Kolar. Letna konferenca bo pomembna še zaradi tega, ker bo na njej tekla tudi beseda o ustanovitvi kluba mladih. Bežen pogled skozi preteklo delo kaže, da se je le-to prepletalo med de^ lovno akcijo, aktivnostjo v dograje- vanju mladinske organizacije, izobraževalnem delu, športno-kul- turnem itd. Posebna pozornost velja njihovi dramski skupini, ki je v pre- teklem obdobju uprizorila 12 pred- stav. Uspešno je bilo tudi njihovo povezovanje z gasilskim društvom; sodelovali pa so tudi pri gradnji vodovoda. Rezultati, ki so jih dosegli, pa ne zadovoljujejo. V želji, da bi mla- dinska organizacija postala organiza- cija slehernega mladinca in mladinke, so med njimi izvedli anketo. V njej so povedali, kakšna bi naj bila njihova mladinska organizacija v prihodnje. Rezultati ankete so še nepopolni, zato bodo o njih več povedali na letni konferenci. Prepričani pa smo, da bodo temelji bodočemu delu mla- dinske organizacije v Stopercah. Prav te dni pričakujejo obisk slo- venske folklorne skupine KUD Bazo- vica z Reke, s katero že nekaj časa tesno sodelujejo. Ob njihovem obisku vabijo mladi iz Stoperc, da jih obiščete. Mladi Stoperčani so bili nji- hovi gostje že dvakrat. Obakrat so se jim predstavili s komedijama, bili so zelo prisrčno sprejeti. To jim pa tudi sami želijo dati. MG V spomin na ptujsko konferenco žensk bratskih občin so v imenu udeleženk konference posadile spominsko drevo v ALEJO BRATSTVA IN ENOTNOSTI v Ptuju: Ljubica ŽETKO za občino Cakovec; Marija KOVACEVIC za občino Koprivnica; Nedža DRENŠKI za občino Krapina; Marta PERŠAK za občino Ormož, Ema CESAR za občino Slovenska Bistrica, Milka BASlC za občino Varaždin in Sonja ŠKORJANEC za občino Ptuj. FB Foto: Stanko KOSI Podelitev odličij 22. december o rezultatu sodelovanja med OK ZSMS, JLA in ZRVS, ki se je preple- talo na področju družbeno-poli- tičnega usposabljanja, obrambnih • priprav, krepitve družbene samo- zaščite, na kulturno športnem področju, pri prostovoljnem delu,bo- mo izvedeli na sklepni prireditvi, ki bo 12. decembra v Ljubljani. ,,Odličje 22. december" se podeljuje najboljši občinski konferenci ZSMS na področju sodelovanja z JLA; letos pa so tudi vključeni občinski odbori ZRVS. Franca Primca, sekretarja OK ZSMS Ptuj smo povprašali, kakšne so bile vsebinske smernice sodelovanja mladih z JLA. „Pri našem delu smo se opirali na množičnost sodelovanja med mladi- no in pripadniki JLA in starešinami, da je le-to zajelo mlade v vseh strukturah. Povedati moram, da smo še prav posebno pozornost posvetili vključevanju pionirske organizacije v to sodelovanje. Vsebinska aktivnost je vodila marksistično — idejnopoli- tično izobraževanje, seznanjanje s konceptom SLO in DS, seznanjanje in prenašanje tradicij NOB, s pou- darkom na 30-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. Pri našem delu smo se spoznavali z življenjem stare- šin JLA. Še posebno uspešno je bilo naše sodelovanje na področju,predavanj, ki jih je bilo v tekočem obdobju kar 43, od tega v 18 osnovnih šolah in 3 srednjih šolah. Poleg starešin JLA, ZSMS, so sodelovali še člani ZRVS in ZZB NOV. Veliko števUo je bilo tudi obiskov med mladimi in JLA, kar 139. Ker v letošnjem letu praznujemo 30-obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, smo skupaj s pri- padniki JLA obiskali obeležja iz NOB. Naše sodelovanje z LO in JLA se je izkazovalo tudi v pripravah in izvedbah orientacijskih dnevov. Sodelovanje pa je seglo tudi na športno, kulturno področje, še pose- bej je bilo zasedeno kulturno pod- ročje. Številne razstave, skupne pro- slave, kvizi so nosili obeležje 30-letni- ce. Področje sodelovanja je res veliko tako, da vseh možnosti še nismo do- rekli in bo to naša obveza za v pri- hodnje." Kaj lahko pričakujemo od letošnje- ga tekmovanja za odličje 22. decem- ber? ,,Rezultate našega sodelovanja bo še preverila posebna komisija RK ZSMS in šele takrat bomo lahko govorili o tem, kakšne so naše de- janske možnosti v tem tekmovanju. Upam pa, da bomo dosegli solidno uvrstitev." MG tednik - Četrtek, 4. decembra 1975 5. stran Volilne konference ZKS končane v novembru 1975 so v večini os- novnih organizacij ZKS na območju ptujsice občine opravili volilne konfe- rence. Po določilih statuta ZKS traja mandatna doba vodstvom organiza- cij dve leti; občinska konferenca ZKS Ptuj pa je v svojih načelih kadrovske politike sprejela stališče, da nobeden ne more opravljati voljene funkcije več kot dvakrat zaporedoma. To sta- lišče je bilo povsod dosledno upošte- vano, zato okrog ene tretjine sekre- tarjev organizacij niso ponovno vo- lili, nekaj sekretarjev pa je bilo zame- njanih zaradi preselitve, preobreme- njenosti z drugimi dolžnostmi in po- dobno, tako da je sedaj od 75 osnov- nih organizacij ZKS v občini Ptuj nad polovica novih sekretarjev. ZA TRETJINO VEČ ČLANOV ZK V razvoju ZK na ptujskem ob- močju je malo tako uspešnih obdobij kot je bilo prav minulo dveletno mandatno obdobje. To so potrdile volihie konference, kjer so komunisti napravili obračun svojega dela, še večji pa so uspehi, če jih gledamo skupno v okviru občine. Zlasti velja to za številno rast članstva ZK v obči- ni. V dveh letih je bilo sprejeto skup- no 349 novih članov v ZK in ni orga- nizacije ZK v občini, ki ne bi bila sprejela vsaj enega člana. Kljub črta- nju in odhodom se je število članov ZK v občini Ptuj v dveh letih poveča- lo za 31,7 %. Posebej velja poudariti, da je med sprejetimi nad 63 odstot- kov mladih do 27 let starosti in je se- daj med vsemi člani ZK v občini nad 26 mladih. Prav to zagotavlja doka- zuje, da revolucija kontinuirano teče dalje in da bo mladi rod uspešno raz- vijal samoupravno socialistično družbo naprej. Čeprav so bile nove osnovne orga- nizacije ZKS po TOZD ustanovljene že ob volilnih konferencah pred dva- ma letoma, je v tem dveletnem man- datnem obdobju zraslo 11 novih os- novnih organizacij ZKS, od tega 4 v krajevnih skupnostih. 4 v delovnih organizacijah in 3 v TOZD. Prav v tem času pa pripravljajo reorganiza- cijo ZKS v sedaj združenih organiza- cijah združenega dela TAP in ,,Sig- ma", kjer bodo ustanovili nove OO ZKS po TOZD, podobno bo tudi v ,,Perutnini" in v Elektrokovinarju, tako da se bo število osnovnih orga- nizacij ZKS v občini v kratkem še povečalo. Poleg organizacijskih uspehov so komunisti v osnovnih organizacijah dosegli tudi pomembne vsebinske us- pehe pri metodah svojega dela in re- zultatih tega dela, od idejnega uspo- sabljanja in kadrovske politike pa do dela drugih družbeno-političnih organizacij in ukrepov na področju gospodarstva. Vse to se odraža na vseh področjih družbene aktivnosti in življenja v občini, v vsaki krajevni skupnosti in delovni organizaciji. DVE TEMELJNI NALOGI V razpravah na volilnih konferen- cah so komunisti ocenili svoje delo le v toliko, da bi si na podlagi tega za- črtali naloge za še uspešnejše delo v prihodnje. Pred komunisti bodo tudi v naslednjem obdobju izredno po- membne naloge, ki bi jih lahko strnili v dva temeljna cilja: 1. Idejno usposabljanje in ideo- loško delo, katerega pa ni moč loče- vati od praktične partijske in družbe- ne akcije. Bistvo idejnega dela je v tem, da osvetljuje in analizira našo prakso. Ideološko delo mora nepo- sredno reševati probleme uresničeva- nja vodilne vloge ZK in delavskega razreda. Idejno delo je tudi najbist- venejša sestavina boja proti vsem oblikam socializmu tuje, proti-revo- lucionarnc sovražne dejavnosti. Čla- ni ZK se morajo Se bolj zavzeti za aktiviranje delavskega razreda in vseh organiziranih socialističnih sil, da skupno do kraja izkoreninimo in onemogočimo vse vrste sovražne de- javnosti. ' Najboljši način, da odkrijemo in razkrijemo njihove naklepe je kon- kretno delo pri razvijanju socialis- tičnega samoupravljanja, pri prevze- manju in izvrševanju raznih družbe- nih dolžnosti in pri odpravljanju te- žav in pomanikliivosti 2. Delovanje na področju uresni- čevanja stabilizacije na ustavnih te- meljih, katere cilj je splošna družbe- na stabilizacija. Stabilizacijski pro- grami za boljše gospodarjenje, za večjo proizvodnost in storilnost, za bolj gospodarno trošenje, ob tem pa nujno ustvarjati in uveljavljati take samoupravne pogoje, da bo združeno delo lahko hitreje prevzemalo z usta- vo predvidene dolžnosti. To so pred- vsem naloge, s katerimi se bodo sre- čevali komunisti v delovnih organiza- cijah in samoupravnih skupnostih. Komunisti v KS bodo morali še zlasti izpolnjevati naloge na področju na- daljnjega razvoja krajevne samo- uprave, izpopolnjevanje delegatskih razmerij, utrjevanje delegatske baze, kot temeljne ustavne pravice občanov in delovnih ljudi pri izvrševanju oblasti. Vse to so naloge, o katerih ni dovolj le razpravljati, teoretizirati, temv^ predvsem praktično delati, sodelovati in k sodelovanju pritegniti tudi druge. F. Fideršek Za odpravo pomanjkljivosti Pred kratkim se je sestalo na svoji volilni konferenci članstvo osnovne organizacije ZK TOZD tovarne gli- nice, na kateri so komunisti najprej temeljito obravnavali poročilo o minulem delu sekretarja dipl. ing. Radenka