50. številka.
V Trstu, v soboto 23. junija 1888.
Tečaj XI
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in sototo ob 1. uri popoludre.
„Edinost" stane:
sa VBe leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po £» nov.,
▼ Gorici in v Ajdovščini pO H nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi »e pošiljajo uredništvu v Torrente &t. 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokupisi bo ne vračajo.
Oglasi in oznanila so rariiue po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obgeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacije so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V edinosti J« moft«.
Vabilo na naročbo.
Bliža se konec prvega poluletja; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnovi naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji g g. naročniki ostanejo zvesti in da nagovori še druge svoje znance in prijatelje, da se predbroje na naše novine, ki so bij e j o na naj-skrajnejšej in najvažnejšej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za tega delj prosimo podpore, narodnjaki! Naroča se lehko z vsakim mesecem. Na naročbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej.
Posebno opozorujemo one gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj (ja prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov.
List stane: za polu leta 3 gld. — novč. „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj se izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so najpripravnejše za gg. naročnike, kakor tudi za nas.
Upravništvo.
Žalostno, a resnično.
Spolnila se ti je želja, rojakinja draga! Zivordeče košulje ao ae vender zopet pokazalo aolčnemu avitu, zopet so vihrale rujavkasto suknje, konečno so se dvignoli brzokrili „Sokolei" zopet enkrat v višave. Oho ! Kako neki veš, da sem jaz „ženska", porečeš mi, saj ti ni znano, ne kdo, in ne kaj sem. „In vender sem prepričan, da si „mlada dama", ali da se ogntm dvoumju „mlada gospodična". Rešitev te uganke ni baš težka. Gospč nimajo menda ali nečejo imeti ča8a, da bi so ukvarjale a politiko ali celo s političnim dopisovanjem. Baje da ao tudi toli skromne ter se drže roka, ki velf, da ženi
— kuhalnica in metla in nikakor no politika. A jaz rečem, d£, kuhalnica in metla takim ženam, ki se skazujejo do-morodkinje ter govore o politiki ponavljaje ono, kar ao se morda doma naučile iz kaccga časopisa ali pa so slišale od svojih aoprogov, očetov, bratov in vse to zato, ker je — moda ! O ti čaropolna beseda, česa nisi pouzročitelj:ca! I)&, radi tebe postanejo ženske — možje, če tudi le za tronotek. A zašel sem. Hotel 8em namreč reči, da takim „modernim ženskim levom" bi jaz posvetil z Neronovimi ba-kljami ter jih zapodil, kakor je Kristus zapodil pohlepno kupce iz svetišča. Drugače je pa z onimi, ki v resnici ljubijo svoj narod, svoj mili slovenski dom, ki žele le njega erečo, njega blaginjo. Take ženske (saj menda ne bode žaljeno, ker jih ne imenujem „dame" — zatć ao baje da preplemenite!), take ženske, pravim, ao vse hvale vredne in pametno je, če človek sluša čaai njih modre avote. Ena teh si mi ti, vrla rojakinja in zato se tudi nadejem, ne, prepričan sem, da mi oprostiš, ker te tako, kar „meni nič — tebi nič" nagovarjam. Kdor s takim čutom piše, kakor si ti pisala uže nokolikrat, ta ae izveatno ne spodtika nad tako zvano „foine Manier", puhlo formalnostijo, marveč vpraša srce in zdrav razum. Tako ai storila i ti, ko ai ao nam oglasila ter nam podala v milo donečem jeziku avojo nazore in čuvstva. Ko som bral tvoj prvi spis „o narodnem ženstvu", kar strmel som in bral sem in zopet bral ter se čudom čudil. Tu so bilo „črno na belem" vso moje misli, vsi moji nazori o tej stroki. S6 zanimanjem in z nekiin tajnim zadovoljstvom sem prebiral spis, ki mi je pričal, da goji še nekdo drug podpolnoma enaka čuvatva kakor jaz. Mojo začujenje ni bilo malo, ko sem videl, da ta „drug" je celo „ženska". Ubrala si zopet in zopet atrune ter se oglasila, bude rojake svoje na delo češ,
„Življenje naj bode ti delavon dan". Uslišali so te. Lahkonogi „Sokolei" so zleteli iz mestnega hrupa na kraški svet. Vsa čast jim ! Ispolnili so avojo dolžnost, če se ame ono dolžnost imenovati. Če drugi niso takisto storili, ni njih krivda, ne briga. Oni so „sokoli" in sokol se ne straši ni daljavo in ne pretečih oblakov, a ni tako pri drugih, ki nema jo lastnosti brzokrilega in drznega tega ptiča. „Daleč je, daleč, kdo bi hodil; in da bi se peljal hm! slabi časi so, slabi in še slabejša je — mošnja. Vreme so tudi nekako
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
£eski spisal Svatopluk Oech; provol M. Vmilož.
(Dalje.)
„Očka, čemu je imela Pepelka tako majhno nogo?" vpraša deček pri nogah gospoda Jastreba, dvigajo v tem velike jasne oči.
A očka se malo briga za take malenkosti, kakor je Pepelkina nožica. Molče vrši dalje generalni ogled pestrega polka, ki ao tam zvunaj bije in krvavi v boji živenja, ko on zlagoma grabi bojni plen. Vso ima v precepu, v beaede pravem smialu. Ko obrača listke a prstom migajo mej njimi, kakor v obsežnem albumu po-
'uglajeni gizdalini, stisnoni obrtniki, dobro voljčki, pesniki . . .
„Očka, ali učakamo sodnjega dne?" aamrmm deček na tleh.
„Čemu?" vpraša gospod Jastreb raztresen, brezdvomno no vedoč da vpraša.
„Rad bi videl, kako bodo zvozde frčale."
No vem, bi li bil zvezdni dež pri go-
spodu Jastrebu bolje pogodil nego Pepel-čina nožica; v tem hipu pa zaškripljejo vrata in pozornost mojega junaka obrne na-se ženska postava, stopivša v sobo. Lila je to Marta idilično domačnosti gospoda Jaatreba, iapolnujoča nekako ne-atalno 8tališče mej služkinjo in gospodinjo. Sicer je pa bil ves njen pojav nekako dvomon, neomejen. Uže njena leta pro-uzročala ao to obtežnoet; rekel bi bil, da ni niti mlada, niti stara, niti v najlepših letih. Njen obraz bil je slabo obsenčen, medlo bel oval, ustne blede, oči ugašene, a kakor bi bile vedno osvetljene z nekim močnim svitom; njeni bledorujavi lasje, brez leaka, ovijali 80 se vedno v nevrav-nani prostosti okolo glave in pokrivali z nekoliko oddeljenimi zmršonimi prameni visoko čelo, katero je skozi nje gledalo, kakor bledilo lunino skozi proge sivih oblačkov. Njena toiletta, mislim, ni se nikoli vznesla nad kartunovo žensko suknjo, košuljo in belo nočno jopico; poslednji bili sta vedno okrog grla nad potrebo razpeti. Kedor jo gledal njena vedno pri-vzdignena ramena in tresočo roke, moral je misliti, da ji je vedno mraz.
Kar se konečno njene duševne strani dostaje, vobčila se jo sumnja, da ni bilo vso v redu za tem belim visokim čelom, zrečim akozi rujave laso.
