Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVnL, št. 130 Ljubljana, sobota ft. junija 1935 Cen Din t,- 'zfiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InaeratJ do 80 pettt **** * l>*n X.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.-, večji inaeratl pettt *rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode verja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Of UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljevm oBea fttev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 m 8126 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' At. 28. — CELJE: cellako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon »t 66 podi uznica oprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvor« 101 Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani št. 10.351. Lavalova zmaga Poslanska zbornica je s 412 proti iyj glasovom izrazila zaupnico Lavalovi vladi in ji z ogromno večino odobrila zahtevana noobla- za rešitev finančne in gospodarske krize Pariz, 8. junija z. Snoči ob 18. se je Lavalova vlada predstavila zbornici, podala svojo deklaracijo in zahtevala pooblastila za rešitev franka, obnovo gospodarstva in sanacijo državnih financ. Seja zbornice je trajala globoko v noč in je končala z veliko zmago Lavala, ki je dobil zaupnico in vsa zahtevana pooblastila. Deklaracija vlade poudarja, ua nc-Oc vlada energično nastopiti proti spekulaciji, Id ruši frank. Da pa more to nalogo uspešno izvršiti, je neobhodno po'.rebno. da dobi primerna pooblastila, da more brez zavlačevanja izdati potrebne ukrepe. Obenem hoče urediti državne finance in odstraniti primanjkljaj, ki vedno bolj narašča. Oči vsega sveta so uprte sedaj na Francijo, ki ne smo dopustiti, da bi trpel njen prestiž. Politika varnosti in miru mora imeti trdno ^aslom-bo tudi na znotraj. Nato je LavaJ predlagal, naj se odgode vse interpelacije, da bi mogla vlada pričeti z energično akcijo za zaščito franka. Svojo zahtevo je vezal z zaupnico. Zaupnica Pri glasovanju o tem predlogu je dobil Lavni veliko večino. Za njegov predlog je glasovalo 412 poslancev, proti pa 137. Pooblastilu! zakon Takoj nato je Laval predložil zbornici pooblastilni zakon, ki je zelo kratek in se glasi: Da se prepreči razvrednotenje valute, pooblaščata senat in poslanska zbornica vlado, da izda do 31. oktobra 1935 z uredbami vse ukrepe, da se zatre spekulacija in prepreči padec franka. Te uredbe mora vlada še pred 1. januarjem 1936 predložiti parlamentu v ratifikacijo. Volitev predsednika zbornice Seja je bilo nato prekinjena, da je mogel finančni odbor proučiti predlagani zakon. Po kratkem odmoru se je seja nadaljevala ob 9. zvečer, in sicer zaradi izvolitve predsednika poslanske zbornice. Po opravljenem glasovanju so odnesli žare z glasovi v sobo za štetje, plenum poslanske zboriiice pa je bil zopet prekinjen. Seja se je nadaljevala ob 10.45. Najprvo so sporočili zbornici izid predsedniške voMtve, Oddanih je bilo 440 glasov. Z 285 glasovi je bil ponovno izvoljen bivši predsednik poslanske zbornice Fernand Bouisson. Izid glasovanja je zbornica pozdravila s prisrčnim ploskanjem. Razprava o pooblastilih Nato je poročevalec finančnega odbora Boretti poročal o zakonskem načrtu vlade glede izrednih pooblastil. Načrt je v imenu finančnega odbora priporočil poslanski zbornici, naj ga tudi ona sprejme. Dodal je, da je predsednik vlade Laval dal pred finančnim zborom potrebna in zadostna pojasnila o načinu, s katerim se bo posluževal teh izrednih pooblastil. Finančni odbor je sprejel Lavalov zakonski načrt z 19 proti 14 glasovom. Nato sta posegla v splošno razpravo samo dva govornika, nakar se je vršila podrobna razprava. Ker obstoja načrt zakona samo iz enega člena, je bila tudi ta razprava kratka. Novih bistvenih elementov tudi ta razprava ni naglašala. Nekateri poslanci, ki so glasovali proti vladi Flandina in Bouissova, so izjavili, da se bodo to pot vzdržali glasovanja. Predsednik radikalno socialističnega poslanskega kluba Delbos je lepo pojasnil, zakaj bo njegov klub glasoval za Lavalov načrt in zakaj odklanja na-daljno krizo. Ko je Laval videl, da je njegova zmaga že gotova, se je omejil samo na kratka izvajanja. Naglasa! je, da bo vlada izvajala izredna pooblastila v liberalnem duhu. Lavalova izvajanja je ogromna večina poslanske zbornice sprejela s splošnim odobravanjem. Posebno odobravanje pa so žele njegove besede, da je vlada zahtevala pooblastila v prepričanju, ia bo s tem branila pravne ustanove francoske ustave in državljanske svoboščine. Glasovanje Nato je sledilo glasovanje. Od radikalnih socialistov je glasovalo proti izrednim pooblastilom samo sedem. Glasovanja se je vzdržalo 107 poslancev. Za pooblastila vladi je glasovalo 324 poslancev, proti pa 160. S tem je zakonski načrt o širokih pooblastilih prodrl z ogromno večino. Poslanska zbornica je s tem glasovanjem pokazala, da odklanja nadaljno krizo v sedanjih resnih časih. Zadovoljstvo v javnosti Pariz, 8. junija. AA. Listi poročajo o snočnji seji poslanske zbornice z zadovoljstvom in priznavajo predsedniku vlade .Lavalu enake državniške vrline, kakor jih ima kot diplomat. Hitrost, s katero je sestavil vlado, se predstavil poslanski zbornici in v njej dobil ogromno večino, je potrdila upe, s katerimi ga je spremljala vsa javnost. »Matin« naglasa, da še ni bilo vlade, ki bi jo bili tako naglo sestavili in ki bi se bila tako hitro predstavila parlamentu. Sedanje izkustvo je dokazalo, da je bila ta taktika dobra. Senat bo danes sprejel ista pooblastila. Vladna ladja se je spretno izognila nevarnim čerem in je zdaj zaplula v mirne vode. »Journal« priznava, da so si vsi oddahnili in da je splošno sproščenje prevzelo celo nasprotnike sedanje vlade, ko so zvedeli za izid glasovanja. Stališče senata je zagotovljeno. Laval uživa splošna priznanja. »Echo de Pariš« priznava, da je vse odvisno od Lavalove osebnosti in da pričakuje zdaj vsa javnost od njega dejanj. »Figaro« smatra, da so zadnji dnevi pokazali, da se nova vlada ne more opreti več na nekdanjo volilno zvezo med radikalnimi socialisti in socialisti. »Oeuvre« navaja razloge radikalnih socialistov, ki so se udržali glasovanja, priznava pa, da je bilo stališče te poslanske skupine v splošnem dobro in da je bilo treba dovoliti Lavalu možnost, da reši sedanja nujna vprašanja. Baldwinova vlada Včeraj popoldne je Macdonald podal ostavko, nakar je Baldvvin sestavil novo vlado — Simon je notranji, Hoare pa zunanji minister London, 8. junija, r. Včeraj popoldne je bila izvršena že dolgo napovedana in pripravljena preosnova angleške vlade. Macdonald je podal ostavko svoje vlade, takoj nato pa je dobil Baldwin mandat za sestavo nove ter je kralju takoj predložil že sestavljeno listo-novih ministrov. Kriza vlade je bila na ta način rešena v pol uri. Novi ministri so takoj prevzeli svoje posle, tako da zaradi sprememb v vladi ni nastal niti najmanjši zastoj. Nova vlada je 'sestavljena takole: Nova vlada mm. predsednik: Baldwin, predsednik tajnega min. sveta: Macdonald, finance: Chamberlain, notranje zadeve: sir John Simon. lord - kancelar: lord Haldan, zunanje zadeve: Samuel Hon - vojska: lord Halifax, za dominione: Thomas, minister za Indijo: marki Zeeland. kolonije: Malcolm Macdonald, lord čuvar državnega pečata: lord Londonderrv, prvi lord admiralitete: sir Bolton Monsel, letalstvo: Cunliffe Uster, prosveta: Oliver Stanlev, delo: Ernest Brown, kmetijstvo: vValter Elliot zdravje: Kmgsley Wood. trgovina: Walter Runcimau, pošta: major Trvon, državni tajnik za južno Škotsko* Godrev Collins, javna dela: Woi*mspore, minister brez listnice za posle Društva narodov: Anthonjr Eden, minister brez listnice: lord Pery. Vlado bo v lordski zbornici zastopal lord Londonderrv. Macdonald je torej ostal v vladi kot minister brez resora in bo vršil specialne funkcije. Kakor se zatrjuje, bo imel nekako vrhovno nadzorstvo nad narodno obrambnimi ministrstvi, to je vojnim, letalskim in mornariškim. V ostalem pa je videti, da so konservativci dobili skoraj vso oblast v svoje roke čeravno ima koncentracijski zna-vodstvo zunanje politike, ki jo je prevzel dosedanji minister za Indijo Samuel Hoare, dočim je dosedanji zunanji minister sir John Simon prevael notranje ministrstvo. Lord Eden, ki je bil prvotno v kombinaciji za zunanjega ministra, je postal minister brez portfelja s posebno nalogo da vodi vse posle, ki se nanašajo na Društvo narodov, kjer si je s svojimi posredo-vasrnkni akcijami pridobil velik ugled. Preorijentacija v zunanji politiki? Berlin, 8. junija AA. O izpremembi v angleški vladi piše »VoBdscher Beobacb-ter«, da je odhod sira Johna Simona iz zunanjega ministrstva sam na sebi znak, da hočejo v Londonu s potezo peresa prečrtati, kar se je storilo v preteklosti, in da naj so Velika Britanija ne slede na vei-sajsko pogodbo svobodno sporazume z okrepljeno Nemčijo. lista smatra, da bo najbrž to vodilna misel zunanje politike nove angleške vlade. Zagonetne preiskave v Sofiji Sofija. 8. junija A A. Tukajšnja policija je zadnje dni izvršila hišne preiskave pri mnogih bolgarskih javnih delavcih in političnih osebah. Tako so bile hišne preiskave pri ravnatelju lista >Kambanac Lazarevu Pojovskem in pri urednikih istega lista Or-jazovu in Mitevu. Podobna hišna preiskava je bila pri indnstrijcu Vladi Geonrijevu, ki spada med naiožie sorodnike bivšeca predsednika vlade Kimona Georgijeva Policijski agenti so pregledali tudi vse pisalne stroje pri dotičnih osebah in vzeli odtise njihovih crk Trdi «e. da je bik) vsega nad 40 hišnih preiskav Javnosti še niso rnani pravi razlogi teh preiskav, smatra pa. da so v zvezi z anonimnimi letaki, ki krožijo ▼ zadnjem času po Sofiji proti najvišje ustanovi v drfav? Pavnateli «ofii«ke noflrife polkovnik BakaruZffe* danes« obiskal .nini-strskega predhodnika To?W» in mu poročal o izidu teh hišnih preiskav. Priključitev okoliških občin mestu Anketa na banski opravi — Gre samo še za nekatere korekture prvotne razmejitve Ljubljana, 8. junija. Načrt velike Ljubljane, to je združenja okoliških občin z mestom, postaja čedalje aktualnejši in je načrt tik pred uresničenjem. Včeraj se je vršila na banski upravi zadevna anketa, ki so se je udeležili zastopniki mestne občine, zastopniki okoliških občin in drugi interesenti. Zastopniki so se dogovarjali še o nekaterih korekturah prvotnega načrta, ki je zahteva! priklopitev širšega okoliša, nego "e bilo dogovorjeno pri zadnjem komisijskem ogledu na terenu zlasti v Zapuiah in v območju ježiške občine. Tudi tega ogleda, ki se je vršil pred dnevi, so se udeležili zastopniki Šentviške in ježiške občine za mestno občino mag. svet. g. Fran Cehun ter poleg drugih interesentov bivši poslanec g. Koman. Sklenjeno je bilo tedaj predlagati, naj teče bodoča meja mestne občine nad Oravlja-mi skozi 2apuže. nakar se odcepi pod Ža-pužami v smeri proti Dravljam, kjer pri- de na glavno cesto pri znani Sarčevi hi*, v bližani tovarne Store. Tovarna ostane še zunaj mestnega območja, nakar *©6e meja čez polje v smeri proti mestnemu vodovodu, ki naj bo še v mejah mestne občine z vsem gozdičem in še večjim pasom zemlje okrog. Od vodovoda bo šla bodoča meja spet čez polje do znane gostilne pri Urbančku. tako da pride pod mesto velik de! Stožic. Glede teh mej na severnem in vzhodnem delu je prišlo med mestno občino in okoliškimi občinami do popolnega sporazuma, ravno tako je že določena meja tudi za vi&o občino, kjer ni bilo nikakfh sitnosti in prerekanj. Večje nadležnosti in težave se obetajo spet na Rudniku, kjer se bo vršil ogled na terenu prihodnje dni. Tam gre za dve varijanti in sicer govori ena za to, naj gre bodoča meja do Lavricc, druga pa da ac začrta meja tik pod takozvanim »TV+velim hribom« nad Rudnikom. izza abesinskih kulis Italija obtožuje Anglijo, da ščuva Abesinijo na odpor proti Italiji ter da stremi sama po podjarmi}enjn Abesinije Pariz, 8. junija r. »Jour« se bavi z italijansko-abesinskim konfliktom, ki se vedno bolj poostruje in pravi, da je danes docela jasno, da se Italija ne misli zadovoljiti s svojimi dosedanjimi kolonijami v vzhodni Afnki, marveč da stremi za tem, da si osvoji nove predele, pred vsem Abesinijo. Italija se že leta in leta bavi z gospodarskim osvajanjem abeeinskega ozemlja. Abesinija je nekaj časa to mirno gledala, kmalu pa so se pojavili tuji vplivi, ki so naščuvali Abesinijo k odporu- Abesinija je začela kon-tingentirati svoj uvoz, uvajala carinske prepovedi in delala uvozu iz Italije vse mogoče ovire. Italiji naposled ni preostalo nič drugega, kakor da izzove konflikt in si s pomočjo svoje vojske osvoji Abesinijo. Abesinija je sedaj prišla z zahtevo po izhodu na morju. Italijani s svoje strani zatrjujejo, da so Abesiniji že ponudili izhod na morje preko svoje kolonije Eritreje, kjer naj bi Abesinija dobila svobodno luko, ki naj bi se s posebno železniško progo zvezala z abesin-skim glavnim mestom Addis A bebo. Abesinija je to odklonila in baš zaradi tega je prišlo do tolike napetosti. Polagoma pa prihaja na dan, da stoji v ozadja Anglija, ki vedno očitneje podpira Abesinijo. Kakor zatrjujejo italijanski Usti, Anglija že nekaj časa sem sistematično oborožuje Abesinijo, ki jo smatra za dobro orožje proti Italiji. >Gi-ornale d* Italia celo trdi, da angleško kolonialno ministrstvo že dolgo časa pripravlja akcijo, ki naj izpremeni svobodno abesinsko državo v britansko kolonijo ali dominion. Vpliv Anglije v Abesiniji se je znatno povečal zlasti v teku zadnjega leta. Z vztrajnim delom Anglija vse bolj prodira v Abesinijo in gre oči vidno za tem, da ji vsili svoj protektorat in jo morda pozneje docela anektira. V podkrepitev svojih trditev navaja »Giornale d' Italia«, da se na britan- skem ozemlju, ki meji na Abesinijo, vrše vojaške priprave ter da angleški zastopniki in agenti iz Kenije in Somalije podpirajo Abesinijo moralno in materialno, samo da povečajo njen odpor proti Italiji. Jasno je, da morajo Angleži, če žele doseči svoj cilj, očuvati Abesinijo vsakega drugega vpliva. Italijanske načrte hočejo zaradi tega Angleži za vsako ceno preprečiti. V to svrho bo Anglija uporabila vsa sredstva in se bo poslužila tudi Društva narodov, ki bo moralo reči svoj >ne«, kadar gre za Italijo in molčati, kadar bo šlo za interese AngHje. Anglija bi hotela od Kaira pa do Sudana in preko abesinskega ozemlja povezati vse svoje kolonije na afriškem kontinentu. Anglija ima na tem največji interes. 