SALEMOVIČA. Predvsem je bilo poudarjeno, da se je aktivnost članstva v zadnjih dveh letih zelo povečala in da so zato dobro vidni tudi rezultati. Aktivnost in osebna odgovornost članov je vidna na vsa- kem koraku in rezultati takega dela so opazni tudi na področju proizvod- nje glinice, za kar imajo zasluge vsi člani TOZD. Poleg uspehov pa je bila nakazana tudi vrsta problemov, ki še niso zadovoljivo rešeni. Gre predvsem za delo sindikalnih skupin ter sindikalne organizacije, kot tudi aktiva mladih delavcev v TOZD tovarne glinice. Glede pomanjkljivosti v delu posa- meznih članov so poudarjali, da je še vedno slaba idejno-politična razgle- danost članstva in da bo temu treba posvetiti več pozornosti. V preteklo- sti so bili vse premalo oblikovani nekateri sklepi, ki pozneje niso mogli dobiti svoje prave vrednosti ter velja- ve, kar se je še opazilo v nekaterih pomembnejših akcijah. Mnogo so govorili tudi o pomenu delavske kontrole ter o družbeni samozaščiti, pri čemer je bilo jasno, da morajo prav vsi komunisti biti budni in se vključevati v akcije ter pomagati članom delavske kontrole pri njiho- vem vsakdanjem delu. Člani delavske kontrole bi namreč morali biti prav vsi delavci ter s svojim delom ter pomočjo skušali odpravljati posle- dice ter nekatere pomanjkljivosti. FM Boljše izpolnjevanje stabilizacijskih nalog v TGA Kidričevo Bralci TEDNIKA so že bili sez- nanjeni z izredno lepimi uspehi, ki so jih dosegli delavci v delovnem kolek- tivu TGA Kidričevo, ki so takoj po sprejetju stabilizacijskega programa za leto 1975 tudi pridno zavihali rokave ter z delom dokazali, da so tudi za dejanja in ne samo za frazar- jenje. Uspeh ni izostal, kar dokazu- jejo podatki za prvih devet mesecev letošnjega leta. Iz analize, ki so jo dobili člani DS je razvidno, da je skupni prihranek iz naslova realiza- cije stabilizacijskih nalog v TGA 16,878.958. Ta znesek pa dejansko pomeni zmanjšanje planiranih stroškov zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in prihrankov pri porabi proizvodnih faktorjev. Poudariti pa je treba tudi to, da absolutna številka pri vrednostnem prihranku ni tako pomembna, kot je pomembna ugotovitev, da so stabili- zacijske naloge sestavni del rednih zadolžitev, zadolžitev vsakega de- lavca v podjetju. TOZD tovarna glinice je realizirala stabilizacijske naloge na področju racionalizacije in tehnoloških izboljšav. Izredno po- memben delež pa predstavlja pri- hranek pri porabi energije. Kljub prekoračitvam planirane porabe osnovnih surovin se ugotavlja prihra- nek v znesku 4,233.774. din. TOZD tovarna aluminija je dosegla glavni del prihranka z boljšim izko- riščanjem proizvodnih naprav, zni- žanjem normativov porabe osnovnih surovin in boljšo organizacijo proiz- vodnega procesa. Na doseženi vrednostni prihranek v znesku 8,431.008 din pa sta delno vplivali tudi storitveni dejavnosti TOZD in DSSS. Tudi ostali so v smeri stabili- zacijskih nalog dosegli lepe uspehe, saj je TOZD vzdrževanje vplivala na vrednostni prihranek v TOZD alumi- niju v znesku 1,273.887 din, TOZD promet pa je z intenzivnejšim izko- riščanjem transportnih sredstev do- segel prihranek v znesku 172.316 din. Skratka, vsi so dosegli lepe uspehe, podvzeti pa je treba vse, da se v bodoče dosežejo še boljši rezultati dela v tej smeri! F. MeSko 5 Tovarna glinice in alunninija Boris Kidrič Kidričevo objavlja prosto delovno mesto: VARNOSTNI INŽENIR Pogoj: varnostni inženir s 4-letno prakso, opravljen republiški izpit iz varstva pri delu. Ker bo delavec skrbel predvsem za var- stvo pri delu na elektro napravah, mora imeti razen stro- kovne izobrazbe varstvenega inženirja še srednjo strokovno šolo elektro smer — jaki tok. Posebni pogoj: poskusno delo. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe z doka- zili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema ka- drovsko socialni sektor podjetja. stran 6 tednik - četrtek, 4. decembra 1975 Milijon postrvi pod Bočem Danes mineva že dobro leto, odkar je Agrokombinat iz Maribora zgradil v Studenicah pod Bočem prve bazene za gojitev postrvi. Skromnih nekaj kilogramov ribjih zarodkov (iker) so bih prvi stanovalci vodnih bazenov v Studenicah. Tem so sledih novi kilogrami in kmalu je v neposredni bhžini studeniškega samostana zaživelo na tisoče novih življenj, ki so se porajala iz iker, ki so ih pripeljah iz Danske, Amerike, pa tudi iz domačih vzgajahšč, med njimi iz Knina, Črne gore ter Ljubljane in drugih vzgajališč v Sloveniji. Za tako široko ,,proizvod- njo" postrvi so se pri Agrokombi- natu odločili predvsem zaradi zelo ugodnih temperaturnih razmer potoka v Studenicah, ki skozi vse leto, tudi v najhujših zimah ne zamrzne. Potok domačini imenujejo tudi topH, saj skozi vse leto temperatura ne pade pod 9 stopinj in tudi ni višja od 11 stopinj celzija. Odločitev Agrokombinata ima tudi gospodarski pomen za kraj Studenice, v katerem do takrat ni bilo nobene gospodarske dejavnosti. Kljub temu, da sta v studeniškem obratu Ribe dobila zaposlitev le dva domačina, pa si od tega krajani mnogo obetajo, saj se je vzreja rib v tem kraju pokazala kot zelo uspešna, tako po okolju, kot tudi drugih razmerah. Trenutno je v tem obratu okoh 2 milijona mladic-po- strvi in nad 7000 plemenk. Mnoge med njimi pa so že ali pa še bodo našle pot v Muto, v nadaljnji razvoj in nato na tržišče, kjer so zelo iskane. Oskrbnik Anton Hrup je pove- dal,da sedaj razpolagajo že z domačo vzgojo mladic, in da tukaj ribe vzredij od iker pa vse do velikosti 12 cm. Da dosežejo to dolžino, potrebujejo približno 6 mesecev skrbne nege in redne prehrane. Že v prihodnjem (1976) letu načrtujejo razširitev ribogoj- nice, ki ima sedaj 4 večje odprte bazene in kar 24 plastičnih v zgradbi. VH Ribogojnica v Studenicah je pomembna pridobitev kraja NOVI DOM ZA 80 MALČKOV Dan pred praznikom republike so v Središču ob Dravi odprh novi vrtec za 80 otrok. Zgradba je montažna, tipa Marles, stoji pa na dvorišču dosedanjega vrtca. Celotna investicija skupaj z opremo ve^a 310 starih mihjonov, bremeni pa v celoti občinsko skupnost otroškega varstva. Pred otvoritvijo vrtca je bila v kinodvorani skrbno pripravljena slovesnost, s katero so Središčani, predvsem pa malčki iz vrtca jozdravili svoj novi dom igre in dela ter počastih dan repubUke. V cultumem programu je sodelovala tudi središka godba na pihala, vrtec pa je predala nemenu predsednica skupščine otroškega varstva Ormož Marta Frangež. jr Cesta predana ljudstvu v počastitev dneva republike so minulo soboto pripravili pri Veliki Nedelji svečanost, ki se je pričela s slavnostno sejo zbora delegatov KS in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, nadaljevala pa s kultur- nim programom pred zadružnim domom. Nastopili so pionirji tamkajši^e osnovne šole ter mladina osnovne organizacije ZSMS. Ob tej priložnosti so tudi simbohčno izročih letos asfaltirane ceste in poti na območju te krajevne skujHiosti ljudem v uporabo. Vrvico je prerezal zaslužen občan krajevne skupnosti Vehka Nedelja Ivan Moravec iz Lun ovca Po svečanem delu se je pričel veseU del prireditve, ki je privabila na ples rrilado in starejšo, saj so slavili pomembno delovno zmago. .__......JL Porušeni jez ogroža prebivalce Prebivalci Krajevne skupnosti Kostanjevec na vznožju bistriškega Pohorja se že daljše obdobje srečujejo s težavami, ki jim jih prinaša v poletnih mesecili sicer skromen, v času dežja pa kar „napadalni' potok, ki teče skozi več krajev KS Kostanjevec. V času deževja in spomladanskega taljenja snega na Pohorju se namreč ta potok spremeni v nevarni hudournik, ki vnaša med prebivalce krajevne skupnosti precejšnjo za- skrbljenost. Ta je še posebno očitna, ko je govor o dveh mostovih, ki kljub močni betonski konstrukciji z vsakim mesecem postajajo bolj nestabilni, saj jih hudournik nevarno spodjeda. Mostova sta edina prometna zveza za blizu 20 kmetij v tej KS z osrednjimi prometnicami, po katerih odhajajo" vsak dan na delo in po opravkih. Še en problem postaja vse bolj zaskrbljujoč. Pod enim od obeh mostov, ki so ga zgradili vaščani na lastno pobudo, je speljan tudi osrednji vodovod, ki napaja te domačije s pitno vodo. Onesposobi- tev mostu bi pomenila tudi prekinitev oskrbovanja s pitno vodo. Zato je zaskrbljenost krajanov te KS toliko bolj opravičena. Nekdanji močni betonski jez, ki so ga 8 metrov dolgega in 5 metrov visokega pred leti zgradili krajani, da bi omejili rušilno moč hudournika, je pred nedavnim povsem popustil Voda ob vsakem večjem naUvu močneje ogroža most in s tem tudi dobavo pitne vode. Kl^ub večkratnim opozorilom delegatov KS Kostanjevec, odgovor- ni v krajevni skupnosti doslej niso pokazah potrebne pripravljenosti, da bi ta problem rešili, čeprav voda z vsakim dnem povečuje svojo umčujočo moč, posledice pa so vse nevarnejše, dražje pa bo tudi popravilo. Krajani si žehjo, da bi s skupnimi močmi kar najhitreje in učinkovito rešili ta problem. Tudi sami so pripravljeni sodelovati z materialom ter prostoovoljnim delom, da bi porušeni jez obnovih in s tem umirih hudournik. VH. Ivan Moravec, zaslužni občan KS Velika Nedelja je prerezal vrvico in tako simbolično izročil ceste ljudem v uporabo. Foto: J. Rakuša Voda je premagala betonsko pregrado. TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 7. stran Jakob Klemenčič - 80-letnik Pred kratkim je v krogu svojih n^dražjih praznoval 80-letnico življenja Jakob KLEMENCIČ iz Zgornje H^dine 1. Rodil seje 20. novembra 1895 v Praprotnem pri Črnomlju na Dolenjskem, kjer je tudi preživel svojo mladost Leta 1915 je moral k vojakom in na fronto. Nekaj let je preživel v vojnem ujetništvu v Itahji. Jakoba Klemenčiča zelo dobro poznajo občani Hajdine, saj je vrsto let zelo uspešno deloval v raznih DPO, bil je tudi pro godbi ter med igralci dramske sekcije. Med okupacijo je bil izseljen in je preživel polnih 47 mesecev v Slavonski Požegj in v Bosni. Bilje pristaš delavskega gibanja. Malo pred osvoboditvijo je bil ranjen, ko je s konjema naaletal na mino. Ta je ubila oba konja, sam pa je dobil 16 težkih ran, vendar si je opomogel. 