Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov. SLOVEns! letnik XIV. PIP f j r S* ^ K I Af. in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gjsometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik:‘Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovcc-Klagenfurt 2, Postfach 124. Celovec, petek, 31. julij 1959 Štev. 31 (898) „Tiijega nočemo — svojega ne damo!“ w Misinski poslanec De Micheli Vetturi je vlo-2“ pritožbo na ministrskega predsednika in °brambnega ministra, češ da se v goriški in videmski pokrajini predeč širi gospodarski vpliv Slovencev: pokupujejo zemljišča in dru-nepremičnine ter s tem ogrožajo varnost države na meji. Da se to prepreči, naj dobe Prefekti naših krajev pravico pregledati vse kupno-prodajne pogodbe ter jih odobriti ali razveljaviti. Gospod poslanec zahteva torej, naj se naša rnanjšina stavi izven splošnoveljavnih zako-nov in zanjo proglasi nekako izjemno stanje. ,n zakaj ti ukrepi? Ker si Slovenci prilaščalo tujo zemljo! Ko človek to bere, se mu zdi, da sanja. Vsakdo namreč ve in vidi na lastne °oi. kako se pri nas dogaja ravno nasprotno. Nikdar v zgodovini Slovencev teh krajev se ni tako velikopotezno in neusmiljeno raznarodovala naša domača zemlja. Vsepovsod ra-ste)o nova naselja tujcev. In v takih razmerah se najde' poslanec, polivajoč rimsko vlado, naj zaščiti Italijane Pred prodirajočimi — Slovenci! Mož, ki si f° upa ne spada v parlament, ampak v zdra-yilišče. Te besede je pred kratkim objavil slovenski trZaški tednik „Novi tednik“. Enake besede P.a bi lahko zapisali tudi o popolnoma ena-*lh pojavih pri nas, ki zgovorno kažejo, da !,° metode povsod enako nečastne, kjer se bo-"°tno širi šovinizem. Saj v zadnjih letih ved-’I° spet beremo v raznih hujskaških listih, fko Slovenci pokupujemo zemljišča in druge ,jekte širom južne Koroške in mora z rešenimi razmerami nepoučeni bralec nehote "tleti vtisv da bo ta „večna nemška“ zemlja v najkrajšem času popolnoma v slovenskih rokah. Toda resnica je — podobno kot v Italiji — istveno drugačna. Dogaja se ravno nasprotno, da vedno več slovenskih posestev prehaja V, tHle roke in so nekdaj popolnoma sloven-j. Vasi že gosto preprečene s tujerodnim živ-\erfd' ki ne prihaja le iz severnih predelov c2e/e ali drugih krajev Avstrije, marveč je P°skrbljeno tudi za dotok „istokrvnih“ Nem-Cev iz srednje in celo iz severne Nemčije. Vse 0 pa se je in se dogaja z vednostjo, deloma j tudi s podporo oblasti, posebno pa z iz-iatno pomočjo posebnih v ta namen ustanov-je.nib organizacij, ki skrbijo za načrtno nadevanje Nemcev v slovenskih krajih, da bi j^etno spremenili narodnostni značaj južne °roške in tako ustvarili pogoje oziroma na-‘dezno upravičenost za sklenitev formalno seteokratičnih zakonov, katerih zadnja kon-*kvenca ni nič drugega kot pa počasno redu-,Tanje in končno iztrebljenje slovenskega živ-N na Koroškem. ^ Tiar ni to isto tujerodno izpodrivanje, proti zteremu se Južni Tirolci pod imenom„,Unter-‘mderung“ borijo z vsemi močmi? Ali ni g?tern pisanje o pokupovanju zemljišč po ^.ovencih zlobna laž, kakršne je zmožen le Atl, ki je popolnoma zgubil čut za poštenje tesnicof Kljub temu pa se je podobnih rRumentov“ posluževal tudi OVP-poslanec ^ etssmann, ko je v parlamentu ,,dokazoval“ c*estfansko enakopravnost koroških Sloven-jj v 'n sirokogrudnost Avstrije do slovenske ar°dnostne skupine na Koroškem! či/,'Var kLt lma tU(Tl še drugo plat, ki je zna-ky!a. Posebno zato, ker kaže, kako gotovi £00«' pojmujejo načela demokracije in ena-(■ktavnosti. S tem, da kričijo proti ,,množe-\ Se slovenskim pokupom", vendar jasno 4°P*)° proti temu, da bi tudi Slovenci uži-ijfe pravice, kot so zajamčene vsem ATav, lanom ne glede na narodnost in jezik. ce drugi strani pa je vse v najboljšem redu, Zefai- kHPci Nemci, pa čeprav gre za slovensko rakJ° "I slovensko imetje, ki prehaja v tuje pefej, kac dvojna morala šovinističnih prena-kar ‘/'eT\ ki jim je dobro in pravično le tisto, sluzi njihovim interesom. PiS(aCZa slovenskih zadrug je pred leti raz-drat*. nagrado 1000 šilingov za vsak kva-da S-1 meter zemlje, ki bi ga ji kdo dokazal, da ’ le pridobila preko svoje lastnine. To-raj do^ danes se še nihče ni javil, ki bi se ni£ n°SvUzd tega razpisa, čemur se tudi prav nici CHdimo, saj imajo naše zadruge v resic pr yedno manj zemljišč, kot so jih ime-c vojno. Kljub temu pa se v hujska- Zunanji minister Kreisky prvič pred novinarji: Avstrija bo nadaljevala dosedanjo politiko in se posebno trudila za utrditev odnosov s sosednimi državami Novi zunanji minister dr. Bruno Kreisky je zadnji teden prvič odgovarjal domačim in tujim novinarjem na vprašanja v zvezi z zunanjo politiko Avstrije. Ob tej priložnosti je izjavil, da v avstrijski zunanji politiki tudi v bodoče ne bo prišlo do spremembe dosedanje linije, vendar pa bo treba skušati najti koncept, ki bo temeljil na gotovih trdnih načelih, ker je bila dosedanja zunanja politika brez takega koncepta. Kot posebno nalogo avstrijske zunanje politike je minister Kreisky navedel ureditev dobrih odnosov z vsemi sosednimi državami, kar želi Avstrija doseči s pogajanji. V tej zvezi je tudi dejal, da pogajanja z Italijo glede vprašanja Tirolske niso bila prekinjena, marveč se bodo — verjetno v septembru — spet nadaljevala. Tudi odprta vprašanja v odnosih z Jugoslavijo — je poudaril — je,, treba „v korist razvijanja miroljubnih odnosov med obema sosedn:ma državama" nujno urediti s pogajanji in si sploh ne more predstaviti, da bi te odnose resno motili morebitni nesporazumi glede koroških Slovencev, pač pa na te odnose ne smejo vplivati skupine, ki izvajajo gotov pritisk. Na vprašanje nekega jugoslovanskega novinarja, kaj namerava zunanje ministrstvo ukreniti glede uveljavljenja pravic slovenske manjšine na Koroškem na podlagi obveznosti po členu 7 državne pogodbe, pri čemer je novinar izrecno opozoril, da je b i zakon o manjšinskih šolah za koroške Slovence nesprejemljiv, je minister Kreisky odgovoril: Avstrijske oblasti se v urejanju pravic slovenske manjšine na Koroškem trudijo, da bi bolj omogočile njen kulturni razvoj in da bi čim več dosegli na tem področju. Izrazil je obžalovanje, da |e prišlo v urejanju tega vprašanja do nesoglasij med vladama Avstrije in Jugoslavije, kajti „ne razumem — je izjavil — zakaj ne bi mogli stvari prav urediti, saj imata Avstrija in Jugoslavija toliko skupnih koristi, gospodarski in drugih." Minister Kreisky je odgovarjal še na razna druga vprašanja in povedal, da so bili v normaliziranju odnosov do prejšnjih zasedbenih sil doseženi že lepi uspehi in bo Avstrija ta prizadevanja nadaljevala tudi v bodoče. V tej zvezi je napovedal ureditev vprašanja tako imenovanega dunajskega memoranduma (povrnitev gotovih podjetij zahodnim silam — op. ured.) in dejal, da se bo temu problemu posvetil najkasneje v začetku septembra. Na vprašanje glede ustanavljanja raketnih oporišč v srednji Evropi in zlasti v sosedni Italiji je minister izjavil, da to ni samo problem srednje Evrope, marveč problem vsega sveta in da bi morala to vprašanje proučiti posebna kombija Organizacije združenih narodov. Hkrati je sporočil, da je avstrijska vlada proučila in pristala na predlog treh atomskih sil, po katerem naj bi Dunaj postal V Ženevi se spet poslavljajo Na kosilu pri ameriškem zunanjem ministru Herterju, ki se ga je udeležil tudi sovjetski zunanji minister Gromiko, sta se oba državnika na predlog Herterja sporazumela, da bi konferenco prihodnjo sredo prekinili, ker se mora Herter udeležiti sestanka ameriških držav. Na predlog sta pristala tudi predstavnika Anglije in Francije in je precej gotovo, da se bo drugi polčas ženevske konference končal 5. avgusta. Sicer bodo zadnje dni pred razhodom še nadaljevali z razgovori in skušali doseči kakšen napredek v berlinskem vprašanju, vendar bo v glavnem šlo le za odločitev, kako naj formalno imenujejo sedanji zaključek posvetovanj: ali naj bo to spet le začasna prekinitev, ali pa naj pomeni konec ženevske konference. Verjetno se bodo tozadevno odločili za nekakšen kompromis, ker je v bistvu samo Amerika za ukinitev razgovorov, dočim je Gromiko izjavil, da je pripravljen nadaljevati konferenco tudi brez Herterja, v angleških krogih pa poudarjajo, da bi bilo v vsakem primeru treba čimprej sklicati sestanek na najvišji ravni. Za kompromisno rešitev govori tudi dejstvo, da se v Ženevi pojavljajo glasovi o možnosti obnovitve razgovorov o razorožitvi, ki so jih prekinili leta 1957. Taka pogajanja bi namreč lahko prispevala k premostitvi trenutnih težav pri obravnavanju nemškega in posebej berlinskega vprašanja, ker bi preprečila, da škem tisku nadaljuje zločinska gonja proti dozdevnim slovenskim nakupom in je bil svo-ječasno celo deželni glavar Wedenig prisiljen, da javno zavrne vse tozadevne laži, kar pa zakrknjene lažnivce prav nič ne moti, marveč brezvestno nadaljujejo svoje neodgovorno 'm kulturnega človeka nevredno početje. Koroški Slovenci tudi v tej zvezi ponovno opozarjamo pristojne oblasti na nevarnost takega hujskanja na narodnostno mržnjo. kajti mi si ne lastimo ničesar tujega, marveč branimo le to, kar je naše, ko ravnamo po našem starem načelu: Tujega nočemo — svojega ne damo! bi*se stiki med vzhodom in zahodom popolnoma prekinili. BFžnja bodočnost pa bo tudi pokazala, v koliko je bil uspešen obisk ameriškega podpredsednika Nixona v Sovjetski zvezi, kjer je imel vrsto razgovorov z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Čeprav je prišlo pri teh izmenjavah misli včasih tudi do precej ostrih besed, je le pričakovati, da bo odstranjena ta ali druga meglica na obzorju vzhodno-zahodnih odnosov. Vsak tak uspeh pa bi nujno vplival tudi na poznejše medsebojne razgovore. sedež prve svetovne organizacije za kontrolo nad poskusi z atomskim orožjem. V svojih izvajanjih pred novinarji je zunanji minister dr. Kreisky zavzel stališče tudi do nove ureditve zunanjega ministrstva, ki so mu bile priznane posebne kompetence tudi v zunanji trgovini ter na področju kulturnega dela v inozemstvu. V kulturnih vprašanjih so predvidena predhodna pogajanja med zunanjim in prosvetnim ministrstvom, na področju zunanje trgovine pa je ministrstvo za trgovino gotove pristojnosti odstop lo zunanjemu ministrstvu, katero bo imelo pravico soodločanja tudi pri mednarodnih posojilih. V izjavah ministra Kreiskyja je gotovo mnogo pozitivnega. Pozitivne so zlasti njegove besede, ki se nanašajo na vprašanje slovenske narodnostne skupine na Koroškem: 1. da hoče Avstrija to vprašanje zadovoljivo rešiti; 2. da je taka rešitev možna le v sporazumu z Jugoslavijo; 3. da na rešitev ne smejo vplivati skupine, ki izvajajo gotov pritisk. S tem je bilo namreč tudi s strani člana zvezne vlade potrjeno, da manjšinsko vprašanje še nikakor ni zadovoljivo rešeno in da zanimanje Jugoslavije za izvajanje člena 7 ne predstavlja vmešavanja v notranje zadeve Avstrije. Zlasti pa je minister Kreisky priznal, aa je bil pri dosedanjem reševanju lega problema Izvajan gotov prit'sk in je popolnoma jasno, da je pri tem mislil na škodljivo delovanje nem-ško-nacionalističnih hujskaških organizacij, ki predstavlja glavno oviro za pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Min:strove izjave so torej pozitivne, vendar so še vedno samo besede. Lepih besed in obljub pa smo v zadnjih letih — tudi Iz ust visokih in najvišjih državnih predstavnikov — slišali že mnogo in smo jim tudi zaupali, žal pa smo bili v našem zaupanju vedno bridko razočarani. Zato tudi nove pozitivne Izjave sicer pozdravljamo in se jih veselimo, pač pa pričakujemo, da jim bodo končno sledila tudi ustrezna dejanja, kajti po letih, polnih razočaranj, nam nihče ne more zameriti, če le v dejanjih gledamo edino merilo iskrene in dobre volje! Kolonializem na zatožni klopi Nedavna razprava v britanskem spodnjem domu (parlamentu) je ponovno spravila pred svetovno javnost sramotne metode, ki se jih britanski kolonialisti poslužujejo proti domačemu prebivalstvu kolonij. Po zaslugi poslancev laburistične stranke je prišel sploh kolonializem kot tak na zatožno klop in je vladnim funkcionarjem praktično zmanjkalo argumentov, da bi se branili pred očitki, češ da so v kolonijah uvedli pravi policijski režim in da se predstav-n;ki tega režima poslužujejo vseh oblik groznega nasilja. Predmet zelo razgibane razprave so bili dogodki v Njasi in Keniji. V Niasi je kolonialistični režim po navodilu britanske vlade z utemeljitvijo, da