kremži. Tam od juga (vedno od juga!) pode se črai oblaki, solnce tako žaloatno sije — nič kaj mu ni upati; — vsak tre-notek ae lehko ulije dež in z dežjem hoditi hm! hm! Pokvari se obleka in dobi se lehko hud nahod — oboje je jako nev-šečno. Najbol je je, da človek doma ostane ali pa se poda tja, kder ni so mu bati enakih neprilik." — „Gorjč Slovan ti!" postal ai tudi ti občuten in mehkužen liki tvoj laški sosed. Saj pa ni to toliko čudo, ko živiš v njegovem središči, vidiš ga sle-haren dan, sleharno uro in minuto, občuješ ž njim in se vadiš njegovih šeg in navad. Slabi časi so, slabi ! Oj Slovenec, ti gorski sin, kam ai dejal avojo trdo kožo ? Puatil si jo menda v svojih gorah ter oblekel drugo lepšo, nežnejšo, meščansko! — — Te in enake misli so mi polnile dušo, vgledavši malo krdelco, ki so je pomikalo proti Bazovici. Očem svojim nisem verjel, da bi moglo to biti vse, nadejal sem ae, da je to le en oddelek, a da drugi večji sledi temu. Mislil sem ai, da vsak čaa bodo začelo mrgoleti po beli cesti liki mravlje. O tem svojem motrenji sem čisto pozabil na pregovor, ki pravi, da, „kdor visoko leta, nizko pade". Jaz aicer nisem letel, ker zato mi žalibog nedostaje porotnic, ali tem bolj je letelo moje, hvalo Bogu! bistro oko in padlo jo revče, »padlo v globoko nižino. (Bolje bi bilo, da bi rekel „ničino" ker ugledalo ni nič). — To je bil tedaj oni projekto-vani shod, to so bili vsi njegovi udeleži-telji! — Pred kratkim Časom opazoval sem drug ahod, gledal sem, kako jo ljudstvo drlo od vseh stranij, da so zbere v določenem kraji. In zbralo so je v takem številu, da ni našlo nikjer, hote si potolažiti lačen želodec, niti — kruha! A to jih ni baš mnogo motilo, če trpe nekoliko lakote, trpč za svojo idejo ! Da, uverjen sem, da bi jih ne zapustil humor in bi so no bili vrnoli, čo tudi bi je bil dež iznenadit sredi poti. Kaj hočemo ! „T sooi lo iutendono!" — Purtroppo lo intendono e como ! Žal! da le predobro umejo, kam to meri in stokratni žal! da tudi naši „sooi" ne umejo ali nečejo tega umei;i. Da bi bilo prvo resnično, dvojim, ker pravijo, da so Slovenci bistro glave, saj tudi pesnik-buditelj veli :
„Za uk si prebrisane glavo", tedaj izvestno je poslednje pravo. Žalostno, prežaIo8tno, a resnično! To vidiš, draga rojakinja, je še bolj žalostno, to je pot, ki pelje v pravcato pogubo, v resničen propad, iz katerega ni več rešitve, ne po-
Ta ženska stopila je v sobo ter rekla a temnim brezizraznim glaaom: „V pred-aobi čaka go°pod!"
Gospod Jastreb seje neprijetno zdrht-nol in ji izpuhnol cel oblak dima nasproti, kakor bi hotel z njim odtirati rušiteljko svojega tihega domačega pokoja.
„Kaj ni čital na durih, katero ure dajem zaslišanja?" osopel se je nad njo, a dodal mirnejšim glaaom: „Česa hoče?"
„Rekel mi je, naj oznanim gospoda nadzornika Grlico."
»A—a, gori!" zabrenči gospod JaRtreb z ujedljivo ironijo, dvigajo so počasi z naslonjača. „Uvidimo, se li penozi tako hitro nazaj prikotrljajo, kakor odhajajo. Uvedite ga v prvo sobo."
Na to spravi kup listkov, s katerimi se jo bavil, v predal atarosvetske skrinje ter iztegne roko po prazniški suknji na vešaku. A sklone jo zopet, skrivi zanič- j Ijivo usta ter le boljo motvoz spalne auk-nje skupaj potegne.
Ko je ustopil v prednjo sobo, stal je tam užo oglašeni goat. Bil jo star gospod, s katerim je čas se dosti milostlivo ravnal. Izgledal je bolj kakor glumcc v ulogi starega gentlemana. Vitki, nežni njegov stas ni niČesa izgubil od svoje ravnosti in tudi lepo stvorjena glava vspenjala se je še sedaj v birokratski pokončnosti iz tvr-
moči! Tn vender so ni vse izgubl jeno; šo smo Slovenci tu i/i uaičili nas ne bodo ; le „pogum!"
Bratje ! rojaki! vzbudite ae iz spanja. Zdaj ni čas miru in sladkega pokoja, ker paziti nam jo treba na vsak sovražnikov kretaj. Delajmo, delajmo no le z besedo, ampak z dejanji, bodimo navdušeni domorodci v roanici in ne le pri polnem kozarci. Sf) združenimi močmi idimo na delo, na duševni boj in pride enkrat plačilo za trud. „Brez dola ni jela". Če delali ne bodemo marljivo, tudi jedli ne bodemo zaželjene jedi. Složno podpirajmo vzajemno brat brata, Slovenec, oziroma Slovan — Slovana. Udeležujmo so v obilnem številu domorodnih shodov in veselic in v prvej vrsti ne strašimo so vremena, saj, kakor sem užo rekel, Slovenec je „trdno postave" in se ne raztopi, čo ga dež tudi nekoliko zmoči. V tej zadevi bouo naj nam naši sovražniki — v vzgled.
Temno, zelo temno je obzorje tržaških Slovencev ; prizadevajmo se, da jo izjasnimo, lo skupno in složno na težavno delo in zmagovalci se vrnemo iz boja, ker — „v slogi je moč". Potem šo le bodomo lehko peli, da »žari so dan, žari se dan", a zdaj nikakor ne, ker temna noč nas obdajo. Kaj koristi peti, če ni res, kar pojemo ? Peli so rea lepo „Slovan na dan", navdušeno so ponavljali besedo „žari ae dan", a meni jo zijala naproti strašna temina. Nem sem stal ter z mrkim pogledom poslušal melodijo prekrasne te pesmi in takrat bi bil najrajo na vso grlo vsklik-nol : „Laž je to, laž ! Črna tema so razprostira", a nikakor no dan žari.
S tožnim srcem pišem te bosedo, n. pišem je z najboljšim namenom in z naj-srčnojšo žoljo, da bi ao v prihodnjo me-ščnnjo bolj ekaznli, kajti kak pojem dobe o nas naši sovražniki, ko nas vidijo v tako pičlem številu ter mislijo, da nas je lo toliko. „E questi son tutti!" slišal sem, ko ae je za mojim hrbtom izrazil mlad laški gospodič proti svojomu drugu, a katerim jo prišel, da opravi monda no baš proimoniten posel „stafetto" kacega blebetavega laškega Časopisa. Sram me je bilo, rudečica me jo oblila črez in črez in milo se mi jo storilo, a kaj sem hotel? O, če bi bil mogel, česa ne bi bil storil, da bi predrugnčil situvacijo ! V tem tre-notku sem rea zavidal „Fausta", ki je v zvezi z „Mefiatofelom" urno plul po zračnih višinah. Da bi bilo dano i meni tako, zl tel bi bil do meata, prejel svoje zaostale rojake ter jo prenesel tja, da bi vse
dega ovratnika pri košulji. Sneg, s katerim je zima živenja poaipala lepe, vkusno skodrane laae, izgledal jo bolj kot lahek poaipek na laseh mladega gizdalina iz prejšnjega stoletja. Akoprav ae jo zgrban-čilo podolgaato obličje v mnogo drobne gubo, ohranilo je vender lepo, belo polt iit občen obris nekedanje plemenito krasote. Najmanj pa se jo čaa dotaknol lepo, nežno roko njegove: ž njo mogla bi se zadovoljiti vsaka aristokratka.
Obleka gospoda Grlice, da si ni bila več v modi, svedočila jo ob vkusnom, ne-drugem izboru in resnem nadzorstvu; a to skazalo se je brezkoristno glede naduha obnošenosti; pod njim — akoprav doslej nevidno, — bledela je obroba črne suknje, ginolo so bujne gube na prsih in okrajki snožnobelih manšet so žolteli, kakor ve-nenje bele rožo po prvem mrazu.
Tak človek stal jo neodločno pred gospodom Jastrebom.
Ta ga pozdravi ao svojim preprostim, nerodnim ponašanjem, ki je bilo zelo v nasprotji a prijetno uglajenostijo došlečevo. Opraviči ae z naglim pogledom na avojo spalno suknjo in brezpetnike: „Račite oprostiti, da so pred vami pojavim v tem kostumu. Nisem so nadajal, da —" „O prosim."
(Daljo prih.)
napolnili in bi bila morala „ona dvatt pobrati „Sila in kopita", spoznavši da „questi son tutti".
A Bože mili! kam sem zabredel ? Vidim, da so v ineni se vedno ostanki nekdanjega, staroga fantasta !
Tedaj mili bratje! sklicujem se na vas, prosim vas, skazujte se o prilikah bolj vnete za svojo stvar. Ne strašite se malo neugodnega vremena, saj nas „Ne straši moč viharja Ne grom valov — —fc Caka nas pač šo mnog duševen vihar, še mnog boj, ali za Boga! še smo na nogah, še ni izgubljeno vse. Le krepko stojmo in „trdno dajmo se sklenoti", želi bodemo enkrat nevenljive vence dobljene zmage. A do tedaj nam je prestati še marsikatero „bridko". To naj nas ne moti v delovanji, le pridno na delo, a ne le z besedo — beseda je dih, ki ga veter odnese — dejanja pa ostanejo. Iz srca globucin vzkliknem z pesnikom : „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam Bog blagoslovi !".