22 let je na Okrajnem sodišču v Mariboru vodil kazensko pisarno, bil pa je tudi v Semiču v Beh Krajini. Leta 1950 je bil kot pomožen uradnik upokojen. Krajani ga poznajo predvsem po i^egovih organizatorskih sposob- nostih. Leta 1953 je z nekaterimi sodelavci na pobudo repubhškega društva upokojencev ter občine Ptuj ustanovil DU ter s 50 člani začel uspešno voditi društvo, ki se je pozneje razvilo v močno in zelo aktivno društvo upokojencev H^dina. Danes se pri 80 letih še vedno počuti čilega in zdravega, čeprav mu življenje ni bilo nakonjeno. Danes ga razveseljuje njegovih 6 otrok še bolj pa 16 vnukov ter 2 pravnuka. Vsi, ki Jakoba poznajo, mu žehjo ob visoki obletnici še mnogo zdravih in čihh let v krogu svojih najdražjih. FM Devet jubilantov Tudi letos je bila ob 29. novembru - dnevu republike v tovarni Jože Kerenčič Ormož manjša slovesnost. V tem delovnem kolektivu imajo navado, da se ob tem prazniku spominjajo vseh tistih svojih delavcev, ki so v tekočem letu , izpolnih 10 let dela v tej tovarni. Letos so to: Anton Erhatič, Jože Horvat, Angela Jovanovič, Martin Kramar, Ivan Javšovec, Anton Knezoci, Franc Novak, Jože Potočnjak in Štefan Žemljic. Za svoje desetletno delo v podjetju so prejeh spommske ročne ure. Zahvalo za sodelovanje in potrpežljivost jim je izrekel tudi direktor Milan Ritonja. Poudaril je, da je letos tako malo jubilantov zato, ker se izteka desetletje, odkar je bila tovarna Jože Kerenčič v vehki gospodarski krizi in so zato v manjši men zaposlovah nove delavce. POčasi in vztrajno pa je Kerenčičevim vendar uspelo zgraditi novo tovarno na industrijskem predelu mesta Ormoža ter ob njej novo TOZD za proizvodnjo optič- nih proizvodov. To je nedvomno uspeh, ki ni prispeval samo k hitrejšemu razvoju občine, temveč je podjetje postalo znano doma in v tujini. Letos je v Kerenčiču dobila spominske ure že peta generacija desetle trnkov - skupaj jih je približno 135. j|. Letošnji Kerentičevi desetletniki. Za konkretne programe KO Na svoji nedavni redni seji Sveta krajevne skupnosti Kidričevo so naprej razpravljah o delu ter predlogih kadrovske komisije pri KS, ki je razpravljala o nekaterih kadrovskih vprašanjih v KS ter predlagala Svetu, da sprejme odstop dosedanjega predsednika Sveta KS Antona Kosi-ja, ki je dal pismeno ostavko na dosedanji položaj. Svet je po daljši razpravi ter določenih obrazložitvah predlog kadrovske komisije sprejel ter istočasno sklenil, da do izvohtve novega predsednika Sveta KS vodi posle dosedanji podpredsednik Miro KO- VAČ. Prav tako so za novega predsednika kadrovske komisije imenovah tovariša Franca LON- CA RI CA. V nadaljevanju pa so po sprejetju zapasnika 20. redne seje Sveta KS razpravljah predvsem o jrogramih dela, ki so jih podali crajevni odbori na območju krajevne skupnosti Kidričevo. Raz- prava je stekla po posameznih predlogih, ki so jih predložili predsednici krajevnih odborov Apa- če, Kungota, Njiverce, Kidričevo naselje I in naselje II, medtem, ko predstavnika KO Strnišče ni bilo na tej seji. (Morda imajo že vse probleme rešene). Člani Sveta so med drugim ugotovili to, da so skoraj vsi predloženi programi sprejemljivi, saj so pripravljeni v skladu z možnostmi tako KO kot tudi KS in ostahh, saj so se opredelili predvsem za tiste najbolj nujne naloge, katerih niso mogU reahzirati v minulem obdobju. Razumljivo je, da povsod izstopa najbolj polaganje druge plasti asfalta, ureditev makadamskih cest (gramozuanje), ureditve nizko- napetostnega el. omreežja ter cestne razsvetljave, rzen v vasi Apače, kjer_ so se povseni konkretno opredehU naprej za vodovod, šele nato pa za ostale probleme. Pri vseh KO je tudi prisotno to, da je treba čimprej razpisati referendume za nadaljnjo uvedbo krajevnega samoprispevka, O delu KO in njihovih programih pa bomo naknadno obširneje še poročah. France Meško stran 8 TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 j Ob mednarodnem letu žensk (Nadaljevanje) Po negospodarskih panogah so ženske takole zaposlene:. KMETIJSKA PROIZVAJALKA Položaj kmečke ženske je bil v preteklosti posebno težak zaradi splošne zaostalosti in podrejenosti. Po osvoboditvi so spremenili položaj kmečke ženske družbeni procesi: agrarna reforma, industrializacija dežele in z njo premiki delovne sile iz vasi v mesto, zadnja leta pa v tujino; ustanavljanje zadrug in državnih posestev; akcije za modernizacijo kmetijstva, elektrifikacija vasi, povezovanje in kooperacija med posameznimi kmetijami in družbenimi posestvi ter razvoj krajevnih skupnosti. Kmečki ženski so ti pojavi bistveno spremenili življenje. Od naturalnega gospodarstva prehaja v posameznih kmetijah v gospodarstvo za tržišče, zaposluje pa se tudi na družbenih posestvih. V Jugoslaviji je bilo leta 1961 med kmečkimi proizvajalci 2 milijona žensk, to je 45 % skupnega števila kmečkih proizvajalcev. V ptujski občini dela ženska v zasebnem kmetijskem sektorju na čistih cmetijah, ki jih je 4800 in na mešanih, ki jih je 5300. V družbenem sektorju kmetijstva je zaposlenih 808 žensk ali 35,1 % od vseh zaposlenih v družbenem kmetijstvu. Ce pogledamo v posamezna družbena kmetijska gospodarstva v ptujski občini, se nam odpre tudi pogled na položaj žensk v njih. KMETIJSKI KOMBMAT PTUJ ima v 15 TOZD in delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih skupno 1916 stalnih delavcev. Ker pa so se štirje TOZD komaj priključili KK Ptuj, imamo na voljo podatke o udeležbi žensk le za 11 TOZD in delovno skupnost skunnih služb, kjer je zaposleno skupaj 1404 delavcev, od katerih je 329 žensk, kar je 31,3 %. V organih samoupravljanja v delovni skupnosti skupnih služb m v 11 TOZD je 235 članov, od katerih je 50 žensk ah 21,3 %. V štirih voljenih skupnih samoupravnih organih KK je 72 članov, od katerih je 11 žensk, to je 16 odstotkov. Ko se je oblikoval delegatski skupščinski sistem, so bile v TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb izvoljene delegacije v zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj, ki so štele skupaj 85 delegatov. Od teh je 19 žensk, to je 22,4 odstotka. Delegacije v samoupravne interesne skupnosti štejejo 154 članov, od tega 47 žensk, kar je 30,6 odstotkov. PERUTNINA PTUJ Podjetje Perutnina Ptuj šteje 910 zaposlenih. Od teh je 365 žensk, kar je 40,1 odstotka. V delavskem svetu, komisijah, odborih in delegacijah je 114 članov. Od teh je 37 žensk, kar je 32,4 odstotka. V organih samoupravljanja deluje 132 članov, od katerih je 51 žensk, kar je 38,7 odstotka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD PTUJ zaposluje 56 ljudi, od katerih je 19 žensk ali 33,9 odstotka. V samoupravnih organih je 32 članov, od teh je 9 žensk ali 28,2 odstotka. KOOPERACIJA JOŽE LACKO šteje 1700 kooperantov na približno 8000 kmetijah, od katenh je 77 kooperantk ali 4,55 odstotka. (Nadaljevanje prihodnjič^ Samoupravljanje najmlajših Pretekli teden je potekal pouk na osnovni šoli v Poljčanah nemoteno kot vse pretekle šolske dneve, kljub temu pa je bil ponedeljek tistega te- dna dan, ki ga učenci kakor učitelji te šole ne bodo pozabili. Bil je dan sa- iipravljanja. Učni urnik ni poznal o^^.ememb, ure telovadbe, zgodovi- ne, matematike kakor tudi drugih predmetov pa so vodili učenci sami, medtem ko so bili učitelji tokrat samo opazovalci. Učenci so se na svoj prvi samou- pravni dan pripravljali že mnogo prej, saj ni bilo enostavno biti kar nenado- ma ravnatelj, učitelj, kurjač, čistilka, kuharica ali tajnica. Vse te naloge so skupno z vsemi ostalimi tokrat prev- zeli učenci, ki so se zelo dobro znašli na svojih prvih ,.delovnih mestih" pedagoškega pa tudi drugih poklicev. Med šolskimi klopmi pa je bilo mogo- če opaziti tudi večji mir kot sicer ne- katere druge dni, ko to vlogo oprav- ljajo pravi učitelji. Učenci so za opravljanje določenih zadolžitev ob dnevu samoupravljanja določili svoje vrstnike na posebnih konferencah pionirske in mladinske organizacije. Tisti, ki niso mogli opravljati določenih nalog pa so dan samoupravljanja doživljali v šolskih klopeh v želji, da bi drugo leto na ta dan tudi sami prevzeli eno od