2e te dni je dobila v Abesiniji važno koncesijo nad jezerom Tana. To jezero bo sedaj zajezila in napravila iz njega rezervoar za napajanje svojih ogromnih plantaž v Sudanu, tako da se bo njihova rentabilnost pod eseto rila Abesinska vlada je dobila zato ogromna denarna sredstva, ki jih bo lahko porabila za borbo proti Italiji. »Giornale d' Italia« gre celo tako daleč, da trdi, da incidentov na italijansko - abesinski *ieji pri Ualualu ni izzval nihče drugi, nego Angleži. Pravi namreč, da je takoj po pose tu italijanskega kralja v Somaliji angleški polkovnik Clifford odpotoval v Abesinijo in kot član komisije za razmejitev dovedel abesinske čete na mejo in jih nahujskal, da so napadle italijanske obmejne straže. Zagotavljal je Abesincem vso podporo Anglije in jhn pripovedoval, da morejo na ta način najlažje dobiti izhod na morje. Na ta način Anglija sistematično dela proti interesom Italije v Afriki, kar ne more ostati trajno prikrito in mora slej ko prej postati predmet razčiščen med Rimom m Londonom- Roosevelt je razočaral ameriško delavstvo Washington, 8. junija, r. Voditelji senata in kongresa so imeli včeraj skupno konferenco, na kateri so razmotri vaJi o položaju, ki je nastal po razveljavljen ju odredb NTRE 9 strani vrhovnega sodišča. Zedinili so se na to, da predloži vlada kongresu zakon, s katerim bi se poslovanje NTRE podaljšalo do 1. aprila prihodnjega leta, vsaj v glavnih linijah, dočim hi se vsa izredna pooblastila, ki jih je dobil Roosevelt v zvezi s svojo akcijo za oživi jen je ameriškega gospodarstva, razveljavila. Roosevelt je nad tem sklepom dokaj razočaran, ker je pričakoval, da bo našel v kongresu in senatu v«* zaslombe. Kakor zatrjujejo v njegovi ofcoflei namerava Roosevelt izdati posebno poslank** na kongres hi nm amerišk« narod, v kateri ho pojasnil svoje stališče ta predlagal nove ukre- pe, da se zaščitijo dosedanje pridobil vena polju gospodarske obnove ter zajamči jo delavstvu njegove pravice. V krogih ameriškega delavstva so razočarani nad popustljivostjo Roose-velta, ker so pričakovali, da se bo odločneje postavil v obrambi svoje politike, zavedajoč se, da more računati ne vso podporo ameriškega delavstva. Glavna delavska zveza je izdala Milk*, v katerem zatrjuje, da že milijoni ame-rls1r~T delavstva čutijo posledice ukinitve določb NTRE ter da so položaj delavstva i vsakim dnem slabša. Vse delavske organizacije se posvetuje je o skupnih korakih za obrambo delavskih pravic hi vedno bolj izgleda da bo proglašena generalna «rt*vka. kar M moglo imeti nedosledno posledice. Rapvf doma&e Maco! Strma *. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 8. junija 1935 Ster. 130 skrajno nizke cene! To M Prima športni suknjiči po 98 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tntnlchouthov, pomperic, modnih Mat Ltd. — Raa poceni kupit« le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Patra eesta H. 14 Po umoru zakoncev Kožarjevih Dva umora ttsumi]ena aretiranca so pripeljali snoči v Metliko Metlika, 8. junija. Z včerajšnjim večernim vlakom so orožniki pripeljali v zapore metliškega okrajnega sodišča železniškega čuvaja Antona Pavčiča in njegovega tovariša Frana Svajgerja, ki sta osumljena umora zakoncev Kožarjevih v Dobravicah. Oba osumljenca sta bila vklenjena m sta v mestu vzbudila veliko pozornost in radovednost. Pavčič je bolj slabotne postave in je bil zelo bled, dočim je Svajger bil mirnejši, a tudi telesno je krepkejši. Okoličani pripovedujejo, da je Pavčič zelo nagle jeze in se v svoji razdraženosti le težko obvladuje. Pavčič je opravljal službo na čuvajnici št 35 in sicer menjaje s pokojnim Kožarjem, dočim je stanoval v čuvajnici št. 34. Usodne noči bi moral, kakor vedno, pregledati progo in postavit potrebna znamenja se okrog polnoči, a tega ni storil, marveč je obhodil progo šele v zgodnjih jutranjih urah. Neka ženska ga je namreč videla ob 4. zjutraj, ko je ves nervozen hitel proti MetHki. Za te štiri ure, ki so minile med časom, ko bi moral obhoditi progo, in časom, ko jo je po izpovedi omenjene ženske dejansko obhodil, nima Pavčfč alibija. Poleg tega pa ga obremenjujejo še razne druge okolnosti, ki je med njimi najvažnejša ta, da po umoru niso v čuvajnici št. 34 našli dveh sekir, ki sta bili sicer vedno tamkaj. Oblika ran, ki jih je ugotovila s^dna komisija na truplrh zakoncev Kožarjevih, docela odgovarja obliki sekire, ki je orožniki ne morejo najti. Pavčič je zelo raztresen in mu pogosto živci popuščajo, a se vendar skoraj vedno obvlada in zanikuje, da bi bil Kožarjeva umoril. Njegov tovariš Fran Švajger je osumljen tudi zato. ker je Pavčič izjavil, da bi o umoru Kožarjevih utegnil Svajger vedeti kaj več. Pavčič se v svojih izjavah neprenehoma zapleta. Osumljenca bosta ostala začasno v zaporih metliškega okrajnega sodišča, ki energično nadaljuje preiskavo, da bi bili pravi krivci končno ugotovljeni In izročeni roki pravice Ko bo metliško sodišče preiskavo zaključilo. bo izročilo oba osumljenca novomeškemu okrožnemu sodišču, ki bo izreklo v tej stvari zadnjo besedo. O dobraviškem zločinu še danes govore vznemirjeno po vsej Beli Krajini, ki se je vanjo ravno zadnje Čas*, priklatilo mnogo brezposelnih in beračev. Ljudje nasilneže povsod odganjajo, a tudi orož-ništvo strogo pazi na vse tujce, ki prihajajo v naše kraje. prej osnovalo združenje vseh sreskih kmetijskih odborov zaradi medsebojnih stikov in skupnega zastopanja kmečkih teženj in koristi. Sklenilo te je naprositi bansko upravo, da Čim prei skliče banovinski kmetijski odbor na zasedanje, ker je treba obravnavati mnogo perečih vprašanj, predvsem vprašanj« bodočega financiranja sreskih odborov in sestavo resolucije, ki bi opozorila na najnujnejše, kar bi bilo treba ukreniti. Takoj je bil izvoljen odsek, ki bo preudaril predloge vseh odborov in redicjiral resolucijo. V tem odboru so gg. Urek Ivan, Bule Franc, Križnar Anton, Kuhar Štefan, Rau-tar Josip, ing. Muck in Sustič Josip. Ta prvi sestanek sreskih kmetijskih odborov je uspel dobro in bo gotovo dosegel svoj cilj, če bodo srezi vztrajali na začrtani poti. Mastnakovi v Ljubljani Ljubljana, S. Junija. Pred dvema letoma Je nekdo napleal v nešrih listih o preoudnih srečanjih s našimi ljudmi v svetu in pripovedoval o trojč-kah: Vladis-lavi, Branki in štefici, ki so se rodile našemu rojaku Franu Mastnaku I in njegovi ženi Jo sipi ni v Zemunu. Takrat so obubožani rod'binici, ki je doživela tak blagoslov v znamenju otroškega prirastka, nuditi mnogi dobrotniki podporo. Zdaj pa je rodbinica, katere ooe je znova brezposeln, v Ljubljani. Nastanil ee i je pri Starem tiftlerju v Kolodvorski ulici in prosi dobre Ijndl zase in za svoje ; otročičke podpore. Obrača ee tudrt na dobre ljudti, da bi se našel kdo, ki bi mu priskrbel kako elužbo. Rudarski shod v Trbovljah Za 10 Din ga je umoril Roparski umor urarja Tertineka — Kazenska obravnava pred mariborskim senatom Maribor, 8. junija Jt. preiskovalnega zapora so pripeljali vklenjenega komaj 23Tetnegfa morilca Maksa Gašperja, ki je za 10 dinarjev umoril OOietne&a starčka. Gotovo je še v sporomu tragičen dogodek, ki je letos 31. marca razburfl Kozji vrh in vso mariborsko okolico: urar Tertinek je postal žrtev podlega umora. OBTOŽBA Je kratka in pravi, da je Maks Gašper 31. marca na Kozjem vrhu po zrelem preudarku fes koristoljubja usmrtil Franca Tertineka s tem, da ga je s topim predmetom večkrat udaril po glavi, pri čemer nm Je zdrobil desno senčnico in je urar ml na mestu mrtev. Roparski morilec je starčku odvzel 10 Din. fiTVTjJENJE SAMOTNEGA URARJA Ni se čuditi, da si je morilec bas Tertineka izbral za žrtev. Umorjeni je živel samotno in se bavil z urarstvom, kar je dalo misliti, da Ima v shrambi več zlatih ur. Znano je bilo tudi, da je starček tudi precej petičen. Pokojni Tertinek si je že pred leti vzel v najem pritlično hišico na Kozjem vrtni tik ob banovinski cesti Ma-ribor-Prevalje. V tej hišici je živel popolnoma sam in se preživljal s popravljanjem ur. Ker je bil znan kot strokovnjak, je imel vedno dovolj dela in ni čudno, če si je starček tekom let prihranil nekaj denarja. Vse to pa je bilo mano tudi morilcu, ki si je starega urarja izbral za Žrtev. STRASNA NAJDBA Letos 1. aprila je bil Peter Komar na dnini pri nekem sosedu na Kozjem vrhu. Po 7. uri zjutraj se mu je zahotelo kaditi, pa je stopil po cigarete. Toda ni imel ognja, Zato je Peter stopil k Tertineku, da hd mu ta posodil vžigalice. Toda groza! Ob vstopu v sobo je videl Tertineka mrtvega na tleh ob zidu. Starček je ležal v mlaki krvi, glavo pa je imel pokrito s suknjičem. Ko so se prepričali, da je urar mrtev, so o strašnem zločinu obvestili orožnike. SODNA KOMISIJA ki se je še istega dne sestala na kraju dogodka, je ugotovila, da je morilec Tertineka ubil s kakim polenom, kajti udarci so bili tako silni, da je kri brizgnila na vse strani, kar so dokazovale krvave stene. Vrata kuhinje ,v kateri je tudi delal in kjer je bil urar umorjen, so bila na stežaj odprta, na tleh pri vratih pa je stala petrolejka brez cilindra. Komisija je našla tudi starčkovo denarnico, kar dokazuje, da je morilec stikal za denarjem. KAKO JE PRIšEJL. GAŠPER K URARJU Morilec Gašper je služil pri posestniku Valentinu Pačniku na Radelci za hlapca. Njegove bližine ni bii umorjeni Tertinek nič kaj vesel, saj se je večkrat potožil, da se Gašperja boji, ker mu je ta že pred tremi leti ukradel listnico s 700 Din gotovine. Pravil je tudi. da je lani pri njemu nekdo vlomil in mu ukradel uro budilko. Tertinek je bil prepričan, da je vlomil obto-ieni Gašper. Na predvečer strašnega umora je neki Avgust Vule priael k ur ar j u. Tertinek ni videl tam Gašperja, ki je starčku izročil neko uro v popravilo. Ta je delo sprejel in obtožencu naročil, naj pride naslednjega dne po uro. Siromak pač ni slutil, da al le s tem naročil morilca! KAKO SO rZSLETDTLT MORILCA Usodnega dne je Gašper odšel od svojega gospodarja rekoč, da se odpelje v Slo-venjgradec. To Je dejal tud! svoji ljubici in s> drugim ljudem očitno s namenom, da M odvrnil od sebe vsak sum. Kljub temu pa ni odšel v Slovanjgradec marveč k urarju Tertineku. ga umoril In nato pri posestniku Verdlnsku v Spod. Vižingi mirno prespal noč, kot da bi se ne bilo nič zgodilo, šele naslednjega dne se je res odpeljal obtoženec k svojemu bratu v Šmartno pri Slovenjgradcu. Vse te okolnosti so dale orožnikom dovolj povoda, da so osumili Gašperja umora. Toda že 4 dni po umoru so orožniki morilca izsledili in ga v šmartnem aretirali baš, ko je v kolodvorski restavraciji popival in kvartal. Morilec Gašper je bil oblečen v obleko svojega brata. Ko so ga orožniki pozvali, da naj pokaže svojo obleko, ki jo je imel na sebi pri zločinu, Gašper tega ni hotel storiti. Pri hišni preiskavi pa so našli popolnoma okrvavljeno suknjo, šele ko so mu orožniki pokazali njegovo krvavo suknjo, se je obdolženec spustil v jok in odkrito priznal dejanje ter krivdo. MORILE OOPISUJE DOGODEK Nato je Gašper orožnikom podrobno opisal umor in kaj ga je k strašnemu dejanju napotilo. Pravil je, da je bil večkrat pri urarju Tertineku. Ko je gledal koliko zlatih ur je pri starčku, je premišljeval o svojih velikih dolgovih in takrat je sklenil, da bo šel k Tertineku, ga udaril, mu pobral denar in z njim poplačal svoje dolgove. Sklenil je, da bo adarii, če bo starček »hin« ali ne, to mu je bilo vseeno, tako je povedal morilec orožnikom. Usodnega večera je prišel k Tertineku okoli 22. ure. Starček je sedel za mizo in globoko sklonjen na njo popravljal ob petrolejkini svetlobi ure. BaŠ morilčevo uro je takrat imel v delu. Gašper pravi, da mu je Tertinek izročil popravljeno uro, zakar je zahteval 4 Din, kar je tudi dobil. Gašper je že hotel oditi ,pa se je pri vratih spomnil svojih dolgov. Zato je pograbil poleno in z njim večkrat udaril starčka po desni strani glave. Ko se je Tertinek dvignil, ga je pograbil za vrat in ga sunil, da je urar padel na tla in obležal mrtev. Obtoženec je nato vzel luč in začel stikati za denarjem. Toda našel je le 10 Din in nekaj tujih bankovcev, katerih pa se ni polakom-nU misleč, da niso pravi. S plenom 10 Din, ki so stah starčka življenje, je morilec nato pobegnil. Spotoma je vrgel poleno, m katerim je umoril Tertineka, v Dravo, nato pa šel mirno spat. Tako pravi morilec sam. Zanimivo je, da se njegove navedbe docela ujemajo z ugotovitvami preiskave. Ob zaključku Usta obravnava Se nI Min končana. Za zaščito kmetskih interesov Ljubljana, 8. junija. Src*k/i kmetijski odbori dravske banovine so priredili 4. t. m. skupni sestanek svojih zastopnikov v dvorani Kmetijske družbe v LJubljani. Pobudo az sestanek je I dal sreski kmetijski odbor v Kranju, ki je j vse potrebno pripravil. Prisotnih je bilo 17 i srezov, nekateri so poslali celo več zastopnikov. Sestanek je bil le zasebnega značaja z namenom, da pridejo sreski odbori v medsebojne stike, da se spoznavajo in posvetujejo glede enotnega in skupnega nastopanje v načelnih kmetijskih vprašanjih, ki se tičejo vse banovine. Zborovanje je otvoril predsednik sres. kmet. odboTa v Kranju g. Krlžnar Tomaž iz Naklega, ki je v svojem nagovoru ocrtal težave kmeta m poudaril potrebo skupnega dela srezov. Nato je referiral kmet. referent Sustič iz Kranja o tekočih vprašanjih in o kmetijskih zbornicah. Podrobno Je orisal ustroj kmetijske zbornice za KoroSko v Celovcu, ki je bila ustanovljena \ 1932. m k! dobro deluje Debate so se udeležil razni zastopniki m sproftill važne predlog«, ki jih bo treba Čim preje uresničiti v korist celokupnega kmetijstva banovine. G Franc Kalan is Suhe je predlagal, da bi se čim Trbovlje, 7. junija Včeraj ob 16. uri se je vršil v tukajšnjem Delavskem domu shod Zveze rudarje v Jugoslavije Vodil ga jo predsedr ik krajevne Zveze rudarjev Jugoslavije gospod Pliberšek. ki je po kratkih uvodnih besedah podal besedo glavnemu poročevalcu, tajniku osrednje Zvez? rudarjev Jugoslavije g. Juriju Arhu iz Zagorja. Govornik je uvodoma poročal o kongrresu ZRJ v Celju, nato pa je obširno razpravljal o položaju v rudarstvu. Po njegovem mnenju kriza v rudarstvu, kakor v ostalem našem gospodarstvu, še ne bo kmalu konec. Zlasti se utegne kriza v rudarstvu še prej poostriti .kakor pa zboljšati. Težkemu stanju v naših rudnikih je veliko kriva tudi vedno večja konkurenca malih rudnikov, ki nimajo bodisi nobene ali pa le malo režije, saj ne plačujejo nobenih socialnih prispevkov, ker se rekrutira zlasti delavstvo v južnih rudnikih večinoma iz sezonskih delavcev in okoliških malih kmetov, ki niso docela navezam na zaslužek pri rudniku, kakor naš poklicni rudar, zato tudi nimajo nobenih večjih socijalnih in kulturnih potreb, niti ne čutijo potrebe socijalnega zavarovanja, ki jim je večinoma še tuja stvar. Proti takim in enakim pojavom z juga bodo morale naše strokovne organizacije ostro nastopiti, če naše delavstvo noče. da se bo položaj pri nas še bolj poslabšal. — Govornik je nato poročal o resoluciji, ki je bila sprejeta na kongresu v Celju, kjer se med drugim zahteva takojšnja uvedba zakona o minimalnih mezdah, naglasa potreba novega enotnega rudarskega zakona, ki bo primerno uredil prilike v našem rudarstvu zlasti na jugu države itd. Obširno je govornik pojasnjeval tudi dobre, zlasti pa slabe strani nove uredbe o sanaciji bratovskih skladnic. Po mnenju govornika, ki je o tem govoril tudi z zavarovalnimi tehniki, sanacijski ukrepi po tej naredbi ne bodo dosegli zaželenega uspeha, zlasti ker je na eni strani razlika med višino prispevkov, ki jih plačujejo podjetja in delavci v posameznih krajih na jugu naše države in prispevki, vplačanirni v naše bratovske skladnice, prevelika. Tako plačujejo naši delavci in podjetniki 14 odstotne prispevke, na jugu pa le po 6 do 7 odstotkov, na drugi strani pa je glavna bratovska skladnica sprejela v oskrbo vse one staroupokojence, ki so preje prejemali d oklade iz ukinjerjega pokrajinskega pokojninskega sklada. Tudi obdavčenje uvoženega premoga ne bo prineslo mnogo, ker je to obdavčenje precej omejeno. Govoril je Še predsednik občine g. Kle-novšek o delu občinskega odbora, nakar je predsednik zaključil shod. Delodajalcem in delojemalcem Ljubljana, S. junija. Okrožni urad za zavarovanje delavcev opaž«, da nastaja med delodajalci in delojemalci mnogo sporov glede prispevka za socialno zavarovanje. Niti delodajalcem niti delojemalcem niso znani zakoniti predpisi. Podjetnik, delodajalec je uradu dolžan plačati vse prispevke, ki mu jih predpiše urad s plačilnim naloogm. Za redno plačilo prispevkov odgovarja uradu redno edino delodajalec, ki nosi tudi vse stroške zaradi nepravočasnih plačil, kakor zamudne obresti, Izterjevalne stroške itd. Pravočasno so plačani samo oni prispevki, ki jih plača delodajalec najkasneje osmi dan po prejemu plačilnega naloga. Delodajalec mora iz svojih lastnih sredstev kriti celoten prispevek za nezgodno zavarovanje za vse delavce, dočim je upravičen, da polovico prispevka za bolniško zavarovanje in polovico prispevka za posredovalnico za delo in celotni prispevek za delavsko zbornico odtegne od delavčeve plače. Za vajence, praktikante in osebe, ki sploh ne prejeme jo plače, kakor tudi za osebe, katerih plača v gotovini ne dosega zavarovane mezde najnižjega razreda, je dolžan plačati delodajalec vse prispevke iz svojih sredstev. Ce pa delodajalec ni odtegnil navedenih prispevkov takoj ob prvem izplačilu, jih sme odtegniti samo. če ni minilo od izplačila mesec dni, ali nista minila dva meseca pri onih nameščencih, ki prejemajo plačo ar? mezdo mesečno. Bolnišk; nrisnevki rrtasafo od 1. januarja 1<>33 4? ndst. tedenske savarovane mezde ali 7 odstotkov od dnevni* zavarovane mezde, nezgodni prispevki fonko odstotkov bolniške!!