Boris.
Govor državnega poslanca Karola Kluna
v 223. Jržftvnozborskcj soji <lno 1. maja 1888.
(Dalje).
Posledica tega je bila, da jo število učencev na Ljubljanski gimnaziji naraslo na 828 (Cujte! Čujto! na desnici.), kar ni na nobeni drugi šoli v državi, in da je trebalo deset paralelk. Koncem lanskega leta zdelo se je deželni šolski oblasti potrebno, da je ponovila imenovani minister-ski ukaz in z opombo poostrila, da moro le deželna šolska oblast izjemno dovoliti, ter da morajo vsi gorenjski dijaki v Kranj na gimnazijo iti. In res je deželna šolska oblast odbila vse dotične prošnje. Posle-dica je bila ta, da se je uže v juliji oglasilo 39 učencev, ki so naredili vzprejemno izpite, plačali takse ter bili vsprejeti.
Mej poletjem se je oglasilo še deset učencev, tako, da bi bilo v začetku šolskega leta gotovo 120 učencev. Mej tem pa je bila Kranjska gimnazija odpravljena so znanim ministerskim ukazom z dne 8. avgusta 1887. in je bilo zapovedano, da se mora takoj opustiti prvi razred. i)a bi se uže vsprejeti učenci ne odgnali, prosila je mestna občina Kranjska ministersko predsedstvo, da bi ostal prvi razred vsaj se letošnje leto, ter je obljubila, da hoče prevzeti tudi one plače za suplente, katere si bo prištedila država s prvega razreda odpravo. Naučni minister šol je prijazno prošnjo odbil, češ, da na tej šoli ne more dovoliti prvega razreda, tudi ko bi prevzela vse troške občina. (Čujte! Ćujte! na desnici.)
Stariši, ki so zopet nazaj uplačane takse dobili, neso vedeli druzega storiti, kakor da so šli v Ljubljano z otroki, ker gori imenovani ministerski ukaz sedaj ni imel pomena.
Oni, ki so prvi prišli, mogli so vpisati otroke brez vsake ovire, tisti pa, ki so drugi dan prišli, našli so na črni deski naslednje naznanilo, katero je tudi uradna „Laib. Ztg." objavila, dne 15. septembra 1887. (čita:)
„Vsled ukaza Nj. ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 6. sept. 1887, št. 22.784, došlega od visokega dež. šolskega sveta 14. sept. 1887, št. 1795, določeno je število obeh slovenskih paralelnih razredov po 00 učencev, in da se nikakor ne dovoli nov paralelni razred, ker so je uže v juliji in pri včerajšnjem vsprejemu prekoračilo število, ne moro se nikdo već vsprejeti v slovenski oddelek prvega razreda". (Klicina desnici: Škandal!)
Razburjenost, katero je prouzročil ta korak visoke naučne upravo mej slovenskim prebivalstvom na Kranjskem, moro si le oni misliti, ki je videl prizore, ki so se isti dan vršili pred gimnazijskim poslopjem in na javnih prostorih po Ljubljani; razburjenost je bila šo toliko večja, ker so bili stariši večinoma iz boljših krogov nase Gorenjske, ki po navadi pošiljajo v srednje šole svojo otroke, in se jim je nemogočo zdelo, kar jo v večni spomin objavila „Laib. Ztg.H Premožnejši so se vrnoli v Kranj, kjer pustu na svoje troške poučevati otroke kot privatUte Ljubljanske gimnazije. A ni veliko manjkalo, in naučna uprava bi bila prepovedala tudi privatni pouk. (Ćujte! (Jujte! na desnici.) Večje število rovnejših, pa morda bolj nadarjenih učencev je morda za vedno odgnal iz šole ta korak naučne uprave, ki nema primere v avstrijski kulturni zgodovini. To lepo osvetljuje učno prostost v Avstriji. Na dotične razprave našega za-
stopnika v budgetnem odseku opravičeval je gospod naučni minister, kakor sem uže opomnil, s tem svoj ukaz, da so je nekda spodnja gimnazija v Kranji ustanovila v ta namen, da bi se zmanjšalo število učencev v Ljubljani, da pa se ta namen ni posrečil.
Na Kranjskem res tiščć učenci le v glavno mesto, zato bo treba v Ljubljani nove spodnje gimnazije pod posebnim vodstvom, in potem se ne bode moglo več tožiti o pomanjkanji šol.
Zatorej vprašam visoko naučno upravo, kedaj so bode ustanovila nova gimnazija 'v Ljubljani? Za prihodnjo šolsko leto jo i popolnoma nemogoče, ker je treba novega poslopja, ki se pa ne moro zidati o pravem času in tudi ni v proračunu potrebno I svote. Ako hoče gospod minister tudi v prihodnje imeti „numerus clausus" za Ljub-(Ijansko gimnazijo, zopet veliko število na-depolnih učencev ne bo moglo iti v srednje šole, akoravno bi država morala za to skrbeti, in sme prebivalstvo tudi to tirjati od države. Zato naj bi ostala spodnja gimnazija v Kranji tako dolgo, da so ustanovi v Ljubljani nova gimnazija. Ko bi potem v Kranji ne bilo dovolj učencev, kar pa dvomim, lehko bo naučna uprava še vodno storila, kar bo hotela, in se jej ne bode moglo očitati, da nam ne da potrebnih šol.
Pri reševanji tega vprašanja pa je treba uvaževati še drugo stvar, ki je gotovo tudi naučna uprava no bo prezrla. Tudi z narodno-političnega stališča se mi no zdi primerno, da se z novo gimnazijo ' še pomnoži število učencev v Ljubljani, ker bi ne bilo v nikaki pravi razmeri s prebivalstvom in bi z realko znašalo skoro dvajsetino skupnega prebivalstva.
Ker se naša srednje-Šolska mladina lehko razburi in so ne more vedno ločiti od javnih dogodkov, prav lehko se nasprotnikom narodnostnega miru posrečijo razna izzivanja in mladino zapeljejo do divjih izgredov, o katerih slabih nasledkih mladina premišlja navadno še le tačas, ko je uže prepozno. Videli smo tukaj na Du-naji, v Ljubljani in drugod, kako hitro se mladina poprime nove idejo in stori korake, vsled katerih oblasti prično preiskavanja; slabo nasledke morajo prenašati ljudje, akoravno obsojajo in kaznujejo potem moralno prouzročitelje takih izgredov in zapeljivce. Disciplina, nadzorovanje dijakov in zabranjovanje takih izgredov pa je vedno težavnejše, kolikor večje je njihovo število.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Predsednik Sinolka se jo v lepem govoru spominal v delegacijah preminolega cesarja Friderika. Naslikal jo v kratkih besedah njegov plemenit značaj, zgodovino zadnjih mesecev in odnašajev na nemškem dvoru. Rekel je mej drugim, da so človeku nehote sili vprašanje, kaj jo neki zakrivil ta plemeniti cesar, da ga je božja roka tako težko zadela, njega, iz katerega življenja se je zrcalila plemenitost duha, ljubezen do pravice, do miru in človeštva, njega, ki je bil dobrota sama? Se je-li moral morda pokoriti za krivde, katerih ni mogel zaprečiti ? Koncem govora predlaga, da se v znamenje sožaljenja sklene seja ter se naroči vnanjemu ministru, da izrazi nemškej državnoj vladi globoko sožaljenje avstrijskih delegacij. Predlog jo bil sprejet. — Grof Kalnoky govoril je v proračunskem odboru avstrijske delegacijo o vnanjem položaji. Rekel je, da je težko govoriti o vnanji politiki, da bi se no oziral na Berolin. Tamošnja promena na prestolu stoji v prvem redu politične situvacije. Mi stojimo v tako tesnih odnošajih z Nemčijo, in to odnošaje toliko odobravajo vsi narodi (?), da se samo po sebi sili vprašanje ali bodo dogodki kako taknoli te odnošaje. Minister misli, da je zveza z Nemčijo prestala užo vse skušnje, da promena na nemškem prestolu no bodo jo nič predru-gačila, in tudi ne more v tem obziru izzvati nikake bojazni. To podaje popolno poverenje v bodočnost temelja vnanje politike. Temeljna misel zveze jo čuvati mir in varovati obe državi. Vsi kabineti so složni v želji, da so mir obvaruje, no čo tudi je to tako, je vender v položaji neka nesigurnost, katera sili vso države, no glede na zaveznike, da obrambo samih sebe iščejo v prvej vrsti v svojih močeh. Treba da smo pripravljeni za neprevidene nevarnosti in osigurati so, da nas ne prebite. Razni poslanci so govorili ter se izrazili, da so zadovoljni s politiko Kalnokyja. Predsednik je to konštatiral in vzela bo
je ta zaupnica na zapisnik. Vojni proračun je sprejet nepromenjen. V razpravi govoril je vojni minister Bauer ter je dvakrat izjavil, da treba gojiti v armadi nemščino kot vojni jezik poleg tega pa tudi odločno zahteva znanje narodnih jezikov.