odgo- vornejših nalog. Pri izbiri mladih vršil- cev dolžnosti učiteljev so odigravale najpomembnejšo vlogo tudi razredne skupnosti ob sodelovanju z učitelji. Do tretjega razreda so učence učili njihovi vrstniki iz višjih stopenj, med- tem ko so v višjih razredih učiU učen- ce iz istih razredov. Na zaključni konferenci vseh učen- cev-učitel j ev ter učitelj ev, k i j o je vodil učenec-takratni ravnatelj Andrej Pi- hler, so ugodno ocenili potek prvega samoupravnega dne, saj so učenci uspeli spoznati težavnost učiteljskega pa tudi mnogih drugih poklicev. Kon- ference so se udeležili tudi mnogi predstavniki krajevnih organizacij iz Poljčan kot tudi predsedniki razrednik skupnosti ter vodstva pionirske in mladinske organizacije na šoli. Tudi ta dan je bilo na tabli pri uri matematike veliko računov. Učenci- učitelji so skupno z učitelji na pionir- ski konferenci ob zaključku samou- pravnega dne ugodno ocenili dose- žene rezultate. VH SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPERCE razpisuje naslednje prosto delovno mesto: TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s polovičnim delovnim časom ali TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ŠEFA KRAJEVNEGA URADA s polnim delovnim časom Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri (pod drugo tudi matični tečaj) — moralno politična neoporečnost — prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delovnih mestih. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop dela s 1. januarjem 1976. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o Izobrazbi in dosedanji zaposlitvi na naslov: Krajevna skupnost Stoperce, 62289 Stoperce. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. tednik - Četrtek, 4. decembra 1975 9. stran REVIJA MOŠKIH IN MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE PTUJ v počastitev dneva republike in tri- desetletnice osvoboditve je bila 26. novembra ob 19. uri druga občinska revija moških in mešanih pevskih zbo- rov. Nastopilo je enajst zborov, kar predstavlja v primerjavi z lanskun le- tom precejšen napredek, saj jih je bilo takrat le osem. Prireditelj in organiza- tor te amaterske prireditve. Zveza kukurno prosvetnih organizacij — Občinski svet Ptuj, ima za bistveno izboljšanje stanja na tem področju ne- dvomno največ zaslug in tako tudi re- zultati niso izostali. Število pevcev je zelo naraslo in sedaj lahko popohio- ma mirno pričakujemo, da bo ta kul- turna manifestacija postala tradicio- nalna in se bo organsko vključila v vsakoletno praznovanje 29. novem- bra. Vsi zbori so v glavnem izvajali slo- venske narodne pesmi v priredbah naših znanih skladateljev, razen tega pa je občinstvo slišalo še nekaj umet- nih in borbenih pesmi. Napredek jebU povsod viden, tako v intonacijskem kot tudi interpretacij skem pogledu. Popolnoma jasno je, da zagon od skromnih začetkov v lanski jeseni ni ponehal in če bo šlo v takšnem obse- gu naprej, bodo te pevske revije iz le- ta v leto na višji kakovostni ravni. Vsekakor bi bilo dobro, da bi diri- genti začeU segati po zahtevnejših zborovski Uteraturi. Marsikateri zbor je namreč že sedaj zapel našo narod- no pesem globoko doživeto ter res brezhibno in tako se mi nehote vsilju- je vprašanje, če se takšen ansambel ne bi mogel lotiti še težjih skladb. Na vsak način bo tudi tu potrebno začeti z delom. Zbori potrebujejo mnogo večjo in širšo družbeno ter finančno podporo, saj gotovo predstavljajo najbolj mno- žično, kulturno-prosvetno dejavnost naše občine in tudi celotne Slovenije. Številnih problemov, s katerimi se morajo zbori dan za dnem ukvarjati, žal ne poznamo dovolj. Kako je z zbo- rovodji, z vadbenimi prostori, z not- nim materialom? Na prvi pogled so mogoče lo samu neoisivene nuuen- kosti, vendar brez njih ni uspešnih vaj in ne splošnega napredka. Zbori ne bi smeli biti prepuščeni stihiji, kjer celotno delo sloni le na dveh ah treh zagnancih — idealistih. Na koncu pa še to! Revija je bila v novi športni dvorani,,Mladika", kije bila ves prejšnji teden zelo obreme- njena. V njej so bile tudi proslave vseh ptujskih srednjih šol in tudi za- ključna prireditev v okviru ptujske krajevne skupnosti. Res je, da naše mesto nima ustreznega prostora. vendar bi nekdo moral nekaj ukrenit! in parket na najprimernejši način za- ščititi. Sedaj je bila škoda Se malen- kostna, toda kako bi bilo, če bi deže- valo. Od avgusta so se v dvorani zvr- stile najrazličnejše prireditve (pevski zbor z Dunaja, modna revija, radijska oddaja ,,Spoznavajmo svet in domo- vino"), vendar upam, da se kdo ne bo spomnil na kakšno novoletno za- bavo. Na športno dvorano smo čakali tri dolga desetletja, sedaj pa z njo ta- ko mačehovsko ravnamo! — e PRED IV. SREČANJEM PESNIKOV IN PISATEUEVZAČETNIKOV Čeprav je kraj majhen, je lahko ne- izčrpen vir kulturnih sporočil. Dokaz za to je Gradišče v Slovenskih gori- cah, ki že četrtič zapored organizira srečanje pesnikov in pisateljev začet- nikov. Poleg kulturno-prosvetnega društva Ernestek Golob-Peter, Gra- dišče in OO ZSMS Gradišče, nasto- pajo kot organizatorji še revija ,,M", Ljubljana; revija Antena, Ljubljana; republiška konferenca ZSMS in Zveza kulturno prosvetnih organiza- cij Slovenije. Srečanje se bo kon- čalo v nedeljo, 8. februarja 1976, v okviru praznovanja l(X)-letnice Can- karjevega rojstva in slovenskega kul- turnega praznika v kulturnem domu v Gradišču v Slovenskih goricah. Pripravljalni in organizacijski odbor je že začel z delom; dela pa tudi že osrednji odbor za pripravo srečanja v Ljubljani. Srečanja se lahko udeležijo vsi pesniki in pisatelji začetniki, stari več kot 15 let. Letošnje srečanje razširja svoj delo- krog, saj vabi k sodelovanju tudi pisatelje in pesnike slovenskih obmo- čij iz avstrijske Koroške, Furlanije, Julijske Krajine in Porabja. Kandi- dat lahko sodeluje z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, ki morajo biti napisani s pisalnim stro- jem. Prispevek v prozi ne sme biti daljši od treh, v poeziji pa ne od dveh strani. Prispevki naj izražajo optimi- zem. Vsi, ki ustvarjate, sedaj je pri- ložnost za sodelovanje. Morda boste prav vi dobili priznanje. Ce se odlo- čite za sodelovanje, vprašajte za po- drobnosti pri Zvezi kulturno prosve- tnih organizacij — Občinski svet Ptuj. Pohitite, časa je zelo malo, or- ganizacijski odbor bo prispevke spre- jemal samo do 15. decembra. Mladi v Gradišču so zelo resno pristopili k organizaciji IV. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, saj so v ta namen že začeli s široko ak- cijo, da bi pritegnili čim več mladih v Gradišče 8. februarja. Srečanje pes- nikov in pisateljev nosi pomembno kulturno poslanstvo široki slovenski javnosti. MG V Cirkovcah tamburaški zbor Letošnjo leto je bil ustano- vljen tamburaški zbor, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Cirkovce. Njegov ustanovitelj je bil marljivi in prizadevm kulturni delavec Anton Brglez. Duhovni vodja skupine tambu- rašev pa je vsekakor Mara Urih, ki mladim tamburašem venomer vliva pogum in vztrajnost pri igranju občutljivega instrumenta - tamburice. Skupino uči in vodi Drago Klein, ki je tudi dirigent zbora. Zbor je v kratkem času zelo napredoval Skoraj ne moremo verjeti, da kljub ojektivmm m subjektivnim težavam zbor še i živi in dela. Tamburaški zbor sestavlja 26 tamburašev, najmlajši je star 10 let, najstarejši pa 60 let. Ko smo jih v petek, na predvečer praznika poslušali, smo se zelo razvesehh njihovega nastopa. Njihovo igranje nam je vhlo zaupanje in tudi kvahteta igranja nas je prepričala, da gre za resno delo. Tamburaši morajo nadalje- vati z igranjem, prav gotovo jim bodo pomagah vsi, ki so navdušeni nad glasbo in vsi tisti, ki so ustanovih tamburaški zbor Prosvetnega društva Cirkovce. Mladim m starejšim žehmo še nmogo ubranega igranja! zk ŽELITE KVALITETNO BLAGO? IZBERITE PRI TRGOVSKEM PODJETJU IZBIRA! F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (97) Načrtno in smotrno delo je bilo tudi tukaj do- mala na vseh popriščih prekinjeno. Negotovost je lebdela v zraku. Vsakdo je mislil le neposredno od danes do jutri. Kdo bi neki gospodaril za zavoje- valca? Glavno, da preživiš sebe in svoje najbližje. Negativizem je otrok negotovosti. Na vzpetini pred železniško postajo, ki je bila porasla z lepotičnim grmičjem in opremljena s klopmi, sem našel znani starejši par iz Ptuja. Po- sedala sta in počivala. Povedala sta, da sta pripo- tovala iz Užic, kamor so ju s prvim transportom ,,presadili" gestapova.Med tamkajšnjimi domači- ni da nimata znancev. V Beogradu sta našla skro- mno pomoč pri prijateljih, sedaj pa vsak dan ob lepem vremenu posedata pred postajo in čakata, da bi prestregla slučajne znance. Težko je pri srcu človeku, posebno starejšemu, ki ga vrže usoda ne- pričakovano iz lastnega doma in ga požene na uli- co kot potepuškega psa . . . Kakor so živeli Beo- grajčani iz dneva v dan, tako so morali izgnanci misliti dalje, ker se je pač vsakdo zavedal preizku- šenega reka ,,svakog gosta za tri danadosta". Tudi slika na beograjski postaji je bila značilna za vojni čas. Povsod