* prispevka koliko* 7naša nevar nostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen, prispevki za delavsko zbornico 0.0428 odstotka in prispevki za posredovalnico za delo 0.0857 skupnih bolniških prispevkov. Zavarovalne prispevke predpisuje urad za vse delovne dni in praznike razen nedelj. Koliko znaša bolniški prispevek sa vsak mezni razred in dan je razvidno is tabele. Koliko pa ime delodajalec odbiti od delavčevega zaslužka, je razvidno iz iste tabele za vsak delovni dan in mezdni razred. Tabela je sestavljena tako, da znašajo prispevki za vssk 6 in 7 dan enako. S tem je povedano, da se za nedelje prispevki ne predpisujejo. Delodajalec more izračunati pravilno bolniške prispevke sam, če pomnoži mesek posameznega razreda, ki je določen za en dan s številom delovnih dni. ali pa od števila koledarskih dni odbije število nedelj in v tabeli poašče ustrezajoče številko delovnih dni, ki mu pove v prvi razpredelnici bolniški prispevek, a v drugi razpredelnici pa dovoljene odbitke za vse mezdne razrede. Urad priporoča, da se delodajalci ravnajo po predpisani tabeli, ker bodo le tako mogli kontrolirati pravilen predpis prispevkov in odtegovati pravilne zneske od delavskih plač. Tabele je mogoče dobiti pri uradu, pri vseh uradovih ekspoziturah in pri prodajalcih uradovih tiskovin po nabavni ceni. a delavce pa je pri današnjih nizkih mezdah važno, da kontrolirajo pravilnost m utemeljenost odtegljajev od njihovih mezd. Binkošti na Polževem Ljubljana, 8. maja. Tik nad domom na Polževem stoji starinska cerkvica Sv. HHiha, kamor so radi hodili izletniki že prej, ko doma še ni bilo, tem raje pa hodijo zdaj, ko so po-streženi kakor v mestu. Sredi bujnih bukovih gozdov in zelenih senožeti kraljuje hrib s cerkvico na vrhu in daleč naokrog se ti odpre razgled po naši zemlji, ko te pripelje pot do vrha. Tako malo napora in toliko užitka nimaš nikjer drugje, kakor pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, kamor prideš iz Žalne. Višnje gore ali Stične v eni uri. Posebno lepo je pa pri Sv. Duhu na binkoštne praznike Žegnanje privabi vsako leto veliko množico izletnikov in romarjev, letos jih bo pa še več, ker se je stisnil pod cerkvico moderen planinski dom, ki kar ne moreš mimo njega, tako prijazno te vabi pod svojo gostoljubno streho Lani za binkoštne praznike ga še ni bilo, komaj poznalo se je, kje bo stal. Zato bo letos žegnanje pri Sv. Duhu tem prijetnejše. Za praznike se obeta lepo vreme in kdor le more. bo pohitel iz mesta na kratek oddih. Izletnikom priporočamo Polževo z okolico, kjer bodo našli vse. kar je potrebno v mestu živečemu človeku. za počitek in razvedrilo. Na Polževem lahko ostanete oba praznika, ker je na razpolago dovolj postelj. SOKOL — Javni telovadni nastop ljubljanskih sokolskih društev bo zdnižen s svečano otvoritvijo preurejenega letnega telovadi šča po predsedniku ođeeka za zgradbo doma, ljubljanskem županu bratu dr. Vla-dimirju Ravnikarju. Takoj po ovortitvi bo svečana izročitev zastave bivšega Postojnskega Sokola Ljubljanskemu Sokolu po odposlanstvu Sokolskega društva Sisak, ki dospe v Ljubljano v soboto dne 8. t. m ob 13.45; na kolodvoru sprejme brate in sestre iz Siska uprava Ljubljanskega Sokola. — članstvo sokolskih društev in ostalo občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice v predrprodaji v že objavljenih trgovinah in društvenih pisarnah, da se tako prepreči naval na dan prireditve pri blagajni. V soboto dm navzdoL Ponedeljek, 10. junija: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. ari. Sobota, 8. junija: Zemruda Red C. Nedelja. 9. junija: ob 20. url: Zdaj vam eno zaigram Izven Znižane oene od 30 Din navzdol Ponedeljek. 10 junija: ob 20 uri: Zdaj vam eno zaigram Izven. Znižane ce- ne od SO Din navadol. (Bch KOLEDAR H Sobota, 3. junija katoličani: M — dard. Jutri: Nedelja, 9. junija katoftčani: »n-koeti, Doatana. Pojutrišnjem: Ponedeljek, lO. junija ka- totičani: Bin kostni ponedeljek. DANAŠNJE PRIREDITVE R3no Matica: Chu-Cbsn-Ohow A&baba in 40 razbojnikov. Kino Ideal: Neke mejsfce noči. Kino Dvor: V sna m en ju krila, ZKD: Veaela otroška ringraraja ob 14.15 v Matici. Kino šiAka. ČJeljiLskinci. Zdrutenje jugaalovensklh agronomov občni »bor ob l«. v Kmetijski družbi Javni telovadni nastop IJuMjanaklh sokolskih druAtev ob 19.30 na letnem telova-đ&cu Ljubljanskega Sokola, po telovadbi prijateljski večer v zvezdi«. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Chu-Cbin-Chow Abbaba ln 40 razbojnikov. Kino Ideal; Neke majske noči. Kino Dvor: V znamenju križa. ZKD: Vesela otroška ringaraja ob 11. dopoldne v Matici. Kino Ai&ka: čelju-skinci. Zborovanje kmetijskih strok ovn jak ov ob 8.30 >Pri levu«. PRIREDITVE A' POVEDE IJ EK Kino Matica: Chu-Chin-C5iow AHbaba m 40 razbojnikov. Kino Ideal: Neke majske noči. Kino Dvor: žena panterja. ZKD: Vesela otroška ringaraja ob 11. dopoldne v Matici. Kino SiSka: Celjuskir.ei SPORT Proalava lSlotnlee AS K Primorja, sobota, nedelja in ponedeljek ob 16.30 na ijrri-fiču Primorja. Motoclklistične dirke v nedeljo in ponedeljek ob 15 na dirkališču Hermesa. DEfclTRNE LEKARNE Sobota, nedelja: Mr. Leu.stt k, Realjeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič, Tržaškn cesta. Ponedeljek: dr. Piecoli, Tvrševa 6, Ho Čevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste. Zaloška cesta. SPORT IS letnica ASK Primorje Ljubljana, 8. junija. Proslava 15 letnice ASK Primorje bo združena z internarionalnirn lahkoatletskini mitingom ob sodelovanju najboljših rumim-skih, češkoslovaških in jugoslovanskih lah-koatletov, članov vseh bukareSkih klubov, Slavije in visokošolskega Sporta Praha, Pan-čevaekega SK, BSK, Jugoslavije iz Beograda, Haška, Conoordije, Marathona in Zaška iz Zagreba, Slavije iz Varaždina. Železničarja. Rapida, Marthona iz Mribora, Jugoslavije iz Celja, Ilirije, Korotana in Sloge iz Ljubljane ter kompletnega jubilantovega lahkoatletskega moštva. Sodelovalo bo nad 100 lahkoatletov. V nedeljo in ponedeljek pred mitingom juniorski nogometni turnir s sodelovanju Conoordi^ iz Zagreba, reprezentance II. razreda in jubilanta iz Ljubljane. Častno predsedstvo nad proslavo 15 letnice so prevzeli: predsednik ministrskega 'veta in minister zunanjih zadev, g. Bogoljub Jevtić, ki je daroval krasen srebrn pokal za zmagovalno ekipo iz dvoboja Bukareita : ASK Primorje, armijski general, častni adju-tant Nj Vel. kralja in minister za vojsko in mornarico, g. Peter Živkovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje, g. dr. Drago Marušič, minster za telesno vzgojo naroda, g. dr. Ljudevit Auer, minister saobraćaja, inž. Vujić, ki so vsi darovali krasna darila za tekmovanje, opolnomoceni minister in poslanik češkoslovaški, g. dr. Paul Wellner, ki je daroval krasno kristalno vazo, rumunski polnomočeni minister in poslanik, g. Aleksander Guranescu, ban dravske banovine, g. dr. Pue, komandant dravske divizijske oblasti, div. general g. Peter Ne-deljkovie\ predsednik mestne občine Ljubljanske g. dr. Ravnihar, ga Maša Gromova, predsednica Kluba Primork, g. Batjel Franc tovarnar, prvi predsednik in ustanovit >r Ju gos loven skega lahkoatletskega saveza \ Primorja in g. Veljko Ugrinie, predsednik Zagrebu. Oficielni del proslave bo v nedelio 9. t m. od 16. do 16.30 na igrišču. ★ — Prihodnja nadel Ja na* oJimpijaki dani Na predvečer aksxl**mdjs, v nedeljo pester program, v ponedeljek plavalne tekme. LJubljana se bo odkJoliila olimpijski Ideji v dneh 15., 16. in 17. t m. Stoji mo tfk pred OMmplJailo ln ravno Siovenen bomo daK močan kader udeležencev aa njej: skoro vae zimeke športnike, nekaj lahkoatletov, plavačev, kolesarjev in skoro vse telovadce. Nasa dottnoat je podpreti z vsem: močmi prizadevanja eport-arfkov in Jim omogočati, da bi doatojno zastopat barve nase države v inozemstvu. Ako ©tore sportndki svojo dolino«t, jo moramo tem bolj mri s tem, da jim da mo vao moralno in matemJaJno podvoro Leto&nji Olimpijski dan se bo prićol \ soboto zvečer z akademijo, na kateri sc predvideni izbrani nastopi težke atletike sabljanja, tabletenica ln telovadbe. V ne detfo dopoldne bo h ar ena tekma na lj?rt-S6u Jadrana v Kol« -Ij-i ln prvenstvo v te-nleu, popoldne ob 14. pa kolesarske in motorne d«rke na iirriftou Hermesa v Sls kl, a ob l«.30 nogometne ln labkoatlet-ake tekme na isjrfdču ASK Primorja. — Orimpijeki dan sa zakijnčti v ponedeljek zvečer e plavatelmd tekmami na kopališču Ilirije. Po mesta se bodo prodajali olimpijski znaki. Prihodnji teden bod? v znamenju: OOmpljaHca dolžnost domovine! Verifikacija v senata Beograd, 8. junija, r. Senat je hnel včeraj kratko sejo. ns kateri je verificiral mandate 23 senatorjev, ld so M ixvo-ljeni pri dopolnilnih volitvah 3. februar ja- Verifikacijski odbor senata je ugotovil, da n! bilo vloženih nobenih pritofb Senat je njegovo poročilo soglasno spre-j«L Med novimi senatorji, ki so včeraj zaprisegli, so rudi ministrski predsednik J*"-rid, notranji minister Velja Topović in •ninister dr D-nžfU in obdržali "'»'-It-»qV^ mandate Skrfei zm ocroiene brate, bodi Cfarilmetodar! ^tev. 130 »SLOVENSKI HARODcM^ Privlačnosti in mikavnosti na velesejmu Tudi za razvedrilo in zabavo ]e dobro Je zadovoljno staro in mlado poskrbljeno, da Ljubljana, 8. junija. Dandanes je največja atrakcija, če dob* karkoli zastonj. Kmalu bo prišlo celo v navado, da bomo morali plačevati tudi zaušnice, ki nam jih bo kdo blagovolil pri-soliti. Toda na našem velesejmu je tudi dovolj takšnih atrakcij; marsikaj dobiš gratis, vse drugo pa napol zastonj, tudi najnovejše avtomobile. Obiskovalci znajo to dobro ceniti in kupčija cvete kakor v najboljših časih, s čimer mora biti zadovoljen celo Merkur, čeprav še vedno sili s svojega pic-destala proti izhodu. Reporter, ki je izredno velik prijatelj atrakcij, je letos zadovoljen. Vse mu je všeč, da sploh ne utegne ničesar kritizirati. Prav za prav napredujemo, kar opaziš že kmalu pri vhodu. Ob paviljonih M in N se nudijo trudnim stoli in celo imenitni naslanjači. Ali ni tudi to atrakcija? Nedvotn- Atrakcije druge vrate, kjer hrešče os> kestrijoni ganljive koračnice, se pa taksirajo drugače; letos jih je toliko, da tudi lahko govorimo o dumpingu, zato so cene nizke, kar itak naglasa jo razni impresariji sami. Kdor hoče absolvirati ljudsko univerzo na velesejmu, lahko poučuje tudi ljudske bolezni m kako se zatirajo. Absolventov je že precej, baje zato, ker je pri blagajni opozorilo, da morajo biti obiskovalci stari najmanj 18 let. Nasprotno si pa lahko ogleda vsak zastopnico okrogle linije, če mu žena še ni prepovedala pohujšanja. Strahot je med atrakcijami res na izbiro; en paviljon je namenjen sploh samo strahotam, krf j£h obiskovalci gledajo samo v slikah, a morajo biti zadovoljni. Za »močnejše živce« je nekakšna železnica strahov, kjer je pa tudi najstrašnejše samo to, da moraš plačati vstopnino. Med vožnjo pa no, zlasti za mučenike s kurjimi očesi. Toda na velesejmu radi sedimo onkraj Latter-mannovega drevoreda, ko smo že ocenili vse druge atrakcije. To ni karsibodi, najmanj nekaj ur moraš biti na nogah, da se lahko v živiš v vel esej msko življenje, kjer je najzanimivejše in kjer ti odpirajo oči s taksnim uspehom, da pozabiš, da si v Ljubljani. Najprej se mora obiskovalec zadovoljiti z okrepčili, ki so zastonj, da ne omaga na dolgi poti skozi paviljone. Postrežejo ti s kavo ali z juho, napolitanke ti vsilijo, za šilce pekoče slaščice pa moraš celo moledovati. Ce končno hodiš brez kompasa in apetita s pokvarjenim želodcem po velesejmu, naletiš na množico ljudi pod marelo. Ploha besed — včasih pa tudi dežja — ti vzame sapo in pridružiš se nehote gruči trpinov, ki verno poslušajo preroka, napovedujočega odrešenje. Nekakšne kapljice prodaja, ki so tako čudovite, da poslušalci začno takoj posegati po njih. čim so jih pokusili. In krenemo zopet z optimizmom odkrivat še druge atrakcije. Daleč seveda ne prideš, saj te ustavljajo že pri prvem koraku prav tako goreči prijatelji konzumentov in živahnega konruma. Pisemski papir ponujajo, seveda najcenejši m najfinejši Skoraj vsi že tiščimo instinktivno roke na žepih, čeprav so prazni, ker je sugestivna sila prodajalcev izredna. Vsi tavamo od mar de do marele brez lastne volje. Na mizah prodajalcev povsod žvenketa srebro kakor v Narodni banki in marsikdo, ki je že pozabil, kakšen je denar, si ga lahko to zopet dobro ogleda. Prodajalci že vedo, zakaj puščajo denar na mizah kajti brez denarja ni dandanes niti zaupanja in ljudje pač raje kupujejo, če mislijo, da je bilo mnogo odjemalcev že pred njimi Težko je reči, kaj je letos najbolj privlačno. Prodajalec, ki prodana kavčugaste ovratnike si je sicer oskrbel napis, da je ta predmet največji šlager sezije. a tudi drugi prodajalci imajo jezik na pravem mestu. Tako vztrajen ni bil niti Demosten in nikjer na svetu niso zgovornejši niti volilni kandidati. Govore prav za prav v vseh jer+kih, samo slovensko ne. Sicer naletiš tudi na izjemo, na prodajalca, ki priporoča kupcem slovensko, naj bodo vsaj oni pametni, če je on neumen, da daje tako imenitno robo zastonj, naj se okoristijo z njegovo neumnostjo! Prodajalci pa očitno nalagajo svoj »neumnost« na visoke obresti, a zadovoljni so tuda larpci. Takšne prilike pač ni vsak dan v Ljubljani, da bi se lahko založili s čudovitimi novostmi, ki jih poznalo samo v inozemstvu. »Šlager« je rada nekakšna krpa, ki bo izpodrinila krtače in bencin in ki je dandanes res vražje aktualna, ko morajo biti obleke tako dolgo nove, kakor so ženske mlade. Pozabiti seveda ne smemo, da ie na velesejmu tudi japonski dumping: polnilna peresa so po 10 dinarjev. Sicer je pa vse po 10. če že ni dražje. kajti manj kakor M) Din res ni vredno kasirati. lahko svoji sopotnici kaj ukradeš. če nisi pod kontumacom ti ali ona. Smrtna vožnja z motorjem po navpični steni se nam pa ne zdi niti več strahota, da bi jo bilo vredno uživati. Nekaterim se zdi najimenitnejša vožnja skozi tunel, toda marsikdo je bil že razočaran, ker je predor prekratek in ker se vrtiljak vrti prehitro. Avtodrom še ni izgubil ničesar na privlačnosti. Baje je velik elektromagnet, ki silno učinkuje zlasti v nočnih urah, ko vleče iz žepov celo zadnje dinarje. To bi vedele povedati dobre mamice, ki jim je avtodrom tako zmešal drobiž, da kličejo vse svetnike na pomoč zoper to izkušnjavo. Tako bi lahko naštevali atrakcije še dolgo, a bi vseeno ne našteli vseh, kajti obiskovalci imajo še svoje posebne atrakcije in je res težko reči, kaj jih privlačuje. Lahko le rečemo, da vemo, kaj jih povla-čuje ter ziblje, ko je v zgodnjih urah tudi v tej sezoni največji šlager »gasilna« vaja. Velese jem še v torek ves dan Za zadnje dni letošnjega velesejma je nam sicer skopo nebo naklonilo lepo vreme in tako bo vrvenje na sejmišču za binkoštne praznike še mnogo večje kakor je bilo v nedeljo. Jutri in v ponedeljek si bodo velesejem gotovo ogledali tudi mnogi posetniki iz dežele in drugih krajev države, ki so se doslej bali slabega vremena ali pa niso imeli časa. Občinstvo opozarjamo, da bo velesejem zaključen šele v torek zvečer. Tvrdka Hinko Franck razstavlja Bden najimpozantnejšib paviljonov na letošnjem jubilejnem velesejmu je brez dvoma oni zagrebške tvrdke Htinka Francka sinovi d. krneč kdb družin kmltavira v okoli cd Bjelovara potrebne surovine. V Bjelovaru je veliku sušilnica za pridelano blago, ki se v veliki kotfčinii tudn izvaža. Poleg svojega najbolj poznanega pravega Franckovega dodatka h kavd prihajajo v trgovino tudi še ostale specialne vrste kot: kava iz smokev »Rosni«, »Enrilo« in »Sebura« kot nadomestila za kavo ter rzena kava »Pe-rola« in več drugih. Mimo navedenih proizvaja tovarna zelo priljubljeno in od zdravnikov kot zelo zdravo in redilno priporočano Kneippovo sladno kavo in ni je slovenske družine, ki ji ta kava ne bi bila znana, saj posveča podjetje že od vsega svojega početka kakovosti svoj«ih izdelkov prav posebno 6tarb. oddolžili njegovi tovariši za njegovo dolgoletno delovanje. V krogu vdanih tovarišev uživa največji ugled in iskreno spoštovanje, z zanosom gleda gasilska fesa na 651etno plodonosno delovanje svojeg i nega načelnika, ker ji je usojena da slavi kot najstarejša gaa. četa v vini hkrati svoj in svojega častnega ni k a 651etai jubilej. Emil Kralj v opereti Izubijana. 