Deželni namestnik češki, baron Kravs, bil je te dni na Dunaji, da poroča mini-sterskomu predsedniku Tanffoju opoložaji in razmerah vladne stranko na Češkem. Bližajo se namreč volitve v deželni zbor češki in te bodo najbrže odločevale o izidu bližajočih se državnozborskih volitev. Bar. Kravs je neki izjavil, da v nemškej stranki ne bode nikakih promen, k večjemu, če bodo kake osebne prornene. Drugače pa je razmerje mej staročeško in mladočeško stranko. Mladočehi si pridobivajo čedalje več privržencev in kakor se čuje, smejo se zanašati pri prihodnjih volitvah v deželni zbor na 30 mandatov. To bode izvestno uplivalo tudi na volitve v državni zbor in vladi se je bati, da izgubi mnogo glasov, pridobi si pa z druge strani ne nobenega.
Kranjski deželni zbor je 19. odprt, da razpravlja o zakonu o konver-tovanji kranjskega zemljiško-odveznega dolga. Cesar jo dotični zakonski predlog potrdil in sedaj ga bode treba izvršiti. Iver je deželni glavar grof Thurn bolan, predseduje g. Grasselli. Izvoljen jo v prvi seji finančni odsek 15 poslancev. Odseko-vih sej se lehko udeleže vsi poslanci.
Prestolonaslednika potovala sta ta teden po Bosni. Cesarjevna Štefanija vrnola se je iz Sarajevega, kjer si je ogledala vse zavode in šole zopet na Dunaj. Cesarjevič Rudolf nadaljujo svoje potovanje po deželi, kjer je povsod navdušeno sprejet. Spremlja ga vojvoda Oton. Vnanje dežele.
Tako napeto pričakovani proglas cesarja Viljema II. na nemški narod glasi:
Mojemu narodu! Božja previdnost namenila nam je zopet prebridko tugo. Komaj se je zaprla rakev nad smrtnimi ostanki mojega nepozabnega deda, poklicala je tudi mojega gospoda očeta Veličanstvo iz tega sveta v večni mir. Junaška, iz krščansko požrtvovalnosti zajeta delalna moč, s katero je svojim kraljevskim dolžnostim ukljub svojej bolezni zadovoljaval, zdelo se je, da nam skoro zajamči nado, da bode ohranjen domovini še za nadalje. Bogu se jo poljubilo drugače. Kraljevskemu trpinu, katerega srco je bilo za vse lopo in veliko, bilo je prisojeno samo nekoliko mesecev, da tudi na prestolu pokaže plemenite vrline duše in srca, s katerimi si je pridobil ljubezen naroda. Kreposti, katero so ga dičile, zmag, katere je enkrat na bojnem polji izvojeval, spominal so bodo narod hvaležno, dokler bodo nemška srca bila in neizbrisljiva slava veličala bode njegovo vitežko prikazen v nemškej zgodovini.
Pozvan na prestol svojih očetov, prevzel sem vlado upirajoč oči v kralja vseh kraljev in obljubil sem Bogu, po vzgledu mojih očetov biti mojemu narodu pravičen in blag vladar, pospošavati blagostanje naroda, siromakom in potlačenim biti pomočnik, pravu veren čuvar.
Kadar prosim Boga, da mi podeli moči ispolniti te kraljevske dolžnosti, katere mi nalaga njegova volja, podpira me v tem zaupanje v pruski narod, katero mu vzbuja pogled na našo zgodovino. V dobrih in v hudih dneh je pruski narod stal vedno na strani svojega kralja. Na to vernost, katero vez so je pokazal proti mojim očetom nerazrušljiv v vsakem težkem času in v vsaki nevarnosti, računani tudi jaz v zaupanji, da jo iz polnega srca vračam kakor veren vladar vernega naroda, oba enako močna v požrtvovalnosti za vzajemno domovino.
Iz zavesti te mejsebojno ljubezni, ki me veže na domovino, zajemam zaupanje, da mi Bog podeli moč in razum, da kraljevo svojo službo vršim na korist domovine.
Potsdam 15. junija 1888.
Viljem.
Nemške novino no razpravljajo na dolgo tega proglasa. Hvalijo pieteto in spoštovanje, s katerim govori o pokojnem svojem očetu, hvalijo zmernost, v kate-rej jo pisan ves proglas, v daljše politične razpravo se ne spuščajo. V to ime čakajo šo prestolnih govorov, s katerimi bode novi cesar odprl državni zbor in pruski deželni zbor. Iz teh bode, po mnenji mnogih, mogoče sklepati na novega cosarja politični program. Državni zbor sklican jo za 25. t. m. Prestolni govor bode baje da jako miroljuben. Zveza moj Nemčijo in Avstrijo bodo s tem nekako na novo svečano potrjena.
Ofioijozi v enomer trdo, da so odno-šaji mej Avstrijo in Nemčijo vedno šo
tako presrčni kot nekdaj, a besede Smolke v delegacijah, da je pokojni cesar pokoril so za neko krivdo, katere ni mogel zaprečiti, zamerili so na Nemškem avstrijskim politikom. To je posledica tega, da sedi Poljak na predsedniškem stolu državnega zbora, toži „Nat. Ztg." O zvezi pa, pravijo listi, proglas Viljema II. nič no govori in to jim je zelo po volji. „Nemčija", piše „Post", „je sama sebi dovolj in tudi ne bodo ona tista, ki pojde za druge po kostanj v žrjavico." To pač ni preveč prijazno Avstriji. Madjarski listi ne pozdravljajo s posebnim navdušenjem proglasa Viljema II.; pravijo, da iz vsake vrstico veje nazadnjaštvo. Italjanski listi pravijo, da jo zelo mističen in bolj podoben pastirskemu listu nego kraljevskemu proglasu, prepričani so pa, da ne obeta svobodomiselnim strankam nič dobrega. Tudi angleški listi se nepovoljno izražajo o njem, češ, da vejo iz njega neki srednjeveški duh ; izražajo tudi neki strah za bodočnost. „Timestt tolažijo so s tem, daje Bismark njegov svetnik in ta hočo mir. Ruske listo, ki se tudi boje za prihodnjest, tolaži „Post" s tem, da novi cesar želi miru.
Odkar ste se na Srbskem radikalna in liberalna stranka ločili, pišeti v svojih novinah dan na dan Članke, v katerih razpravljati, kodo je zakrivil ta raz-kolj. Ves ta prepir koristi pa samo sedanji vladi, katera bi obe stranki rada zrušila. Glasilo Rističevo je prineslo pač lep članek z napisom „V slogi je rešitev", a o tej slogi ni mej opozicijonalci ni duha ni sluha. V zadnji čas prizadeva si. kakor pišejo iz Pešte, Jovan Ristič obe stranki zopet zložiti. Ta namen so celo njegovi pristaši liberalci zelo mrzlo sprejeli, Ristič je pa baje da odločil izvesti svoj načrt, zliti obe stranki, ali ako to no pojde, združi se on z radikalno stranko in liberalci zgube potem svojo veljavo. Mi želimo, da se to čim prej zgodi.
Na B o 1 g a r s k o m je položaj vedno bolj zapleten. Vlastodržci so se sprli zaradi obsodbe Popove. Knez obsodbe no mara potrditi, Stambulov to zahteva. Nemški listi poročajo, da so bode stvar poravnala in se bodo ognol knez ministerski krizi. Knez potuje sedaj po vzhodni Rumeliji. Bolgari so izjavili, da bodo sodelovali pri kijevskih svečanostih v 900 letni spomin pokrščenja Rusov. General Ignatijev je sprejel b o 1 g a s k o deputacijo, ki mu je predala adreso bolgarskega naroda. V tej se mu zahvaljuje, da je prevzel predsedništvo slovanskega dobrodelnega društva ter izraža nado, da se bode tudi v bodoče še oziral na bolgarsko vprašanje ter se svojim uplivom delal na to, da bode skoro rešena in njih zemlja povrnena zopet Slovan stvu.