več vojakov, kakor pa civil- nih ljudi. Na obnašanju posameznikov je bilo opa- ziti nekakšno posebno razpoloženje. Sproščenost je bila le igrana, da bi prikrila notranji gnev in povsem navidezna. Vsi so bili v nekem pritajeno napetem stanju. Drug v drugem smo gledali nezna- nega opazovalca in vohuna. Tiste čase je namreč v Beogradu mrgolelo tajnih pohcistov, ki so bili v službi gestapa. Pravega voznega reda Se ni bilo in rednih vla- kov ni bilo dovolj. Mešani in vojaški vlaki pa niso vozili redno in na vojaške vlake niso puščali veliko civilnih potnikov. Tako so ljudje posedali in čakali povsod, po čakalnicah in vseh peronih in nihče ni prav vedel, ali se bo lahko odpeljal, niti kdaj se bo odpeljal. Proti večeru so sestavili dolg vlak, povečini iz vagonov prvega in drugega razreda, ki je imel za- preženo veliko novo lokomotivo. Ko se je začelo temniti, so se nakladali nanj vojaki in med njimi večjidel častniki. Mnogi so nosili tudi manjšo prtljago in niso bili oboroženi. Dolgo sem se spre- hajal ob vlaku gor in dol in opazoval. Ko je bil vlak že precej napolnjen, je vstopil v vagon prvega razreda lepo oblečen moški srednjih let z majhnim kovčkom. Malo sem počakal in ker se ni vrnil, sem se tudi sam odločil vstopiti. Pri odprtih vratih nad stopni- ščem se je pojavil častnik višjega ranga. Stopil sem tik pod stopnice. ,,Prosim, kam pelje ta vlak?" sem povprašal v nemškem jeziku. Nepričakovano vljudno mi je odgovoril, daje posebni in pospešeni direktni brzovlak za častnike nemške vojske, ki potujejo na dopust in da pelje do Dunaja. SREČNO NAKLJUČJE. Vprašal sem, če bi smel vstopiti in se peljati do Zagreba. Povabil me je, naj kar vstopim, da je še dovolj prostora in da verjetno ne bo več vojakov, ker bo vlak kmalu odpeljal. Zahvalil sem se in vstopil. Že v prvem manjšem kupeju z dvema klo- pema je sedel moški v civilni obleki, ki sem ga vi- del poprej vstopiti. Prisedel sem na prazno klop. Ko sem ga malo premotril, sem ga ogovoril in se predstavil. Bil je inženir Siemensovega zastopstva za medicinsko opremo v Beogradu. Peljal se je po opravkih v podružnico v Ljubljani. Dalje prihodnjič. stran 10 TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 Franjo Brumen: PROFESORJU SOVRETU V SPOMIN Tudi prvo svetovno vojno so zaku- lisne sile načrtno pripravljale. Sara- jevski atentat je bil bolj ali manj do- brodošlo naključje, ki so ga spretno uporabili kot sprožilno dejanje. Sprožil se je plaz, ki je pahnil v nesre- čo celi svet. Ko pa ljudje po končanih vojnah uredijo zaključne račune, se vedno znova utrdi pravilo, da se največja in najtežja bremena vselej zvalijo na ra- mena majhnih ljudi. Armade mrtvih in pohabljenih morajo poravnati ra- čune za tehnične napredke, ki jih ro- jevajo vojne. Tu in tam kak narod razbije okovja suženjstva in zašije mu zarja svobodnega razvoja. V opo- ju svobode pa ljudje pozabljamo, da bi vse dobre posledice lahko dosegli z razumom in s pravim srcem na pra- vem mestu. Saj navsezadnje svet ostaja enako majhen, oziroma enako velik, kot je bil pred vojno. Spominjam se, kako so ljudje leta pred prvo svetovno vojno modrovali, da je mnogo, celo preveč ljudi na sve- tu. Da bo pač morala priti vojna, ki bo kot ventil na parnem kotlu dala duška preveliki napetosti. Narodne in gospodarske krivice stare podonav- ske monarhije so napovedovale neiz- bežne spremembe. Prav ob času, ko je naša generacija dozorevala za latinske šole, je bila ne- gotovost na višku. Gospodarski in predvsem narodnostni pritisk je dozorel do neznosnosti. Sito za pri- pust v višje šole je bilo zelo gosto in vse je bilo naravnano tako, da so la- hko odvračali, ali pa zavrnili vse ti- ste, ki jim niso bili pogodu in so izha- jali iz narodnozavednih družin. Ko pa se je po prvi svetovni vojni razsula mnogonacionalna avstroogr- ska monarhija, smo Južni Slovani dobili skupno narodno državo in z njo so tudi po Sloveniji v dotedaj po- nemškutarjenih mestih nastajale slo- venske narodne šole. Tako je po no- vem letu 1919 začel z delom prvi po- polnoma slovenski razred tudi na ptujski gimnaziji. Razredno vodstvo je prevzel mladi zelo delavni profesor klasičnih jezi- kov Anton Sovre. Poznejši znanstve- nik in univerzitetni profesor, ki je te- kom osemletnega službovanja v Ptu- ju napisal in zasnoval mnoga svoja dela prevodov iz klasične literature. Nekaj časa je bil tudi urednik Ptuj- skega lista, ki je bil predhodnik naše- ga Tednika. Zbrani v razredu smo nestrpno pri- čakovali začetek. Vstopil je naš novi razrednik srednje postave, klen in strumno vzravnan, markantnega ob- raza z značilno črno prevezo čez čelo. Že prvi dan in prvo uro je povedal: ,,Prevzel sem razredniško mesto. Na tem mestu nameravam ostati vseh osem let do vaše velike mature. Ho- čem popeljati en razred skozi celotni gimnazijski študij in ugotoviti, kaj je mogoče doseči z nepretrgano strogo vzgojo. Pri meni bo zelo resno in trdo delo. Vaše vrste bom skušal utrditi, a tudi temeljito prečesati. Kdor bo spo- soben in bo voljan pridno in vztrajno delati in se bo prebil do male mature, tistemu kasneje ne bo treba več klo- niti." ^ - Še danes ga v duhu vidim, kako se je na začetku ure postavil ob katedru in s ponosnim priklonom dal zname- nje, da smo smeli sesti. Nepozabne njegove ure so bile pravo kresalo du- hov. Osem let latinščine iz rok takega profesorja je prava matematika ana- litično logičnega mišljenja in klenega izražanja. V največje zadovoljstvo in ponos mi je vselej bilo, ko je pod pa- zduho prinesel sveženj zvezkov in me poklical: ,,Pridite in na tablo napišite popravek latinske naloge!" Mnogokrat nam je na začetku ure nekaj minut čital odlomke svojih heksametrov, ki jih je prepesnil pre- teklo noč iz klasičnih zakladnic. Bili so nevsakdanji, po izbiri besed in me- triki edinstveni — svojevrstni. Tako natančno ukrojeni, kot da bi jih na- meril metronom. To so bili izbrani trenutki, ki so vselej vzbujali v nas ponos in pogum in so njemu vedno znova odmerjali neusahljivo prizna- nje. V šoli neizprosno strog je ostal zvest svoji napovedi. Od začetnih petintrideset nas je ostalo do velike mature komaj sedem. Nekateri so klonili, nekateri pobegnili. Nedosto- pen v razredu pa je izven šole postal prisrčno človeški in očetovski. To je najbolj pokazal, kadar nas je pope- ljal na majniške izlete. Spominjam se izleta v Trbovlje in spotoma na nje- gov Kum. Ko smo drugi dan lezli na nasprotni strani s kumskega pobočja, nam je ves ganjen pokazal na savsko dolino, ki se romantično vije pod vznožjem in po njej železniška proga, ob kateri je njegov oče služboval kot paznik. Z orošenimi očmi nam je po- vedal, kako je nekoč v dijaških poči- tnicah, ko je prihajal z dunajske uni- verze, pomagal očetu kositi obrobke ob progi. Ko je poteklo napovedanih osem let latinščine v našem razredu, se je preselil v Ljubljano. Kasneje se je udeležil nekaterih slavljenj obletnic naše mature. Nas malo, tedaj že do- zoreli možje, smo še vedno v njem spoštljivo gledali svojega duhovnega očeta. Še naprej je neumorno presedal pri pisalni mizi in delal vztrajno do smr- ti. Za njim je na njegovem področju zazevala nepopolnjiva vrzel, ki se najbrže ne bo nikdar več enakovre- dno izravnala . . . kot se nikdar nič v zgodovini ne povrne. On pa, velik v neizbrisnem spominu učencev — in v svojih delih bo večno živel. Naša arheološka najdišča LANCOVA VAS v jugovzhodnem kotu Dravskega polja ob potoku Polskavi razpo- tegnjena vas ni brez arheoloških najdb. V ptujskem muzeju hranijo od tod 11,5 cm dolgo kamnito motiko (na sliki), ki je že precej obrabljena. Ne ve se, kje so jo našli, toda taka najdba za ravninski predel ob tekoči vodi tudi za mlajšo kameno dobo ni nenavadna. Zato je upanje, da bo morebiti kdaj srečno naključje odkrilo sledove najstarejše naselbine iz tistega zgodnjega časa, ki ji ta najdba po vsej verjetnosti pripada. Druge arheološke najdbe iz Lancove vasi so dva tisoč let mlajše. Ob poti proti strelišču so leta 1926 na Korenovi parceli štev. 584 naleteli na rimski grob, ki je bil zložen iz plošč haloškega skrilavca. Ker o najdbi niso takoj obvestili muzeja v Ptuju, so prišli strokovnjaki tja šele po- zneje, ko je bil grob že razbit in najdbe pogubljene. Zato ima ptujski muzej od tod le nekaj črepinj treh razbitih lončenih posod, ki so bile del grobnih pridatkov kot popotnica umrlemu. Ce je pripadal ta grob h ka- ki osamljeni kmetiji ali pa naselju, o kakršnem pričajo rimski grobovi v sosednjih Dražencih, še ni raziskano. Vsekakor pa sodi Lancova vas v tisto vrsto rimskih postojank, ki so jih ugotovili v bližini Polskave od Vidma pri Ptuju do Sikol pri Pragerskem in še dalje proti Racam. Iz kota, ki ga tvorita cesti Lovrenc—-Videm in Draženci—Pristava, izvira še neka druga najdba. Zgodovinar Ferk je tam leta 1906 našel obdelan marmorni kamen. Menil je, da gre za mejni kamen iz rimske dobe in ga je podaril graškemu muzeju, kjer ga danes ni več mogoče najti. Zato tudi ne vemo, kaj je pravzaprav to bilo, saj je upravna meja med rimskima provincama Norikom in Panonijo potekala najbrž pre- cej