domači nacionalisti pripravljajo pokol nad britanskimi priseljenci, proglasil izredno stanje. Uradna komisija pa je zdaj ugotovila, da so bile vesti o nameravanem pokolu izmišljene, pač pa je izredno stanje služilo kolon:alistom, da so Njaso spremenTi v izrazito policijsko deželo z vsemi neslavnimi metodami in da so nad domačim prebivalstvom izvajali hudo nasilje. V Keniji pa je prišlo pred nedavnim do vsega obsojanja vrednega dogodka v taborišču Hola, kjer so 11 pripornikov-črncev tako dolgo mučili in pretepali, da so umrli. Vlada je skušala dogodek najprej zamolčati in je objavila, da so se priporniki zastrupili z užito vodo, vendar je bilo zdaj jasno dokazano, da gre v resnici za umor, saj pobiti priporniki niti obsojeni niso bili. Podobn:h oblik nasilja se poslužuje tudi Francija, kateri dela posebne skrbi petletna vojna v Alžiru. V Franciji zaprti pr pad-niki alžirskega osvobodilnega gibanja so ponovno stopili v gladovno stavko, da protestirajo proti nečloveškemu ravnanju stražnikov. V Alžiru pa so francoske čete začele novo ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju v Kab liji, kjer se baje nahaja tudi glavni štab osvobodilne vojske. Vendar doslej še niso zabeležili večjih uspehov in je predstavnik osvobodilne fronte izjavil, da bo tud; ta akcija Francozov obsojena na neuspeh. Francija pa je zaradi alžirskega vprašanja tudi na političnem področju vedno bolj zaskrbljena, ker se bliža začetek letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, kjer bo ena glavnih točk dnevnega reda ravno ta problem. Slaba vest francoske vlade prihaja do izraza zlasti v tem, da že išče zaveznike, ki bi io branili pred obsodbo Združenih narodov. * a Neodgovornim špekulacijam z mesom je treba napraviti konec Prepoved izvoza klavne živine pomeni le delno rešitev Dosedanji razvoj na Irgu z mesom ni bil zadovoljiv. Konzumenti in proizvajalci mesa so se zgražali po eni sfrani nad naraščajočo draginjo teletine, pa tudi govedine in svinine, po drugi strani pa nad naraščajočimi dobički, ki jih na trgu z mesom delajo prekupčevalci, mesarji in izvozniki živine. Kaj so bili vzroki tega razvoja?, se zato glasi vprašanje, ki ga vedno bolj pogosto postavlja najširša javnost. Cene telet so v Evropi zelo visoke Čeprav je uvoz telet oproščen vseh carinskih in drugih državno-upravnih omejitev, do uvoza telet, ki bi zadostil potrebam trga, ne pride. Cene telet so baje v svetovnem merilu tako visoke, da se uvozniki branijo vsakega nakupa v inozemstvu. Naraščajoče pomanjkanje klavnih telet v državi pa je posledica obveznega pregleda hlevov na jetiko in obveznega zakola vseh jetičnih goved, vsled česar v mnogih hlevih primanjkuje goveje živine. Da bi izpolnilo te vrzeli, Mnenje drugih: Nevarne perspektive Letos julija se je neko mesto povojne Avstrije — Salzburg — znašlo za pet dni v časih, ko je bila ta država v Hitlerjevem rajhu, priključena z „anšlusom“ na blazni in divjaški pohod na svet. Esesovci in princevgenovci so ponovno korakali po salzburških ulicah. Javno so nosili odlikovanja s kljukastim križem, in javno^ je bilo slišati govore, ki so bili polni sovraštva do jugoslovanskih narodov in Jugoslavije. Risali so se nekakšni novi zemljevidi tega dela sveta. Pojavile so se zahteve po ustanovitvi „samostojne države Vojvodine“ in vprežena je bila celo OZN, ki naj bi omogočila folks-dojčerjem, kulturbundovcem in nacističnim vojakJo, policajem in žandarjem vrnitev na naša tla, od koder so zaradi slabe vesti in številnih zločinov bežali s hitlerjevskimi četami ob koncu pretekle svetovne vojne. Praznovali so ,,dan podonavskih Švabov'1, folksdoj-čerjev iz Jugoslavije. Zgodovina je že marsikaj zapisala in v svetu želijo praznovati najrazličnejše „dneve" in jih povezovati z nečim iz takšne ali drugačne preteklosti. * V Avstriji, v Salzburgu, so si po neki nenavadni logiki, okusu in pravici hkrati izbrali zelo bedno poglavje zgodovine za praznik: Hitlerjevo poglavje in poglavje njegovih zločinov, ki je dejansko mnogo veljalo samo Avstrijo ter je bilo morda najmračnejše v njeni in svetovni zgodovini. Težko bi mogli verjeti, da bi mogla biti to stvar samo Avstrije, četudi bi bile salzburške nacistične parade in občudovanje nacizma — postavimo — nekakšna zasebna dejanja v katerikoli državi, ki upošteva nekakšne norme v mednarodnih odnošajih in vedenju, posebej pa v državi, kakršna bi morala biti po nesrečnem razdobju od „anšlusa“ do konca vojne, in po osnovi, kakršno je postavila državna pogodba. Poskus rehabilitacije nacističnih zločinov, histerično poudarjanje revanšizma, zahteve po spremembi naših meja, grobo žaljenje Jugoslavije, napadi na našo vlado in naše narodnoosvobodilne borbe, hkrati z razvijanjem teorije, da je bila to „ilegalna dejavnost“ — so pravzaprav še težje stvari v luči okoliščin, v katerih se je vse to odigravalo. Zborovanje podonavskih Švabov je pozdravil — in to v imenu kanclerja Raaba — osebno predsednik pokrajinske vlade Josef Klaus. Folksdojčerji so mu po sestanku izrekli polno priznanje v sporočilu za tisk, v katerem je med drugim rečeno, da je on ,.odvzel ostrino določenim dvomom, ki so se tu in tam pojavljali" po protestih iz naše države. Na zborovanju je govoril tudi poslanec katoliške ljudske stranke, katere glasila so na vsej fronti napadla našo državo. Te rcvanšistične proslave sta se aktivno udeležila tudi neki zahodno-nemški poslanec in posebni odposlanec zahod-nonemškega ministra za begunce. Vse. kar je bilo v Salzburgu storjenega in povedanega to pot in pred kratkim — ko so praznovali ,,dan sudetskih Nemcev“ —, je bilo pod odkritim pokroviteljstvom vlad na Dunaju in v Bonnu. Odtod tudi izvira glavno vprašanje: pod kakšnimi perspektivami se razvija politični položaj v Avstriji, pod kakšnimi v Zahodni Nemčiji in pod kakšnimi perspektivami se v skrajnem merilu razvija politični položaj okrog njiju. „Delo", 24. 7. 1959, Ljubljana pušča kmetijstvo v zadnjih letih več telet za rejo, kakor jih je puščalo včasih. V ne-mali meri pa vpliva na pomanjkanje klavnih telet tudi gmotno pospeševanje s strani kmetijskega ministrstva pri izvozu pitovnih goved, ki dosegajo na inozemskih tržiščih boljšo ceno kakor na domačih. Zaradi teh vzrokov vedno spet pride do pomanjkanja klavnih telet. S tem pa ni rečeno, da telet v državi neprestano manjka. Obdobjem pomanjkanja telet na trgu sledijo obdobja zadovoljive ponudbe. Tako je n. pr. v začetku maja prišlo ca 25 % manj telet na trg kakor lani, v drugi polovici maja pa ponudba ni zaostajala za lansko. V obdobju pomanjkanja narasle cene teletine bi morale pozneje, ko je bilo dosti telet, spet pasti. To pa se ni zgodilo, podražitev teletine drži naprej. Pri enaki nakupni ceni telet kakor lani se je teletina letos od maja naprej podražila za 2 in 6, celo za 8 šil. pri kilogramu, kar je seveda nevzdržno in kar zahteva ustrezne tržnopo-lifične in — v pogledu na cene — odgovarjajoče odločne regulacijske ukrepe. Izvoz klavnih goved je vzrok podražitvi govedine Precejšnje razburjenje je povzročil tudi dosedanji razvoj na trgu s klavno živino. Na domačem trgu, predvsem na Dunaju, klavne živine že nekaj tednov primanjkuje. Tako je bil v mesecu maju dovoz klavne živine na Dunaj za 700 glav nižji kakor v maju 1958. Glavni vzrok pomanjkanja klavne živine na domačem trgu je prekomeren izvoz živine in zavlačevanje njenega uvoza s strani veleagrarcev. Sploh se tu kaže, da merodajni agrarci v povezavi z izvozniki in prekupčevalci stremijo za tem, da bi izvozili čim več živine in da bi njen uvoz čim bolj omejili. V letu 1956 je Avstrija izvozila 23.196 klavnih in 27.653 drugih goved, v letu 1958 pa se je število izvoženih klavnih goved povečalo na 49.842 in število drugih goved na 39.878. Ta porast števila izvoženih goved, ki znaša blizu 39.000, vsekakor neugodno in celo škodljivo vpliva na razvoj na domačem tržišču z mesom. To je razumljivo tembolj, če upoštevamo, da bi z izvoženimi govedi dunajski trg z več kot poldrugim milijonom konzumentov lahko založili z mesom za polnih 7 mesecev. Ozadje prizadevanja merodajnih krogov za čimvečji izvoz goveje živine in naraščajočih ovir, ki jih postavljajo potrebnemu uvozu nasprot', ni težko spoznati, če upoštevamo, da je na inozemskih tržiščih živina dražja kakor na domačem tržišču. Ker se cena klavne živine v državi še ni spremenila, je šlo tudi pri podraževanju gove- dine le za večanje profitov prekupčevalcev in izvoznikov, ki jim je v njihovi brezobzirnosti malo mar, kako bodo krite domače potrebe po mesu in kako se bodo razvijale njegove cene, s tem pa na vsezadnje tudi razmerje med cenami in zaslužkom delovnih ljudi sploh. Uvoz klavnih prašičev narašča V letu 1958 je v potrošnji mesa odpadlo na državljana okoli 50 kg mesa. Okoli 52 % te potrošnje je odpadlo na svinino, 36 % na govedino in nekaj čez 8 % na teletino. S tem je očividno, kako velikega pomena je za nemoteno preskrbo z mesom prav uravnan razvoj na trgu s prašiči. Dočim sta bila na trgu s prašiči lani ponudba in povpraševanje precej izravnana in so cene nihale v skladu z dogovorom o cenah za klavne prašiče med 12.50 in 13.50 šil. za kg žive teže, je letos pričelo primanjkovati prašičev na trgu. Sedaj je treba tedensko uvoziti okoli 2000 pitancev, vsled česar cene na Dunaju naraščajo. Do pomanjkanja svinine na trgu verjetno ne bo prišlo, ker je v drugem polletju dogovorjen uvoz 70.000 pitancev iz Poljske, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije. Zelo dvomljivo pa je, če se bodo cene svinine držale na sedanji višini. Bolj verjetno je, da bo prišlo tudi tu kakor splošno pri mesu do podražitve. * V celoti gledano, je prišlo na trgu z mesom do neodgovornega in prizadevanjem za uravnano razmerje med cenami in mezdami skrajno škodljivega manevra za — samo na videz — upravičeno navijanje cen mesa. Temu navijanju, ki je v škodo tako kmetovalcem kot producentom kakor tudi — in to predvsem — konzumenfom, je treba napraviti na celi črti konec. To navijanje koristi edino peščici prekupčevalcev, izvoznikov in mesarjev ter nj'hovim botrujočim veleagrarcem, zastruplja pa ozračje razumevanja za potrebe kmečkih ljudi, ki slej ko prej od takih vijug v reševanju agrarnega vprašanja v državi nimajo nobene koristi. Zato tudi prejšnji teden sklenjena prepoved izvoza klavne živine pomeni v danih razmerah le delno rešitev, kajti trenutno ni izgledov, da bi potrebe po klavni živini krili z uvozom, poleg tega pa je prišla prepoved vsaj mesec dni prepozno in zdaj s polovičnimi ukrepi ne bo mogoče v kratkem času doseči popolne rešitve perečega problema, ki ga |e izzvalo neodgovorno iskanje profitov peščice ljudi na račun velikanske množice prebivalstva. Potrebni bodo vsekakor še drugačni ukrepi, taki, ki bodo vprašanje rešili v osnovi In v celoti! Letošnji koroški velesejem kratko pred otvoritvijo Že več tednov je na celovškem velesejm-skem prostoru zelo živahno in iz dneva v dan se ta živahnost še stopnjuje, saj je le še pičlo teden dni do otvoritve letošnjega koroškega velesejma, ki je hkrati avstrijski lesni sejem in zato ena izmed centralnih gospodarskih prireditev Avstrije. Na posebni tiskovni konferenci zadnjo soboto je vodstvo velesejma omogočilo domačim in tujim novinarjem vpogled v priprave na velesejmskem prostoru. Povedano je b lo, da bo letos razstavljalo okoli 1000 razstavljalcev, od katerih jih bo 110 iz inozemstva, in sicer iz Jugoslavije (55), Nemčije (38), Italije (8), Švice (5), Belgije (2), Nizozemske (1) in Švedske (1). Ostali razstavljala prihajajo iz posamezn h avstrijskih dežel, med katerimi je razumljivo na prvem mestu Koroška s 306 razstavljala'. Poleg običajnih razstav iz vseh panog gospodarstva bo glavni značaj koroškega velesejma tudi tokrat v lesnem gospodarstvu, ki mu bo posvečena posebna in zelo obširna razstava „Od gozda do potrošnika". Na površini 15.000 kvadratnih metrov bo prikazana celotna razvojna pot lesa od pogozdovanja, nege gozda, sekanja, spravljanja, gradnje gozdnih poti, lesnih žičnic, transportnih sredstev za spravljanje lesa in gozdarskega orodja pa do lesne industrije ter industrije papirja. V to razstavo bodo več ali manj vključene tudi žagarska industrija, kmetijska zbornica s posebnim poudarkom na kmečki gozd, industrija emba- laže in industrija poh štva; sploh bo nakazan pomen lesa na vseh področjih življenja, hkrati pa bo razstava tudi propagandno sredstvo za avstrijski les, saj je Avstrija edina država v srednji