DOPISI.
Senožeče, 17. junija. Draga „Edinost"! Dobro je znano, da si v našem prijaznem trgu spoštovana in rado čitana, sprejmi zatorej par vrstic v občo naznanjo. Tukaj pri nas so vse sedaj zanima za redko slavnost cesarjevega 401etnega vladanja. Nabralo so jo užo v to svrho nad 120 gld. in nadejati se je, da so bode še več nabralo pri raznih rodoljubih. Namerava se pa slavnost na veliko napraviti pod rnilim nebom, povabilo se bodo in želja je obča enkrat slišati slavne tržaško pevce dolal-skega družtva. Topla želja, da bi se slovo-snost povečala, šo veča da bi enkrat videli pri nas vrle tržaško „Sokole" v prekrasnoj obleki. Ne z velikimi zaprekami bi lehko v isti dan napravili izlet k nam, saj no stane mnogo vožnja do Divačo. Odbor za slavnost se veliko trudi, na čelu mu g. Karol Demšar, župan in pa g. Senčar, pristav in šo drugi gospodje so vsestransko prizadevajo, da so bode vse v redu izvršilo. Naš domači umetnik bivajoč v Trstu in Vam dobro znan, je poslal krasno sliko, ki predstavlja sveta blagovestnika brata Cirila in Metoda, katera slika se bode na dan slavnosti blagoslovila s cerkveno slav-nostijo in nadejamo so, da bodo tržaški pevci z novo mašo nas iznenadili.
Letina pri nas, hvala Bogu, ni videti slaba, krasno jo vse, seveda malo so tudi tukaj suša pozna, pa bode se užo sedaj poraslo, ko nam je Višnji obilno močo poslal. —
Naš trg se je pod županom Demšarjem vidno olepšal, dela so veliki novi vodnjak v gornjem dolu trga, poleg starega vodnjaka imamo peričnik. Lepo bi bilo videti, da bi so ona ideja izvršila, katera se namerava, to jo nova občinska hiša, katero je najbolj potrebno, da se no bi zmiraj občinske stvari prenašalo iz od-nega kraja v drugi.
»
Iz Brd, 17. junija. Nekaj let sem se vedno bere, kako Brda napredujejo v narodnem oziru. Občine tako rekoč tekmujejo med seboj, vsaka hoče prekositi drugo, hote pokazati, da ni med nami še zamrl narodni čut. V prvej vrsti nam je omeniti „Briški Jez", ki varuje in ae poteguje za naše pravice. Dobro je znano vsakemu, koliko deluje. Se ve, če nima pokazati znatnih uspehov, uzioka ni iskati v druž-tvu, temveč pri onih, ki se branijo izpolniti Slovencem in posebo še Bricem vsako, tudi najmanjšo prošnjo. Ljudstvo jo še nezavedno, nekaj in ponekod popolnoma mlačno. Vrh tega vidi, da wJezu ukljub vsernu delovanju ne more ničesar pridobiti, zato mu ni veliko mari za to prepotrebno družtvo. Veliko naših vasij nima nobenega uda v „Jezu". Žalostno je, da smo tako nemarni, pa kaj se hoče ! Upati je boljše prihodnosti, časov, ko bodo ljudstvo prepričano, kaj mu koristi, kje in kako mu je iskati svoje pravice. Pozabiti tudi ne smemo, da jo tudi tacih mod nami, ki celo nasprotujejo „Jezu" in unemajo ljudi proti njemu. Pa ne obu-pajmo ! „Bralna druživa" nam pripravljajo pot in teh imamo tudi nekaj, da lehko rečem : tako gosto posejanih družtev dobiš redko kod. Da no spč, kažejo nam razne veselice, ki so redno pojavljajo zdaj tu zdaj tam. Ljudstvo se udeležuje takih zabav vedno v obilom številu. A če imajo naša družtva po 50 in tudi po 100 udov, menim, da vidimo dovolj, kako se ljudstvo za nje zanima. Iz ničesar pride le — nič. Kjer pa so kaj dola, so tudi kaj naredi, vsaj počasi: „Kamen do kamena, pa bodo palača". Ali, tudi tega ne smem za-molčati — veliko jih jo, ki spe ali celo podirajo. Nekateri pravijo, da so „Bralna družtva" le v kvar, brezpotrebna, škodljiva. Čudite so ? Nikakor ne ! Taki mislijo, da so vsi drugi „neumni", le oni so proroki ljudstvu, učitelji v omiki itd. Raje piti,
objavim iz omenjenih vasij le to, kar mi ni bilo všeč. Bil sem nekje na Telovo pri obhodu. Kakor dober kristijan, ki loči petek od sobote, prvo „Ave-Marijo" od zadnje, mašo od navadnih litanij. šel sem i jaz pokazat svojo razkrito glavo žgočemu solncu na jasno. V molitev uglobljen, kakor — nisem bil, slišal sem. pardon, videl gasilno družtvo tudi od nekodi. Pozna se je lehko, ker šlemi spominajo na nemške „pickelhaube". Možaki so paradovali jako spretno, le oni: „kniet nieder zum Oebet", „Ilelm ab zum Gebet", kakor tudi „stehet auf vom Gebet" napolnile so me s takim svetim strahom do vsega, kar je nemško, da če bi bila kaka godba zaigrala „die \Yracht am Rhein", odmah bi bil pomagal brenčati. Potem bi bil pa morda se sam intoniral: „ich bin ein Preusse, kennt ihr meine Parben". Sele ko bi bil ves šum in ropot minol, pokazal bi bil razmršeno glavo izza kacega zidu ter rekel s hripa-vim glasom : „Mi ustajamo !". Fantje, no tako, vsa tista vaša komanda mogla bi biti v lepem slovenskem jeziku.
Ni čudo potem, če je ud gospodske zbornice predlagal, naj se pišejo zemljiško knjige raje ko slovenski pač v „kranjskej šprahi". Izvestno, i to je napredek.
In mi, mi ne ustajamo, temveč zaostajamo. Naša „zavedna" Notranjska in njena metropola Postojina sto pač tako daleč napredovali, da so alovonsko-nemški ali (tandem aliquando) nemško - slovenski poštni pečati postali bele vrane. Tudi tam, kjer so užo bili, odpravili so jo kakor kako nepotrebnost, na pr. v Po3tojiui. Zdaj se ponosno šopiri na njem ime nemške kolonije, katerej manjka samo se zadnji kamen in tisti pride neki Bismark sam pritrdit s6 svojo železno roko, ter most do Adrijo je gotov. Kolonijo Adelsberg mora potem smatrati barem vsak tujec za kak pruski ali vsaj ultra-nemški trg, kar dandanes Adelsberg — ni. Žalibog, da ni
pretepati so, „šimfati" itd., nego ljudstvo J""«™	- «'• ^^oog, «a m
poučevati. Pa - pst, da kdo ne sliši! O dr"^d ™ bolJe' ?er ®T, pa uze z*6el na - -	r	vzhodu Nanosa, hajdi dalje za solncem.
Pošta na Razdrtem, ne, tako se ne zove:
pošta P r a e w a 1 d, Pre\vald ali Prevald,
tem djugič obširneje. — Hotel sem pisati nekaj veselega, pa sem pričel slikati našo slabe strani. (Gospod urednik! Samo taki, ki nasprotujejo, so „brez madeža" !!!)
K stvari zatorej. V zadnjej „Edinosti" objavljen je bil razpored slavnosti kletnega vladanja našega presvitlega cosarja. V nedeljo, 24. t. m., če nam vreme dopusti, praznovali bodemo v Kviškem to izredno slovesnost. Hvala našim družtvom, da so složno storila ta korak ! E d i n i m o s e! Meni so vsakrat milo stori, kedar berem „Edinost", ančeš, kako malo jo je najti med nami! Zato je koristno, da na-pravljajo družtva skupne veselice. Tam so spoznavajo, tam navdušujejo ter dobivajo
drugim celo Pragvvald, ima samo nemški pečat, ki nosi korenito nemško ime odločno slovenske vasi: Razdrto, kar pa po-menja nemški: Praevvald. I to jo kamen nemškemu mostu do Adrije. Dixi.