bolj zahodno, pri Sikolah. LASIGOVCI PRI PODGORCIH Leta 1969 je učitelj S. Petrovič iz Domave prinesel v ptujski muzej kamnito sekiro, ki so jo našli v Lasigovcih pri kopanju zemlje za teme- lje neke stavbe, o čemer pa v muzeju nimajo točnih podatkov. Tako se ne ve, ali je ležala v zemlji kot izgubljen predmet ali pa je bila tam z drugimi najdbami — črepinjami razbite lončenine in pepelom požgane lesene koče, česar ljudje po navadi sploh ne opazijo. Ce je šlo res za kaj takega, potem je škoda, da ne moremo vedeti, ali je bil v mlajši kameni dobi naseljen gričevnat svet ali pa celo obrobje doline, ki se izpod Po- lenšaka vije proti Podgorcem. Sekira še najbrž sploh ni bila v rabi, saj luknja za ročaj ni do kraja prevrtana (na sUki). Prav tako se v prerezu lepo vidi, kako je luknja vedno ožja in kako so vrtali s cevastim pred- metom, da je v sredini ostal čepek, ki je tu že odlomljen. Votla kost ži- valske noge se je namreč pri vrtanju skozi kamenino naglo obrabljala, zato je tudi luknja postajala vedno ožja. Sicer so si najbrž pomagali z vodo in ostrim peskom, vendar je to le malo pomagalo pri vrtanju, ki je trajalo več dni. LEŠNICA PRI ORMOŽU Pri Puklavčevih v Lešnici 6 so hranili v kleti vrhnji del kamnite se- kire, ki se je bila nekoč zdavnaj pri uporabi prek luknje za ročaj prelo- mila. Našla jo je pri oranju na njivi pare. 546 domača hčerka Marija, a se je pozneje doma spet izgubila. Ker odlomljenega kosa sekire brez vrednosti ljudje pač niso prenašali kdo ve kam naokoli, je najbrž ležala v bližini kakšnega zaselka iz mlajše kamene dobe. Lega te njive na plo- skem pobočju ob Lešnici že sama kaže na kraj, ugoden za bivanje, na kakršnem je Puklavčeva domačija še danes. Da je v bližini res bila kak- šna prastara naselbina priča tudi drug kos odlomljene kamnite kopače, ki so ga našli na vrhu grebena v sosednjem Strmcu. Naj dodam še to, da je Puklavčeva Marija tudi pozneje, ko je postala kovačeva žena v Le- nartu, ohranila ostro oko za take najdbe in je tudi v tamkajšnjem kraju našla kar na površju na poteh še dvoje takih predmetov, ki sta nato pri- šla v arheološko zbirko mariborskega muzeja. STANKO PAHIČ TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 11. stran Alojzu Simoniču v spomin Mrzlo-ledeni veter ie. vlekel v ne- deljo, 23. nov. 1975 čez prostrano Ptujsko polje in še bolj stisnil ža- lostna srca številnih udeležencev zad- nje poti ALOJZA SIMONIČA na markovško pokopaUšče. Luč sveta je zagledal pred 50 leti kot sin malega kmeta v Markovcih. Že kot 8-letni deček se je vključil v ta- kratno Sokolsko četo Markovci in ostal zvest telesni kulturi do zadnjega dne. . Po vojni se je pristopil v Fizkultur- ni aktiv — pozneje TVD Partizan Markovci, kjer je poleg drugih od- borniških funkcij bil dvanajst let predsednik društva. Zavzemal se je zlasti zato, da dobijo markovški športniki potrebne objekte. Tako je s pomočjo sodelavcev pripomogel k te- mu, da ima kraj telovadnico in po- trebna igrišča. Aktiven je bil tudi na področju folklorne dejavnosti, zlasti je posve- čal skrb prva leta po vojni ohranitvi domačih šeg, navad in običajev. Kljub mnogim opravilom je našel čas za petje v domačem zboru. Delaven je bil tudi v gasilskem društvu Mar- kovci ter raznih odborih družbeno piolitičnih organizacij. Sodeloval je pri gradnji mladinske proge Ša- mac—Sarajevo in na drugih mladin- skih akcijah. Kot dolgoletni tajnik KU Markovci se je zavzemal za razvoj kraja. Za vsakega je našel dobro besedo, vsled česar so ga ljudje spoštovali in radi spraševali za nasvete. Pri vsem tem delu je misHl na vse, nase pa pozabil. Ni se zavedal, da človek ni železo in da tudi on enkrat odpove. Pred leti je prestal hudo bolezen, ki mu je odvze- la govor, toda ni obupal. Se naprej smo ga videli pri delu vsepovsod, zla- sti pa v organizacijah, kjer je bil član. Njegovi nasveti so bili koristni in še bi jih lahko dajal naprej. Toda usoda je hotela drugače. Podlegel je žrtvi ceste m se pridružil črni kroniki ne- sreč, ki iz dneva v dan naraščajo in terjajo nove žrtve. Za zasluge na področju telesne kul- ture je bil odlikovan z medaljo dela. Prejel pa je tudi priznanje Partizana Slovenije in več priznanj Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj. Dragi Alojz, odšel si od tvojih, ki te bodo najbolj pogrešali, odšel si od nas, ki smo te poznali in cenili kot človeka in športnika. Ne bomo se več srečavali ne na igrišču, ne v telovad- nici. Ostal bo le spomin na te in na tvoja dela. Naj ti bo lahka domača slovenska žemljica, ki si jo tako ljubil. OP Mundovemu Jožetu v spomin 14. nov. t. i. smo pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče k Vel. Nedelji v starosti 80 let daleč naokoh znanega in spoštovanega Mundo- vega Jožeta. V življenju ni poznal počitka. Njegovo življenje jc bilo v resnici en sam delovmk, premnogokrat tudi ponoči. Ko si je na svojem strmem hribčku gradil hišico, je to delal večinoma ponoči, ah če je ponoči delal v bhžnjem rudniku, je dela pri hiši in na polju opravljal potem podnevi. Skrbno je obdeloval svojo skopo hribovito žemljico, jo gnojil s svojim znojem in jo usposabljal za boljšo rodnost, kajti dodobra se je zavedal, da le s skrbjo in ljubeznijo obdelana zemlja daje naš vsakdanji kruh. Nam bližnjim sosedom je bil vedno pripravljen pomagati. Ni ga bilo treba prositi, kjer je videl potrebo, je prišel in pomagal, pa naj je bilo to ponoči ah podnevi. Delo pri sosedu je videl in postoril kot doma. Ko smo bili še majhni, nas jc otroke učil raznih del na polju. Učil nas je ljubiti zemljo, kot jo je ljubil sam. Dajal nam je očetovske nasvete, ki se jih bomo s hvaležnostjo spominjali do konca življenja. Učen pisatelj bi le stežka opisal njegovo garaško življenje, in dobroto do bližnjega - in za vse to smo mu bili vse pramalo hvaležni, dokler je bil še med nami. Bil je Maistrov borec in med narodnoosvobodilmm bojem je vneto pomagal partizanom, jim dajal nasvete, jih obveščal o važnih stvareh ter jimvsestransko nudil svojo pomoč. Že od vsega začetka vojne je neprestano preroško govoril o novi, vehki Jugoslaviji, ki bo zavladala po vojni, prav tako se je tudi zgodilo. Dragi Jože! ti bo lahka domača zemlja, nam sosedom pa boš ostal trajno v lepem spominu! FM Stran 12 TEDNIK - ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1975 STRELSTVO VELENJE - ZMAGOVALEC LACKOVEGA TURNIRJA Marljivi funkcionarji strelske družine „Jože Lacko" v Ptuju so bili letos ponovno organizato^i enega najkvalitetnejših turnirjev v strelja- nju z malokalibersko pištolo „Drulov". Na dvodnevnem tekmovanju ie nastopilo 47 tekmovalcev v 15 ekipah. Mladinci iz vseh republik razen iz Makedonije so se borili za Lackovo trofejo. Naslov zmagovalca turnirja so osvojili mladi strelci iz SD Mrož iz Velenja, ki so prepričljivo premagali vse svoje nasprotnike. Ekipni rezultati so naslednji: SD Mrož-Velenje 790 krogov, SD Varaždin 750 krogov, SD „Jože Lacko" Ptuj 745 krogov itd. Med posamezniki je najbolje stresal Jože Detelbach iz Velenja, 270 krogov; sledijo Milivoj Mičovič, Varaždin 269 krogov; Raj ko Srdič, Velenje, 257 krogov . .. najboljši domačin je bil Alojz Trstenjak 251 krogov, na petem mestu. Prve tri uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli lepe pokale, vsi sodelujoči pa praktična spomin- ska darila pokrovitelja Kmetijskega kombinata Ptuj. Vodstva ekip so se dogovorila, da bodo že tradicionalno strelsko tekmovanje tudi prihodnje leto organizirala ob dnevu republike, na katerem naj bi sodelovale vse ekipe, ki so doseaaj nastopile. NAMIZNI TENIS PTUJ-POLJČANE 5:0 V prvenstvenem srečanju so Ptujčani gladko premagali nasprot- nika, ki jim ni dorasel. Samoljenko in Slaček sta zmagala 2-krat, Sklizovič pa 1-krat. Trenutni vrstni red Ptujčanov je 5-6 mesto, v II. slovenski Ligi - vzhod. MRTVILO Trge praznični dnevi so v Ptuju potekli v pravem šport- nem mrtvilu, saj razen priza- detih strelcev SD „Jože Lacko" ni bilo niti ene športne prireditve. Premala organi- zacijska sposobnost in iznajdlji- vost nekaterih športnih panog ni v času praznikov znala pripraviti gledalcem športne prireditve. Danes ne moremo vec govoriti, da nimamo primernega prostora, saj je nova športna dvorana ostala neizkoriščena. Ne misli- mo iskati krivca, zakaj še danes ni dvorana funkcionalno do- končana in ob tem racionalno izkoriščen, je prostor ob sobotah in nedeljah prazen in zaprt. Toda prepustimo to v razmišljanje tistim, ki so odgovorni za šjjortno življenje in razvedrilo občanov. Cas pa je, J.i Ptujčani vidijo tudi kvali- tetne športne prireditve in ne samo kulturno prosvetne prire- ditve, ki jih v zadnjem času ni manjkalo. V_. Odlično II. mesto za mlade prostovoljce Iz Ruja Maribor je v nedeljo, 23. no- vembra 1975 zaživel v znamenju tek- movanja mladih prostovoljcev terito- rialne obrambe v vojaških veščinah. Tekmovanje je organiziral občinski štab TO Maribor skupaj z OK ZSMS Maribor. Mladi prostovoljci so tako primaknili svoj delež k praznovanju 29. novembra, rojstnega dne nove re- publike in 30rletnice osvoboditve ter zmage nad fašizmom