Evropi, ki razpolaga s presežki lesa. Zato bodo ravno to razstavo v prihodnjih letih še izpopolnjevali, da bo polagoma postala lesni sejem mednarodnega slovesa. Koroški institut za pospeševanje gospodarstva pripravlja posebno razstavo „Obrt-ništvo in kultura", s katero bo demonstri-rana pomembna vloga, ki jo obrtništvo igra tudi v dobi masovne produkcije. Zastopane pa bodo tudi vse druge panoge industrije, obrti in gospodarstva, tako da bo koroški velesejem tudi letos slika zmogljivosti in napredka. Mnogo zanimanja bo na letošnjem velesejmu vzbujala tudi nova velesejmska in mestna hala, ki bo dograjena v surovem stanju in bo že nudila prostora številnim razstavljalcem. Njena dolžina znaša 88,6 m in njena širina 47,5 m in bo po dograditvi služila tudi za razne druge prireditve; zlasti pa bo razveseljevala ljub:telje športa na ledu, saj bo opremljena tudi z umetnim drsališčem, katerega pomanjkanje je bilo doslej v Celovcu zelo občutno. V četrtek bo minister za trgovino dr. Bock slovesno odprl letošnji koroški velesejem in za deset dni bo postal Celovec še posebno privlačen za mnoge tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Sosvetu Dunaj. — Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Jože Zemljak je prejšnji teden obiskal novega zunanjega ministra dr. Kreiskyja. Razgovarjala sta se o odnosih med obema državama. Zagreb. — Ta ponedeljek so na Hrvat-skem praznovali dan vstaje hrvatskega ljudstva in se spominjali dneva, ko je pred 18 leti odjeknil na Hrvatskem prv' partizanski strel, s katerim je hrvatsko ljudstvo začelo oboroženo borbo prot! okupatorjem. Dan vstaje so slovesno obhajali po vsej Hrvatski. Istega dne je dan vstaje praznovalo tudi ljudstvo Bosne in Hercegovine. Washingfon. — Od predsednika Eisen-hovverja predlagani znesek za pomoč tujini v višini 3.909,4 milijona dolarjev jo bil končno znižan za 353,2 milijona dolarjev, tako da bo imela Amerika v novem gospodarskem letu za pomoč tujini na razpoldgo 3.556,2 milijona dolarjev. Na drugi strani pa je bilo zadnje gospodarsko leto v Ameriki zaključeno z doslej najvišjim deficitom v mirnem času, saj znaša skoraj 13 milijard dolarjev. Kairo. — Mejo med Sirijo in Jordanijo, ki je bila zaprta več tednov, so zdaj spet odprli in 23. avgusta bodo ponovno vzpostavili tudi diplomatske odnošaje med Jordanijo in Združeno arabsko republiko, ki so b:li prekinjeni po revoluciji v Iraku. Caracas. — Venezuelski parlament ie predlagal vladi vzpostavitev diplomatskih in trgovinskih odnošajev s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Zlasti vzpostavitev odnosov z LR Kitajsko bi pomenila bistven korak naprej, kajti na Zahodu j® še vedno mnogo takih starokopitnežev, ki bi hoteli kolo zgodovine zavrteti nazaj s tem, da odrekajo uradno priznanj® državi, ki je po številu prebivalstva največja na svetu. Ohrid. — Izvršni odbor Zveze vojaški!1 vojn'h invalidov Jugoslavije ,.je na jem sestanku v Ohridu ostro obsodil tu^ sovražno delovanje, ki je prišlo do izr®' za na zboru podonavskih Švabov v Sab' burgu. V posebni resoluciji jugoslovansk1 vojaški vojni invalidi opozorjajo vse borce proti fašizmu in ljudi, ki se danes zavzemajo za mir, na nevarnost takšnih manifestacij, organiziranih s ciljem, da s® oživijo tiste težnje, ki so privedle do nacizma in do druge svetovne vojne. Mainz. — Zahodnonemške oblasti s® arefrale vodjo deželnega kriminalnega urada Georga Heuserja, ki ga dolžijo, da je kriv na množičnih ustrelitvah v sovjetskem mestu Minsku. Ta primer spe* jasno kaže, kako visoka mesta v Zahodni Nemčiji še vedno zavzemajo vojni zločinci, ki so v času nacističnega pohod® zakrivili strahotne zločine po raznih drža-vah Evrope. Zato pa se tudi ni čuditi, d® je tako v Zahodni Nemčiji kakor pri n®5 v Avstriji še vedno močno zakoreninjen® nacistična miselnost. Graz. — Škodo, ki jo je zadnje neurj® povzročilo na Štajerskem, cenijo na oko 1 35 milijonov šilingov. Štajerska deželn® vlada je v ta namen nakazala 5 milij0' nov šilingov kot prvo pomoč. Havanna. — 700.000 ljudi se je zbral® na velikem zborovanju v prestolna K°' be, kjer je novi predsednik republik® Dorticos sporočil, da bo vodja kubansk® revolucije Fidel Castro obdržal mesto nnr nistrskega predsednika. Zbrane množi®0 so to sporočilo sprejele z velikim navdušenjem, ki je trajalo tudi med štiriurnim govorom Castra, kateri je govoril ob še sti obletnici ustanovitve revolucijskeg® gibanja. , Bonn. — Socialdemokratski podpi'e sednk zahodnonemškega Bundestag prot. Carlo Schmidt se je v izjavi n°v' narjem zavzel za vzpostavitev dipl®™® skih odnosov Zahodne Nemčije s Poljs in Češkoslovaško. London. — V britanski spodnji ci je prišlo do ostrega spopada med k servativci in laburisti, ko je bilo SP01. čeno, da Zahodna Nemčija po an^ef0 škem naročilu proizvaja atomske r® tipa „Hawk". Laburisti so vladi oCl..|a da si Zahodna Nemčija iz tega nar°f 0( prej ali slej lahko pridobi tudi praV' da atomsko orožje proizvaja zase. Tedni slavnostnih iger in festivalov V poletnih mesecih, ko je čas dopustov |n počitnic in dosega tujski promet svoj vi-*eki je tudi najbolj ugodna priložnost za n®jrazličnejše prireditve, ki jih je iz leta v leto vedno več in je danes le še malo mest, se ne bi mogla ponašati z lastn mi slavilnimi tedni, poletnimi igrami, festivalom oli podobno atrakcijo. Predaleč bi vodilo, fe bi hoteli na tem mestu podati pregled Vs®h takih prireditev, zato naj omenimo le nekatere pri nas v Avstriji in v sosedni Jugoslaviji. Na Koroškem so v vrsti takih prireditev 9otovo najbolj znane in tudi že udomačene igre na Petrovi gori v Brežah 0 katerih desetletnem jubileju smo v našem lls,u že podrobno poročali. Še do 30. avgu-s*a bo marljivi ansambel pod vodstvom arhitekta Sandlerja izmenoma uprizarjal Nouptrnannovo tragedijo »Florian Geyer" 'n Shakespearovo komedijo »Ukročena trmoglavka". Posrečeno urejeno prizor šče v romantičnih grajskih razvalinah bo gofo-v° pritegnilo še mnoge obiskovalce od bli-Zu in daleč, saj prireditve v Brežah niso *nane le med domačim prebivalstvom, mar-v®č je glas o njih prodrl tudi med neštete tuice, ki preživljajo svoje počitnice ob kolkih jezerih. Pred nedavnim so se začeli letošnji slavnostni tedni v Bregenzu kQlerih posebna atrakcija so igre na jeze-ru- Prireditve so se začele s slavnostnim nagovorom zveznega prezidenfa dr. Scharfa, ^Prizorjena pa je b:la prvi večer igra turnega avtorja Bafuja »Helena ostane v r°ji", medtem ko so za prireditve na je-feru izbrali letos Straussovo opereto »Tisoč ln ena noč”, v kateri poje glavno vlogo stavni dunajski operni pevec slovenskega f°du Anton Dermota. 6. Le nekaj dni po otvoritvi letošnj h iger v Sgenzu so se začeli tudi tradicionalni slavnostni tedni v Salzburgu ki jim dajejo vsako leto poseben značaj uprizoritve Vaznih Mozartovih del, kako tu-^i ne, saj nobeno drugo mesto ni tako poklicano, da bi redno dajalo poudarka veli-K®mu geniju Mozartu, kakor pa ravno nje-9ovo rojstno mesto Salzburg. Poleg Mo-ifovih del in raznih drug:h prireditev so letos ponovno odločili za uprizoritev v Salzburgu že tradicionalnega »Slehern ka”. Pri slavnostni otvoritvi v Salzburgu so go-vorili zvezni prez:dent dr. Schdrf, prosvetni U'nister dr. Drimmel ter deželni glavar r' Klaus, ki so vsi poudarili pomen takih Prireditev. Z začudenjem — deloma celo z P^orčenjem pa je bilo zabeleženo, da je P'i slavnosti manjkal umetniški vodja slav-P^fnih tednov Herbert von Karajan, katera je baje zdravljenje zadržalo v Italiji. V sosedni Jugoslaviji so se hkrati s VII. Ljubljanskm festivalom začele tudi poletne igre v Dubrovniku ki letos obhajajo svoj desetletni jubilej. Trajale bodo do konca avgusta in predvideva celotni spored uprizoritev 88 dramskih, glasbenih in folklornih predstav, na kafer h je oziroma bo sodelovalo okoli 1500 nastopajočih iz Jugoslavije in drugih držav. Značilnost dubrovniških iger je nedvomno v tem, da predstavlja nekako revijo jugoslovanske sodobne umetniške tvornosti in nastopajo na 17 naravnih prizoriščih najboljši ansambli iz vse države. Poletne igre v Dubrovniku so največji festival v Evropi in je spored iz leta v leto bolj pester in bolj obsežen. Da omenimo le glavne točke letošnjega programa: Shakespearov »Hamlet", Goethejeva »Ifigenija na Tavridi”, Držičevi »Tirena", »Hecuba" in »Skopuh", Krležev »Pan", Šulekov »Korio-lan", Verdijev »Trubadur", Briffenova »Lu-kredja", Prokofjeva »Poroka v samostanu", Honnegerjev »Kralj David", Rossinijeva »Stabat mater", Ionescovi »Stoli”, Javorško- vo »Veselje do življenja", Faulknerjev »Re-quiem za vlačugo", Sartrova drama »Za zaprtimi vrati" in mnogi koncertni ter baletni nastopi in druge prireditve. V okviru festivala je bila odprta tudi razstava srednjeveških fresk Jugoslavije. Po prvem jugoslovanskem festivalu amaterskih zborov v Nišu, na katerem je sodelovalo 13 najboljših jugoslovanskih zborov, in poleg festivala amaterskih gledafšč v Hvaru z udeležbo najboljših ansamblov iz vseh republik so bile odprte letošnje poletne igre v Splitu ki bodo trajale do 15. avgusta. Tudi splitske poletne igre, ki jih letos prirejajo šestič, so priznana atrakcija v glavni fujsko-pro-metni sezoni. Glavna značilnost teh prireditev je vsakoletna uprizoritev Verdijeve „Aide", poleg katere so letos na sporedu še Gluckov »Orfej”, Puccinijev »Turandot" in »Tosca", Bellinijeva »Norma", Verdijev »Rigoletfo", Gounodov »Faust", Gotovčev »Ero z onega sveta", Hatzejeva »Abel in Mara", Sofoklejeva »Antigona", Bombarde-lijev balet »Tujec" in druge komade. Knjižni ilustratorji Knj žne ilustracije niso le del knjižne opreme, ampak so važno dopolnilo teksta, ker dobra ilustracija izrazi vse tisto, kar ne more gola beseda. Zato je knjižni ilustrator polnoveljavni usfvarjafelj in soavtor kniige in ni malo primerov, ko je kaka knjiga bolj znana po ilustracijah kot po tekstu. Slovenska knjiga uživa lep sloves zaradi knjižne opreme in v zadnjem času zelo narašča prizadevnost za lepo opremljeno knjigo. Knjižne ilustracije so se pojavile že v 2. stoletju pred našim štetjem v papirosovih zvitk h pri starih Egipčanih, v srednjeveških kodeksih pa so znane kot inicijalke in iluminacije. Tudi tiskane knjige, zlasti inkuna-bule, so prevzele vse značilnosti kodeksov in tako tud; inicijalke in iluminacije, ki so v prvih tiskih dopolnjene še z roko. V 16. stoletju pa že krase kniige lesorezi, celo barvni so že med njimi, in pa bakrorezi. Najboljši slikarji vseh obdobij so se ba-vili tudi z ilustriraniem knjig in prav je, da Italijanska knjiga o Prešernu V Torinu je izšla knjiga prof. Bartolomea Calciia z naslovom »Italijanski in latinski viri Prešerna". Agencija Italmondo pravi v svojem poročilu o knjig', da je bil France Prešeren eden največjih pesnikov Južnih Slovanov in hkrati tudi največji pesnik, ki se je v ljubezni do svoje domovine duhovno naslonil na druge narode, ki je bil podložnik Avstrije in se boril proti nazadnjaškim sklepom dunajskega kongresa. - soustvarjalci knjig jih omenimo vsaj nekaj najbolj znanih. V 16. in 17. stoletju: Baldung, Beham, Burgk-mair, Cranach, Durer, Holbein, Weiditz, Cor-nelisz, van Dyck, R. de Mooghe, Lukas van Leyden, Bosse, Callot, Coussin, Goujon, B. Salomon, G. Tory, Bonasone, Carracci in G. Franco, v 18. stoletju: Boucher, Frago-nard, Greuze, Oudry, Saint-Aubin, Chodo-wiecki, Piazzetta, itd. Za 19. stoletje pa popolnoma zadostuje, če omenimo le znamenitega ilustratorja Don Kihofa, Divine Co-medie, Biblije, znamenitega Francoza Do-reja. Tudi pri Slovencih ima ilustraforstvo zelo stare korenine, saj so srednjeveške kodekse iz Stične, Kostanjevice, Bistre, itd. ilustrirali domačini, le žal, da za njih imena ne vemo. Zelo znameniti ifustratorski krožek je bil Valvasorjev na Bogenšperku, ki je ilustriral Valvasorjeve knjige. Tu naj omenmo poleg Trosta, Vitezoviča le Novomeščana Kocha, ki se je proslavil predvsem z ilustracijami Theatrum mortis humanae. Prva pomembna slovenska ilustrirana knjiga pa je nedvomno Dalmatinova Biblija. In odslej naprej so izhajale tudi ilustrirane knjige, zlasti pa od začetka 20. stoletja dalje, zelo intenzivno pa z izdajami knjig Mladinske knjige v Ljubljani. Pomembni slovenski slikarji, ki so se bavili tudi z ilustracijami v najnovejšem času, so poleg Božidarja Jakca, ki je pred kratkim obhajal svojo 60-letnico, še Birolla, Debenjak, Justin, Kralj T., Maleš, Mihelič, Perko, Pirnat, Smrekar, Stiplovšek, Vavpotič. Df- MIRT ZVVITTER 125 Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma $■ februarja 1958: Predsednik SVP dr. Sil-V|i Magnago izjavi v bozenskem občinskem syetu: »Brez posebnih zakonov ni učinko-y'*e manjšinske zaščite. Preveč ozko sožit-bi dovedlo do asimilacije šibkejše skupine!" U. februarja 1958: Večina v bozenskem finskem svetu na osnovi izredno stvarne-in kritičnega referata prof. Ragni-ja (PSI) Nasuje resoluc:jo socialistov proti naciona- in italijanskega jz9lc.,v Ijti! v i. 