Dalje pošta Št. Vid nad Vipavo je tudi nekjo gori v „Rajhu". Slovenska in skrajna narodna vas St. Vid ima nemško ime „S t. V e i t", katerega ni še nikdo izgovarjal, vender je to bolj vredno, da krade Bogu čas in prostor na pečatu kot lepo domačevSt. Vid. Vipava ima še svojo staro lice. Če sem pa stopil na svojem
neko moč v svojem delovanji. Po svojih P0.?™1?.1 le ™kollk<> ■ P°\ recimo v močeh tedaj napravijo naša družtva veliko j Aldovščmovidel sem vtem „najbolj kozmo-slavnost; zanimanje za njo je veliko. Oni P° ! .f\em ^ na Slovenskem nekozmo-dan pošlje vsaka briska ^as svoje zastop-! P^tični poštni pečat, ker noben kozmopo-
nil-e, da bodemo skupno, bratsko čestili premilega cesarja. Prepričani smo, da oni dan no ostano brez dobrih nasledkov. Marsikdo se gane, marsikdo se vzbudi.
Slavnostni odbor storil je vse, kar so da storiti ozirom na naše razmere in moči. Govori so v dobrih rokah, petje pa bode vodil g. Volarič, ki jo zedinil vse briško
litizem ni tak, da bi velel: skrbi za Nemce, za se nič !
Slovenske Ajdovščine na pošti ni, temveč le „H a i d e n s c h a f t". No, in čo gremo morda iz „Haidenschafta" (ne vem, v katero sklanjo bi uvrstil besedo) proti Boveroizhodu na Col, morda bolje Podvelb, vidimo tu isto razmerje ko dru-
zbore. Kakor se čuj e, pelo bode okolo 70, g?,d'	p9&!S	se.P0n08n°
nevofiv in nnvlf z» niftnSavn	i™;.!,; 0 11 b. VV i p p a c n . 1 to io dober
pevcev in pevk. Za olepšavo skrbe kojaki rodoljubje, a tudi druga družtva se pripravljajo dostojno slaviti veliki praznik. Lopo bi bilo, če bi nas počastili tudi bližnji Goričani in okoličani, a upamo, da so uže ukronoli svojo.
Izpod Nanosa. Denes bom zinol dve s potovanja. To je tako lehko uglavje, da kar sam sebi bi čestital. Čo komu treba snovi, da bi zabaval družbo z govorjenjem, tedaj voli kake popotno spomine ali pa svoje lovsko anekdote. Tedaj „s potovanja". Čudno; užo naprej se mi dozdeva, da mi bodo vender zamerili, premda sedaj
S oveni, da ni „prav" vse istina, temveč le ogodki s pota.
Te dni sem so odločil in sklenol pi-sati i„ poročati one dogodke, Id »e ti6ojo Tri^io^TedajTodZ"'
eminentno ožin mi domovino in nnšo dn-	, . ' J_ ...r1
p p a c n". i to j vogeljni kamen pri Bismarkovcm mostu do Adrije. Vsa znamenja so zato.
„Svojo dni" je nekdo dokazal, da je mnogo starejo ime tej vasi Podvelb, ker užo očka Valvasor jo zove: „Gojidbe" ; ali Nemcem ni bilo pogodi: kor da bi rekli Podvelb — „Untergewolbo", kar ni mogoče, torej so se prijeli druzega nazivanja, ki jo „hocli — lioch deutsch".
Sedaj pa moram svoje potovanje končati, kor časa ni za to več. Vroče je, vroče. Morda bi šo kod kaj staknol ter objavil, kar bi ne bilo prav in — potem jo po meni.
Torej glejte, gospod urednik, sedaj, ko dobite pri Vas na poštni pečat cel leksikon izrazov: „Triest-Trieste-Trst", če bi se kdo pomotil, tudi mogoče: „Trst-
eminentno ožje mi domovine in naše do mače hiše. Če jo pod streho kako lasta-vičjo gnezdo manj, ko lani, ker tudi to spada v hišni budget: ena žival ali dve manj pod streho. Potem je strašno imenitno i to, kolikokrat nas štorklja obišče na leto itd. ad infinitum.
Vzel sem potni los v roke (to je
sati, da poslušamo našo diktatorje na c. kr. poštah, na pr.: prva novost, ki Vam jo morem z radostijo sporočati je ta le : „Danes so v Adelsbergu promenili postni pečat v „Adelsberg-Postojna", v Št. Veitu pa v „St. Weit-St. Vid", na Razdrtem v „Prae-wald-Razdrto", v Haidenschaftu v „Haiden
obi«ni ,m„ tempo,e' „akemu potopisu) I pJ^J^4"*8""" nft Zo"u P" v »Zoll-ter poiskal VRa gnezda in luknje, v katerih1
bivajo — ljudje. Marsikaj mi "jo bilo všeč po teh vaseh, mnogo zopet no. Ker pa imajo naši naturalisti načelo, da treba popisati samo življenje, kakeršno je, če so tudi grdo in celo ostudno stvari v njem, hočem jo jaz samo v tem posnemati, da
Naši nasprotniki pa bodo tedaj pisali v svetoj jezi po javnih glasilih članke z naslovi: „Wieder ein Panslavistenakt".
Domače vesti.
Družbi sv. Cirila in Metoda je z doneskom 100 gld. kot pokrovitelj pristopil g. prof. dr. Ivan Svetina. Slava možu, ki živi za sv. vero in za dom!
Dramatično čitanje hrvatskih umetnikov gg. A.dama M a n d r o v i č a in Andrija F i j a n a, pripravilo nam je v sredo 20. t. m. jako prijeten večer. Zbralo se je v dvorani Bergerjevo gostilne lepo število naše inteligence, večina krasotic. Dokazala sta nam umetnika, da sta na vrhunci svoje naloge in občinstvo je odlikovalo simpatična gosta z buraim ploskanjem. Po prečitanej 1. točki „Kohan i Vlasta" podarili so tržaški prijatelji umetnikoma lepe lovorove vence z rdečimi trakovi z napisi: „Adamu Mandroviču na uspomenu dana 20. junija 1888. Trščanski štovatelji" in na drugem: „Andriji Fijanu na uspomenu dana 20. junija 1888. Trščanski štovatelji". — O posameznih točkah nam ni treba govoriti, kajti dovršene so bile vse štiri točke programa in smelo moremo trditi, da se redko kedaj sliši tako čitmje. Umetnika imata vso lastnosti, katero je treba deklamatorju: sonoren glas, simpatično vnanjest in mnogo občutka. Uspeh jima mora biti zatorej povsodi zajamčen. Rli smo vrlima umetnikoma hva-i ložni za prekrasni večer in iz srca jima zakličemo ob odhodu: „Na svidenje!"
t Križanac Anton, posestnik v Zavijah, i deželni poslanec isterski in tržaški, katerega so nekateri italijanski listi uže pred tednom spravili na oni svet, — umrl je v četrtek 21. t. m. po noči po dolgej tež-kej bolezni. Mož bil jo pred nekaterimi leti o volitvah kandidat „Edinosti", a pozneje so jo njega politični značaj nekako prelevil, da — a „do mortuis nil nisi bene"! Počiva naj v miru !
Občinski svet tržaški jo imel v če-tvrtek 21. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado jo zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 34 svetnikov.
Po odobrenji zapisnika zadnjo scjV poziva župan zbor, da so dvigne v zname-j njo sožaljenja po umršem svčtniku An-! tonu Križancu.
Čita so zatem poročilo šolskega in fi-i nančnega odseka o podpori občinskega j gledališča. Pristav dr. Boccardi predlaga, naj se dovoli gledališču podpora 20.000 gl. enkrat za vselej za 50 opernih predstav v i spomladi 1889. Podpora naj se izplača v | treh obrokih. Svetnik R. Luzzatfco pravi, j da je podpora brezpotrebna in da ima občina obilo troškov za važnejšo stvari, n. pr. za urejenje starega mesta, za napeljavo zdrave pitne vode i. dr. za to no bode glasoval niti za podporo niti proti. Svetnik dr. Consolo obžaluje Luzzattovo izjavo, ker se je občinski svet principijalno uže izrekel za podporo. Svetniki Nabergoj, Nadlišek, in Klun izjavijo, da no bodo glasovali, ker se gledališčno vprašanje ne tiče okolice tržaške. Konečno se sprejme z majhno večino predlog šolskega in finančnega odseka brez promene. Poseben odsek ima proučiti ponudbo za uvedenjo električno luči in kolikor hitro mogočo o tem poročati.
Prošnja občinarjov Opčin za mesečni živinski semenj izroči so po predlogu svetnika Combija tržnemu odseku na poročilo; isto tako prošnja ribarjov pri sv. .Takopu za preložitev ribjega trga iz ulice del Rivo na trg pred ulico Sette Fontane.