in znova doka- zali visoko stopnjo borbene pri- pravljentjsii. ' Okrog 100 mladih iz 8 slovenskih občin se je zbralo na tem tekijiovanju in se preizkusilo v 6 disciplinah: v streljanju, orientacijskem pohodu, poznavanju orožja, metanju bomb, plezanju po vrvi in veslanju prelc Drave. V zelo hudi konkurenci so se mladi prostovoljci iz Ptuja odlično odrezali, saj so segli po drugem mestu. Uspeh je toliko večji, ker je bil čas za pripravo ekipe res skopo odmerjen. Prav vsi so zaslužni za po- kal, ki nosi naziv ,,Srečanje prosto- voljcev TO 75"; še posebej je treba omeniti odličnega strelca Mitjo Jabločnika. Mladi so v enotah teritoriahie obrambe množično zastopani in so že velikokrat doslej dokazali, da so ena- kovreden element v komponenti vse- Ijudske obrambe. Odlične rezultate so že tudi pokazali na letošnjem pohodu po poteh revolucije. Ob praznovanju dneva JLA pa se bodo v ptujski garniziji ob priložnosti in sve- čanosti pokazale tudi mladinke — prostovoljke v TO. mg Motokrosisti in kartisti AMD Ptuj uspešni Ob koncu tekočega leta ponovno beležimo uspeh tekmovalcev ptuj- skega avto moto društva, ki so v pretekli sezoni z uspehom nastopali tako v motokrosu kot v kartingu sirom Jugoslavije pa tudi kot reprezentantje v inozemstvu. Ne- dvomna je skrb društva za razvoj teh dveh športov. Tako so kartisti dobili objekt, ki bo v ponos Ptuju, saj je prvi tovrstni objekt v Jugoslaviji. Motokrosisti so uspešni, toda tudi njim bo potrebno slej ko prej najti ugoden teren, kjer bodo lahko predvsem vadili, v bodočnosti pa postali tudi organizatorji motokr9s prireditev. K temu se pojavlja še tretja zvrst športa, to so tekmovalci v rallyju, ki jih ni malo in so že nekajkrat uspešno nastopali in dokazali svoje sposobnosti. Športna komisija pri AMD Ptuj bo nedvomno s pametno in zdravo športno politiko še nadalje vodila tekmovalce k novim uspehom. Ob tem pa bo potrebno mobilizirati vse sile za rešitev vprašanja vrhunskih športnikov in stahšča družbe do njih in financiranje istih. Nekateri tekmovalci so to s svojimi dosežki potrdili in ni samo stvar društva, kakšni bodo njihovi nadaljnji uspehi temveč vseh lokalnih faktorjev. Prav tako pa bodo morali tekmovalci osebne interese in želje podrediti skupnim ciljem, skrbeti za osebni kvalitetni razvoj in napredek. Tako bomo lahko tudi v prihodnje govorili in beležili uspehe, ki bodo v ponos nam vsem. Dpsežki v letu 1975 so naslednji: Tekmovalcev kartinga je 15, kar nedvomno pomeni močno zastop- stvo na tekmovanjih, obenem pa predstavlja v vrhu pomembno vlogo. V razredu juniorjev imamo tri tekmovalce - državni prvak je MUELLER iz Križevc pri Ljuto- meru, na 11. mesto se je uvrstil Branko Babic, na 15. mesto pa Stanko Hostnik in na 17. mesto Miran Lešnik. V razredu 100 ccm je zmagal Turk iz Vrhnike, naslov vicešampio- na je osvojil Uroš Langerholc, 5. mesto Dušan Korošec in 11. mesto Vlado Žemljic, 23. mesto Ignac Prosenjak. Nastopalo je 42 tekmo- valcev. V razredu 125 ccm je zmagal Bužen iz Postojne, na 3. mesto se je uvrstil Slavko Pislak; na 6. mesto Milan Slana, na 7. mesto Franc Kranjc, na 9. mesto Stanko Vindiš, na 13. mesto Boris Kranjc, na 18. mesto Anton Domiter, na 21. mesto Vlado Aracki. Nastopalo je 30 tekmovalcev. Naslov ekipnega prvaka je osvojila ekipa AMD Vrhnika s 581 točkami, vicešampion AMD Ptuj 556 točk, sledijo AMD Moste-Ljubljana 548, AMD Postojna 459, AMD Koprivni- ca 366, AMD Nova Gorica 352, AMD Zagreb, Koper, Ilirska Bistrica, Beograd, GG Zagreb, Križevci in Oroslavje. V državnem prvenstvu motokrosi- stov pa so bin doseženi naslednji rezultati; nastopalo je 10 tekmo- valcev. V kategoriji 50 ccm - mopedi, tekmovalci niso dosegli vidnejših uspehov; točke je skozi prvenstvo osvajal le Simon Habjanič ter se uvrstil na 20. mesto. Tej kategoriji bo potrebno v prihodnjem letu posvetiti večjo pozornost, saj se v tem tekmovanju prekalijo tekmo- valci za nastope v višjih kategorijah. V kategoriji 125 ccm je zmagal Šinkovec iz Orehove vasi, Silvin Vesenjak je dosegel 4. mesto, Peter Šegula 5. mesto, Simon Habjanič 15. mesto. Nastopalo je 27 tekmovalcev. Ekipno je zmagala Orehova vas, 260 točk pred AMD Ptuj, 178; AMD Tržič 159 točk itd. V kategoriji 250 ccm, nacionalni razred je zmagal Globočnik iz Tržiča, Jože Lacko 2. mesto^ Silvin Vesenjak 18. mesto, Janko Strafela 20. mesto. Nastopalo je 41 tekmovalcev. Jože Lacko je s svojim uspehom pridobil pravico nastopa v prihod- njem letu v družbi najboljših v internacionalnem razredu. V kategoriji 250 ccm interna- cionalni razred ie zmagal Šoštarič iz Karlovca, Peter Segula 3. mesto med 25. tekmovalci. Ekipno je zmagovalec AMD Orehova vas 288 točk. AMD NOGOMET^ DUPLEK : PARTIZAN - PTUJ 1:6(1:2) Zaostala prvenstvena tekma je prinesla Ptujcanom v gosteh visoko m pomembno zmago. Prvi del je potekal v enakovredni ig^ri, v nadaljevanju pa je domačinom primanjkovalo kondicije, kar so gostje spretno izkoristili. Nekaj minut pred koncem je moral sodnik Perko iz Maribora, ki je odlično sodil, izk^učiti domačina, ki je namerno udaril nasprotnika. Za Partizan Ptifl je bil uspešen Drago Verdenik, ki ^e dosegel 5 golov in Edo Markez, 1 gol, za domačine pa Hrastnik. S to zmago se je Partizan Ptuj utrdil na tretjem mestu v jesenskem delu prvenstva. anc Karlovac 212, AMD Ptuj 170, Tržič 169, Kranj 103, AMD Šentvid, Kutina, Slovenijaavto Ljubljana, Zabok, Savski Marof, IN A,Zagreb, Mengeš, Garešnica, Sveučilišče-Za- greb, Trbovlje, R. Končar-Zagreb in Radovljica. Rallysti so nastopali na raznih meddrustvenih pozivnih rallyjih, kjer je bil najuspešnejši Dušan Repič, tekmovali pa so se: Šiker, Jakomini, Turnšek, Kokot in drugi. Rallyja ,,Sutjeska" p_a se je uspešno udeležil Jože Šiker. Ob taKŠnih uspehih tekmovalcev AMD Ptuj lahko vsem tekmovalcem čestitamo ter zažeUmo nadaljnje uspešne nastope. V osmem kolu I. slovenske šahovske lige - vzhod so se ptujski šahisti pomerili z vodečim moštvom „Branik" iz Maribora. Po zanimivih borbah so gostje, redvsem zaradi premoči na mladinskih deskah, zasluženo zmagali. „1ZBIRA" PTUJ-„BRAN1K" MA- RIBOR 4: 6 Podkrajšek-Šoštarič 0:1, Bo- hak-Kocjan 1:0, Šeruga-ing. Maj- cenovič 1:0, Majcenovič-Slapnik remi, ing. Kneževič-Kukovec 0:1, Skarja-Tomašič remi, Polajžer- Žganec 0:1, Dajnko-Sabo 0:1, Vaupotic-Koren 0:1, Razlga-Rep 1:0. Člana Šahovskega društva „lz- bira" Ptuj Janez Podkrajšek in Danilo Polajžer bosta 12. in 13. decembra nastopila v slovenski šahovski reprezentanci, ki se bo na dvajsetih deskah pomerila z repre- zentanco SR Hrvatske. V organizaciji komisije za delavsko - športne igre pri Kmetijskem korribinatu Ptuj in v tehnični izvedbi Šahovskega društva „Izbira" Ptuj seje končalo šahovsko jrvenstvo Kmetijskega kombinata *tuj za posameznike. Na tekmova- nju so bili doseženi naslednji rezultati: Bohak Janko (TOZD Petovia) 14 točk, Plajnšek Ignac (Skupne službe) 13 tčk, Štefanec Avgust (TOZD Kletarstvo) 12 točk, Kajnih Marjan (Skupne službe) 11 točk. Starki Peter (TOZD Kletar- stvo) 19,5 točke, Žula Franc (Skupne službe) 19 točk, Jaušovec Mirko in Pirš Milan (oba TOZD Petovia) 9,5 točk, Andrič Bogdan (TOZD Petovia) 8 točk, Novak Ivan (TOZD Haloški biser) 7 točk itd. Na turnirju je sodelovalo 16 igralcev iz šestih TOZD in skupnih služb. Janko Bohak V hladnih dneh vas varuje pred prehladom »KAŠMIR" f moški šal iz uvoza. Dobite ga v trgovinah Mercator - Panonija lEDNiK - Četrtek, 4. decembra 1975 13. stran obisk tovariša 31. oktober je dan varčevanja. Tudi na naši šoli imamo pionirsko hranilnico. Njen predstavnik je tovariš Gajšek. Ta dan je pri&l tovariš Gajšek v naš razred in prinesel nagrade za varčevalce. Med njimi sem tudi jaz. Vsak je dobil kuhco in ravnilce. Tovarišica pa nam je razdelila značke in nalepke Kreditne banke Maribor. Zahvalili smo se mu za darilo in obljubili, da bomo še napiej pridno varčevali. Boris Fakin, 3.a, OSMajšperk, jesen Ptičke sehvke so odletele v južne kraje. Z dreves v gozdu bo skoraj odpadlo pisano listje. Gozdne živali so se pripravile na zimo. Veverica si je pripravila za zimo lešnike, orehe in kostanje. Medved si pripravi topel brlog. Srnica in zajček ne prespita zime. Srnica in zajček spremenita le kožušček, da ju lovec ne opazi. Ce je srnica lačna, gre na po^e in si dobi hrano. Tudi zajček si išče hrano po njivah. Spi pa v gostem grmovju. Pozimi bodo krmiU fazane in srne v krmilnicah, ki jih naredijo ob robu gozdov. Jerica Krošel, 3.a, OSMajšperk JESEN V gozd je prišla jesen. Listje je za- čelo rumeneti. Po slani bo pričelo od- padati. Po gozdu rastejo jesenske go- be. Gozdne živali se pripravljajo na zimsko spanje. Veverička skače iz ve- je na vejo in išče orehe kostanje in lešnike. Ježek se valja po listju in ga nosi v svojo votlinico. V miru bi rad prespal zimo. Ko bo listje odpadlo, ga bomo pograbili in nam bo služilo za steljo. Igor Petelinšek, 2.a, OS Videm pri Ptuju največja senca mojega otroštva Doma sem v Zag£«ičih, majhni vasici na Ptujskem polju. Imam očka, mamico in sestro. Čeprav doživljam srečne trenutke, se ne morem otresti spomina na dogodek, ki je zasenčil