8. Naše občinstvo bo gotovo z v< pozdravilo Kraljev nastop v opereti« ima za libreto staro znano in v Lj nepozabno Nesfcrovevo komedijo »j bomo trica*. Ta pojem pa je brez Kralja — Melhijorja nemogoč, saj ga je napravOs ta kreacija, ki ee sme x mirno vestjo postavita ob bok največjim komikom kot so G-irardi, ThaJler in — na, celo ChapMn —• najpopularnejšega komika in še danes ni pozabljen njegov »Prtimac Ta tako samonikla kreacija je največja mojstrovina, kar nam jih je podaril doslej Kraj) kot kotnik. Najučinkovitejše scene, kn sta jih "VVdLhekn in Herz v opereti japraittla. pa je vstavil na novo prof- Sest, ta na ban kostno nedeljo in ponedeljek bodo val oni, ki so jih pogrešali, zopet videti: Kralja kot Melhdjorja, 90. Hakarjevo kot čemerno Jem in Potokarja in flai**na v znamenito sceni »Zakaj pa se ti, šema, tiroses?« Tokrat torej močna in učinkovita remi ni sce nca na tako popularne in prUjob-rjene »Tiče«. Koga ne bo zanimalo, če bodo naSi dramski »Tačd« tudi v opereti tako zmagoviti kot so MM v drami. Rado Železnik 111 Ljubljana, 8. junija Sinoči ob pol 11. je umrl v splošni bolnici slovenski igralec Rado Železnik. To je kratko, suho poročilo, ki ie prišlo davi po telefonu v gledališče. Človek stoji nem ob tem težkem dejstvu, ko se spomni, da še prav za prav rri dolgo, ko je bil med nami, čeprav že bolan, še vedno duševno bister m prijateljsko šaljiv, pogumno kljubujoč bolezni, ka ga je preganjala vse leto. Njegov zadnji nastop je Gasilski praznik v Ptuju Ptuj, 7. junija V tekočem letu obhaja najstarejša gasilska četa dravske banovine 661etnico svoje ustanovitve. Dne 3. marca leta 1870. so skleniti ptujski meščani ustanoviti to obče-koristno društvo, na Čigar delovanje moremo biti vsekakor ponosni prav sedaj, ko obhajamo obletnico njegovega obstoja in dela. v vrstah tega gasilnega društva vidimo še danes markantno osebnost, soustanovitelja častnega načelnika Ivana Steu-dta, ki je znan ne samo v tukajšnjih domačih požara o-brambnih krogih, temveč tudi v inozemstvu. Ivan Steudte je prevzel vodstvo nase požarne brambe v letu 1889., ki jo je smo-treno vodil tako, da se je kmalu razvila iz primitivnih početkov do tehnično dobro opremljenega gasilskega društva tistega časa. Prvotno je imelo primitivno ročno brizgamo, ki jo je pa že leta 1900. nadomestilo z moderno parno brizgamo. Kako zelo je bila Steudteu pri srcu ta ustanova, izhaja iz dejstva, da je vse delo med svetovno vojno slonelo na njegovih ramah. O priliki velikega požara tukajšnje gimnazije leta 1917., ko je bila večina članov na fronti, je v veliki neri njegova zasluga, da je bil požar lokaliziran s pomočjo moderne parne brizgalne, ki jo je Steuđte osebno upravljal. Kot načelnik ni bil samo dfeber organizator v tehničnem pogle- du, temveč je kot uvideven in socialno čuteč mož uvidel potrebo ustanovitve rešilnega oddelka, ki je bil tudi na njegovo inicijativo ustanovljen. V letih svetovne vojne je igral rešilni oddelek zelo važno vlogo. Njegova glavna opora je bil zopet neumorni načelnik Steudte; čeprav že prileten, se ni strašil ne dneva ne noči, na Čelu svojega rešilnega oddelka je nudil vsem pomoč in oskrbo. Za svoje človekoljubno delo je bil že takrat odlikovan s strani Rdečega križa. Pa tudi po vojni ni g. Steudte v svojem požrtvovalnem delu klonil, temveč je skrbel za nadaljnji razvoj in tehnično izpopolnitev čete. Med drugim je bila nabavljena v tem času motorna brizgama, agregat in Minerva avtomobil. — Požarni oddelek si je nabavil moderen rešilni Stever avto, ki je bil vedno na razpolago pri požarnih nesrečah, pod neumornim Streudteovim vodstvom in njegovih gasilcev se je posrečilo pri več kot 250 požarih preprečiti veliko škodo. S ponosom pripoveduje častni načelnik Steudte, kako je bil odlikovan o priliki visokega obiska Nj. Vel. pokojnega kralja Aleksandra I. TJedinitelja in Nj. Vel. kraljice Marije, ko je imel nagovor na čelu svoje čete v našem mestu. Tako krasi njegova prsa red sv. Save poleg mnogih odlikovanj iz tu- in inozemstva, kar naj bo v vzpodbudo celokupnemu po-mladku naših gasilcev ter jih naj navaja k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu. L. 1933. je bil izvoljen za častnega načelnika naše gasilske čete, a cimer so se mu bil 9. maja v Krleževi drami »Gospoda Glembajevi«, kjer je igral vlogo dr. P. Fabrici ja. V tej vlogi je bil za našo vpri-zoritev po mnenju vseh kakor nenadomestljiv. Ko je zbolel, si brez njega nismo mogli predstavljati te predstave in celjsko gledališče, ki si je tako želelo prav to predstavo, je moralo čakati... Dvomili smo, da bo lahko letos sploh še nastopil, čeprav nihče niti slutil ni, da bo ta bolezen prinesla katastrofo. Ko je za silo okreval, sva se srečala na gledališkem hodniku. Kot namestniku dr. Gavelle pri »Glembajevih« mi je zaklical v pozdrav: »Zdaj bomo pa igrali Glembajeve!« Videl sem njegovo utrujeno telo, kateremu se je njegov igralski temperament in vroča želja — spet igrata — z vso silo upiral. Zato sem mu nekoliko ugovarjal. »Nič se ne bojte, Pubo bom odigral, potem pa grem na oddih...« In odigral je še tri predstave. Tri zadnje predstave v svojem življenju .. . Po zadnji predstavi mi je na koncu tretjega dejanja počasi in trudno odhajajoč v garderobo dejal: »Danes pa je bilo že težko!« Toda v licih mu je zaigral prijeten nasmeh, ko mi je dejal, da drugi dan odpotuje v Radeče na oddih in da se z novo sezono vrne čil in zdrav. Sel je in se ne bo vrnil nikoli več. Ta trenutek sta mi živo v spominu kot najbližje njegove kreacije Puba pri »Glembajevih« in ni še dolgo, kar smo se pogovarjali v neki družbi o njegovem studentu filozofije Divisku iz komedije »Okence«, dela pisateljice Scheinpflugove, in kralju Karlu iz Shawove »Sv. Ivane«. Saj vem, da je postavil mnogo kreacij — dolga igralska doba je za njim — toda kot najbližji so mi ta trenutek v spominu Puba, kralj Kari in Divišek. In mislim, da tudi marsikomu drugemu___ Kdo bi mogel prvi trenutek ob tej vesti mnogo govoriti in pisati? ... Komaj verietno se zdi — in vendar — — Rado Železnik je mrtev. Umrl je slovenski igralec. Trna, a težka vest — tudi za vse ti- ALBUS^v terpentinovo milo ^ _/ odstrani vso nesnago — / ( in varuje Vaše perilo. ' ki res ljubijo slovensko gledaBšče in isko gledališko umetnost B. tL ★ Rado 2eleznik je bil rojen 19. marca 1894 v Ljubljani, kjer je tudi študiral gimnazijo. Dokončal je štiri razrede, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je vstopil v tsmošnjo dramatično šolo, ki jo je absol-viral z uspehom. H gledališču je prišel najprej v Saazu, kjer ze nastopal leto dni, nato pa v Passau-u in na Dunaju. Vojna ran ni prizanesla m moral j« k vojakom. Po vojni je bil eden prvih, ki se je javil našemu Narodnemu gledališču m je sra-žfl v Celju, Maribora m Ljubljani. Letos bi bfl moral praznovati 25 letnico svojega umetniškega udejstvovanja n-» oderskih deskah, ker pa je bH bolj rahlega zdravja, so proslavo preložili na prihodnje leto. Okrog novega leta je obolel na gnp?. ki se ji je pozneje pridružila ^e pljučnica, dobil je pa tudi vnetje reberne mrene. Včeraj opoldne so ga morali z brzovlakom prepeljati iz Radeč v Ljubljano, a ie je že med vožnjo onesvestil in ob 31 .T) je izdihnil. Za njim žaluje setra ga, Minka Laaterjeva, soproga lastnika goatibic »Čsnkole«. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. Mladinska spevoigra „Dušice" Ljubljana, 8. junija. Učiteljica v Cerkljah pri Kranju Marija Hotzel-Lehrmaonova je spisala mladinsko spevoigro v 6. slikah, ki zaradi nekaterih odlik zasluži, da jo omenimo, čeprav je delo še samo v rokopisu. V igrici, primerni za manjše odre zlasti na deželi, je posrečeno vpletena vzgojna tendenca; v mladini je treba buditi pravo ljubezen do narave, tudi do »nežive«, da bi gledala tudi v cvetju živa bitja ki bi ne uničevala divje vsega, kar ji pride pred oči. Zato bi bila igrica primerna tudi za lutkovne odre, čeprav ni za nje pisana, posebno še, ker je v tehničnem pogledu preprosta. Seveda je pa lahko bolj učinkovita na pravem odru. že zaradi plesnih vložkov. Preden gre v tisk, b. jo pisateljica lahko še malo izpilila, ven- dar bi naj motivi, ki se prilegajo naivni otroški duše vnos ti, ostali; potrebne »o jezikovne, odnosno skrvnične reruše. Dejanje se odigrava v glavnem na U-vadah med narcisami na Golici. Pravljični motiv so tu in tam šibki, vendar pa ima režiser mnogo prilike, da učinkovito izrabi mnoge momente, seveda, kolikor dopuščajo sredstva na malih odrih, lapeh igrice v marsičem zavisi tudi od dobrega orkestra, ki bi lahko poudaril zlasti lep motiv viharja Vsekakor delo nudi precej hvaležnih nalog vprizoriteljem in bo radi našlo dovolj hvaležnega občinstva med mladino, če bo wprizorje.no s pravim razumevanjem m z ljubeznijo do mladine, s kakršno je pisano. Zc zaradi tega, ljubezni do mladine, ki veje -r. delca, žoh mo igrici popoln uspeh. V Bruselj na svetovno razstavo Jutri zjutraj se odpelje iz Ljubljane v Bruselj z avtobusom 16 izletnikov — Drugi izlet bo od 1.—IZ. julija Ljubljana, 8. junija. Jutri ob 6. zjutraj odpelje zali Joštov avtobus izpred »Putnika« naše izletnike na dolgo, morda tudi malo naporno, zato pa tem prijetnejšo in lepšo pot v Bruselj na svetovno razstavo. Pot bo vodila izletnike preko Beljaka v Lienz, ker bodo imeli obed, potem pa v Toblach, Fortezzo in Innsbruck, kjer bodo prvič prenočili. V ponedeljek ob 6. zjutraj bodo nadaljevali pot preko Lan-decka in Feldkircha v Bregenz. kjer bo obed, potem pa preko St. Gallna, VVinter-thura in Zuricha v Basel, kjer bodo drugič prenočevali. V torek bodo morali zopet zgodaj vstati, ker se bodo odpeljali že ob 6. preko Belforta v Verdun. Tu bo kosilo, potem pa ogled slavnih francoskih bojišč. Iz Ver-duna se odpeljejo v Reims, kjer si bodo ogledali znamenitosti mesta in prenočili. V sredo ob 6. zjutraj krenejo dalje preko Mon- V četrtek 20. L m. ob 6. krenejo preko Bren-nerja in Celovca v Vrbo. Tu bodo obedovali in se kopali v Vrbskem jezeru, potem se pa vrnejo zvečer preko Jezerskega v Ljubljano. To izredno zanimivo potovanje je organi-zirai neumorni ravnatelj Zveze za tujski promet g. Vladimir Pintar, ki bo tudi potru maršal in bo skrbel, da se bodo izletniki dobro počutili; skrbel bo pa tudi, da ne bc ostala neopažena nobena znamenitost ns tej dolgi poti in teh ne bo malo. Udeležencev je 16 in vsi pripadajo srednjim slojem kar človeka prvi hip preseneti, saj bi mislil da se bodo za tako potovanje prvi odločil tisti, Id lahko pogrese nekaj tisočakov. Vi dirno pa nasprotno zanimanje za poučna po tovanja v inozemstvo pri ljudeh, ki morajc vse leto štedi ti, da zmorejo stroške. >Put n£k< priredi od 1. do 12. julija drugo potovanje na svetovno razstavo v Bruslju, ker s« sa v Bruselj. Tu bodo obedovali in popoldne začno z ogledovanjem mesta. V četrtek bo ogled mesta in svetovne razstave, v petek po obedu ae pa odpeljejo v znamenito kopališče Ostende. Danes teden ob 7. krenejo proti Ant-werpnu, po obedu pa preko Liege in Aachna v Koln. V nedeljo ob 9. bo odhod preko Bonna in Koblenza v slikovito mestece ob Rani Bacharach. Tu bo kosilo z dobrim renskim vinom, potem se bo pa pot nadaljevala preko Wieabadna v Mainz, kjer bodo izletniki prenočili. Prvotno je bil v načrtu Frankfurt, ki pa trenutno ne more sprejemati gostov, ker bo zbranih te dni tam okrog 120.000 udeležencev velikih obrtniških slavnosti. V ponedeljek ob 9. ae odpeljejo izletniki preko Frankfurta v Heidelberg, kjer bodo obedovali, potem pa v Stuttgart, kjer bodo prenočevali. V torek ob 9. bo odhod proti Ulmu, kjer bo kosilo, po obedu se bo pa pot nadaljevala preko Augsburga v Munchen. Tu bodo izletniki prenočili in si ogledali mesto, v sredo po obedu bodo pa nadaljevali pot preko Germiach-Fartenkirchna v je oglasilo že več Interesentov, ko so bile prijava za prvo že zaključene. Izletnikom želimo prijetno potovanje in srečen povratek. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v SlskL — Telefon 33-87. V soboto ob 7. in 9^ v nedeljo in ponedeljek ob 5., 7. in 9. ruski veleflnn ČELJUSKINCI Epopeja herojev Arktike Dopolnilo običajno. V nedeljo dopoldne se predvaja i ceno Din 1-50 film po Stevensonovern romanu: B K S T I J A V torek: KNKOOT9A ČABDAftA »SLOVENSKI NAROD«, S.Junrjm isra 5tev. 13U DNEVNE VESTI * Počitniške Stipendije m češkoslovaške profesore in dijake t Jugoslaviji. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je določilo za letošnje leto nekaj štipendij po 20rj0 K C za studiranje srbohrvaščine v Jugoslaviji za srednješolske profesorje ter nekaj štipendij po 1200 Kč za dijake višjih razredov češkoslovaških srednjih šol in trgovskih akademij. — Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu Ekstremna skupina društva slovenski lik je organizirala v Zagrebu v umetniškem paviljonu na Zrin je ven razstavo del slovenskih slikarjev, ki bo trajala do 15. t m. in je odprta dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. Razstavljajo France Kralj, Franc Stiplovsek ter Drago in Nande Vidmar. To je skupina, ki je svojčas pod imenom kluba mladih s priznanjem samostojno prirejala z uspehom razstave v Pragi, Berlinu in na Dunaju, kjer so bili naši slikarji v znak priznanja imenovani za dopisne Člane dunajskega Hagebunda. V Zagrebu imajo strogo izbrano kolekcijo 72 oljnatih slik srednjega in velikega formata, 80 lesorezov in risb ter 46 plastik. Oljnate slike so izključno iz zadnjih let. — Iz »Službenega tista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 46 z dne 8. junija objavlja pravilnik k uredbi o ustanovitvii osrednjega sklada za sanacijo glavnih bratovsteih ekladndc, po-jasndio Slede ispeta za absolvente srednje goaadarske dola, razpis: o prostate v od plačila uvozne carine za turistično propagandni materijal iz Poljske, izpremem-be v pravilniku o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav, odločba o dopolnitvd točke 4 občndh opaak k X:V. delu uvozne carinske tarife, občni telefonski promet med Jugoslavije ln An-giijo, odHoobo o prehodni dobi za uvedbo sivo rja ve odnosno cikasrte pasme v ljubljanskem erezu, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz t Službenih Nov in«. — Zdravniška vest. V imenik zdravniške zborno oe za dravsko banovino je bil vpdsan dr. Robert Kukovec, zdravnik v Mariboru. — Odvetniška vest Dr. Marijan Stupica, odvetnik v Dolnji Lendavi, je preselil svojo privensktih goricah. Za prevzemnika njegove pisarne Je postavljen dr. Herman Strasser, advokat v Dolnji Lendavi. DANES OTVORITEV VRTA RESTAVRACIJE .ZVEZDA4 KONCERT Izborna vina PLES DomaČa kuhinja — Zdaj bo pa lepo vreme. Danes Je sv. Medard in kakor o 40 mučenikih, pravi ljudstvo tudi o njem, da je me rod a jen za vreme skozi 4-0 dni. Kakršno je vreme na dan ev. Medarda, tako naj bi ostalo 40 dna. če se bo Medard res izkazal, bomo imeli lepo vreme vsaj v začetku poletja, saj bi bdi pa fcudri že čas, da neha deževati in da posije toplo solnce, ki ?a Že tako že-ljmo priča kujemo. — Nemci izdelujejo pri nas nov film. Sarajevski ravnatelj Narodnega gledališča pre-garc je dobil od nekega velikega nemškega podjetja naročilo naf napiše besedilo za filmsko dejanje, ki bi se odigravalo v Jugoslaviji. Besedilo je že napisano in Nemci začno izdelovati nov film v nači državi najbrž že letos. — Svečana otvoritev most ion ee« Savo v Mednem. V nedeljo 16 t m. ob 16. bo slavnostna otvoritev mostiča Medno-Vikerče čez Savo. —K razglednemu stolpu na Planino nad Vrhniko na ban kostno nedeljo in ponedeljek vljudmo vabltjend Ljubljančani in ljubitelji narave, ker priredi ta dan Olepševalno dmšttvo na Vrhnikfl veliko ljudsko veselico. Za pestro zabavo in dobro po-stirezbo posfcrbrjeno. — Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine v Kamniški Bistrici bo jfutrl v nedeljo. Odhod lz Ljubliane s turistom ob 5.45, po v rat ©k ob 22.03. Vozni na za tja in nazaj Din 7.50. Hrana iz nahrbtnika. Petje, godba, športne igre, prosta zabava. Pridite, bo prav prijetno. Org. prop. odsek Saveza. — češkoslovaški planinci bodo preživeli binkostne praznike na Gorenjske«! na Bledta, na Golica, v Kranjski gori in ob Bohinjskem jezeru. Okrog 70 članov češkoslovaškega planinskega društva pripelje v torek 11. t m. ob 8.50 uri z Bleda v Ljubljano, kjer ei bodo ves dan ogledovali mesto. Planino!, priJrtte na kolodvor, da pozdiravtrte češkoslovaške tovariše. — Skupni Izlet članstva Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Ljubljana, na Govejek. Na binkofitni ponedeljek dne 10. jeni J a priredd podružnica DJO na Govejek — Dom jragosiovenalrih obrtnikov izlet članstva ln svojcev. Za dobro postrežbo preskrbljeno. Jancđ na ražnja. Vabljeno vse članstvo in svojci in prijaterji društva. — Izlet SPO v Bolgarijo. Planinci, ki se zanimajo za hatet 9PD v Bolgarijo med 9. in 24. Julijem, naj se nemudoma zglase v da-ustveoi pisarni STO v LJubljana, Aleksandrova cesta 4, zaradi važnih informacij. — Bolgarski železničarji pridejo. V dnevih od 18. do 20. t m. bo prispela v Ljubljano, na Jesenice m na Bled ter v Maribor skupina 70 bolgarskih železničarjev ki je na turneja po vseh večjih krajih Jugoslavije. Ker so izletniki večinoma uslužbenci tehnične stroke, so jim domači železničarji poskrbeli za ogled najbolj primernih zanimivosti na tem polju, predvsem tovaren KJD na Javorniku odn. Jesenicah ter tvornice dušika v Rušah m elektrarne v Fali. Povsod, kjer bodo gostje ostali dalj časa, jim pripravljajo naši železničarji skupno z ostalo javnostjo bratski sprejem. — Jutri na železniško veselicol Proslava slave z veselico na prostem, ki so jo morali naši železničarji odgoditi preteklo nedeljo, bo nepreklicno jutri na istem mestu in ob istem času. V Vižmarjih v Matjanovem gaju od 15. dalje. Odhod posebnega vlaka ob 14.20. Godba, petje in cenena postrežba. Dobiček zbira kraj. odbor JS, da bo poslal bolno deco na morje! _ Slovenska Matica v Ljubljani sklicu |e na dan 17. junija t. 1. ob 18. uri v svojih društvenih prostorih (Kongresni trg 7) izredni ob eni zbor. Dnevni red: Sklepanje o redni letni podpori bodoči Akademiji nosti in umetnosti v Ljubljani. Vabimo vse društvenike, da se izrednega občnega zbora udeleže. — Odbor SM. — Skavtski dan po vaej državi« Jutra dne 9. t. m. priredi Savez akauta kraljevine Jugoslavije, ki je sedaj pod pokroviteljstvom kralja Petra H., propagando 1 skavtski dan. Skavti bodo v vseh mestih priredili rasne prireditve, tabore In drugo Tndtt ljubljanski skavti bodo ime M propagandni tabor v Tivoliju na športnem igrišču TKI) Atene, katerega otvoritev bo oh desetih dopoldne. Pokroviteljstvo nad ljubljansko prireditvijo je prevzela ga. Ravniharjeva, soproga mestnega župana. Skavti nameravajo prikazati svoje življenje, svoje smotre in metode ln bo zato ves dan v taboru teklo običajno skavtsko taborno življenje, »draženo s produkcijama raznih skavtskrth iger, vežb, spretnosti itd. Ker skavti eticer delujejo zelo skromno in tiho, bo javnost gotovo zanimalo, da jih to pot vidi bolj iz blizine in v pravi luči. Zvečer v nedeljo ob osard uri pa bodo posedli k svojemu tra-dioljonalneznu tabornemu ognju, ki Je višek vsakega tabornega dne. Tu se ved, zadovoljni nad uspešnim dnem, posedajo v krog k tabornemu ognjišču, si pripovedujejo zgodbe, debatirajo o resnih zadevah, vmes pa pojejo in se zabavajo po svojem originalnem načinu. Ker ima seveda javnost dostop tudli k tej prireditvi, Jo bo ta gotovo še posebej zanimala. V taboru samem pa bodo stale vse potrebne taborne naprave, tako da bo vsakomur vidno, kako se je taborno življenje že dvignilo iz primitivizma in kako se razne naprave stopnjujejo v praktičnosti, redu in hagijeni. Gotovo je, da skavti pri tej priliki zasluzijo pozornost občinstva. —lj Umrla je na Dunaju ga. Anica Zorer roj. Pire, rodom Ljubljančanka. Blag ji spo man! Botrice in botri! napravite OTROKOM VESELJE in jim ne pozabite pokazati Ljubljane s terase KAVARNE NEBOTIČNIK ki vas bo za Binkošti najboljše po- i Žil mu stregla. na 4 Tite Ing, vendar ga v spioenem še vedno prodajajo po 6 Din. rudfi stročji ffi*oi Je zdaj ie poceni, po 6 do 8 Dtn. Grah prodajajo po stalni ceni, po 5 do 7 Din. Pesa Je po 6 Din, kumare po 8 in po 6 Ctfn Je tudH se obrovt pri prodajalca, ki prodaja tudi te buče prav talno po 6 Din. Gospodinje so se danes ze&o zanimale sa cene perutnine, pa tudi kupovale so pi-Aeance kakor se spodobi za tako imenitne prazndke. Perutnine je bUo na tabiro, toda cene niso bite zato nič nižje. Povprečna cena za piščance je 13 Din komad. Jajca c o najlepša po 1.25 £Xtn par. Danes Je bilo tudfi na prodaj precej krompirja na debelo. Na drobno na zelenja d-nem trgu so prodajali lepšega po 1.75 D!n kg, na Sv. Petra nasipu Je pa Wl na debelo povprečno po 1-26 Din. —9 GHavna skupščina Združenja trgovcev v LJubljani. V soboto dne 22. t m. ob 1.30 bo v velika dvorana Trgovskega doma, Gregorčičeva uttca 54, glavna skupščina. Dnevni red obsega poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, račun«krt zaključek za leto 1994, poročSo nadzornega odJbora, proradon sa leto 1&38, samostojne predloge ln slučajnosti. V smlstou člena 40 pravil je račun sa leto 1&$4 kakor budi letnrt proračun za leto 19&5 vsakemu članu udruženja v uradnih urah na vpogled. P J| Danes ob 4., 7. in 9., jutri ob 3., 5 aH 7. in 9. uri zvečer velefilm I Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 V ZNAMENJU KRIŽA Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— ELITNI KINO MATICA TELKFON 21-24 Predstave: danes ob 4-, 7.15, 9.15, srn praznike ob S., 5., 7.15 in 9.15 uri zvečer OB GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH premiera zabavne veseloigre CHU — GUN — CHOW ALIBABA IN 40 RAZBOJNIKOV ANA MAT WONG NOV PARAMOTJNTOV ŽURNAL FRITZ KORTNKK — Na državni realni gimnaziji v Kočevju se bodo vršili sprejemni izpita za I. razred dne 26. in 27. junija t. L in ne 1. in 2. julija, kot Je bilo prvotno določeno, obakrat ob 8. uri. Učenci, ki so dovršili IV. razred vsaj z dobrim uspehom, naj vlože do 25. t. m. pri ravnateljstvu s 5 Din kolkovano prošnjo, napisano lastnoročno, in naj prilože šolskri iz&az o uspešno dovršenem IV. razredu ter rojstni Mst. Ravnateljstvo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno toplo vreme, možne so krajevne nevihte. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Rogaška Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju SI, v SpAitu 30, v Sarajevu 27, v Zagrebu 26, v Beogradu 25, v LJubljani 23.2, v Marflfooni 19, v Rogažki Slatina 18. Dava je kazal barometer v Ljubljana 765.2, temperatura je znašala 11.6. — Dve hudi avtomobilski nesreči. Včeraj okrog 16.15 je šel 501etni podiobar Dragotln Horvat iz Domžal pred Urban-čevo trgovino na Marijinem trgu Čez cesto, v tem hipu je pa ori vozil Bahovčev tovorni avtx*mobd], kn ga je podrl. Horvat je padel tako nesrečno, da eri je zlomil levo nogo, dobil je pa tudi lažje notranje poSkodlbe. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. — V Selu pri Grosupljem je včeraj nekn avtomoMMet povozil lllet-nega delavčevega sina Ivana Zabukovca in ga nevarno poškodoval. Film Z. K. D. v Elitnem kina Matici danes ob '^3. popoldne, za praznike ob 11. uri dopoldne VESELA OTROŠKA RINGA-R A J A Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50 Popolnoma novo! Prvič v LJubljani! Iz Ljubljane —lj GoHngovo avtomobilsko spremstvo v Ljubljani. Včeraj popoldne so vzbujali pozornost Ljubljančanov trije elegantni mogočni avtomobiM znamke Mercedes, ki so se ustavili pred Gorčevo trgovino na Tvrševi cesti. Bili so avtomobili !z spremstva pruskega ministrskega predsednika generala Goringa, ki je kakor znano na potovanju po Jugoslaviji. Avtomobil leti so napravllri turnejo preko »kopija v Mostar, odtod v Dubrovnrtk, nato pa preko Banjaluke v Karlovac in preko Novega mesta v LJubljano, kjer so se avto-mobi listi opremali z nekaterimi potrebščinami. OstaJS so do 18. v LJubljani, nato so pa nadaljevali pot naravnost domov v Berchtes gad en. —iJj Na živilskem trgu se je danes poznalo, da smo pred dvema praznikoma, kn ju je treba pošteno praznovati. Trg je bil nenavadno dobro založen, posebno tesno Je bilo na perutninskem trgu. Slabo Je pa zaseden sadni trg, ker letos ni domačih črešenj, jabolka pa prodajajo zadnja. Na zelenja dnem trgu Je zdaj največ salate, domače sočrivje Je se izredno redko. Zato je pa tem več uvoženega blaga pri branjevcih. Id tudi prodajajo sek» poceni čreenje, čeprav ni domačih, in sicer po 4 dc 12 Din kg. Razlike so torej znatne. Krompir se Je tu in tam pocenil —lj Pozor, vojaiki obvezniki! Vsi oni obvezniki in rez. častniki, ki iz kateregakoli razloga še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru II., morajo priti v nedeljo, dne 16. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj v vojašnico vojvode Mišica k naknadni zaprisegi. Vhod v vojašnico je za vse one, ki prebivajo v Ljubljani, iz Maistrove ulice. Pri vhodu mora vsak obveznik oddati pri^lasnico, ki naj si jo takoj oskrbi v mestnem vojaškem uradu na A mro že vem trgu 7, če iste še nima. Rez. Častniki morajo prinesti s seboj pravilno spisano pismeno prisego ter morajo priti k zaprisegi v uniformi, če jo imajo. —lj XXXV. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vrfeil v torek tne IS. junija t 1. ob 7. mri zvečer i posvetovalnici Zdauženja trgovcev v Trgozfkeoi domu. Gregorčičeva ulica 27, pritličje levo. — Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovni ne, članarine in pristopnine za leto 1935. 7. Samostojni predloga. Samostojne predSoge je naznaniti pet dni pred občnem zborom pismeno društvene-nemu predsedstvu. —-lj Na I. državni realni gimnaziji v LJubljani (Vegova ulica) bodo sprejemni fap&bi za I. razred dne 35. in 26. junija Prijave, koHkovane s 5 Din, se bodo sprejemale v ravnateljeva pisarni od Zl. do 24. junija v dopoldanskih urah. Prijavam je treba prrilozoti rojstni list in zadnje Šolsko Izpričevalo. Sprejema Li se bodo dečki, ki eo MM rojen* v letfh 1922, 1023, 1924 m 1M6 m ka eo z najmanj dobrim uspehom dovršfri 4. razred osnovne šole. Ravnateljstvo. —*J Ljubljana — Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz LJubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela »Metropol«. Znižana voznlna. Infiormacije ■ LJubljana, Peond-kar, telefon 36-S6, Sušak: Restavracija Slavlja. —\tj Brivnice in damsko-frizereki saloni bodo dtne 9. t m. na binkostno nedeljo odprti od pol 8. do 12. ure dopoldne, nakar se opozarja vse brivske mojstre kakor tudi vse cenjeno občinstvo. — . Združenje brivcev in frizerjev v LJubljani. —D Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani ima snroj rednri letni obč- na zbor dne 14. t m. ob 20. v gostilni pri Mraku na Rimska cesti. Člani in prijatelji ptic vljudno vabljeni. Odbor. —U Emigranta Iz Julijske Krajine vabimo, da se udeleže dre vi noinoetevilno predaje prapora postojnskega Sokola na telovadišču Ljubljanskega Sokola. _ Org. prop. odsek Saveza. —4j Rekruti-dijaki. rekrutirana po točki 1. čl. 49. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ki žele vstopita v stalni kader v Jesenskem tenmau, naj se javijo najkasneje do 20. Junija v komandti ljubljanskega vojnega okrožja, Maistrova utica 9, prštidčje, soba it 16. —lj Poziv. Dne 28. V. L L, 10 minut po 1*. url je osebni avto at 2-1257 pregazid na Celovški cesti kolesarja Katea Jakoba, ki je priMoaU s Gasilske ceste. Priče dogodka naj se Javtijo zastopniku težko poškodovanega Kalca Jakoba dr. Gepu-dtru Josipu, odvetniku v LJubljani, Ptslakova ulica 8. —it Mednarodni prometni znaki v Du matinovi uHci In pred Figovcem so še vedno predvsem ljubljanski in šele poten: mednarodni. AM bi res ne zmogli stroškov za primernejša stojala? V Dalmatinovi ulici sta tabli obešeni na lesenib, premakljivih stojalflh, ki Jih lahko prestavi vsak otrok, če ga primejo muhe, ali se pa znese nad ropotijo pijan ponočnjak. Ze dolgo je promet v tej ulici definitivno urejen, zato bi bil že čas, da bi dobiM tudi defin/itavne prometne znake, pritrjene na primernih stebrih, zasidranih v tleh. —lj Prijeten večer ruske zborovske glasbe nam bo nudil koncert SLOGE v četrtek 13. junija t. 1. Na sporedu so skladbe ruskih skladateljev: I. L. Karnoviča, A. Grečaninov-a, M. Ippolirov-Ivanov-a, P. Krilov-a, A. EgOCOV-A. Borodin-a, V. M. Orlov-a in C Kjuj-a. Vsi registri človeškega življenja po jo v ruski zborovski glasbi. Od šaljivo nagajive narodne pesmi preko romantično občutenih skladb do strastno raz* gibanih, v eksotično melodijo odetih mlajših tvorb, od široke cerkvene pesmi do humorja polnih zborov nas vede pester spored vsevprek. Koncert se vrsi v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. —lj Gojenci solopevskega oddelka drž. konservatorija obiskujejo * deloma tudi operno šolo istega zavoda pod vodstvom ge Skerlove in muzikalnim vodstvom gg. Leskovica in dr. Švare. Pripravili so nam II. večer operne produkcije, na katerem bodo izvajani odlomki iz oper Faust. Lak-rae, Luiza ter Romeo in Julija. II. produkcija operne Šole bo v torek, dne 11. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču. Predpro-daja pri dnevni blagajni v operi> sedeži od Din 15.— navzdol. —lj Skladatelj Emil Adamič je v letošnjem letu napisal novo obširno delo za de-klamatorja, triglasni mladinski zbor in klavir na podlagi Levstikovega besedila Martin Krpan. Ta melodram, ki ga pojas-nujejo skioptične slike, bo prvič izvajan na III. javni produkciji gojencev Tole Glasbene Matice. Delo je naštudiral prof. Viktor Sonc, izvajajo ga pa deklamator Pianecki Zoran, mladinski zbor Matične Sole, pri klavirju pa je prof. Šivic. Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9.15, za praznike ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer veseloigra Neke majske noči Ljubimkanje aa dvoru Marije Terezije Viktor de Kowa, Katica Nagy Hans Moser Iz Kranja — Prebrisan tat. Kranjski orožniki so prijeli te dni zopet znanega tatu in vlomilca 4.7 letnega Franca Volgi -mu t a iz Spodnjega Bi tuja. Bil je ze nad 20 krat kaznovan zaradi tatvin in prevar. Zdaj pa je ukradel posestniku Valentinu Križaju v Zgornjem Bitnju iz zaklenjene shrambe rjuho za pokrivanje voza. Bil je v družbi z nekim posestnikom, s katerim se je poljal v Kranj. Med potjo sta se HCavUs da je Volge mu t lahko ukradel rjuho. Pri Križaju je bil doma samo stari oče, ki ga je vlomilec vprašal, če ima na prodaj kaj živine in hotel s tem odvrniti sum. V Kranju je potem hotel prodati rjuho, pa so ga orožniki pravočasno prijeli. — Pretep*. Ko so fantje v StražiAču po vasi prepevali, jih je napadel delavec Vin-koB. m ftmarjetne gore. Fantje ao a« prid nJim skrili v grmovje. Vinko pa Jih je poiskal, potem so se »popadli. Vi-iko je segel po nož in ranil Alozija Benedika v desno, Marjana Rabiča pa v levo roko. S težavo so mu iztrgali no* iz rok in ga pomirili. Nedavno je udaril delavec Miha P. tako močno Marijo Dolinarjevo s Prim-akovega, da ni mogla ves teden delali Baje pa, da ga je tudi Marija dan pre,e nagnala z loncem in da sta se že večkrat resno spoprijela kljub ljubezni, ki vlad■ med njima. Na pleau s BtradHMa j** i povoda zabodel z nožem v hrbet pekovski pomočnik Jernej A. tkalskega mojstra Alojzija Sturma. Samo sreči je pripisovati, da poškodba ni težka. Prvo pomoč mu |fc nudil zdravnik g. dr. Božidar Fajdiga. Ranil ga je skrivaj med med plesom in je orožnikom tajil, potem pa so našli pri njem krvav nož. Baje se ga ft lotil zaradi nekega dekleta. — Kaanitje praporov porokulkov V četrtek zvečer sta razvila pomladka na dr*. re*.lni jrirnnaziji in drž tekstilni soli svoja prapora. Razvitje je bilo združeno z akademijo, ki se je vršila v prav lepo dekorirani telovadnici. Vsa prireditev je bila tako prisrčna in odlična, da je lahko vzgled sličnim prireditvam naaih drućtev. Dvorana je bila do zadnjega kotička popolnoma zasedena. Navzoči so bili biidi sreski načelnik g. dr. Gregorin. župan gospod Ciril Pire in generalni direktor Ju-gočeSke g. Maks Horwitz. Gimnazijski direktor g. dr. Simon Dolar je pozdravil z lepimi besedami vse navzoče in poudaril pomen prireditve, šolski orkester je zHo spretno zaigral pod vodstvom g. prof. Svi-karSiČa Parmovo koračnico Zvezda Primorja in Gervaiajevo Jadransko barkaro-lo. Globok je bil govor g. prof. B. Horvata, ki je očrta! pomembnost razvitja praporov. V imenu krajevnega odbora J. S. J*> pozdravil mlade in stare stražarje direktor g. Ivan Košnik. Prapora je blagoslovu gimnazijski verouk i tel j g .prof, dr. Jaklič, ki je zelo lepo označil simbolni značaj prapora. Po blagoslovitvi sta izročili kumici prapora obema praporščakoma. Gimnazijskemu praporu je kumovala soproga direktorja g. Horvvitza, prapora tekstilne Sole pa soproga tovarnarja g. Sirca. Obe kumici sta dobili lepe ftopke. Nato so, se zvrstile koncertne točke. Pohvaliti moramo zlasti šolski orkester in mladinski zbor gimnazije, ki ju je vodil g. prof. ftvi-karšič, meAani in moški zbor sta tudi prav dobra. Tekstilna šola pa nas je presenetila s PolakovLm solospevom; oktet tekstilcev je vodil akademik g. Mavčič. Akademija je bila res odlična prireditev; lepo je bilo. da sta sodelovali obe Soli in pokazali, kako je naša mladina nacionalno visoko vzgojena. Vsa čast ravnateljema in profesorjem obeh šol in pohvala dijastvu. — Občinska pisarna »e bo preselila zaradi renovacije stropa v torek na hodnik poleg vojaškega referenta. Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta, deda, brata in strica, gospoda FRANCA OSBTA veletrgovea in posestnika v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnika avtomatičnega buffeta „DAJ-DAM* v Ljubljani izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem zastopstvom raznih oblasti, stanovskih organizacij, javnih in drugih dobrodelnih ustanov, za izredno požrtvovalnost, trud in skrb zdravniku dr. Volavšku, profesorjema sz dr Streuslu in dr. Rosnerju v«Gradcu, za vso skrbno nego usmiljeni sestri Konstantini, kakor vsem križ, iismiljenkain sanatorija VViesler v Gradcu, prečastiti duhovščini v Ljubljani, kakor prečastitima župnikoma gg. dr. Jerančiču pri Sv. Petru m dr. Mertlu na Vranskem za blagoslovitev pokojnika, dalje vsem raznim zastopstvom, prijateljem in znancem, ki so s svojo prisotnostjo počastili blagopokojnika v Sv. Petru, kakor tudi na Vranskem. Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, vsem darovalcemkrasnih vencev in cvetja ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika s^rernili k večnemu počitku. Sv maše zadušnice (osmina) se bodo brale v petek dne 14. juruja 1935 v frančiškanski cerkvi v Spodnji Šiški ob 6. uri zjutraj in pri Sv. Petru v Savinjski dolini Ohranimo blagopokojnemu blag spomin! Ljubljana, dne 8. junija 1935. HI: Sv. Žalujoče rodbine: — Vransko - Lfnbljana — Zagreb — Reka - Sv. Jurij SPECIALNO TEMNO ZAGREBŠKO TOMISLAV PIVO 18 % TOČI IJC RESTAVRACIJ A OTELA ŠTRUKELJ POZOR IZLETNIKI? Izredno vožnjo na progi LJUBLJANA-BLJEJD vozi za DtnKu!»iue praznike 9. In 10. junija avtobus iz Ljubljane izpred hotelov Mikllča, Unlona, Slona In kavarne Evropa ob 8. uri r. ju t raj. — Z Bleda ob 19. zvečer. Cena tja In nazaj 50.— Din, v eno smer 50-— Din. — REDNA VOŽNJA po voznem redu prične ■ 16. JUNIJEM iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj. — Za obilen obisk se priporoča DRU2BA HOJA K. 54 *tee 130 »SLOVENSKI NAHOD«*"«*- *mrja Stran 5. Naša največja javna knjižnica Šentjakobska knjižnica je stopila nedavno v 25* leto svojega plodonosnega delovanja Ljubljana. 8. junija. Vefctk pomen naloge, kako seznaniti najširše plasti naroda z umatvenimi proizvodi duševnih velikanov, so spoznali vsi narodi in so začeli ustanavljati javne knjižnice. Lepa knjiga naj bi vsaj vsebinsko postala last ne samo premožnega, temveč slehernega, ki si želi duševne hrane. V naj-kulturnejsih evropskih središčih naletimo Se sredi 16. tn 17. stoletja na prve mestne javne knjižnice, ki pa v ničemur ne vzdrže primere z današnjimi tn zato tudi svojega namena niso dosegle, šele sredi preteklega stoletja so pravilno rešili nalogo z osnovanjem javnih ljudskih knjižnic. Slovens"ka ljudska fcnjtižnica sega v dobo okoli priČetka 20. ertoletja. Narodno čuteče dijaštvo je videlo rešitev pred pretečo germanizacijo edino v Čim širšem razmahu prosvete med narodom. Jelo je snovati potujoče javne knjižnice. Kaj kmalu je delo rodilo sadove. Ljudstvo je z vedno večjim veseljem in zanimanjem segalo po knjigah. V Ljubrjam* so se tista leta usta- turne naloge in je v vojnih letih podvojila, da celo podosetorila število knjig, ki so bile zaradi pomanjkanja druge duševne hrane skoraj edina uteha slovenskemu ljudstvu. Pravi razmah knjižnice pa se je pričel šele po vojni. Ko smo dobili svojo državo, se je vse izpremenilo. Prej si slovenski državni uradnik ali uradnica v slovensko napredno knjižnico nista upala, sicer si takoj prišel na listo kot p. v. Naval na knjižnico je postajal čedalje večji. Število knjig se je množilo, prostori so postajali pretesni. Morda je hišni gospodar nehote storil prav, ko je Gospodarskemu društvu za šentjakobski okraj odpovedal lokal na Voza rske m potu Knjižnica je morala poiskati nove prostore, ki jih je na posredovanje ravnatelja 3>Croatie« g. Stanka Jesenka res našla na Starem trgu št, 11. Preselitev je bila tako nagla, da se poslovanje knjižnice ni prekinilo niti en dan. 13. februarja 1924 je že zagospodavala v novih, mnogo prikladnejftih prostorih. Pr- navljala napredna politična društva, ki so takoj spoznala pomen knjižnic. Tako je 1. 1908 ustanovljeno Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ze na ustanovnem občnem zboru sklenilo, da ustanovi javno knjižnico. Zaradi preobilice drugih nalog pa je knrjSznica zagledala Kič sveta šele čez tri leta. SI. maja l&ll je šentjakobska knjižnica prvič odpria svoje prostore javnosti tn je včeraj, ko je sčasoma postala največja knjižnica na slovanskem ju>g*u, stopila v 25. leto svojega delovanja. PETROLEJ PLUST — ELEKTRIKA Prav zanimiv je rassvoj te nase največje knjižnice. S kapitalom 11OO kron je knjižničar Matija Rode nakupil 248 slovenskih knjig". V nekdanjem hlevu Draguti-nove hiše, v malokomu znani unci na Vo-žarskem potu št. 2. je Šentjakobska knJzV nica odprla svoj mračni kulturni hram, namenjen ljudski prosved. Borni so ME začetki. Knjižnica je poslovala vsako sredo po eno uro, izposojevainina pa je znašala za knjigo povprečno po 2 vinarja. Izkupiček na JEsposojeva3&zmi }e znašal prvo leto komaj 79 kron. Mračno sobo je razsvetljevala borna petrolejka, a vendar znamenita priča prvih pričetkov rjud&ke izobrazbe, pouka in zabave. Spočetka Jb bila knjižnica namenjena le prebivalstva svojega okraja. Prihodnja leta se Je stalno izpopomjevaSa. Vpisovati so se zaceB tudi prebivalci sosednih okrajev in ko Je istorannila svetovna vojna, je Šentjakobsko knjižnico obiskovala Se vsa Ljubljana. Ob izbruhu vojne je potrkala na vrata knjli-nice policija. Izvohala Je, da so v njeni zbirki štrekljeve slovenske narodne peamf in pa železnikarjeva slovenska pesmarica. Prvo knjigo je Rode reSu, drugo pa Je policija koiiTisctrala, kajti v nj! je bila, pomislite kakšno veleizdajstvo, ena pesmica natiskana v — cirfMci! Do konca vojne je policija imela to knjižnico pod zaporo, šele takrat jo je vmfla. Vojna je sicer ustavila vsako gibanje naprednih tn narodnih organizacij, toda knjižnica Je desovaia ves čas. V aprilu 1914 je teSeft prvi katalog slovenskih ta nemških knjig, v naslednjih dveh letm pa dva dodatka, ki sta obsegala tudi že srbohrvartBke knjiga. Šentjakobska knjižnica se je dobro zavedate, svoje kul- vemu posetniku so ponudili kozarec vina, da ga je iapil na procvit knjižnice v novih prostorih, ki jih ni več razsvetljevala mračna petrolejka, temveč plinska luč. Naglo je šlo navzgor. Naj je bilo lepo ali slabo, vsak dan so prihajale množice. Od blizu in daleč so segali po duševni hrani, od najpreprostejšega delavca do vseu&LHškega profesorja. Treba je bilo novih imenikov. L. 191S je izšel celoten imenik na 138 straneh s slovenskimi, srbohr-v&tsktmi. nemškimi in italijanskimi deli. Ko pa je knjižnica nabavila še češke, ruske, francoske, angleške in esperantske knjige, so spet izsn' dodatki in novi ime- niki. Imenik od 1. 1938 Je obsegal že 224 strani, najnovejši dodatek, ki je izšel letos, pa nadaljnjih 174 strani. Krog izposo-jevaleev je stalno rasel in z njim seveda tuda število knjig. Prostori na Starem trgu so postajali pretesni. Po skoro devetletnem tamošnjem delovanju se je knjižnica s svojimi 33.000 knjigami 13. novembra 1932 preselila v večje, zracnejše ta električno razsvetljene prostore v hiši Slovenske Matice na Kongresnem trgu 7, kjer Je še danes. Tako je z razmahom knjižnice napredovala tudi tehnika; petrolejko je najprej iapodrinil ptin, tega pa elektrika. Ves ta čas js Ddl knjižničar g. Matija Rode, ki so mu pomagali rasni pomočniki, med katerimi naj omenimo pokojnega upravnika našega lista Valentina Kopitarja, trgovskega potnika pri Maverju Franca Verbiča nadučitelja Antona Loko-zarja, faktorja Antona Sterlekarja, poštarja na Vrhniki Feliksa Franci a, pokojnega sodnega slugo Ivana Slanca, ki je bil tako vnet nacionalist, da je odstopil, ko je knjižnica kupila prvo nemško knjigo, Drago Mohorc, Ciril Rode in drugi. Z vso ljubeznijo vodi g. Matija Rode šentjakobsko knjižnico. Doživel je več ogromni razmah. Od početnega enodnevnega, pozneje pa dvo-, tri- in štiridnevnega poslovanja je knjižnica že med vojno pričela uradovati dnevno. Zdaj zaposluje knjižnica 6, ob sobotah pa še več oseb. Knjižnica ima danes nad 40.000 knjig in nad 17.000 izposoj e-valcev. Vsako leto se vpiše okoli 1000 novih obiskovalce/, knjig pa priraste za 2500. Od začetnih 1100 kron je vrednost knjig- narasla na okroglo milijon dinarjev. V prometu je približno 12.000 slovenskih knjig, 17 000 nemških, 1900 srbohrvatskih, lOOO francoskih, po več sto čeških, italijanskih, angleških, ruskih, esperantskih in poljskih knjig, v rezervi pa ima knjižnica nad 10.000 knjig. Jako poučna je statistika o izposojevanju knjig. Ko je šentjakobska knjižnica 1. 1926 praznovala 15-letnico obstoja, je v tem letu 45.316 izposojeval-cem posodila 176.745 knjig. Samo v letih 1927—1929 je izposodila okoli pol milijona knjig. Od tedaj pa so številke še večje. Lani si je 56.649 izposojevaicev izposodilo 188.904 knjige, do danes pa nad 3 milijone. Knjižnica je najbolj obiskana v zimskih mesecih, posebno v januarja In februarju, ko jo obišče povprečno okoli 5200 oseb in si izposodi okoh" 19.000 knjig, V ostalih mesecih znaša obisk povprečno nekaj nad 4000, knjig pa se izposodi meseč- no 14 do 15000. Po jezikih je knjižnica lat* izposodila 101.115 nemških knjig, 76.934 slovenskih, 5286 srbohrvatskih, 255 čeških, 250 ruskih, iS poljskih. 