'cnemu ekstremizmu SVP Predsednik SVP dr. Silvij Magnago oblije, da takšnih odkritih besed doslej ni bi-slišati iz vrst, ki so SVP svetovnonazor-bližje kot socialisti. »Gospodarsko bla-sfanje samo še dolgo ne zadošča, da bi lr človeku in o kakem narodu moglo ' / da mu gre dobro! Meja na Brenner-|j bila vsekakor varnejša, če bi nam dali 'tani naše pravice!" Cj - ' februarja 1958: Centralno glasilo so-Pe| 6mokr°tov »La Giustizia” obiavi čla-ia < u9feelnega politika PSDI Luig ja Preti-k6r^0<3 naslovom »Več razsodnosti v Viso-^°adižju”. Članek svari nac:onaliste ske *aborov. Ločeno avtonomijo bozen-a pokrajine odklanja. februarja 1958: V mnogih krajih Juž- ni Tirolci razobesijo prepovedane frolske zastave kot ilegalno demonstracijo ob obletnici smrti Andreja Hoferja. V vasici Pas-seier pride do izgredov proti varnostnim organom. 22. februarja 1958: Peti zvezni občni zbor »Bergiselbunda" v Innsbrucku zahteva od avstrijske vlade trdnost pri pogajanjih z Italijo ter poroča o velikem obsegu svojega delovanja. 23. februarja 1958: Pričetek avstrijsko-italijanskih razgovorov o Južni Tirolski na Dunaju. 25. februarja 1958: Vladni komisar za Avtonomno področje sporoč', da je centralna vlada zavrnila pokrajinski zakon bo-zenske pokrajine o ustanovitvi nemških, ladinskih in italijanskih kulturnih sosvetov. 28. februarja 1958: SVP se ne udeleži proslave desete obletnice obstoja Avtonomnega področja »Trentino — Tirolsko Poa-dižje". 4. marca 1958: Ob pričetku proračunske debate poda predsednik Regionalnega odbora dr. Tullio Odorizzi široko politično izjavo k vprašanjem Južne Tirolske. 5. marca 1958: Ravnatelj italijanskega učiteljišča prof. Ragni (PSI) nadaljuje svo- ja kritična izvajanja v bozenskem občinskem svetu. V nadaljnji debati svetnik Ardizzone (MSI) ostro napada južnotirolske Nemce zaradi njihove sovražne rasistične propagande proti Italiji in vsemu italijanskemu. 6. marca 1958: Poslanca SVP ing. Hans Dieti in dr. Nicolussi v Regionalnem svetu ostro zavrneta izvajanja predsednika dr. Tullia Odorizzija. Tretjina prebivalstva pokrajine Božen je umetna, prisTjena in poslabša socialne izglede domačinov. »Država ne more od manjšine zahtevati zaupanja vnaprej. Razumevanje in zaupanje mora priti najprej s strani močnejšega, države." V nadaljevanju debate SVP izvajanja dr. Tullia Odorizzija strastno odklonil. Italijanske opozicionalne stranke označijo tako DC kot tudi SVP za krivca razvoja in sedanjega nezadovoljstva obeh narodnostnih skupin. 11. marca 1958: Generalni sekretar Avstrijske lige za Združene narode napove spomenico k južnotirolskemu vprašanju. — Poslanec SVP, regionalni asesor dr. Alfons Benedikter izjavi v proračunski debati, da Pariški sporazum ni izpolnjen, kritizira priseljevanje in socialno izpodrivanje ter postavi kot minimalno zahtevo izpolnitev 13 točk na vseh področjih javnega življenja manjšine. Socialst Arbanasich in socialdemokrat prof. Molignoni stvarno zavzameta stališče k vprašanjem manjšine, kri- Uspeh celovškega ljudskega zbora v Angliji Celovški ljudski zbor se je s 60 člani udeležil mednarodnega pevskega in plesnega tekmovanja v Angliji, kjer je kljub veliki konkurenci dosegel lepe uspehe. Med 38 zbori iz več kot 20 držav je celovški zbor v tekmovanju z narodnimi pesmimi dosegel 4. mesto, v nastopu z narodnimi plesi pa mu je bilo dodeljeno 6. mesto med 28 skupinami. Zanmanje za prireditve je bilo zelo veliko, saj se jih je dnevno udeležilo okoli 40.000 ljudi. Najstarejši narod Evrope To so Baski, ostanek prebivalcev današnje Španije. Živijo na obeh straneh zahodnih Pirenejev — večina na Španskem, 120.000 pa v Franciji. Vseh Baskov je nekaj nad 700 tisoč. Domnevno so potomci Iberijcev. Iberijci so bili narod, ki se je najbrž že dva do tri tisoč let pred našim štetjem naselil po Sredozemski kotlini. Feničani so poznali Iberijce že 1900 let pred našim štetjem. Z veliko gotovostjo domnevajo zgodovinarji, da so prišli Iberijci v Evropo že pred vel kimi egiptovskimi dinastijami v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Prišli naj bi bili iz Hindustana, ki je bil njihova pradomovina. Jezik Iberijcev — kot tudi jez k Baskov — sta zelo podobna jeziku prvih bramanov v južnem Hindustanu. Sorodna sta tudi sanskrtu, »omikanemu jeziku indijske književnosti" v 3. stoletju pred našim štetjem. V pradavnih časih sosed: Arijcev v Srednji Aziji, so Iberijci prej kot oni odrinili proti zahodu in se naselili v Evropi, kjer njihovi potomci živijo še danes. Jeziki vseh narodov v Zahodni Evropi spadajo v indoger-manske skupine, govorica Baskov je edina izjema. Festival jugoslovanskega filma v Pulju Letos že šestič prirejajo v Pulju največjo filmsko prireditev Jugoslavije — jugoslovanski filmski festival, na katerem nastopajo vsa filmska podjetja države z najboljšimi produkcijami zadnjega leta. Na letošnjem filmskem festivalu, ki je bil slovesno odprt zadnjo soboto zvečer, prikazujejo *15 domačih igranih filmov, 4 filme, ki so bili snemani v koprodukciji z inozemskimi filmskimi podjetji, in 25 kratkometraž-nih filmov. Festivala so se udeležili tudi številni tuji novinarji in predstavniki filmskega sveta. tizirata pa nacionalistične nazadnjake in ekstremiste v obeh narodnostnih taborih. 12. marca 1958: R mski parlament odobri dva zakonska predloga senatorja SVP dr. Raffeinerja v korist invalidom in nekdanjim pripadnikom nemške vojske v Južni Tirolski, kar zadene 14.000 ljudi. 12. marca 1958: V nadaljevanju debate v Regionalnem svetu izjavi predsednik SVP dr. Silv j Magnago: »Samoumevno je, da imajo Južni Tirolci kot državljani iste pravice kakor državljani italijanskega jezika. Nam pa pripadajo še nadaljnje pravice, ker smo manjšina, v smislu člena 6 ustave države!" Poslanec Nemcem naklonjene »Trentinske frolske ljudske stranke" dr. Enrico Pruner v celoti podkrepi stališče SVP in jo poziva k nepopustljivosti, Italijane pa poziva, naj ob spominu na lastne nacionalne zahteve v Stari Avstriji priznajo nemški manjšini samostojno avtonomijo. — Prof. Molignoni (PSDI) ponovno predlaga uvedbo splošne dvojezičnosti v šoli in vsej javni upravi. — Poslanec PCI dr. Scotoni obsoja nacionalizem DC in SVP ter stvarno nakaže pot do mirnega sožitja, ki je v danih pogojih nujnost. — Poslanec PLI Gardella ostro napada rasistični šovinizem južnotirolskih Nemcev in zahteva poseg centralne vlade v nadaljnji razvoj. (Se nadaljnje) 31. julij 1959 Čas žetve Na splošno lahko opazujemo, da so ljudje v naših vaseh in naseljih zelo marljivi in delavni. Izkoristiti dan in čas, se glasi njihovo pravilo. Cas žetve je. Kleno zrnje ozimnih posevkov, vsejano v plodno zemljo, je dozorelo in rodilo svoj sad. Pridelek obeta, da bo letos primeroma zadovoljiv. Priroda nudi mnogo, edino smotrno in marljivo delo zahteva za uspehe. Primerno gnojenje, kleno semensko žito in skrbna obdelava polja so garanti za dobro letino. Vse je produkt dela in razumnega gospodarstva po izkušnjah kmetijske vede in znanstva. Zato lahko postavimo že v naprej, da je nujno za kmeta in njegove sodelavce, da so strokovno izobraženi, če hočejo tekmovati in korakati z razvojem časa. Ne velja več pravilo, da ima najne-umnejši kmet najdebelejši krompir, ampak izobraženi in napredni ga bo več pridelal. Se pa velja, kakor je pred več kot sto leti dejal pesnik Vodnik: Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi... z vztrajnim marljivim deloml Mana v puščavi je baje padala rano zjutraj in kdor je bil lenuh, je ni bil deležen, zamudil jo je. Velika večina kmečkih družin od najmlajšega do najstarejšega je neutrudno na delu ter se peha od zore do mraka in spravlja pridelke, za katere je že prej vložila mnogo dela. Način dela se je na kme-t h seve bistveno spremenil. Melodija kos in srpov je precej utihnila. Nadomestil jo je kosilni stroj in morda je s tem utonil v preteklost tudi kos romantike, klepanja kos v večernih urah, vriskanja koscev v jutranji zori in lik skrivljenih hrbtov žanjic, ki so v neznosni vročini tekmovale, katera bo povezala več snopov. Rž je požeta, na vrsti je pšenica, sledil ji bo oves in nato pride delo s številnimi jesenskmi kmetijskimi deli, ki jih je treba opraviti pred prihodom zime. V naših krajih sejejo še mnogo ajde z žametnimi brstiči za dobro čebelno pašo in skledo zabeljenih tečnih žgancev. Stroji in vsa tehnizacija je nedvomno v veliko korist kmetijskega gospodarstva. Zaradi pomanjkanja delovnih moči na kmetih bi brez teh pripomočkov ne mogli več pravilno in v redu opraviti vseh del, ki jih zahteva čas in po naravi pogojen vrstni red. Mnogi kmetijski obrati, posebno v hribovitih krajih, niso tako srečni, da bi si mogli nabaviti potrebne stroje ter se z njimi okoriščati. Tudi tukaj bo potrebna medsebojna pomoč v obliki zadružništva, ker več sosedov si lažje pomaga in tudi stroje rac:o-nalnejše izkoristijo. Ni še daleč čas, ko so na kmetih tedne in tedne požirali prah na skednjih, ko so otepali snope in potem vihteli betce cepcev ter mlatili takorekoč prazno slamo. Namesto cepcev stori to delo danes mlatilnica, ki ga opravi v nekaj urah. Vse to je napredek v kmetijstvu, kar pomeni tudi lepše življenje na deželi. Novi čas in nova vas zahtevata od kmečkega človeka zares več znanja, strokovnega in splošnega. Strokovno znanje ga usposablja za dobrega vodjo kmečkega obrata, splošno pa ga uvršča na raven izobražencev, kar vzbuja zavest enakovrednosti v človeški družbi. Vedno manjša mora biti razlika med nekdanjo množico v duševni revščini tavajočih delovnih ljudi in med kasto izobražencev, ko predvsem na kmetih niso imeli smisla, niti časa in razumevanja za šolanje. Danes bodo uvidevni starši poslali svojega naslednika v kmetijsko šolo in sicer našim razmeram najbolj ustrezajočo kmetijsko šolo v Podravljah. Zaporedoma je žela smrt Pliberk. — Pred nedavnim je umrl Hans Raspotnig, kmet v Pliberku. Po vojni je bil nekaj časa pliberški župan in krajevni kmečki vodja. — V petek sta umrli dve v vsej okolici znani ženski, namreč Terezija Prek in Brigita Niemetz. Prek je bila v prejšnjih letih s svojo sestro spoštovana trgovka s špecerijskim blagom, Niemetz pa je bila posestnica Oplazove realitete. — V nedeljo pa je umrla Amalija Herbst, vdova po bivšem pliberškem lekarnarju ter mati sedanjega lekarnarja dr. Ludvviga Herbsta in zdravnika dr. VValterja Herbsta. Pesem in ples mladine za mednarodno zbliževanje In prijateljstvo Proti vsakemu pričakovanju številno so v sredo zvečer Celovčani in tudi mnogi iz podeželja napolnili slavnostno dvorano Delavske zbornice. Sprejeli in pozdravili so 73 člansko skupino mladih ruskih ljudskih umetnikov in prisostvovali nad vse pestremu in živahnemu sporedu prijetnih gostov iz daljnega Voroneša. Izredno številno udeležbo celovške publike je treba naglasiti tembolj, ker so si v zadnjih dneh dovolili ljudje in krogi, ki si lastijo, da imajo v zakupu geslo o svobodi človeka, skrajno nekulturno predrznost, ko so pozvali in takorekoč prepovedali udeležbo mladini in prebivalstvu na izrecno kulturni prireditvi. V nekem oklicu je bilo celo povedano, da se s svojo udeležbo na prireditvi vsak sam izloči iz svobodne demokratične skupnosti. Čudno pojmovanje o demokraciji in toliko naglašeni svobodi človeka! Tudi na večer prireditve so nameravali neki mladinci iz vrst katoliške mladine izzivati in motiti prireditev. Toda ob takšni veliki udeležbi so se očitno zbali v svojem smešnem junaštvu in so se raje osramočeni odstranili, ne da bi posegli v boj za »katoliško kulturo in svobodo”. Pestra živobarvna folklorna skupina se je predstavila občinstvu, ki jo je pozdravilo z viharnim aplavzom. Za sovjetske go- ste je spregovoril Ivan Udobov in dejal, da prinaša skupina koroški mladini in koroškemu prebivalstvu pozdrave s pesmijo in plesom. Pesem je spremljevalka človeka v življenju in pri delu ter ogromno dopri-naša za boljše sporazumevanje med narodi in koristi utrditvi miru v svetu. Iz zgoščenega bogatega sporeda ni lahko povzeti, kaj je najbolj ugajalo, kajti občinstvo je