moje otroštvo, ki je bilo staro komaj pet let. Bilo je v poznem jesenskem času. Rano zjutraji^ je prišla v sobo mama in z drhtečim glasom zajecljala: ,,Miran, vstani, stari oče je umrl!" Kar verjeti nisem mogel, da je res. Čeprav je stari ata že dalj časa bolehal, si nisem mislil, da bo kruta smrt tako hitro pretrgala nit njegovega življenja. Starega ata sem imel zelo rad. Mama me je hitro oblekla. Pohitel sem v sobo, kjer je ležal stari atek. Pri krsti je bilo veliko ljudi. Ker sem bil še majhen, nisem niti prav razumel, kaj je smrt. Mislil sem, da stari oče samo spi. Vsak dan se je zbirak) več ljudi, ki so ob krsti večkrat zajokali, saj je bil stari ata zelo dober človek. Čez dva dni smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Trenutek, ko sem za vedno izgubil starega očeta, je bil zame najbridkejši, največja senca mojega otroštva. Miran Forštnaričf 8. a OS Gorisnica TEKMA — MOJE DOŽIVETJE Bilo je nekega jesenskega večera. Z očetom, ki je navdušen nogometni navijač, sva vozila proti stadionu na Maksimiru, kjer bi se naj čez slabe pol ure pomerili izbrani reprezentanci Jugoslavije ter Švedske. Na stadionu je bilo zbranih že ve- liko gledalcev, ki so že sedaj vpiU: ,,Plavi, plavi...!" Z očetom sva po- iskala sedeže. Po zvočniku se je ogla- šal reporter ter poročal o dosedanjih srečanjih teh dveh reprezentanc, nju- ni postavi, kdo so sodniki, trenerji in še mnogo drugega. Medtem so na i- grišče že prihajali igralci in sodniki. Ko so odigrali obe himni, je dal sod- nik znak za začetek tekme. Prve minute so minile v znamenju ostrih napadov naše reprezentance. Po nekaj minutah je naš napadalec preigral švedsko obrambo in dosegel prvi zadetek. Na tribunah je vladalo nepopisno navdušenje. Po zraku so letale rakete in petarde. Tekma se na- daljuje. Švedi nekajkrat streljajo, a gola ni in ni. V napadu je naša repre- zentanca. Gol! — mladi igralec Popi- voda je dosegel že drugi zadetek za našo reprezentanco. Po nekaj minu- tah igre sodnik odpiska konec pol- časa. Na osvetljenem igrišču se priprav- ljata že dve reprezentanci. Po zvočni- ku doni: ,,Skoraj se bo začel drugi polčas tekme med Jugoslavijo in Švedsko. Dosedanji rezultat je 2:0 za Jugoslavijo. Gledalce prosimo, da ne mečejo na igrišče petard in raket." V drugem polčasu se igra normali- zira. Švedi hitro prodirajo do gola. Preigrajo krilo, obrambo — gol. Ne, sodnik ne pokaže na sredino, temveč dosodi prekršek nad vratarjem. V hitrem protinapadu Oblak prodira do gola. Pred golom poda Surjaku, ta strelja in gol! Veselje na tribuni je nepopisno. Rezultat 3:0 je vsem všeč. Po nekaj grobih prekrških in ostrih napadih sodnik odpiska konec sreča- nja. Gledalci vdrejo na igrišče. V zra- ku se bleščijo rakete, pokajo petarde, povsod so zastave, stadion se prazni. Oče je zelo navdušen. Po zvočni- ku se oglaša še napovedovalec. Po razsvetljenem Zagrebu se peljeva do sorodnikov, kjer bi naj prenočila. N. Potočnik, OŠ,,F. Osojnik", Ptuj CVETICA Učenci smo prinesli v §olo cvetice. Sonjini cvetici je ime pelargonija. Posa- jena je v majhen lonček. Je lončnica. Nje- ne korenine so v zemlji. Ima dosti stebelc. Stebla so svetlo zelene barve, iz katerih poganjajo mlada stebelca. Ima precej veli- ke liste, ki so narezljani in okrogli. Cvetov je mnogo, so beli in lepi. Za rože skrbimo vsi. Vsak dan jih zali- vamo. Lepšajo nam učilnico, da je v njej bolj prijetno. Jerica Krošel, 3.a, OSMajšperk NAŠA MUCA Naši muci je ime Mika. Je šekasta. Ni še imela mladičev. Ona je še majh- na. Naša Mika se rada igra. Tudi miši že lovi. Vsi jo imamo radi. Lidija Kupčij, OŠ Ptujska gora SVETEL UTRINEK IZ MOJEGA OTROŠTVA Svojo mladost preživljam v Mali vasi. Tukaj stanujem z mamico, očkom in sestricama. Rojena sem II. avgusta 1962 v Ptuju. Ko sem prijokala na svet, seje pričelo moje življenje. Tekli so dnevi, tekli meseci in leta. Bila sem stara šti- ri leta, ko sem se naučila voziti s ko- lesom. Tistega trenutka se živo spo- minjam. Bil je lep dan. Z mamico sva se vra- čali s polja. Tiho sem stopicljala za njo. Mamica je potiskala kolo in se večkrat ozrla po meni. V trenutku sem si zaželela, da bi se lahko vozila s kolesom. Stopila sem pred mamo in dejala: ,,Mama, prosim, naj se po- skusim peljati!" Pobožala me je po glavi, toda rekla ni nič. V mojih očeh so se zalesketale solze. Ko jih je ma- ma videla, se je omehčala. Prijela sem kolo in se spravila nanj. Mama me je počasi potiskala naprej. Prišli sva do hribčka in takrat sem vzkliknila: ,,Mama, spusri me!" Ma- ma me je spustila. Zdrvela sem po hribčku navzdol. Pripeljala sem se do vznožja, se ustavila in zadovoljno, presrečno pogledala mamo. Mama je pritekla, me objela in poljubila. Od tistega dne sem bila vedno na kolesu. Staknila sem mnogo bušk in prask, toda vse je minilo. Kmalu bom dekle. Večkrat segam v misUh v otroški čas in si želim, da bi bila še otrok. Toda tisti srečni in brezskrbni dnevi so se iztekU. Nikoli več se ne bodo vmiU. Nanje bo ostal samo svetel spomin. Mira Kostanjevec, 7. a OŠ Gorisnica senCni počitniški dan Konec šolskega leta. Počitnice! Sončnega poletnega dne sva se s prijateljem domenila, da se bova šla kopat na grad Bori. Z nama je šel tudi moj brat Danilo. Veselili smo se v hladni vodi in pozabili na svet okoli nas. Med kopanjem niti jaz niti prijatelj Ivan nisva opazila, da je Danila kratko malo zmanjkalo. Ni ga bilo niti v bazenu niti v bližini. Kmalu je prišel čas odhoda. Šele takrat sem opazil, da ni brata. Obupano sva ga iskala, toda zaman. Nikjer ga ni bilo. Naenkrat mi je šinilo v §avo, da se je Danilo, ne da bi nama kaj povedal, sam odpravil domov. Odhitela sva h kolesom in videla, da ni bratovega kolesa. Oddahnila sva si. Vrnila sva se domov. No, doma sem brata pošteno okregal^ zaradi skrbi, ki mi jo je povzročil. Damjan Zamuda, 6. a OŠ Gorisnica MI GRADIMO CESTE, PROGE Obiskali so nas nekdanji brigadir- ji. Stanko Prešeren je povedal, da je bil na progi Brčko—Banoviči. Peter Stefanič pa je povedal, da so ceste za- čeli graditi leta 1947 in nehali 60. leta. V brigadi jih je bilo 120. V Nišu so bili 7 krat udarniki. Tam je bilo 900 brigadirjev. Bili so iz vseh krajev. 1946. leta je bila ustanovljena v Mariboru brigada, ki se je imenovala ,,Slava Klavora". Strojev niso imeli, zato so delali s krampi in lopatami. Imeli so svojega intendanta, ki je skrbel za hrano. Delali so ves dan, le opoldne so imeli nekaj počitka, zve- čer pa so imeli taborni ogenj. V prvih 3. mesecih so gradili progo do Bjedi- ne. Po 5. mesecih so prišli do Banovi- čev. Trikrat udarna brigada je bila tudi pohvaljena. Nato je pripovedo- val še Anton Novak. Bil je v brigadi Borisa Vinterja. Gradili so dom ,, Jo- žeta Potrča". Ob slovesu so jokali. Andrej Aranjoš je gradil z brigado avtocesto Ljubljana — Zagreb, leta 1958. Imeli so urejene razmere. Bilo je 16 brigad. Jelka Plošinjak pa je povedala, da je gradila v brigadi sta- dion v Velenju in na Viču. Romana Stih, 6.b, OŠ Poljčane sonce in sence mojega otroštva Svoje otroštvo dehm s starši in dvema bratoma. Delim ga tudi s sošolci in z drugimi vaškimi otroki. V mojem otroštvu je vehko sonca, včasih pa sežejo varg tudi sence, ki jih kaj kmalu prežene sončni žarek. Nekega dne so odšh domači na polje. Doma sva ostah stara mama in jaz, takrat petletna deklica. Ker mi je bilo dolg čas, sem se spomnila na kolo. Stekla sem ponj in ga počasi porivala proti jami, v kateri smo se pozuni sankah. Spravila sem se nanj in se spustila v jamo. Prvič, drugič in tretjič je šlo po sreči. Medtem ko sem se vozila, sem se spomnila maminih besed: „Preden se boš naučila voziti, boš večkrat popraskana." Ko sem se četrtič spustila v jamo, sem zadela v električni drog in negibno obležala na tleh. Komaj sem se pobrala s tal, tako me je vse bolelo. Kolena so bila močno opraskana, na tleh pa je ležalo steklovje. Razbila sem luč. Začela sem jokati. Jok je shšala stara mama in prišla pogledat, kaj se je zgodilo. „Zakaj jokaš? Morda zato, ker si se naučila voziti? " me je vprašala. Na ustnice se je prikradel smeh in posušil solze. Bila sem srečna. Moje otroštvo pozna tudi sence. Bila je nedelja. Po kosilu sem morala na polje po slamo. Uprla sem se: „Zakaj ne bi šel Jožek? On lahko gre na tekmo, jaz pa moram delati!" Besede so bile zaman in morala sem na polje. Ko sem se vrnila, sem morala pomolsti krave in opraviti druga dela. Jožka ni bilo doma. Odšel je v kino. BUa sem zelo prizadeta. Ko se je vrnU, mu oče ni rekel niti besede. Na televizijskem sporedu je bila zanimiva nadaljevanka. Prosila sem očeta, če grem lahko gledat. »Nikamor ne boš šla!" je odgovoril po kratkem premisleku. Zjokala sem. Cel dan sem delala, pa mi ni dovolil. Jožek pa je lahko gledal tudi nadaljevanko. Mamaje sočustvovala z mano in očetu povedala nekaj grenkih. Opazila sem, da se je očetu pomračil obraz. Tudi v otroštvu se lovita sonce in senca. Marija Vogrinec, 8. a OS Gorisnica OSLIČEK VREMENJAK Naš podarjen osliček se dobro obnaša, v resnici on vse vremenjake prekaša. Ko dež po njem seka, ' se z njega cedi, ko zima pritisne rep trdo stoji.