944 italijanskih, 2530 francoskih, 585 angleških in 141 esperantskih knjig ter 821 modnih listov. Te številke nam nazorno kažejo, da je Šentjakobska knjižnica ne samo največje podjetje te vrste v Jugoslaviji, temveč sploh na Balkanu. Njen največji zaklad js znanstvena in domala vsa novejša literatura. Izposoja knjige ne samo v Ljubljani, temveč pripadajo njenemu krogu najod-daljenejši kraji Jugoslavije prav do albanske in bolgarske meje. Pošiljajo jih slovenskim uradnikom in Častnikom, ki službujejo v teh krajih. Značilno je, da prihaja mnogo ljudi iz Zagreba osebno po knjige v knjižnico. Velik krog čitateljev ima knjižnica v Prokmurju, kjer skoro ni učitelja, ki ne bi izposoje val knjig šentjakobske knjižnice. Vsakomur mora biti jasno, da vrši knjižnica s svojim delom izredno važno prosvetno misijo, vse to pa brez državne ali druge subvencije. Saj je Šentjakobska knjižnica stalna pomočnica podeželskih knjižnic, ki jih je vsa leta obdarovala s knjigami Knjižnica se je vzdrževala sama iz izposojevalnino, pri vsem tem je pa vedno podpirala šentjakobski oder, pevski zbor in orkester. Redno je plačevala tudi precej visoke davščine, letos pa ji je reklamacijski odbor davčne oblasti priznal njeno prosvetno vrednoto s tem, da jo je oprostil pridobnine tn poslovnega davka. S knjižnico obhaja obletnico tudi njen knjižničar g. Matija Rode, ki ga lahko po vsej pravici smatramo za očeta knjižnice. Njegova zasluga je da je šentjakobska knjižnica danes taka kakršna je. Vsa čast in priznanje nesebičnemu delu. knjižnici pa želimo ob vstopu v 25 leto obstoja, da bi se naprej vztrajala pri izvrševanju svojih kulturnih nalog, ki si jih Je v začetku zastavila in tako uspešno izpolnjevala. Učitelj daje, česar ni dala narava Profesor glasbe P. Rančigaj odpira otrokom brez posluha vrata v čudežni svet barv zvoka, melodije pesmi in lepote glasbe Ljubljana, 8. junija. V vili na Bleiwe .sovi cesti, obdani od zelenja in odmaknjeni od cestnega hrupa, se budi ter godi neka] novejja; nekaj, kar posebno prijetno prestueti dandanes, izvirajoče iz pristne pozi b.ovaLnosti, srčne .kulture in vere, da lahko pomagamo tudi onim ki so obsojeni med manjvredne. Mladi pro-faeor i*kic*be Pavel R a n č i g a j odpira otrokom brez posluha vrata v čudežni svet barv Avuka, melodije pesmi in lepote glasbe Ljudem, slepim za barve, še ne moremo pomagati, prof. Rančigaj pa budi gluhim za zvočne barve posluh, daje jim, česar jim m dala narava. To ni z^olj plemenito prizadevanje, ki bi ne imelo tuda večjega in gvlobjega pomena in ki bi morda lahko koristilo le nekaterim, kakor bi kdo misli L Ciovek, ki ni zmožen popolnega doživljanja, ki ne mor* dojemati živi jenja z vsemi čutili povsem, ne more tudi vsega doživi joti dovolj globoko čustveno in unistveno tor je delno mrtev. Poglabljati ter širiti njegov čustveni in umerveni krog pomeni izpopokkjeveiti, pleni en Hiti človeka, oblikovati njegovo notranjost, uravnavati njegovo duhovno rast. Ne gre torej le zato, da bi bilo zadoščeno ambiciji onih, ki bolestno zavidajo ljudi s posluhom, da bi tudi oni lahko pen ter dojemali glasbo; pomen je glob ji: da bo tudi neposluha r jem pesem lahko duševna hrePevcf< so peli nekoliko samozavestne jše, >neposluharji« so se pa menda nekoliko bali, da bi jih >pevci< ne prekosili, a so se kjjub temu dobro odrezali. Upoštevati je treba, da so vsi ie zelo mladi, učenci ljudskih šol, n da se še ne vadijo dolgo. Vsi tudi n:majo enako slabega posluha ter je treba za nekatare daljše vzgoje, za druge pa je Že dovolj le nekaj mesecev. Pevci in nepoaluharji so ae rudi kosali v posnemanju tonov po klavirju, kar je zelo dobra preizkušnja posluha. Ne-posluhanji so prestali zelo dobro preizkušnjo in bosbvenih razlik m bilo med pevci s prirojenim in privzgojenim posluhom. To pač lahko potrde tudi strokovnjaki Prof. Rančigaj se iskreno veseli lepega uspeha, ker je našel v ngem potrdilo svoje vere, da se posluh da vagojiti. Vzgajanje pa ni tako lahko in prav lahko smo si predočili, koliko požrtvovalnosti je bilo treba — in potrpežljivosti, vztrajnosti, ljubezni do otrok, da so se- končno začela odpirati srca in ušesa; iz vsake profesor leve besede izžareva ljubezen do otrok in prav tako silna ljubezen do glasbe. Kot učitelj petja na šolah je že mislil pogosto, kako bi učil peti tudi one. ki so bili obsojeni z nazivom »brez posluhat med izobčence iz vrat pevcev. Končno je dozorela misel in začel je zbirati okrog sebe neposluh ar je ter jim buditi posluh. Tisti, ki so že absolvirali njegovo šolo, zdaj pego v šolskih pevskih zborih kakor vsi drugi. Starši so v začetku nezaupljivi in v splošnem še prevladuje mnenje, da posluha ni mogoče vzgojiti, ven- V kratkem času izgine zobni kamen vzemi dnevno SARCOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU dar se vsi kmalu prepričajo, da lahko za-pojo tudi oni, ki jim prej ni bilo dano. RanČigajeva metoda js preprosta kakor so preprosta mnoge dognanja, ki din pa vendar ni prišel nihče dolgo na sled. Otroci ▼ začetku oponašajo najrazl-Anejse instrumente za spoznavanje barve zvoka. Seveda ne zadenejo takoj pravega tona. Včasih mine po več mesecev, preden zadene učem'c pcaiame pravi ton. A Čedalje bolj se mu približuje, od dne do dne se mu ostr; posluh, budi v njem novi, zanj sesti Čut, ter odpira novi svet zvočnih barv. Oponašajo glasove živali, med seboj morajo govor li pojoče in drug drugemu odgovarjati v istem tonu. Tudi doma, ne le pri glancam-m pouku, se morajo vaditi. Kmalu začno v soli posnemati celo glasovno lestvico n ko so že tako daleč, se nadzirajo že sam , presojajo drug drugega in popravljajo rxi;>ek*v Posnemajo tone klavirja, po jo lažje pesmice in si točno, skoraj nevede kdaj. pridobe povsem posluh ter se otresejo obvutk.i manjvrednosti. Roditelji so pfSSSPafofl , učitelji pa morajo priznat , d« je iflcaec »nenadno* začel peti, čeprav prej ni Esaal posluha V Ljubljani bi bila nedvomno potrebna šola, priTiiana od prometne uprave, za vzgajanje otrok brez posluha in ttasSigaj** va plemenita prizadevanja so trden doVaz. da so takšne lo4e upravičene ter da imajV> lahko popoln uspeh. Vsi dosedan j i R.uiči gnjevi učenci so si pridobih' posluh In vsi tisti, ki so obsojeni, de ne dojemajo zvočnih barv. da jim je srce zaprto za najlepše in najnežnejŠe — bi bili lahko postali prav tako srečni, če bi poklicani imeli razumevanje za nje. če bi jim omogočili Šolo. Nova strelska družina Škofja Loka, 5. junija Smisel do lepega strelskega sporta je dvignil tudi naše ljudi in tako smo ustanovili v ponedeljek v mestni posvetovalnici novo strelsko družino za Staro Loko. ki bo postala nedvomno najboljša po sestrina tovarišu: a m v Gorenji vasi, Železnikih in So vodnju, kjer strelske družine zelo leno de lujejo v duhu svojega programa. Zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora, predstojnik sodišča g. Ustar. ki je pojasnil pred vsem delo in napore začetka, potem pa je izrekel dobrodošlico komandantu I. pl. polka, polkovniku Mihajlu Lu-kiću. vsem častnikom, »reškemu načelniku g. Ivanu Legatu in slednjič številnim tovarišem, ki so v želji, da pokaže starološka strelska družina Čim prej vidna prizadeva nja svojega delovanja, prihiteli na občni zbor. Prisotnim so bila obrazložena pota smernice in cilji strelskih družin, posebej pa je bilo tudi podčrtano, da potrebuje druži na puške in naboje, prejeri pa bodo Člani tudi legitimacije in znake. Govorilo se ie tudi o strelišču, kar pa je seveda vsaj za enkrat še pesem bodočnosti. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika g- Fr Ustar kot člani pa Dolenc Franc ml., Hafner Pavle, Berčič Ivan, komandant Lukić Mihajlo. Rupar Franc. Oblak Ivan m Zabrastnik V., v nadzorni odbor pa inž. Sabec Srečko, Trne Oman m Jože Okom; za delegata pa gosp Ustar. Mladi strelski postojanki, ki šteje ie sedaj 61 članov in ki je v streljanju ie precej vadila, želimo v njenih prizadevanjih čim lepših uspehov. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se brfga zanje. Pristopajte! Fređeric Boutei K* j 111 11 Bertrand AJUart, mož dtridesetih let, se je vračal Čez nekaj let hz Alžira, kjer je vodil podruijiico banke AMiaart-Duchet, da bi prevzel v Parizu vodstvo centrale in se oženil s svojo sestri čaio Edmee. O tej zakonski zvezi so bili že davno odločili roditelji, govorili so o nji že ko je bilo Edrnee pet let, Bertrandu pa petnajst. Edmee je bila hči gospoda Ehicheta, AlHartovegn. bratranca in družabnika. Kakor Bertrand je bUa tudi ona edini otrok svojih staršev. Njun zakon je bil zaželjen iz vseh vidikov. Bertraa>d je to vedel m soglašal je z njim, brez posebnega navdušenja sicer, pa tudi Jsrez odipora, Edmee je bila ljubko dekletce, živo in prijazno, nežno in naravno; ta čas, ko je bil v Alžiru, se je razvilo iz nje še dražestnejše dekle. To bo žena, da malo takih. Ze prvi dan njunega zakonskega življenja je začudeno opazil, da je bila zakonska zveza, sklenjena z njegove strani po zdravi pameti, za Edmee naj-carobnejsi zakon iz ljubezni. Edmee mu je s plaho in globoko iskrenostjo zaupala, da ga ljubi že iz otroSkih let, najprej podzavedno, potem pa zavedno; da je bil edini junak njenih sanj, ko je doradčala, m da jo je varoval tudi naj- nedotžnej&ega flarta. Postala je najnež-nejfta in gSoboko udana ljubica. Oba sta bUa zelo srečna. Ta sreča pa vendarle ni bila za Edmee brez obiački. Nobene skrbi ni priznavala, skrivala jo je, toda njene žareče oči so postale včasih motne, otožne! Ko jo je Bertrand vprašal, kaj ji je. ni hotela takoj povedati vzroke svoje slabe volje. Nekega večera, ko ji le ni dal miru, je pa povedala. — No, ti pa povem... Nisem si upala, morda je to siešno ... toda nočem, da bi mislil, da skrivam pred teboj kaj resnega. To se pravi, zame je to resno... Veš, jaz sem ljubosumna___ — Saj ni mogoče! — Veš, ne na sedanjost. Vem dobro, da nnaš rad samo mene. Ljubosumna sem na tvojo preteklost... Ne brani se. Verna dobro, da je to smešno, toda kaj morem zato, ne morem se premagati- Neprestano mislim na to, Bertrand. Rada bi vedeJa resnico. Slikam in izmišljujem si stvari, razumeš — Trpim... Rada bi vedela to, — Kaj bi pa rada vedela, dnflfca? Ne razumem te. — Seveda me razumeš. Vedeti hočem vse, kar je bilo v tvoji preteklosti... Da, tvoje spomine... ženske, ki si jih ljubil... Gotovo imaš za seboj najraz-ftgnejše ljubavne pustolovščine... No torej, povej mi vse po pravici. .. Vem dobro, da nisem prva, ki jo ljubiš... to dobro vem... Ah, kako grozno je misliti si to! — je vzkliknila solznih oči. Ganjen, polaskan, pa tudi užaloščen, ko jo je videl tako trpeti, jo je vzel v naročje. — Edmee, dušica, saj to je vendar blazno. Nočem, da bi plakala zavoljo račkih mislL V moji preteklosti nt ničesar, kar bi bilo vredno... Iztrgala se mu je iz naročja. — Ne govori tega... Pa mi vendar ne boš zatrjeval, da nosi imel nobenih Ijufoavnfh pustolovščin, da nisi ljubil nobene ženske. Vedeti hočem vse, Bertrand. Ker si me priprav* do tega, da sem ti povedala, kaj me teti, moraš odgovoriti na moje vprašanje. Zagotavljam te, da ne bom trpela bolj kakor zdaj. Ce mi pa tega ne poveš, bom mislila, da si bil tako zaljubljen, da še zdaj nosiš v srcu to ljubezen. Prosim te... Ce bi v«del, Itako te ljubim ta kako grozna mi je misel, da si ljubil drugo... Ah, vem, to je mors1^ biti. toda samo povej mi. Prijel jo je za roke. — Dušica, neumna si. Prisegam, da nimaš za kaj biti ljubosumna. Ženske , so mi bile deveta briga. Nobene nisem I ljubil pred teboj — To ni res. — Da, res je. Mislil sem, da sploh nisem sposoben ljubiti tako, kakor ljubim tebe. — Vendar si imel stike z ženskami v Parizu in Alžiru ... Prosim te, odgovori mi. Skomignil je z rameni. — Res je, imel sem stike z ženskami, toda prisegam ti, da ni bilo nič resnega. Ljubezni prej sploh nisem poznal. Mi verjameš? Gledala mu je v obraz. Je bil iskren? — Mislim, da trdiš to samo z namenom potolažiti me. — Nikakor ne, to je res. — Torej si mogel... ne da bi ljubil ... Verjemi mi, ženska bi tega ne mogia storiti... — Nekatere ženske gotovo. . — Ne, ne verjamem... Vedno vsaj malo ljubijo, o tem sem prepričana... Seveda ne govorim o ženskah, ki se prodajajo ... Toda tebe so gotovo mnogo ljubile. Povej mi vse po pravici, Bertrand. Ntoi nobene ljubil? Nimaš nobenih spominov? Ničesar? Bodi iskren. — No, da, imam spomin... Toda nanj ne boš ljubosumna, saj je zelo naiven in iz davne nreteklost^ BVe mi je šestnajst let.-. t» s? biU še dete. TJ se gotovo niti nt spominjaš, kako 00 j naju roditelji odpeljali na počitnice k morju v Barville, — Da, spominjam se. Nadaljuj. Tvoj spomin? — No, na počitnicah sem sklenil prijateljstvo z mladino. Med njo je bilo mlado dekle mojih let, morda eno leto starejše ... Sklenila sva prijateljstvo, zelo nedolžno, to se razume... toda nežno.,. Zatrjevala sva si, da se imava rada... da se bova vedno imela rada. Verjela sva to oba, — Sta se tudi poljubila? — Včasih... Ah, bilo je zelo nedolžno ... Toda bUa je nežna in razkošna ... Plakala je mnogo, ko sva se proti jeseni ločila. Ce se ne motim, sem tudi jaz plakal. . . Nikoli več je nisem videl... To je torej moj spomin na ljubezen, če hočeš to tako imenovati, Edmee. Vidiš, kako naiven, otroški in nedolžen je, da nimaš za kaj biti ljubosumna nanj, je zaključil smeje. Nekaj časa je molčala. — Ah, misliš? — je dejala Edmee počasi Oglašal se je v nji nejasen občutek, Čudna ljubosumnost na preteklost. Torej ko je bila ona še naivno dete, igrajoče se v pesku, je bH on skoraj že mož, ki je poznal igro ljubezni in H je*tndi ljubil? — No torej, Btarn, — Ji dejal Ber- Stran«. »SLOVBNfiKl MAROD«. «« 130 XX OLIMPIJADA V BERLINU Otvoril jo bo L avgusta 1936 državni kancelar Hitler — Sodelovalo bo nad so narodov XL olimpijada bo od L do 16. avgusta 1936 v Bentimi. Svečana otvoritev bo 1. avgusta ob 16 na olimpijskem stadiona/ zaključna svečanost pa 16. avgusta ob 15-30 tudi na stadionu. Nemci se z vso nJim lastno temeljitostjo in žilavost jo pripravi jajo na največji športni praznik in že ada j lahko rečemo, da bo XI. olimpijada glede or- ganizacije in udeležbe ena največjih, če ne največja. Prijav je že zdaj toliko, da so organizatorji v skrbeh, kako bodo spravili vse udeležence pod streho in jim nudili vse potrebno, da se bodo dobro počutilL Olimpijade so svetovni prazniki mladine, one služijo sportu in prijateljstvu med narodi. Prva je bila leti 1896 v Atenah, potem so je pa sledile druge v razdobju po 4 leta v raznih državah. Zdaj je na vrsti Nemčija. Na berlinski olimpijadi bodo zastopani športniki nad 50 narodov, nad 50 zastav bo vihralo nad glavami mišičastih tekmovalcev, ko prikorakajo na stadion in polože olimpijsko prisego prvega športnega tovarištva. Olimpijado bo otvoril državni kancelar Hitler . V impozantnem stafetnem teku prineso sveti ogenj iz starega svetišča Olimpie v Berlin, da prižgo z njim olimpijski plamen na vrhu stadionskega stolpa. Pot bo dolga nad 3.000 km in tekačev bo okrog 3.000. Proga bo vodila preko Grčije, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške. Start bo 21. julija opolnoči v Olimpii, konec štafetu ega teka pa 1. avgusta popoldne na olimpijskem stadionu. Velika bela zastava s petimi spojenimi obroči, simbolom petih delov sveta, bo zavih rala pred očmi ogromne množice gledalcev. Olimpijski zvon zapoje prvič in pokliče mladino sveta, potem se bodo pa razvijale skozi dva tedna svetovne tekme na ogromnem idealno urejenem državnem športnem polju. Program tekem Program obsega lahkoatietiko z desetobojem in maratonskim tekom, telovadbo, dviganje uteži, rokoborbo, boks. sabljanje, streljanje, jahanje, kolesarjenje, plavanje, veslanje, čolnarjenje, jadranje, moderni petoboj (jahanje, sabljanje, streljanje, plavanje, tek) nogomet, hazeno, hockev, polo in bas-ket. Poleg tega hočejo Nemci pokazati svetu svoj napredek v brezmotornem letanju. Nastopili bodo najboljši jadra- trand, ki je že obžaloval, da ji je vse povedal, — no torej, dušica, ne pripisuj temu nobenega pomena. — Gotovo ima to zate svoj pomen, ker je edino, kar si ohranil v spominu. Ljubil si jo, to dekle, in tudi ona te je ljubila ... In še zdaj se je spominjaš ... Kar priznaj. . . Jaz nimam nobenih spominov... to se pravi, moji spomini, to si vedno ti, samo ti. Kako krivično je to! — Toda Edmee, poglej___ — Imaš spomin, toda ne name ... prvo čustvo, a ne zame. Nežno, sladko Čustvo . . . Bila je lepa, dražestna, tvoja ljubezen, ljubila te je. Bil si sladko ganjen, ko si pravkar govoril o nji... Kako ji je bilo ime? — Ne spominjam se več. Sicer pa to ni važno. Saj si bila vendar še premajhna, da bi se je mogla spominjati iz tistih časov. — To hočem vedeti. Povej mi njeno ime. — Michelina ... — Michelina ... Edme se je zdrznila, — Michelina Darcourtova ? — Da, kako pa veš to ? Obmolknil je. Edmee je počila v smeh, v nervozen, porogljiv smeh, ki ga je žalil. — Pusti me smejati se. Poznam tvoj spomin. Da Michetma Darcourto- a z najboljšimi jailrasufciri letsdL rta programa so pa se droge športne prireditve. Program olimpijskih iger obsega razen športnih tekem tekmovanje del živečih umetnikov v stavbarstvu, slikarstvu, kiparstvu, literaturi ki glasbi in teb tekmovanj se lahko udefese vsi na olimpijado povabljeni naroča. Na ta tekmovanja vposlana dela pridejo na posebno umetnostno razstavo, ki bo otvorjena od 15. julija do 16. avgusta na berlinskem velesejmu. Tekmovališča Olimpijski stadion je središče 131 ha obsegajočega nemškega državnega športnega polja, ki ga vidimo na naši sliki. Razprostira se na vzhodni strani Berlina od Heerstrasse skoraj do Span-daua. Na stadionu je prostora za 100.000 gledalcev. Nad častno tribuno so pod streho sedeži in poslovni prostori za novinarje z lastnim brzojavnim in poštnim uradom. Široka vzhodna