sprejemalo točko za točko s prekipevajočim navdušenjem, ki se je stopnjevalo vse do konca. V pesmi in plesu so simpatični umetniki na vrhunski ravni ljudske umetnosti nanizali lik svoje zemlje, v zabavni in resni pesmi ljudske običaje, zapeli so pesem o Volgi in lepoti domače narave ter tako pokazali krasoto svoje „ro-dine", ki jo ljubijo in so ji predani z vsem srcem. Gibčnost plesnega ritma je za naše pojme nedosegljiva in je vzbujala pritrjevanje, široka melodija globoke slovanske pesmi je prevzela publiko, do vzhičenja pa so navdušili solospevi izvežbanih in polnih glasov. Višino godalne sposobnosti so predvajali harmonikaši in igralci drugih instrumentov, med katerimi ni manjkalo značilne ruske balalajke. Prireditev je bila pesem in ples mladine ter prijateljstva in občinstvo je redkokdaj deležno tako izrednega kulturnega užitka, kot ga je nudil ta večer. Nolti Černič umrl Tik pred zaključkom lista smo prejeli žalostno vest, da je v Logu pri Logi vasi preminul Nolti Černič, posestnik in lesni trgovec. O življenjskem delu in značaju zaslužnega pokojnika prinesemo v prihodnji številki obširnejše poročilo. Žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno in srčno sožalje- Maže V našem kraju je umrla Marija Župančič. Dopolnila je šele 42 let ter se je priselila na Koroško pred dvajsetimi leti. Pokojna je bila zavedna Slovenka. Med vojno je zavestno sodelovala z borci za svobodo in uničenje fašizma, kakor so ji velevali vest in čut za resnico in pravico ter odpor proti nasilju. Zaradi te njene odločnosti in značajnosti je morala prestati od nasprotnikov marsikakšne nevšečnosti ter so jo domači in tuji nacisti preganjali in zasledovali. Pokojno Marijo zelo pogreša Pavle Male, partizanski invalid in po poklicu gozdni ZAHVALA Ob prometni nesreči v Mežiški dolini, kjer je tragično preminul naš sin, brat in mož Franc Blažej Vnašanje nemščine v cerkev Sejmi so vaške in krajevne ljudske slavnosti. Ljudje se v poletnih nedeljah zbirajo enkrat v tej, drugič spet v drugi vasi. Po stari navadi prisostvujejo cerkvenim opravilom, potem pa se na prostem ali v vaški gostilni poveselijo in razvedrijo. Godba boljše ali manjše kvalitete zaigra in pari se vrtijo ter potijo v veselem plesu. V poletnih nedeljah so takšni dnevi v prijetno spremembo v truda in skrbi polnem vsakdanjem življenju in kdo bi ljudem ne privoščil sproščenega razvedrila, v katerem se izživlja staro in mlado. Ostre opazke in besede nezadovoljstva pa je slišati od ljudi, ki so se udeležili letošnjih sejmov v Št. Jurju in Dobu. Odkar pomnijo, so bile cerkvene prireditve pristno slovenske in nihče se nad tem ni spotikava!. Kar še nikdar ni bilo, se je uvedlo letos v podružnih cerkvah Št. Jurju in Dobu in morda še kje drugje. Minule generacije in tudi današnja generacija ne pomni, da bi bile pridige v izrazito slovenskih vaseh tudi v nemščini. V Št. Jurju so se čudili, da je sledila pridiga tudi v nemščini in prav tako v Dobu. Čemu in komu se v teh izrazito slovensko govorečih krajih pridiga nemško?, tako so se spraševali ljudje. Kdo je to odredil in spet za korak izpodrinil pristni, stoletja veljavni slovenski običaj iz teh cerkva? Morda zaradi nekaj uradniških družin, ki ne razumejo našega domačega jezika, pa jih kljub temu pošiljajo v naše kraje. Vendar je upravičena naša zahteva, da bi morali uradniki na našem ozemlju obvladati tudi jezik slovenskih koroških deželanov. Predrzen roparski napad v Beljaku Sedeminštirdesetletna ženska je imela pretekli petek zvečer v Beljaku neprijeten doživljaj. Pozno zvečer se je vračala skozi Goethestrasse proti stanovanju. V temi sta jo na slabo razsvetljeni cesti zasledovala z mopedom dva fanta, ki sta se nekajkrat peljala tik mimo nje. Ženska je slutila, da imata slabe namene, toda potem sta ji zgin la izpred oči. Naenkrat pa, bilo je na samotnem in najbolj temnem kraju, je pri-frčal iz grmovja kos lesa, ki je ženo zadel, da je padla na tla. Takoj se je spet spravila pokonci, stekla po cesti in kričala na pomoč. Fanta pa sta tekla za njo in videla je, da sta ista, ki sta jo prej nadlegovala z mopedom. Na srečo je v istem trenutku prispelo po cesti nekaj pasantov, ki so oba fanta prijeli in tako dolgo zadrževali, da je prišla policija in ju aretirala. Nepridiprava sta priznala, da sta hotela izmakniti samotni potnici torbo, v kateri sta slutila denar. Res je imela imenovana ženska pri sebi vse svoje prihranke, okoli 400 šilingov. Mlada zločinca so izročili okrajnemu sodišču. iz Suhe pri Šmihelu, smatramo za dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Ljudski milici Mežica — Črna, obmejnim organom na Holmecu, carinikom na Prevaljah, primariju dr. Šlaj-marju in bolniškemu osobju v Črni za vso prizadevnost, ki so jo izkazali ob nesreči. Posebej se še zahvaljujemo tov. Tonetu Proštu iz Mežice. Zahvaljujemo se tudi za številne izraze sožalja in udeležbo na pogrebnih svečanostih. Šmihel nad Pliberkom Žalujoča družina Blažej delavec, ki mu je bila zelo skrbna življeni' ska tovarišica. Marija Župančič je bila ved' no zvesta bralka Slovenskega vestnika ter je živo spremljala prizadevanje koroški Slovencev v borbi za njihove življenjske pravice. Še zadnje tedne svojega življenja ko jo je že pol leta mučila zahrbtna bolezen, je marljivo delala in izpolnjevala svoje vsakdanje življenjske dolžnosti. Pokojn0 Marijo bomo ohranili v lepem spominu. Pri gradbenih delih na velesejmskem pro-štoru zaposleni delavec Karl Čelisnik iz Kot-mare vasi se je nevarno ponesrečil. Stregel je stroju za mešanje betona, pri čemer g° je kimpež zadel na glavo. Hudo poškodovanega delavca so prepeljali v bolnišnico za nezgode. Zločin pod Svinsko planino \. Pod St. Osvvaldom (Št. Ožboltom), kake dobre pol ure od Svinca (Eberstein), je majhna gostilna, ki jo domačini imenujejo Gumeter. Nedaleč od te gostilne, kakih 200 metrov, je bil februarja meseca leta 1944 storjen grd in krvav zločin. Tamošnje prebivalstvo še danes pripoveduje o gnusnem dejanju, ki se je odigralo v tem kraju. Dva borca proti fašizmu, mlajši in starejši partizan, sta se zgubila od svoje edinice. Imena teh partizanov niso znana in bržkone tudi nikoli ne bodo. Ime morilca pa bo v zgodovini zapisano za vedno, ker za tega se ve. Bila je huda zima in partizana sta na svoji poti krenila vedno niže in niže s Svin-ške planine, kar ni nobeno čudo, ker sta bila lačna in izčrpana. V visokem snegu in s slabo obutvijo sta prezebala in do skrajnosti onemogla so Nemci ujeli. Izmučenima do smrti jima je bilo orožje samo še v breme in nista se mogla upirati. Puške so bile zaledenele od neštetih padcev v nočnem prebijanju skozi neznani gozd. Steze so bile zametene z debelo snežno plastjo. Kaj pomaga volja in odločnost, če so telesne moči izčrpane do dna. Oba so Nemci ujeli in povedli na orožniško postajo v Svinc. Po človeško bi bilo pričakovati prizanesljivost, toda ta dva ga med nacističnimi „kulturonosci" nista našla. Veljati bi moralo pravilo mednarodnega prava, kako naj se po človeško ravna z onemoglim sovražnikom, ki je komaj še pri življenju. Očividno pa partizanov, borcev za iztrebljenje okupatorja in hkrati borcev za zopetno vzpostavitev neodvisne demokratične Avstrije, niso smatrali za polnovredne vojake, kajti na orožniški postaji v Svincu so se naslajali ob izčrpanosti obeh ujetnikov. Zasmehovali so ju in psovali z »banditi”. Namesto da bi jima nudili prvo pomoč, so jima trgali še preostalo, popolnoma premočeno obleko, da bi bila bolj podobna od nacistične propagande slikanim »banditom". Ko so dovolj napasli svojo škodoželjnost in dali duška svoji sovražnosti, je eberštajn-ski Ortsgruppenleiter dal povelje: Peljite ju tja, kjer sta bila ujeta ter ju justificirajteI Za to golazen veliki nemški rajh nima prehrane! Ukaz so izvedli. Za rablja se je postavil orožnik Hartl in sicer brez odpora. Morda bi dvema človekoma rešil življenje, če bi samo dejal, da kaj takega vendar ne moremo in ne smemo storiti. Toda z njim na čelu so ujeta partizana tirali proti Svin-ški planini. Ni si mogoče predstavljati, kaj sta morala prestati na tej žalostni poti. Neizrekljiva je morala biti notranja bol in fizično mučenje, kajti nacisti niso štedili z udarci. Potem je imenovani žandar izvedel krvo- prelitje in je pri tem morda še občutil P°' sebno naslado. Dve sto metrov od Gum®' terja sta bila partizana ustreljena in prič® vedo povedati, da sta bila hudo razm®' sarjena in krvava po vsem telesu. Nasled' njega dne so civilisti žrtvi za svobodo P°' kopali na kraju krvavega dejanja. Po vojni so pošteni domačini prekope11 telesne ostanke dragocenih žrtev ter jih pre' nesli na pokopališče. Grob je vedno skrbno negovan in posejan s cvetjem, kar j® najlepša priča, da ljudstvo obsoja zločin® ter goji spoštovanje do borcev, ki so 5® uprli nasilju in krivici. Zavedajo se, da padli partizani žrtvovali svoja življenja z° visoke ideale, svobodo in človeka vredno življenje, za mir in enakopravnost vseh na' rodov, na Koroškem posebej za pravično in dobro sožitje med obema narodoma. ^ Na skromnem spomeniku na pokopal15 v Svincu je napisano: Hier ruhen zwei unbe kannte Partisanen. KOLEDAR Petek, 31. julij: Ignacij Sobota, 1. avgust: Vrata sv. Petra Nedelja 2. avgust: Porcijunkula Ponedeljek, 3. avgust: Lidija Torek, 4. avgust: Dominik Sreda, 5. avgust: Marija Četrtek, 6.' avgust: Gosp. spr. Pcsiro in zanimiv c Kaj bo z atomskimi bombami? * '-eprav se nam v današnjem svetu, pol-nem nezaupanja, nasprotij in groženj zdi Jeverjetno, se bo nekega dne le zgodilo: °jitiki se bodo morali ukloniti neizbežni ^inosti in rešiti človeštvo najtežje nevarno-ki mu je kdaj koli grozila — zedinili se c'° in prepovedali atomsko orožje. Nihče ne ve, kdaj se bo to zgodilo. To-,Q na tisti dan morajo tehniki čakati s toč-l'llj’i načrti! Takrat bo v skladiščih atomskih' ^e|esil obležalo več kot tisoč ton atomskih 0,nb. Tam ne bodo mogle ostati, saj tudi ^učinkovitejše mednarodno nadzorstvo ni °^°lj, kadar gre za usodo vsega sveta. bi prepovedali kakršno koli drugo !'°žie, bi bila stvar kaj preprosta — razto-. 1 bi ga v topilnicah, potopili na dno mor-, 1 uničili z razstreljevanjem, zakopali glo-,°ko pod zemljo. Vsega tega z atomskimi °mbami nikdar ne bodo storili: plutonij je p6niočan kemični strup, da bi bombe po-P'n v morje ali zakopali v zemljo — če bi bombe v odročnem kraju razstrelili, 1 Se zgodilo prav to, kar naj prepreči pre-°ved: vse zemeljsko ozračje bi zastrupili rndioaktivnimi delci. kparri torej z atomskimi bombami? Morda 1 i'h lahko celo koristno uporabili!? Preprosti sovražniki človeštva p ~eprav ni nobena atomskih velesil doslej ^iav.la, kako so zgrajene atomske bombe, . ^endar precej natančno vemo. V skla-C|n leže danes atomske bombe treh vrst: rUnove, plutonijeve in vodikove. k(j 0rT|ska eksplozija nastane, če je v enem tesu dovolj urana 235; kritična masa, kot n ^ učeno pravijo, znaša okoli 10 kg. Ura-|j e bombe imajo za jedro kot bilijardno t0°9lo velik kos urana z luknjo v sredini. V 'uknjo porine pred eksplozijo poseben mehanizem še en kos urana — potem pa zadoščajo že kozmični žarki, da pride do razcepa atomskih jeder, do verižne reakcije. Eksplodira pa lahko tudi masa urana, ki je manjša od kritične, če jo obdamo s plaščem, ki odbija v masi nastajajoče nevtrone. Pridobivanje goriva za uranove bombe ni enostavno. V običajnem uranu 238 je le 1/160 razcepljivega izotopa U 235. Ta ima prav take kemične lastnosti kot ostali uran, zato ju le težko ločijo. Če pa obstreljujejo uran U 238 z nevtroni, nastane izotop U 239, ki oddaja žarke beta in se preko Np 239 spremeni v plutonij 239. To je nova kovina, zelo primerna za razcep in verižno reakcijo in ker ima docela drugačne kemične lastnosti kot uran U 238, ga od tega prav lahko ločijo. Plutonijeva atomska bomba je uranovi močno podobna. Precej drugačna pa je vodikova bomba. Pri eksploziji le-te se vrši nasproten proces: atomi vodikovih izotopov devterija ali kri-tija se zlijejo, kar pa zahteva zelo visoko temperaturo in zelo visok pritisk. Oboje lahko zaenkrat zagotovi le uranova ali plutonijeva bomba, ki tudi res predstavlja jedro vsake vodikove bombe. Seveda je zato v vsaki vodikovi bombi prav tako 10 kilogramov urana ali plutonija, kot v ostalih atomskih bombah. Velikansko premoženje Če se spomnimo na Hirošimo in pregledujemo podatke o zalogah atomskega orožja, se prav gotovo zgrozimo: Združene države imajo na zalogi vsaj 100.000 bomb, Sovjetska zveza 20 do 30.000, Anglija nekaj več kot 1.000 in končno Francija okoli 10. Ker tehta jedrsko polnjenje vsake bombe okoli 10 kg, leži v skladiščih okrog 1000 Število telefonskih aparatov n .. ^novejše podatke o številu telefonskih Sv/wckov dne J, januarja 1959 širom po nee.U.nava*a kn)'ga »The World's Telepho-Sf S jn Jih zaradi zanimivosti v izvlečku po-1^. uiem°- Posebno zanimivost nam nudijo '■ podatki ZSSR, ki so najnovejši in prvi * letu 1936. |0 e,u 1957 so opravili preko enega tele-^skega priključka povprečno v: ZDA 460 ^vorov, Kanada 497 pogovorov, Švedih ^ Pogovorov, Aljaska 581 pogovorov, .