Za iskopavanje rimskih ostankov v Barkovljah dovoli se 400 gold. in za potrebna dela v državnoj obrtnoj šoli pozneje posojilo 1300 gl. Odobri se račun za leto 1887. mestnega carinskega urada, iz katerega razvidimo. da jo bilo dohodkov gld. 2,185.355-671/8, troškov pa 341.970 gl. 20 kr., zatorej prebitka 1,843.385 gl. 471/2 kr. Potrdi se konečno v službi upravni in nadzorni svet mestnega carinskega urada razven svetnika pl. Burgstallerja, kateri so je odpovedal časti. V svetu so nastopni gg.: J. Liebmann, predsednik; dr. E. Brun-ner, C. pl. Combi, dr. E. Janovitz, G. pl. Porenta in II. Tolusso; namesto odsto-pivšega Burgstallerja jo bil po 4 kratnej brezuspešnej volitvi izbran svetnik Vier-thaler. —
Seja jo trajala do 8% uro zvečer. Statistika umrlih. Od 9. do 16. t. m. je umrlo v Trstu 69 oseb in sicer 33 možkih in 36 ženskih. Po starosti jih je bilo 19 do 1., 10 do 5., 6 do 20., S do 30., 3 do 40., 12 do 60., 10 do 80. leta in 1 preko 80 let. Lani so umrle v istoj dobi 4 osebe manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 22*99.
Porotne obravnave. Odgovorni urednik lista „II Cittadino" Dominik Antonaz, katerega je tožil zasebnik \Veidocher zaradi žaljenja časti, bil je za nekrivega spoznan. — Matej Steržaj jo dobil zaradi
ponarejenja denarja 18 mesecev, njegov pomagač Ivan Štrukelj pa zaradi goljufije teden dni zapora. — Anton Somaloico, bivši uradnik pri pomorskoj oblasti, izneveril je gl. 1053*45. Obsojen jo na 6me-sečni zapor.
Kamenoseška dela za Raič-Levstikov spomenik je „Pisateljskega družtva" odbor na podlagi storjenih ponudeb izročil Ljubljanskemu kamenoseku Alojziju Vodniku. Spomenik bode izdelan od raznega trdega kamenja, križ in nekatero okraske od ka-rarskega marmorja, drugi deli od koroškega in repentaborskega kamena, ki jo jako trpežen in se no razzebe. Do srede oktobra bode spomenik gotov.
Dom in svet. St. 6. prinaša vsebino: 1. Dve cvetlici. 2. Lepi dol. 3. Iz btirka-8te preteklosti Mihe Gorenjskega. 4. Kresna pesem, 5. Uuditev. 6. Fran Levstik. 7. Pisma vojaškega kapelana. 8. Kratkovidnost. 9. Slovstvo.
Javna tombola bodo v Gorici dnč 29. t. m.
Požar jo nastal v skladišči zamaškov v hiši št. 8 ulice S. Giovanni. Domačini so ogenj sami pogasili, predno so dospeli gasilci. Škoda je neznatna.
Samoubojstvo. 321etni težak Ferdinand Maraspin iz Trsta jo skočil raz streho h. štev. 2 v ulici Renna. Pobil se jo hudo in kmalu je umrl. Nagib samobojstvu bila jo bajo da nesrečna ljubezen.
Policijsko. Neki 13letni poglavec jo tekal po ulici della Stazione z ostrim nožem v roki ter so grozil mimogredočim. Stražnik je brezumno šalo končal ter od-vel dečka seboj. — 241etnega Venclja Kozino iz Češko so zaprli, ker je več ljudij osleparil. — Težak Jvan Mihelič jo ukradel v ulici Pozzo del Mare iz neko gostilne 9 vrčov za pivo. — Neznani tatovi so hoteli ulomiti v prodajaluico v ulici dei Bacchi, št. 3. in užo so izrezali desko iz vrat, ko je prišla patrolja, pred katero so ponočnjaki pobegli.
Splašen konj. V ulici Mndonnina je kovač konja koval ali žival so naenkrat splaši in dirja preko trga Barrioro vocohio v ulico del Moro, v odprt hlev. Dasi je bilo na trgu mnogo ljudstva, vender se ni pripetila nikaka nesreča.
Tržno poročilo.
(Cono so razunio kakor so prodajo na ilobolo blago za gotov donar).
Cena od for. do for.
	100 K.	125—	127—
llio bisor jako fina .	n	102.—	103—
Java „ „ „ .	n	102.—	103—
Santos fina.....	n	87.—	sa-
„ srednja . . .	n	82.-	si.—
	n	M.—	Da-
Portoricco.....	n	108.-	llO—
San .Fugo do Cuba .	»	124.-	126—
Coylon plant. fina . .	„	116,—	120—
Java Malang. zelena .	n	89.-	90—
	n	—. —	——
Rio oprana . . . .	n	100.-	102—
	11	H9.-	90—
„ srednja ....	»	82.-	84—
Cassia-lignea v zabojih . .	„	28,-	29—
Macisov cvet......	n	300.—	410—
	„	19.—	21 —
	n	97.-	98—
	n	73.—	74—
	11		87—
	n	3U.—	31 —
Petrolej vunki v sodili . .	100 K.	6.75	——
„ v zabojih .	n	8.2o	—.—
Olje bombažno amerik. .	n	37.-	38—
Leoce jedilno j. f.gar. .	1»	40.—	41—
dalmat. s certifikat. .	n	43.-	44—
namizno M.S.A.j.f. gar,	„	— .—	—.—
Aix Viergo ....	11	66.—	68. -
* fi»o.....	11	60.—	62—
Božiči pni ješki .....	11	5.50	5.75
dalmat. s cort. . .	*	—.—	——
Smokve pulje&ke v sodih .	n	—	——
m v voncih .	yi	12.-	12.50
Limoni Mosina......	zaboj	7	8 -
Pomeranče aicilijaiinko . .	„	" 8.-	9—
Mandlji Bari I.n.....	100 K.	71.—	72—
dalm. I.a, h cort.	n	75.—	76—
Pignolli.........	„	74—	76—
Riž italij. najlinoji • • • •	„	19.50	20.50
„ srednji . . . .	it	17.50	18.50
Itangoon extru ....	n	13—	13.25
. In.....	n	11,35	11-50
Il.a ....	n	10.75	11 -
Sultanine dobro vrsti . .		33—	35—
Suho grozdje (opaia) . . .	11	25—	26—
	„	15—	16—
Slaniki Yarmouth I.a . . .	sod	—.—	--
Polenovke b redne velikoBli	11	36—	37—
veliko.....		88.—	34—
Sladkor centrifug, v vreiah			
h oertifik. . . .	100 K.	34 75	-•.—
Faiol Coks.......		14.75	15—
		- —	—.—
Hvetlorudoči . . . .		12—	
temnorudeči . . . .	n	11.50	——
bohinjski . . . . kanarček . . . beli, veliki . . . zeleni, dolgi . .
„ okrogli . mešani, štajerski
Maslo........
Seno konjsko.....
volov»ko . . . .
Slama.......
Les, trumi kub. č. . . Oglje........
60.— 2.68 3.89 2.32 -.28 2 45
;0— U.39 4.10 3.2 L -.34 2.70
Dunajska borsa
dne 22. juniji. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 79 !
„	v srebru — — — „ 81.!
Zlata renta-----— — — »lil.
5*/o avstrijska renta — — — — — „ 95.i Delnice narodne banke — — — — „ 872. Kreditne delnice — — — — — — „ 297.
London 10 lir sterlin--— — — „ 120.
Francoski napoleondori — — — — „ 9.! C, kr cekini — — — — — — — „ o,! Nemške marke — — — — — — — _ 6l.č
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Št. gl. r. 14399/1V
v -	iz 1888.
J5t. protn. r. 1763
Vožnji listki
za trag in natrag po zuižanej ceni
Pooenši a 23. junijem t. 1. izdajali se bodo v Trstu na postaji v St. Andreji trag in natrag listi 11. in III. razreda, veljavni /a vse vlake vožnjega reda do postaj Lesce - Bled, Rateče - Belanec in Trbiž.
Cena vožnjim listom je :
II. razr. III. razr. za Lesce - Ble<l gld. 11.60 gld. 7.80 „ RateČe-BelopeČ „ 13.70 „ 9.20 n Trbiž	,14.— „ 9.50
Ti listi za vožnjo trag in natrag veljajo 5 dnij, nedelje in prazniki se ne vštevajo.