^Qnd 452 pogovorov; svetovno povprečje ■j. ^ Pogovorov. 1ly e1°nskih aparatov v rabi je bilo okoli {]. bilijonov 800.000, od tega ZDA 7 v 1-000 aparatov, Velika Britanija čijQ 000, Kanada 4,816.118, Zahodna Nemiri 2» bilijone 731.945, Japonska 3,886.327 2,SOoSR 3 milijone 558.000, na Švedskem ak° pride na 100 prebivalcev: v ZDA ^_______________________________________ 37 telefonskih priključkov, na Švedskem 33, v Kanadi 29, v Švici 27, v Veliki Britaniji 14, v Zahodni Nemčiji 9, na Japonskem 4, v ZSSR 2, v FLRJ 1 telefonski priključek; povprečno na svetu 4 telefonski priključki. Velika, po prebivalstvu milijonska mesta imajo tudi milijonsko število telefonskih priključkov. New York ima 4,204.000 telefonskih priključkov, Čikago 1,800,000. Ti dve mesti imata več priključkov kot vsa Azija skupaj, kjer sicer živi več kot polovica vsega človeštva. Sam New York ima tudi več priključkov kot vsa Francija, London pa ima 2,149.000 telefonskih priključkov. VVashing-ton ima 70 aparatov na 100 meščanov, kar je največ v ZDA, Stockholm s 57 priključki pa prednjači v Evropi, oziroma v vsem ostalem svetu razen ZDA. V Moskvi imajo 454.000 teletonskih priključkov, kar pomeni 4 telefone na 100 prebivalcev. do 1500 ton dragocenega urana ali plutonija! Če bi zamenjali vso to zalogo z enako težo, čistega zlata, bi nas to veljalo 65 do 100 milijard Šilingov. Ker pa sta uran in plutonij mnogo dragocenejša od zlata, je vrednost zalog atomskih bomb še višja: okoli 1300 milijard šilingov. Zaloga atomskih bomb zato ne predstavlja le velike nevarnosti, temveč tudi ogromno premoženje, od katerega se velesile prav gotovo ne bi ločile z lahkim srcem. Uran iz atomskih bomb lahko uporabimo kot gorivo v atomskih elektrarnah. Velika sodobna elektrarna z močjo 100.000 kW potrebuje za obratovanje okoli 500 kilogramov urana U 235. Z zalogami atomskega goriva velesil bi torej lahko opremili 2000 atomskih elektrarn! Teh 500 kg urana v atomski elektrarni proizvede v pol leta okoli pol milijarde kilovatnih ur; nato morajo gorivo prečistiti. Ker pa se v pol leta izrabi le 2 % goriva, bi dalo vseh tisoč ton v atomskih elektrarnah vsega okoli 30 bilijonov kWh električne energije. Če bi hoteli to električno energijo dobiti z običajnmi termoelektrarnami, bi potrebovali za okrog 90 bil jonov kWh toplote. Celotna množina energije, ki jo vsako leto porabimo na zemlji, znaša okoli 25 bilijonov kWh. Z energijo, ki je skrita v atomskem gorivu, bi torej lahko preskrbovali ves svet kar štiri leta! Krematorje za atomske bombe že gradijo Reaktorji v sedanjih atomskih elektrarnah niso najprimernejši za gorivo, kakršno je uran iz atomskih bomb. Ti reaktorji delajo namreč z le malo obogatenim uranom in imajo v jedru moderator, ki zavira hitre nevtrone ker počasnejši bolje cepijo U 235. Na lanski konferenci o mirnodobni uporabi atomske energije v Ženevi, so mnogo razpravljali o reaktorjih, ki delajo s hitrimi nevtroni, med delovanjem pa v njih nastaja novo gorivo: iz necepljivih uranovih in torijevih izotopov nastaja uran U 235 in plutonij. Gorilne elemente v takšnem reaktorju je treba sicer od časa do časa čistiti, ker se v nj'h nabirajo produkti, ki vsrkavajo nevtrone, brez katerih reaktor ne more delovati. Vseeno pa so mnogo ekonomičnejši od starih in zato rastejo kot gobe po dežju: v Združenih državah — elektrarna Enrico Fermi, Michigan, v Sovjetski zvezi elektrarna BH 250 z močjo 250 MW, na skrajnem severu Anglije v Dounreayju .. . V zadnjem času se tudi mnogo ukvarjajo z možnostjo, da bi zgradili reaktor, v katerem bi bile plutonijeve zlitine kar v raztopljenem stanju. Jedro reaktorja bi bil velik talilni lonec in v njem bi se cepila jedra. Iz lonca bi raztaljeno kovino odčrpavali v hladilni obtok, kjer bi oddajala toploto. Pri takem reaktorju bi lahko tudi na zelo pre- Sir r 1 r''n ji K/c sle, £>amulovi? Amon Ingolič "■‘“IjJ „ A Ši'š!n!!il!!>:,.Šil!jliii!i!i:,..!i!i!ii!ijiij! ^Qkaj si tako nanagloma odšla?” Sče|[acli °*roka l'e morala mati domov, je prišel ponjo.” v. 1 mogla ostati sama?" Sp Qmbos je strog, tudi z menoj.” (p . y naslednjem odmoru: ,1^', ' v nedeljo v Merlevvald!" hočem tam?” sem našel. »NS I „> . b°m mogla." ;5Qkai kino bi šla. Kupil bom karte. Prideš?" bom nr Klicaj ne?” P0 p0vedala. Ni. smo šli nekaj časa skupaj; Marta, ^ zl6n.' znar|ki in Amon. Skušal sem biti ni°. pa se mi ni posrečilo. Na kri-rek|Q. SeS pridelujemo. Doslej so preizkusili več'no znanih a°*' biotikov in ugotovil1, da najbolj uspe5n° delujejo aureomicin, teramicin in penici! °-Kot omenjeno, učinkujejo antibiotiki v ze lo majhnih količinah. Za p tance n. pr-došča dodatek 30 mg na dan. Učinek a°; biotikov pa je zasiguran le, če so V enakomerno pomešani. Tej zahtevi pr°k* . ni živinorejec, ki ne razpolaga s priprdv° za fino mešanje, skorajda ne more z°°. stiti, da ne govorimo o tehničnih težko®0 ' ki nastajajo pri mešanju tako majhnih * ličin z ostalo krmo. Da bi se izognili teZ ^ čam, ki se porajajo tudi pri mešanju kr z vitamini in mikroelementi, ki so živ° prav tako potrebni v zelo majhnih kol' ^ nah, so pred nedavnim na osnovi obširn or nlk raziskovanj razvili neki kombinacijski P parat, imenovan »Teran”, ki vsebuje 0,1 biot ke, vitamine in mikroelemente v Pr'rrlf(J, ni obliki in pravilnem razmerju. Z dodal njem le enega kombinacijskega prepdr°^ bo kmetovalcem dana možnost, da na P'^ prost način poplemenijo osnovno krm0 tako racionalno izboljšajo proizvodnost vnoreje. letih spet na Strmcu, a ne takšni reveži, kot smo bili. Imeli bomo kravo, morda dve, in red”li dva prašiča!” Kako naj se Marti opravičim, kako naj ji dopovem, da je tisto z Mudronjko mimo, da od tistega ni ostalo prav nič, da ona, Marta, zame ni in nikoli ne bo Mudronjka! Ali ni bilo že izza prvega plesa med nama nekaj neizgovorjenega, nepojasnjenega? Zakaj nisem o tem sam spregovoril? Teden dni sem iskal rešitve, potem sem ji napisal pismo. Bilo je dolgo in, kot se mi je zdelo, lepo napisano, na vsak način pa iskreno. Nisem ga takoj oddal na pošto. Ga bo res dobila Marta v roke? Ne, po pošti ga ne morem poslati, moram ji ga izročiti osebno. Počakal jo bom pri separaciji. »Preberi, Marta," ji bom rekel, »potem se bova pogovorila!" Čez dva, tri dni jo bom spet počakal. Ne bo me mogla zavrnit'. A če me bo kljub temu? Tako sem se boril s seboj, napravil pa nisem ničesar. Sele dober mesec po najinem zadnjem sestanku sem sedel na kolo in se odpeljal pred arnoldsko separacijo. Prihajale so ženske in dekleta, Marte ni bilo. Je že šla? me je zaskrbelo. Je bolna? Na dom pojdem! Kaj mi more Klambos? Pravzaprav se spodobi, da obiščem Nejčka, svojega po pol brata. V zadregi sem se približal Klambosove-mu stanovanju. Toda ko sem potrkal na vežna vrata, se na pragu ni pokazala Marta, marveč mlada, zagorela ženska. »Želite?" me je vprašala v italijanščini. Povedal sem, da iščem Klambosove. »Odpotovali so,” je povedala ženska malce razočarano, česar pa sem se zavedel šele pozneje. »Kam?” sem vprašal, čeprav sem vedel, da je to vprašanje odveč, kajti prišel sem spet prepozno, kakor tedaj v Podlogu. »V Mens,” je odgovorila ženska in zaprla vrata. Bil je šiht kot vsak drug: skozi jesensko meglo prideš do jaška, še govoriti se ti ne da, pokimaš znancu, ki ga srečaš ali dohitiš, in zamrmraš skozi zobe rudarski pozdrav v domačem jeziku, francoskem, nemškem ali poljskem, kakor je pač znanec, potem se preoblečeš, vzameš svetilko in se zrineš v dvigalo. Naglo padanje po črnem žrelu z zoprnim tresenjem te začne dramiti, vendar se do kraja predramiš šele, ko nekajkrat zamahneš s krampom ali ko že precej časa držiš v rokah sveder in požre! nekaj kubikov prahu. Tedaj se ti začno porajati misli. Tega in onega se domisliš. Tisto jutro mi je najprej prišlo v zavest, kako sva z Alfonzom popivala skoraj do jutra. Alfonzo je dobil od doma sliko svoje žene in svojih otrok. To je bil zanj praznik, saj se dotlej še niso fotografirali. Lepa žena, črnolaska, pa dva dečka in deklica, dečka šolarja, prav tako črna kot mati in oče, deklica pa svetla, nežna, komaj petletna. »Tegale rumenega metuljčka še videl ni- sem, na poti je bila, ko sem se odpravil od doma. Na pomlad se vrnem!" Ko sva izpraznila drugo steklenico, je dejal: »Ne, za božič. Marko, ali bi ti mogel strpeti pet let brez take žene in takih otrok?" »Se leto dni ne,” sem dejal in v mislih zablodil v pokrajino Pas de Calais, v Mens, kamor je moj nekdanji učitelj Klambos odpeljal Molanko in z njo tudi Marto. Dolgo sem poizvedoval za njimi, v Arnoldu, v Merle-waldu in drugod, a zaman. Pisal sem celo svojemu nekdanjemu sošolcu Frančku v Podlog, ki mi je že enkrat prskrbel Mo-lankin naslov, priložil sem celo nekaj denarja, toda pismo je prišlo nazaj z označbo: »Odpotoval.” Kam je odpotoval, sem lahko uganil, saj nam je teta Jera pisala, da so pomladi začeli odpuščati, za zdaj mlade, neporočene rudarje, le-ti odhajajo v bosenske gozdove. Od Alfonza sem prešel k Mudronjki, čeprav ni bilo med njma nikake zveze. Pred mesecem se je poročila. Ko sem bil zadnjič doma, sem videl novega Mudronja. Suhec z gladkim, gosposkim obrazom; če ga ni dosti v hlačah, ji ne bo kos. Rebuffa bi morala vzeti. Hudič, smeješ se, brez ženske pa je le težko. Šiht je počasi mneval, kot pač vsak šiht. Pod nogami imaš čedalje več premoga, čeprav nakladač pridno polni vagonček za vagončkom. Spočetka jih še šteješ, kmalu še tega ne moreš več. Znoj te obliva, pred očmi se ti megli. Od časa do časa pogle- n« d«' daš po tovariših; Čepin je že ves črn, samo v obraz, tudi po prsih, ki so m° 0 ^ rasle z dolgimi kocinami, Grzela pa se 5V° če pade svetloba nanj, kot da bi bil na , „j| zan z oljem. »Slab dan, slab šiht," je Čepin skozi zobe. »Kakor vsak pon®1 Ijek," sem pritrdil, Poljak pa je samo brundal. »Pšakret!" Potem smo začel .j šariti. Pri tem delu ne moreš misliti no • drugega kot na to, kako boš s čim 10 ,e lesa najbolje zavaroval svojo glavo, -^j ko sem spet držal sveder v rokah, se je 1 pa zdaj ukresalo. Amonu niso mar ženske, niso mu ^ , mar. O njih sploh ne govori, tudi razmj5,^ ne. Živi samo za t sto svojo hišo, ki 51 ^ bo postavil doma. Naravnost skopem- ^ mu samemu ne bo dolgčas v njej? M°r a bo doma ustanovil pevski zbor. Seveda bo. Kakšno veselje ima z njim! . . ■ Sp®1 treba izbrati igro. Tudi »triglavci D. igral1. Naj! Naše društvo je trdno. že rekel Gaspard? Glavno ni ne »■’ ci ne »Triglav", glavno je, da bi vsi ,n°Z^ci spoznali, da so eno s francoskimi de ^ in da bi se skupno z njimi borili z°p ste, ki jim s svoje preobložene mize me \ le drobtine. Vsi smo delavci, Pre°* vsemi je en sam smoter: priboriti de ^ takšno ž vljenje, kot si ga s svojina ^ življenjem zasluži, in tiste pravice, gredo. Gaspard ima prav, to je 9'a (Se nadaljuje) . ak°j pije, govore v Goricah. Zakaj se • Zato. Vse ima svoj — zato! Ic ni vedel o njej, ničesar, kar hoče ve-e 1 fant o dekletu, ki ga ljubi. Samo spo-ln nanjo mu je bil drag. Ljub mu je bil gmotni kotiček za Ljubljanico: visoka tra-j° v ^otanjici, vrba žalujka, ki brodi z ve- 1 na površini vode, večerno nebo in pti-' ki zaplove v višnjevem sončnem odse-u na drugo stran barjanskih lok. Vidi jo, °Rago VRESNIK njegovo kmečko mišljenje je bilo boleče odkritje, ki ga je doživel danes. Ni bil njen prvi moški. Prvič se je »zgodilo" v mestu. Priznala mu je. Kolikokrat bi se ji lahko to zgodilo? Njej, ki je bila vendar tako mlada in lepa? Ne bo čakal do druge nedelje, ne bo je ubogal. Čeprav čaka ves dan pred tovarno, mora jo videti. Zdaj se mu je zazdelo, da ji ni rekel ničesar takega, kar bi moral. Saj je jokala, ker se je morala vrniti. JVcvo pcgorišče >Q 0 se sklanja pred njim in pobira jopico. aPenja si opanke, češe dolge lase. l 'KQko si še mlada," je rekel. „Ko sem v , 'I v šolo, te nikjer ni bilo. Sploh se za 5qS6 n'sem menil, tujci so mi bili. Vaša hi-. doli za ovinkom mi je še danes tuja. Isern še bil pri vas. Nikdar nisem mislil, Ah, so to čenče! Ali ne?" I ,,Veš da sem res čudna," je rekla. „Kar ,lil° sefn šla s teboj, ne da bi na kaj mi-. a' Razmišljam, če sem se te v mestu kdaj P°mnila. Menda ne." k "j0* * 16 morc3a Prav *° *isto • ■ • Ko sem oavi opazoval, kako prihajaš v vas, se j' ,e z kakšna je, kadar stoji pri svojem Svojj' Raztreseno mu je pripovedovala o Z j službi. Zakaj mora takšno mlado bitje ^a, doraščati med tujimi ljudmi? Za J* o b r © volj© PAJDAŠA ifi Sgr'^a klateža sta brez cvenka v žepu % sPr®hajata ob Seini. Nenadoma opa-kov na bregu tablo, kjer piše: „500 franki s nagrade dobi vsakdo, ki reši koga, ki u*apljal." Sledi takojšen sporazum; l»0ujs vrže v reko, od koder naj bi ga p. re®'l> da bi si potem razdelila nagrado. J'«|tqrr® Kliče na pomoč, toda Louisu se kar l0( ^ da za njim v vodo. Pierre grgra-^kliče: ^1 k lHei- podvizaj se, saj veš, da plavam , *Qrnen! s Su Pa se še vedno ne mudi: % počakaj še kakšno minuto! Prej nisva rQri(.oa' da na koncu table piše: »Tisoč boi* nagrade pa tistemu, ki najde in 116 iz vode truplo utopljenca ..." STAROST Janez ,e na mor,u' S| Je navdušen, Janez bi rad vse i 'Dejal- 0QrbQ p1 So nii, da ste vi najstarejši v vasi, "Aha!