Na D u na j i, 17. junija 1888.
C. kr. glavno ravnateljstvo.
t ANTON KRIŽANAC
občinski svetnik in deželni poslanec isterski, umrl je dnć 21. junija 1888. ob 2. uri zjutraj po dolgej mučne j bolezni previden se »vetotajstvi,
Tugujoča soproga javlja neprecenljivo izgubo v svojem in v imenu svojih hčera vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb dražega ranjega je bil v petek dne 22. t. m. ob 5. uri popoludne v Žavljah.
V Žavljah, 22. junija 1888.
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
St. 25.
Pomoč
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvlrnjo iz spridene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah,
plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih. protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznin. Trakulja odpravi se v dveh urah
z i;luv.> vred, za kar so jamči Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim sreds vom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom .
„Hygiea-Officin" Breslau M.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujočse zdravilo pri vseh boleznih na že-iodcu. Neprecenljive dobrote jo poRebno vpliv njihov pri notofnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataru, gorečičo (rzavci) pri preobilnoj produkciji Hlin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti gliBtam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali liimorojdam. Cena stoklenicl je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekar-niČar „k angelju varhu".	53 — 53
lir. llrndy Kromiier, Morava
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju Ria-soletto ali' orso nero in Seravallu blizo staroga sv. Antona
Razglas.
Dne SO. junija bodo v Lokvi od
10—12 ure predpoludne
javna dražba
v oddajo mitnice na skladnvni cesti Lokev-Bazovim.
Dražbeni pogoji so vsakemu v pregled pri cestnem odboru v Sežani.
Cestni odbor v Sežani
20. junija 1888.	Načelnik.
Najnovejše
letno blago
iz prave ovčje volne
pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka
J. W. SI E G E L
BRNO Briinn.
Gospodje krojači, kateri so nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name.
Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko.
Služba vrtnarja
je oddati pri dežclnej vinarskej sadje-rejskej in poljedelskej šoli nii Grmu j pri Rudolfovem na Dolenjskem.
Zahteva se od vrtnarja, da je popolnoma vošč v .sadjarstvu, zelenjadoreji, cvetličarstvu in kolikor toliko v £ebe-hirstv ll ter da zna slovenski pisati.
Plača iWO ffld. na leto, prosto stanovanje, prosta poletna zelenjava.
Stavljenim zahtevam resnično ustrezajoči, delavni, pošteni prosilci, obrnejo naj &e do konca tekočega meseca na vodstvo navedene šole.
JrtP" Prednost imajo oženjeni prosilci brez orrok.
Tako] delujoč?.	Uspeh zajamčen
is: e iz o gibljivo !
Vsak dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, maholjlcnm in osedenji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Steklenice za poskus pu gld. 1 — prodaje
J. Grolich v Brnu,
v TESTU pa samo A Praxmarer in P. Pren-dini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GORICI lekaruičarja Cristofoietti in Pontoni, A. Her-rnanek. drogar — na BEKI .1 Gmeiner, lekar - v CELJU Peiifc - v MARIBORU J. Martinz — v GRABCU K. Roth, Murplatz 1 Tam se tudi dobi Eau de Hebe, Iztočno sredstvo lepote, katero Izdrži svožost in belost koŽe.
nT M SLEPARIJA !
Zgubljene in oslabljene
1II0C1 III
Gotov pripomoček 1 Vsakd >> se popolnoma ozdravi z gentalnim ogljenoevim slapom
brez uaslednlh notranjih uer dov na gotov način in za vedno, čestokrat celo v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeškej dobi, kakor tudi poluidje s prijetnim, nečutenim zunanjim zdravenjem. — Svedočbe slavnih prof*« »rjevin zdravniški strokovnjaški stdsi, na tisoče zalival od popolnoma ozdravelih osob, svetujo vsem bolnim rabo ogljen-čevega slapa, ki garantira gotov in trajen uspeh.
Podpolna priprava z dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for 5.§0 Pri pošiijatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zttvoj zadržtije in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni;
Dr. Karol Altmann
Dunaj VII. Murluhilferstrasse 70. Dunaj.

Pozor!
Najuljudneje oznanjam p. n. tržaškemu občinstvu, <la sem ^ *\vj z tO. junijem t. 1. odprl na trgu delle Legna
M št. 10 v Tx*s"t\.i svojo zalogo z vsak dan dvakrat^
f) svežim, neposnetim mlekom 0
L:)	v/i?
in se smetano z Notranjskega, z namiznim surovim maslom
in s finim namiznim sirom, z jajci, se zaklano in očiščeno ku-
retino itd.	\v
p.«« Zagotavljaje vedno točno iu ceno postrežbo, se ^ 0 preporočam v obilen obisk.
A. Lavrenčič,
8-4
prodaja mleka izpod Nanosa.
KWIZDE
fluid proti kostobolu
večletno
domače izkušeno izvrstno sredstvo proti
»Isti e tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej nhoji itd. in tudi v visokej starosti proti o slabije nju.
K WI Z D E <G>
fluid proti kostobolu
dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg. : C. Zanetti, P. Prendini, G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leltenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasini, I. Serravatlo. n» de bulo in izvožnja pri C. Kanottiju, lek.; I*. Pcendinijiu, lek-ju; po mirodilnieah in eksporterjih : Brajdich & C., H. Hirsch. J. Heimlicher, J. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz; 11« cl**ol»*to v lekar-nah, lin debolo po vseli večjih mirodilni-cab v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju. Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg
Franz J oh. Kwizda,
c. kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparato. Opomnjtt s Ako se kupuje tn preparat, prosimo p. n. občinstvo da zahtova vedno
fluid proti kostobolu
ter pazi da je na vsakej steklenici in na vsakent kartonu gori odtiHiiena vamorstnft znamka.
Ai Gsiilaž
sfs svojimi 185 ctm. dolgimi orjaškimi Lorelev-vlasi, katere sem dobila po 14 mesečnej uporabi svojega samoiznajdone-ga mazila, jo edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, /n ojačenje kože, pospešuje pri možkih polno, jako bradorast in užo po krat-kej uporabi podeli vla-sem iu bradi naravno svitlost in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do najvišjo starosti. Cena lon-čeku I gld. do 2 gold.
Pošilja so vMak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem sveiu	20—1
Csillag & Comp.
Iludapcst, — Konigsgasse Nr. 52.,
kamor se morajo pošiljati vse naročbo.

Gospodu G. T^ioooli-jm.,
lekarju »pri Angelu« v 1 jtil»ljji«ni.
Moj siti je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebuvunja in želodčnega krča, da ga j i ta bolezen v*-iga shujšala iu skoro unifHa. Pri njem poskušal aem vsa s-rtdNtva, ki nam jih naša v^da zadale in tudi nis,jm p »zabil nairazličn-'jših rudninskih vodft Toda zboljšek bil j-i le z i malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo puhvaljeue esence za želodec, in vsp.h je bil tako na^el in sijajen, da je m<>j sin j.orubivSi samo 0 steklenic popolnoma ozdravil.
Pri takem v-.pehu morem Vašo esenco le mijgork^je priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žile iti., ter Vas tudi pooblastim, da to m.ričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite.
V Trstu, 1887.
Ikr. Leon Levi.
in
Želodečne bolezni ozdravi brzo posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edina in nedosegljiva želodočna pijača.
Da si človek izvoli nravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere oe občinstvu kakor pravi ČndeJfi priporočajo, niso nlČ drnzega neco škodliiva imes. Edini jeruzaleu.Mlci balzam si ie zagotovil vsled svoje priprost sestave, odločno oživljajoče in žtdodčne živce hitro krrpčalne moči pravico predno* »ti nad vsemi v t*j stroki znanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu T: balzam bogat na delujočih snovih klneške rebar-bare, katera korenike je poznana znfttil njo. ri- cu utrodnega upliva na prenavljanje iu čišćenje, je zanesljivo *red*t.vu	^vhui
v želodcu odvisnim od slabša preb vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki ln zvedenci priporočujejo proti neješonosti. zabadanju, smrdljivi sapi. gnmsu, riganju, bacanju, proti hemoroidaliiem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica 2 navodom vred stane novnev.	1 — 15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GOIUCl.
Skladišča v Trstu v lekar t Marka Rarasini i O. B. Rovts, na Itnki v I /.vrni al Redenlore. (i. Grneiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tornlnu v lekarni E. Fallsca.	11-25
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro£Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.