«006*" ie vPra*al slarega ribiča. *Ut0s ‘ Pravi barba Frane premišljeno. Q to šSem l'h dosegel petinosemdeset. To-M bi ?.,n' nič! Če bi moj oče danes še ži- i'*1 imel sto trideset!" Moral bi jo tolažiti, moral bi ji dati upanje, da se lahko zanjo vse spremeni. Vse bi lahko bilo zanjo drugače, če ... Kakšen če, kaj je vendar še treba pomišljati? Veš, da sem res čudna — mu je spet odzvenel njen glas v mislih. Ni prav, da živi v mestu! A zakaj sem jo moral spoznati šele danes? Kje so bile moje oči vse leto, kar je v mestu, odkar prihaja ob redkih nedeljah domov na obisk. Naposled je sredi vaške ceste obstal in omahoval, ali bi šel v gostilno, ali bi šel domov. Šel je domov. Tedaj se je zavedel: zaljubljen sem. Rad jo imam. Komaj je čakal nedelje. Zdaj je vse vedel o njej. Vse dni je razmišljal, tehtal njene besede. Bila je nesrečna, ker je nihče ne ljubi, ker je sama. Slabo živi. Zakaj ne bi verjel vanjo, zakaj ne bi poskusil z njo, čeprav so bila tudi za njim pogorišča minulih ljubezni. Vanjo bi lahko verjel, ker je mlada. Samo zato? Ne, tudi zato, ker je . . . Ni mogel najti prave misl , spomin se je vselej vračal na njene mehke lase, na plašne in nemirne oči, na roke, ki božajo mehko in toplo. Danes je vedel, da ne bo odlašal niti minute. S seboj jo vzame, na kmetijo. Rekla je, da bi želela biti kmetica. Zakaj ne? Lahko bi jo že zadnji večer prijel za roko in odpeljal domov. „Nikamor ne boš več hodila," bi rekel, „šla boš v vas, tja sodiš. Bojim se zate." Prekrižaril je nekaj ulic in šele v zanikrnem kotu predmestja našel pravo hišo. Bila je dvonadstropna starinska zgradba, podobna nekdanjemu hlevu ali skladišču. Na cesti se je gnetlo na ducate polnagih in umazanih kričačev. Stopil je na dvorišče, kot mu je razložila. Druga vrata v pritličju. Zapomnil si je vsako njeno besedico. Na dvorišču je za hip okleval. Pričakoval je, da bo hiša stara, toda odkrušeno zidovje in umazan ja na vsakem koraku sta ga osupnila. Kako le more živeti tu? Domov je prihajala spodobno oblečena; ljudje so menili, da se ji dobro godi. Spominjal se je, da so pripovedovali, kako živi skupaj z neko boljšo gospo. Revščina, ki mu je z vso gnusobo rasla pred očmi in ki je je bilo polno na dvorišču, v bližnjih drvarnicah, kurnikih, na vrtovih in v vsakem kotičku te opečnate stavbe, ga je zmrazila. Lahko je jokala. Kako ne bi, ko se je vračala sem z barja, iz domače vasi, kjer so bele hiše med zelenjem ... Še toliko laže bom zahteval od nje, naj gre domov . .. Potrkal je na domenjena vrata, umazana, prebita z deskam1. Dolgo je čakal, preden se je ženska, ki jo je slišal za vrati, prima-jala na prag. Pred njim je zazevala mračna kuhinja; drobna, ostudno zgarana ženska je režala vanj z brezzobimi usti. „Kaj je?" „Vido iščem," je rekel v zadregi. „Vido? Kaj bi rad od nje?" Ženska se je umaknila s praga, toda povabila ga ni, naj vstopi. „Ali stanuje pri vas?" Ženska si je zapela zakrpano, izprano bluzo in si popravila razmršene lase. V kotu je stala postelja, na njej so se grmadile cunje, raztrgane odeje. Na oknu so stale steklenice, v kotu vegast štedilnik, ob njem miza. Drugega v tej luknji ni bilo. „Zgodaj si prišel," je zahreščala. „Ali si ti Martin?" „Ne! Jaz iščem Vido." „Kako? Zakaj me potem budiš? Kdaj ti je rekla, da pridi!?" Ujezilo ga je, ker se je obnašala osorno, ne da bi sploh vprašala, kdo je in kaj. Stopil je v kuhinjo v dobri veri, da vrne enako z enakim. »Rekla mi je sicer, naj pridem drugo nedeljo," je rekel, »toda jaz sem prišel danes. Nujno je. Moram govoriti z njo. Kje je?" »Nujno? Za vas dedce je zmerom nujno. Če ti je rekla, da pridi drugo nedeljo, bi prišel takrat in ne danes. Vida spi. Ne prikaži se ji, ker te bo nagnala." »Nagnala? Zakaj bi me nagnala?" Šele zdaj je uvidel, da ga je morda zamenjala. Kako bi sicer mogla tako govoriti z njim? Moral ji bo povedati, saj je smešno, kako se obnaša. »Povejte ji, da sem Lojze iz Goric." »Lojze ali Jože," je zakrehala, »to je zdaj čisto vseeno. Kaj meni mar, kako ti je ime. Rekla sem, da Vida spi." Bilo je več kot neumno; vse drugo prej bi mislil o ženski, pri kateri stanuje Vida, samo tega ne ... Zdajci je opazil črnikasta vrata, ki so držala v drug prostor. Tam je bila soba. In tam spi Vida. Jeza v njem je naraščala. Pri taki ženski mora stanovati. Poberem njene stvari, niti sekunde ne bo več ostala v tej zanikrni luknji. »Je torej doma? Spi tam notri?" je vprašal zadirčno. Starka je skočila predenj in mu zaprla pot. »Ti, kaj pa misliš?" je vzkipela. »Rekla sem ti svoje, poberi se ven! V mojem stanovanju sem jaz gospodar. Kar takole bi prihajali, najemnine pa nihče ne plača. Vsem bom odpovedala." Komaj se je premagoval, da ni dvignil roko 'n jo položil na to rjavo, hrapavo in razbrazdano lice. Zmotil ga je šum, ki se je oglasil za vrati. To je Vida. Slišala ga je. Odrinil je starko in odprl vrata. Pred njim je bil še manjši in temnejši prostor. Majhno okence je bilo zakrito s plaščem. V kotu je stala široka postelja. V prvem trenutku je opazil gola ramena ženske, ki je naglo potegnila odejo na prsi in planila kvišku. »Kdo je?" Ustavil se je. To je bil Vidin glas. Toda kakšen? Prav nič drugačen kot starkin. Kako tuje in zlobno je odmeval ta glas. »Kaj vem," je zakričala starka za njim, »neki Lojze. Ne morem se ga ubraniti." »Lojze!? . .." »Seveda, Vidka, jaz sem,” je rekel v srečni zadregi. »Prišel sem kar to nedeljo, nisem mogel brez tebe. Prosim, vstani in pojdi z menoj v Gorice. Prišel sem pote ..." Dekle na postelji je molčalo. Zdaj, ko so se mu oči privadile na mrak, je spoznal njene dolge lase. Čutil se je olajšanega in presrečnega, ker ji je brez odlašanja povedal, da je prišel ponjo. Rešil jo bo revščine. To je lahko zdaj vedela. Morda se še ne more čisto zdramiti? Starka ga je obsula s psovkami in vlekla za suknjič. »Rekla sem, da jo pusti pri miru!" je vpila. »Le vstani, Vidka, počakal te bom," je rekel. ( Ta hip je udaril med zatohle stene krik, ko da se je sprostila ranjena zver. V zmedi in presenečenju ni ničesar doumel, spreletelo ga je, kot da mu kričanje prebada možgane. Odurno vpitje se je stopnjevalo do blaznosti. »Zakaj si prišel? Izgini, prekleti norec! Ven! Ven! Ven!" Nagonsko se je umikal za starko, ki ga je spustila in prasnila v zoprn smeh. Na pragu je obstal, iščoč priložnosti, da pojasni to strašno pomoto. Toda — ali je bila to sploh pomota? To je bilo blazno! Vida je nehala kričati. Njen vreščeči glas se je sprevrgel v krčevit jok. Poslušal je, pol minute ni bilo slišati ničesar drugega kot moreče ihtenje. V sencih mu je nabijalo srce . .. »Vidka, kaj se je zgodilo?" je plaho jec-nil. »Vidka!? . ..” Še preden je dokončal, je skočila s postelje proti oknu. Z divjim zamahom je strgala plašč z njega. Sončna svetloba je padla na črnikasto posteljo, na povaljano slamo, na kupe raztrganega blaga in na.. . Kaj je bilo tam pri zidu? »To je!" je zavpila v nepopisnem besu. »To! Zdaj veš!" Zagledal je razmršene lase postarnega moža, dvoje pijanih oči, ki so buljile vanj, Od daleč le Od daleč le sem gledal te ljubeče in prišel je nemir v srce, ki v sreči nepoznani mi šepeče, ker vzljubil tebe sem, dekle! Od daleč le sem slišal tebe peti! Odmev mi v duši je ostal. Po tebi bodem moral hrepeneti, če tudi bi že v grobu spal! Od daleč le otožno mislim nate: Odpoved je življenje vse! Spomine hranim kot svetinje zlate; kot angel bilo si, dekle! Valentin Polanšek kozjo bradico. .. Stari ljubimec se je dvignil in nervozno mahal z roko ko da prosi usmiljenja. »Saj, saj." je jecljal, »saj lahko pride, če že ravno hoče. Takoj se bom umaknil ..." N č več ni razločil pred očmi. Cunje, zidovi, staro pohištvo, njeni lasje, plašne velike oči in starec z brado so se zvrtinčili v omotičen kolobar. V grlu mu je tičal jok, silna bolečina ga je stisnila čez prsi. Planil je skozi kuhinjo, odrinil odurno starko in kot utopljenec, ki je zadnji hip ujel rešilno bilko, zatulil v mračni hodnik. Odtaval je na cesto ves pijan, zlomljen, brez misli in volje. * Pozno ponoči je še zmerom pil v krčmi na barju. Zlival je vase vino, ko da gasi ognjene zublje na novem pogorišču. In ognja je bilo toliko. In toliko dima in pepela. Da, vse ima svoj — zato. DOMISLICE Skrbi lahko tehtajo en gram ali eno tono; po tem pač, kako jih nosimo. * Kadar si obupan, govori ljudem o svojih skrbeh. Njihova topa brezbrižnost te bo navdala z novo močjo. * Vedno traja zelo dolgo, da doumeš, kako preprosto je reči: Ne vem. * Smisel za humor ima tisti, ki se lahko smeji nad rečjo, ki bi ga umorila, da se je pripetila njemu. * Komaj je dal oče hčerko iz rok, mora že zetu pomagati na noge. * Otroci nikoli ne odložijo na jutri, kar jih že danes lahko obvaruje, da bi šli pravočasno spat. * Otrok pozabi narediti nalogo, pospraviti posodo, odnesti smeti, iti k frizerju, celo jesti pozabi, nikdar pa ne pozabi obljube, ki si mu jo nepremišljeno dal pred petimi minutami ali pred petimi leti. * Molk je argument, ki se ga ne da ovreči. Če je kdo tako pameten, da bi lahko dal dober svet, je največkrat tudi tako pameten, da ga obdrži zase. * Najteže je prenesti tiste udarce usode, ki nas zadenejo. * Dober spomin imaš, če že danes pozabiš, kar te je trlo včeraj. * Nič nam ne bi pomagalo, ko bi se mogli videti take, kakršne nas vidijo drugi. Saj ne bi verjeli. * Najdragocenejša pridobitev za žensko je moški z bujno domišljijo. * Očarljiva je ženska samo tako dolgo, dokler se na svoje čare ne zanese. * Neporočen moški ima ženo rajši v glavi kot na vratu. * Dekorater je tisti, ki ti v stanovanje navleče predmete, ki bi jih v svojem za nič ne trpel. * Doseči uspeh ni dovolj; uspeti moraš vsak dan znova. Če obvaruješ mladega človeka napake, mu odvzameš tudi priložnost samostojne odločitve. Stran 8 Celovec, petek, 31. julij 1959 Štev. 31 (898) Pretirana vnema le škoduje Od nedelje že je Dunaj prizorišče mogočne manifestacije mladih ljudi iz vsega sveta, ki sodelujejo na svetovnem mladinskem festivalu pod geslom „Za mir in prijateljstvo". Mnogi tisoči udeležencev iz 120 dežel so prihiteli v prestolnico Avstrije, da deset dni preživijo v prijateljskem razumeva- Nadaljnje pravice za Južne Tirolce Ker pokrajinska skupščina za avtonomno pokrajino Trident — Južna Tirolska ni hotela ugoditi zahtevi Južnih Tirolcev po priznanju nemščine kot uradnega jezika, je zadevo prevzela rimska vlada, ki je izdelala zakonski osnutek, po katerem je dovoljena uporaba nemščine poleg italijanščine tudi v internih uradnih spisih in v medsebojnem dopisovanju med uradi. Pravosodno ministrstvo pa pripravlja odlok, s katerim bo uporaba nemščine dovoljena tudi v sodnih aktih. Treba je priznati, da prinaša ta rešitev nemški manjšini v Italiji izredno velike pravice. Posebno še, če novo ureditev primerjamo s „širokogrudno“ ureditvijo pri nas na Koroškem, ko je bila slovenščina z novim zakonom o sodiščih v očitnem nasprotju s členom 7 praktično degradirana za pomožni jezik, in še to le na treh okrajnih sodiščih, kjer pa je prepuščeno milosti in dobri volji, sodnika, če bo hotel razpravljati v slovenskem jeziku. Izključni jezik spisov in internega dopisovanja ter občevanja pa ostane slej ko prej — nemščina. „Širokogrudnost“ — made in Austria! nju in sodelovanju ter tako izpričajo željo vseh narodov sveta po mirnem in dobrem sožitju vsega človeštva. Na sporedu festivala so neštete kulturne in športne prireditve, ki mladino vseh narodov in vseh barv povezujejo v iskrenem prijateljstvu. Festivalu na Dunaju so mnogi vod Ini državniki poslali pozdravne poslanice in želeli mladim ljudem polno uspeha. Tako je kancler Raab v svojem pismu, ki ga je poslal vodstvu festivala, poudaril: Rad se poslužujem priložnosti, da VII. svetovnemu festivalu mladine in študentov želim lep in uspešen potek. Predsednik Jugoslavije mar- šal Tito je v svoji poslanici festivalu poudaril, da so mednarodno razumevanje in prijateljstvo med ljudmi močan branik proti novim vojnim nesrečam ter izrazil trdno prepričanje, „da bodo tisoči mladincev iz vseh krajev sveta, zbrani na festivalu na Dunaju, znali izraziti želje mlade generacije in na mladini lasten način, z žarom, mladostnim navdušenjem, poletom in močjo izraziti svojo privrženost miru in pokazati starejšim generacijam svojo odločnost in pripravljenost v boju za mir in mednarodno sodelovanje". Hkrati pa je prišlo v zvezi s festivalom do nečastnih dogodkov, ki tistim, kateri tako radi govorijo o svobodi in demokraciji, gotovo ne koristijo. Nasprotno, ravno strupeni izpadi proti srečanju mladine ter najrazličnejši načini bojkota najbolj zgovorno kažejo, da morajo biti ideali njihove svobode, demokracije in kulture zgrajeni na zelo slabih temeljih, če so potrebne tako umazane in nečastne metode, s katerimi skušajo mladino iz socialističnih dežel prepričati o „edini in pravi svobodi" na Zopadu. Prav tako nerazumljivo pa je tudi stališče združenja avstrijskih pisateljev, ki se je z izrazito politično motivacijo izreklo proti sprejemu madžarskih pisateljev v mednarodni PEN-klub (mednarodno združenje pisateljev — op. ured.), čeprav je bil ta sklep spejet z veliko večino na kongresu PEN-kluba, v katerem imajo večino gotovo predstavniki zahodnih držav. Mnenja smo, da tako početje močno škoduje zbližanju med narodi, ker le še poudarja delitev sveta na dva tabora. To je politika „železne zavese", ki koristi le tistim, ki za vsako ceno hočejo nadaljevati hladno vojno. To je pretirana vnema, ki ne rodi dobrih sadov, marveč konec koncev škoduje le tistim, ki jo kažejo. Tega pa bi se morali zavedati tudi tisti, ki o dunajskem festivalu sicer zelo obširno poročajo, kljub temu pa pri naštevanju sodelujočih skupin zamolčijo navzočnost jugoslovanske mladine (verjetno po načelih neslavne prakse zadnjega desetletja!). Bojeviti »vitezi morale" Čeprav ve zgodovina povedati že marsikaj zanimivega o raznih dogodkih za vatikanskimi zidovi, ki tudi moralo v visokih in najvišjih cerkvenih krogih prikazujejo v nekoliko dvomljivi luči, se še danes pojavljajo vitezi morale, katerih bojevitost sko-roda ne spada več v dvajseto stoletje. Tako je neki ameriški škof v zaskrbljenosti za moralno neoporečnost svojih ovčic pred nedavnim prepovedal dvema dekletoma udeležbo na tekmovanju lepotic. Škot iz Toleda v Španiji pa je na vernike naslovil posebno opozorilo, v katerem pravi, da se zaročenca pri hoji po ulicah ali cestah ne smeta držati pod roko in tudi ne smeta zahajati na samotne kraje, kajti če bi se to zgodilo, zagrešita smrtni greh. „Ze-lo blizu grehu in škandalu" je tudi dogo- dek, če se moški in ženske kopajo skupaj, zato je treba to na vsak način preprečiti. Po mnenju škofa iz Toleda pa nobena stvar ni bolj nevarna kot moderni plesi in je nad-pastir očitno tako dobro upoznan s stvarjo, da v svojem opozorilu našteva kar celo vrsto „pregreh", ki izvirajo iz „objemanja". Poleg tega se imenovani škof huduje tudi nad „grdo razvado", ki se je razpasla v zadnjih letih, da hodijo ženske poleti v srajcah s kratkimi rokavi ali pa — o groza! — celo v kratkih hlačah. Priznati je treba, da je taka bojevitost res nekaj izrednega, vprašanje je le, če ne predstavlja posega v osebno svobodo in če ne pomeni omejitve naravnih, s tem pa tudi božjih zakonov. Sicer pa ni prvič, da je kdo bolj papeški kot papež sam. Vznemirjajoče številke cestnega prometa Zveza avstrijskih zavarovalnih zavodov navaja, da je število prometnih nezgod in žrtev v letošnjem prvem polletju grozotno naraslo, o čemer je treba razmišljati. Z naraščanjem prometnih nesreč je seve naraslo tudi število mrtvih in poškodovanih oseb na avstrijskih cestah. Žalostna številka se je v zadnjih letih nesorazmerno dvignila. Primerjava nezgod in s tem povezan mi žrtvami v prvih polletjih v letih 1957, 1958 in 1959 kaže naslednjo sliko: število prometnih nezgod leta 1957: 28.279, leta 1958: 27.600 in leta 1959: 30.268; število poškodovanih leta 1957: 22.053, leta 1958: 20.528 in leta 1959: 30.268; število mrtvih leta 1957: 730, leta 1958: 657 in leta 1959: 814. Alkoholizirani šoferji so leta 1957 povzročili 1.294, leta 1958 1.287 in leta 1959 1.507 prometnih nesreč. Brezobzirni šoferji so po nesrečah pobegnili leta 1957 v 938, leta 1958 v 856 in leta 1959 v 1.103 primerih. Kuratorij za prometno varnost je skupno z avstrijskimi zavarovalnimi zavodi in DAMTC vzpostavil smernice, ki zadevajo vprašanja učinkovitega prizadevanja za boljšo prometno disciplino na cestah ter zahteva, da se ta napotila čimprej dosledno izvedejo. Uspeh beljaške slavnosti Na tiskovni konferenci so povedali, da je bilo na letošnji beljaški ljudski slavnosti nad 80.000 udeležencev, to je nekaj manj kakor prejšnje leto. Kljub temu pa je bil finančni uspeh zadovoljiv. Najbolj so na razstavi zanimali kolektivni prikazi beljaške trgovine in obrti ter razstava plemenskih in izvoznih konj, rib in malih živali, ki jo je priredila zveza rejcev malih živali. Pomembne so bile različne kulturne prireditve ter so predvsem navduševali mednarodni nastopi folklornih skupin. Za prihodnje leto so postavili velike načrte, ker bo slavnost v znamenju proslave 900. obletnice, odkar je mesto prejelo tržne pravice. Zagotavljajo, da bo imela prihodnja beljaška slavnost, ki bo od 9. do 17. julija 1960, višinsko raven. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni našega ljubega moža, skrbnega očeta, brata, strica in svaka gospoda Noltija Černiča posestnika in lesnega trgovca po dolgi, težki bolezni, ki jo je prenašal z velikim potrpljenjem, v četrtek, dne 30. julija 1959 v 65. letu starosti dobro pripravljenega odpoklical v večno domovino. Njegovo življenje je bilo posvečeno skrbi za družino in skupnost. Našega dragega pokojnika bomo v soboto dne 1. avgusta 1959, ob 15.00 uri spremili od hiše žalosti v Logu na pokopališče v Logi vasi, kjer ga bomo v družinski grobnici položili k zadnjemu počitku. Log — Loga vas, dne 30. julija 1959 Terezija Černič, žena Mili Černič, hčerka v imenu vseh ostalih sorodnikov. Globoko ganjeni sporočamo vsem rojakom širom slovenske zemlje, da nas je za vedno zapustil naš zvesti pevec, prosvetaš in dolgoletni predsednik društva NOLTI ČERNIČ katerega telesne ostanke bomo v soboto, dne 1. avgusta 1959, ob 15.00 uri položili k trajnemu počitku v domačo zemljo, ki jo je vse življenje zvesto ljubil. Slovensko prosvetno društvo ..Svoboda" Loga vas RADIO; PROGRA1M RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pertro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 1. avgust: I. program: 8.00 Popevke — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 »Sedem dni Koroška — 15.30 Pester spored — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Plesna glasba — 17.40 Zveneči alotrijo — 18.15 Za delopust: Stebenski fantje pojejo (slov.) — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Rendezvous v Solnogradu — 21.30 Kri- * minalna slušna igra. II. program: 8.20 Za letoviščarje — 9.15 Ti in žival — 10.00 Operni koncert — 11.00 Ljudske viže — 13.10 Pestro mešano — 14.15 Godba na pihala — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Solnograški slavnostni tedni — 18.10 Zabavna glasba — 19.15 Pestro mešano — 19.35 Operni koncert — 20.00 Zabavni zvoki — 21.00 Operetni koncert. 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti _ 18.3® _ 19-05 Deset minut za Vas — 18.55 Športna poročila Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 Brogenški nostni tedni 1959: III. orkestralni koncert ske viže. 22.30 D°n II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku 10.00 Dopoldanski koncert — 13.10 Pestro mešano ‘ Poletje in glasba — 16.00 Oddaja za ženo — 16.30 bavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Satno ^ — 19.15 Pestro mešano — 19.30 Za tisto, ki so ^ ostali — 20.00 Zabavni koncert. Sreda, 5. avgust: I. program: 8.00 Vesele melodijo čila, objavo. 5 minut za čebelarje. Kar (slov.) — 14.45 Za ljubitelje popevk — ura — 17.10 Glasba, ki nam dopadc — igrano — 18.40 Pestro mešano — 18.55 — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci graški slavnostni tedni 1959: »Orfej in I II. program: 8.20 Za letoviščarje - u.«° po'°' 16.30 Ko"1* Iščem mizarske pomočnike za stav- beno in pohištveno mizarstvo. Josef G r a u f mizar v Pliberku (Bleiburg) oddaja — 13.10 Pestro mešano 13.30 Za opernih melodij — 15.00 Poletje, sonce in glasbtf 16.00 Otroška ura -— 16.30 Pestro in veselo — 17.f® (Ct turne vesti — 18.00 Veseli delopust — 19.30 SlušnO — 21.00 Priljubljene melodije. Nedelja, 2. avgust: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranjo melodije — 11.00 Muzikalična nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Koncert — 19.00 Športna poročila — 19.55 Solnograški slavnostni tedni 1959: »Svet na Luni", opera. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Popevke — lepo obnašanje — 9.00 Operne melodije — 10.05 Za letoviščarje — 11.00 Solnograški slavnostni tedni 1959 — 13.15 Opoldanski koncert — 14.45 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Nodeljal — 18.30 30 minut s plesnim orkestrom Herbert Seiter — 19.10 Vesele vižo — 21.10 Pester glasbeni spored. Ponedeljek, 3. avgust: I. p r o g r a m : 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 13.00 Melodije Nika Dostala — 14.00 Po- Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. $f. Vid v Podjuni. ročila, objavo. — Visoko vrh planin stojim (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 16.00 »Slike iz Badna" — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za žono in družino (slov.) — 18.20 Za Vas? — za vse — 18.55 Športna poročila — 19.00 Deset minut za Vas — 20.15 To in ono — za vsakega nekaj — 21.00 Zabavna glasba. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Mladinska oddaja — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Poletje sonco in glasba — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Priljubljeni pevci — priljubljone melodije — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust — 19.15 Pestro mešano — 19.30 »Dunajski plesi" — 20.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 3. orkestralni koncert. Torek, 4. avgust: I. program: 8.00 Ljudstvo igra — 14.00 Poročila, objave. Pesmi za malčke (slov.) — 14.30 Odaja za mladino — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Muzikalično kramlja- Cetrtek, 6. avgust: program : 8.00 Zveneče platno 8.45 Av5*' fij£' inozemstvu — 13.00 Mladina igra — 13.25 Gl°s^ ^ Dunaja — 14.00 Poročila, objave. Samospevi (sl°* * * * vpQ, 14.30 Prav za Vas — 16.00 Zabavna glasba — 17-^ ^ poldanski koncert — 17.55 Kulturne vesti iz Koro*k® 18.30 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dra9' ^ slušalci — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča dežela. l(J>oO II. program: 8.10 Glasba na tekočem traku -*■ Glasba Roberta Schumanna 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja I<3 13.10 Pestro mešanj, <8 — 16.30 Zaljubljeno gosli — 17.10 Kulturne vesti —’ Ples in zabava —- 19.30 Lopa o ta večerna ura — grf, Solnograški slavnostni tedni 1959: 4. orkestralni k°nC Petek, 7. avgust: ^ ^ ' M pevke — 14.00 Poročila, objave. Zabavna glasba ^ — 16.00 Glasba Nika Dostala — 16.30 Koncertna ut° ^ 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.40 Pestro mešan0 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, drag' slušalci — 20.15 Radijska slušna igra. , II. program: 8.20 Veseli zvoki — 9.00 oddaja — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij ^ fO Poletje sonco in glasba — 16.00 Otroška ura ’ p£- Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust —• ^ l stro mešano — 19.30 Ljudska glasba — 20.00 P°zC^r Dunaja — 20.45 Halo! — Tenagerji! p