vrata s pogledom na 76 m visoki stolp z olimpijskim zvonom nosijo 15 m visoke stebre, na katerih bodo vpričo gledalcev vklesana imena Olimpijskih zmagovalcev. Stadionu so priključene priključene tribune plavalnega stadiona, kjer je prostora za 18.000 gledalcev. Degradacija moskovskih kuharjev Sovjetski komisarijat za notranjo trgovino je odredil za kuharje in vodje kuhinj v vseh njemu podrejenih javnih kuhinjah izpite. Kuharji in vodje kuhinj pridejo pred posebne državne komisije. Komisarijat ne pove naravnost, kaj ga je napotilo k temu ukrepu, gre pa očividno za odgovor na mnoge pritožbe onih, ki so jim javne kuhinje namenjene. Pritožbe so se vedno bolj množile in končno je bil komisarijat prisiljen nekaj ukreniti. V Moskvi državne izpraševalne komisije že pridno poslujejo. Moskovski listi pišejo, da so komisije zelo stroge; predsedujejo jim v kuharskih poslih izkušeni možje. Komisijam so dodeljeni tudi zdavniki. Izmed kuharjev, organiziranih v moskovski organizaciji za ljudsko prehrano, so jih morali 30 % va. Srečali sva se enkrat ali dvakrat pri teti Antonini. Je ločena, ima devetletno hčerko, ki se ji vsa posveča. To je ženska nedoločene starosti, častihlepna, nedostopna, naškrobana in dolgočasna... V družbo sploh ne zahaja. K teti Antonii hodi samo zato, ker je botra njene hčerke. Ah, ah, to je tvoja prva ljubezen? No, čestitati ti, baš ne morem. Ta je morala biti že s šestnajstimi leti zoperna, grda in brez mikavnosti — Morda pa ne misliš prave, — je dejal. Bertrand skušajoč skriti svojo slabo voJjo. — Sicer mi je pa vseeno. — Gotovo je ona. Pravila mi je, da je bila nekoč s svojimi starši v Barville. Čuj, Bertrand, morda pa sploh ni res, to, kar si mi pravil... Ali je to tvoj najlepši spomin?... Nočeš odgovoriti... torej je res... No, čuj, hočem, da jo vidiš. Z menoj pojdeš k teti Antonii v ponedeljek popoldne, ko sprejema goste. Da, hočem___ Videl boš svoj dragi spomin... Hočem, ti, pravim .. . Hočem! Ni povedala točno, kaj prav za prav hoče. Hotela je uničiti v Bertrandovem spominu s pričujočo sedanjostjo čar prvega sladkega čustva. Silila je vani tako dolgo, da se je udal. Čeprav z odporom, da jo bo prihodnji ponedeljek spremljal. Olimpitrtta Vkw Za ottmprjado so zgradili posebno otimpijsko vas, oddaljeno 14 km od stadiona s krasno okolico. Tu bo stanovalo 3.000 tekmovalcev in vsi bodo gostje neruske brambe. Ob vhodu so sprejemni in upravna prostori s pošto ter posebna zabavišča, na severu 50 na- IcijonaLnih kuhinj in jedilnice. Vas obsega 150 hiš in štiri moderna kopališča. V vsaki hišici je prostora za 20 atletov v sobah z dvema posteljama, i Tekmovalci bodo imeli na razpolago posebno telovadnico in športni prostor. Cene vstopnic Za vse olimpijske prireditve bodo veljale enotne cone po skupinah. Pred-prodaja vstopnic za prireditve na stadionu se je že pričela, za prireditve izven stadiona se pa prične 1. julija. Sedeži na stadionu bodo po 100, 60 in 40 mark, vstopnice za lahko atletiko po 40, 30 in 20, enako za plavanje in boks, 1 za nogomet po 35. 25, 20 itd. Vstopnice za poedine prireditve bodo po 15, 6, 4 in 2 marki. Vsi sedeži na stadionu so numerirani in vstopnice se glase na ime, tako da bodo zlorabe izključene. Vstopnice se lahko naročajo pri prireditvenem odboru ali pa potom nemških prometnih uradov, kjer se dobe tudi vse druge informacije. degradirati iz prve v drugo kategorijo, i Šefi kuhinj so pa odrezali še slabše, i Padlo jih je 40 % in ti so dobili zdaj podrejena mesta. Čudaška oporoka .^a svojem posestvu San Ruffillo pri Bologni je umrl čudak in mizantrop Muratori Genovesi, star 79 let. Imel je velika posestva v okolici Ferrare, kjer je živel dolga leta strogo samotarsko življenje. Njegova oporoka zasluži, da jo omenimo, ker je zelo originalna. Čudaku je šlo za to, da se ohrani nedotaknjeno njegovo ogromno premoženje, ki ga je bil večinoma podedoval po svoji adoptivni materi. Muratori je zapustil v našem denarju blizu 60,000.000 sedanjim in bodočim otrokom svojih nečakov in nečakinj, ki pa dobe bogato dedščino šele na dan smrti zadnjega nečaka. Vseh čudakovih nečakov in nečakinj V mračni salon tete Antouie so prihajali razen Edmee ljudje patrijarha-lične ali vsaj nezanimive zunanjosti. Tu je vladal samostanski mir. Celo čaj in kolački so bili kakor iz preteklih stoletij. Kakšno zastrupljenje, je pomislil Bertrand. In vse to samo zato, da bi mi dokazali, da je postalo nekoč dra-žestno dete žena brez mikavnosti; da bi se zdelo smešno, da sem jo nekoč ljubil. — Dovolite, madame, da vam predstavim svojega moža. Bertranda Alli-arta, — je dejala Edmee in pripomnila: Bertrand, gospa Michelina Darcourtova. Bertrand se je obrnil. Zagledal je črnolaso ženo visoke, vitke postave, bledega obraza, oblečeno preprosto in okusno. Spoznal jo je takoj. Spoznal je usta, ki jih je nekoč poljubljal, oči, ki so bile polne ognja in ljubezni do njega. Opazil je v .njenih očeh, da ga je tudi ona spoznala, da se spominja, videl je, da je lahna rdečica pobarvala njen bledi obraz, ki je mahoma postal zanj enako privlačen kakor je bil nekoč, v čaru prve ljubezni. Poklonil se je malce nerodno in gospa Darcourtova mu je hladno podala roko ... Šele pozneje je Edmee spoznala, da je sama obudila preteklost, hoteč jo ubiti. je 18. Najstarejšemu nečaku je «0 let, najmlajši nečakinji pa 25 let. Izročitev in razdelitev dedsčine je pa vezana še na pogoj, da mora biti najmlajši sode-dič star najmanj 21 let. Užitek od svojega bogastva je zapustil čudak svoji ženi, po njeni smrti se bo pa detil med vmt žftvece dediče na dan vsakoletne razdelitve obresti. Tako bi ostalo čuda-kovo bogastvo nedotaknjeno se celih 50 let. Dediči bodo seveda ugovarjali tem pogojem v oporoki in sirosaH priti do denarja čan prej. Novi WUkinsovi lačrti Sir Hubert Wilkins je omenil v pogovoru z dopisnikom »North American Nevvsp. Alliance« nekatere podobnosti svojega novega načrta, ki se že zdaj zanima zanj znanstveni svet. Wilkins hoče ustanoviti pod ledom arktide 600 km od severnega tečaja meteorološko postajo. Prihodnje leto hoče kreniti znova v podmornici proti severnemu tečaju in če bo šilo vse gladko, se bo zasidral s podmornico na ugodnem kraja za nekaj mesecev ali celo za nekaj let, da bi mogS strokovnjaki na njegovi ekspediciji proučevati smeri morskih tokov in zbirati različne meteorološke podatke. Tako hoče WiLk±ns omogočiti meteorologom vsega sveta, da bi zanesljivo in za daljšo dobo vnaprej napovedovali vreme. Če se bo podmornica na tej ekspediciji obnesla, bo Wilkins predlagal ustanovitev mednarodnega zavoda, ki bi postavil v arktidi in antarktidi 12 stalnih meteoroloških postaj. Vse kaže, da led okrog obeh tečajev res nesporno na zemlji. Ta opazovanja bi pa morala trajati po Wilkinsovem mnenju najmanj 15 let. 200.000 let staro jajce Japonska znanstvena ekspedicija se je vrnila te dni iz severne Mandžurije z bogatim znanstvenim gradivom. Angle-■ širi listi poročajo, da vzbuja posebno pozornost 200.000 let staro jajce. Te vesti bodo vesele branjevke, saj se bodo lahko sklicevale na njo, če jim bodo gospodinje očitale, da prodajajo stara jajca. Kaj so naša stara jajca v primeri s sevemmandžurskim jajcem, starim 200.000 let! Seveda pa tam ne gre za pravo jajce, temveč samo za okamenelo lupino, ki pa vzbuja veliko zanimanje zoologov. To jajce je znesla ptica, ki je živela pred 200.000 leti in je bila po velikosti jajca sodeč večja od našega noja, Vse kaže, da je živela ta ptica na ozemlju sedanje Mandžurije. Obenem je našla ekspedicija ostanske kosti neke druge čudne ptice in japonski zoologi skušajo zdaj iz ostankov skonstruirati, kakšna je bila ta ptica. Angleški narodni muzej se je obrnil na vodstvo ekspedicije s prošnjo, naj mu prepusti te zanimive najdbe, in vse k^že. da bo prošnji ugodeno. Velike skrbi s kuhinjo Gospodinje, ki si vsako jutro belijo glave, kaj bi skuhale za obed, bo potolažila vest, da se godi drugim še mnogo slabše. Kaj skuhati za družmo štirih ali petih članov je sicer tudi težko vprašanje, toda še daleč ne tako, kakor skrbeti za želodce 3.300 ljudi, pa čeprav jih je treba prehranjevati samo štiri dni. Tako težke skrbi ima komisar za prehrano na največjem parniku sveta »Normandie« Villar. Da so njegove skrbi res težke, nam pokažejo številke odnosno količine jedače in pijače, potrebne za eno vožnjo tega orjaškega parnika po motju. Villar je moral kupiti 70.000 jajc. 16.000 kg mesa, in 7.000 kokoši, dalje 24.000 litrov vina, od tega okrog 7.000 steklenic starih letnikov in šampanjca, 18.000 kg ledu 16.000 litrov piva in 9.500 steklenic mineralne vode za abstinente. Potreboval je pa še 1.400 rib in rakov ter precejšnjo zalogo moke, da so lahko spekli vsak dan 700 kg svežega kruha. Z nakupom jestvin in pijače pa še ni vse opravljeno, treba je tudi skrbeti, da ostanejo sveže. V ta namen imajo na parniku električne hladilnice, kjer se temperatura ne sme znižati ali zvišati niti za eno stopnjo. Vsak plod mora biti položen na svoje mehko mesto, da se ne obtolče med guganjem ladje. Takih skrbi naše gospnd;nje sploh ne poznajo. Tudi kuhinja na orjaškem parniku je nekoliko večja kakor so na- še. v Dolga je 60, široka pa 33 m, v nji stoji 17 m dolg električni štedilnik, okrog katerega se suče 187 kuharjev in njihovih pomočnikov pod vodstvom mojstra Magrina. Kuharji S3 razdeljeni v skupine strokovnjakov sa vsaka skupina ima svojo stroko. Orjaške želve Finski konzul in ravnatelj družbe >La Palma« v Quaaqnim v Ecuadom ing. Ladislav G-ratz je poslal praškemu zoološkemu vrtu dve orjaški želvi, ki sta tem zanimivejši, ker bodo te vrste ierve kmalu izumrle. Ta skupina serv, ki jih je okrog 14 vrst. je omejena na Galapaake otoke v Tihem oceanu m na nekaj otokov ob zapadni Afriki V davnih časih so bile orjađke želve močno razširjene, toda umakniti so se morale manjšim in odpornejšim želvam, kakor vidimo to sploh pri živalih. In zadnji ostanki teh želv izginjajo zdaj. Ljudje jih namreč pobijajo, ker imajo zelo dobro meso in tako so jih na nekaterih otokih že iartrebili. Na Galapaških otokih pokončava jo njihova jajca in mladiče svinje in podjgane in ni daleč čas, ko bo ostalo nekaj teh želv samo še po živalskih vrtovih. Ena želva, ki jo je poslal ing. Gratz praškemu živalskemu vrtu, tehta 110 kg, druga pa 30 kg. Na videz so te želve zek> okorne, vendar pa prehodijo do 15 km v dveh au treh dneh, ker so na poti noč in dan. Njihova inteligenca je mnogo večja od inteligence navadnih želv. Nanradno dosežejo vise ko starost do 150 let. Iz Maribora — Mnogi Mariborčani so danes po posti prejeli na ogled >Slovenski Karod«. Prepričani smo. da se bodo nanj naročili, saj prinaša »Slovenski arod« dnevne novice iz Maribora in s severne meje. List zasleduje vse važne gospodarske in kulturne dogodke Maribora in okolice ter predstavlja ta ko važno komponento mariborskega javne ga življenja. Glede na visoko kvaliteto lista, na njegovo redno dostavljanje na dom in zeso nizko naročnico — mesečno samo 12 Din — smo prepričani, da ne bo noben .Mariborčan, ki je prejel »Slovenski Narod na ogled, lieta vrnil, temveč se bo nanj takoj naročil. Zato prosimo, da nam blagovolijo sporočiti »voje točne naslove, da ji« bodo raznašaici redno že zvečer istega dne dostavifi hst na dom. Morebitne žel k naj sporoče na naslov: Podružnica »slovenskega Naroda«, Maribor. SrTOSsmarverievn uli oa 3-b. — Službo dobi. Mariborska Borza dela nudi službo izurjenega »valcerja«, ki dobi nameščenje v mokronoski tovarni u&nja. Podrobnejše informacije dobe interesenti pri Borzi dera v Mariboru. Gregorčičeva ulica. — Uslužbenec napadel gospodarja. Preteklo nedeljo okrog 20. ure zvečer je na dvorišču posestnika Ivana Mertika napadel 231etni raznašalec Konrad Kovačič svojega mojstra Josipa Zunka, peka v Biser js-nah. Prizadejal mu je z železno parico hudo poškodbo na glavi in zabodel z nožem nad 8. rebrom, lopatici m levo roko ter desno stegno. Napadalec pravi, da je to storil iz maščevanja, ker ga je 2unko oklotutai na cesti. Poškodovanec se zdravi v mariborski bolnici. — Kdo je murski utopljenec? kakor znano se je pred dnevi prrpenla na Muri huda nesreča. Pri Tišini je treščila ladja z večjo družbo v stari brod in se je razen enemu vsem posrečilo resfti se iz deročih v al crv Mure. Sedaj so ugotovili da je v Muri ob priliki te nesreče utonil Anton Horvat iz Zurmana v krapinskem srezu. Truplo utopljenca doslej Se niso našli. — 241etna lahko/K ka — 14 krat kaznovana. Včeraj je sedela na zatožni klopa pred mariborskim malim kazenskim senatom 24 letna Marta Sever, ki je bila že I4kra1 predkaznovana zaradi najrazličnejših tat vin in prepovedanih ljubezenskih pustolov ščin. Kako >i tudi sedaj dvojna obtožnic« očita več tatvin v mariborskih manufak turnih trgovinah. Predvsem je kradla žen sko perilo in to vedno pri izbiranju. Tak« dolgo je izbirala med vzorci, da se ji je po nudila ugodna prilika in je stlačila več ko sov perila pvd obleko. Mlada pokvarjenki je bila obsojena na 6 mesecev stTogega za pora. — Sokolstvo ob meji. V nedeljo se j« vršil v Apačah lepo uspeti javni nastop do mače sokolske jete ob sodelovanju matic nega društva Gornja Radgona tn sokolsk« čete Slatina Radenci. Prireditvi je priso stvovalo okrog 600 ljudi. Nastop, ki je hM prvi te vrste v Apačah, je zapustil naj globlji vtis. Javni nastop je vsestranske dobro uspel. Zupno upravo je zastopal hr Slavko Stopar. — Nesreča pri cirkularki. Huda nezgoda je doletela v Bresternici pri Mariboru 32 letnega delavca Avgusta Kurnika. Zaposlen je bil pri cirkularki. katere zobje so mu močno poškodovali levo roko. Kurnik m zdravi v mariborski bolnici. — Sam se je ločil. Na mariborsken; okrožnem sodišču se je včeraj vršila zanimiva kazenska razprava. Završnik Josip, 45 letni elektromehanik se je moral zagovar jati zaradi ponarejanja dveh javnih listin Obtoženec je namreč sam napravil sklep okrožnega sodišča, da se mu dovoljuje loči tev zakona od mize in postelje. Završnik ima že drugo zaročenko, ki pa jc od njega zahtevala uradno potrdilo, da proti novemu zakonu z njo ni nobenega zadržka. Zato je bil obtoženec prisiljen, da tudi to listino sam napravi. Obe dejanji jc obtoženec priznal in je' bil zato. ker se je sam ločil obsojen na 2 meseca in 10 dni strogega zapora ter na 300 Drn denarne kazni pogojno za dve leti. Uganka. Mož: »Kuha se, peče se, je se pa ne, kaj je to?« >To je Spina od krvave klobase.« »Ne, to je to, kar si mi postavila na mizo za obed.« V restavracij. — Čujte, natakar, za tale zajtrk hočete 10 Din? Saj se vam bo ves svet smejal. — Kaj še, vi ste prvi. ki se smeie, <*nigi gostje se jem H — dovoz in cio h od s H eerstrasse, P — prosto za parkiranje, R — dovoz in doho d z Reichsstrasse, S — kolodvor za državno športno polje, U — kolodvor podz emne železnice za športno polje, a — 01 impijski stadion, b — plavalni stadion, c — jahališce. d — Dietrfch Eckart Frei licht tribuna, e — proga za nastop, obe nem prostor za kolo in vodilni stolp, f — športni forum, g — hockev stadion, h — tenišča ■ ■ 130 »SLOVENSKI NABODt, *»«.W1«B 8tran J Regulacija Maribora in okolice Pri regulaciji je treba razločevati med gospodarstvom pooameznika in gospodarstvom celote Maribor, 7. junija. O programu ta regulacijo Maribora in oko Lice se čujejo in objavljajo različna mnenja in želje, kd niso ulemeVjene niti v gradbenem zakonu niti v dejanskem stanju in niti v današnjem in bodočem gospodarskem položaju ter imajo svoj izvor v po* sresenih principijelnih vidiku in neume-sea*ju najvažnejših določb gradbenega zakona. Sledeče vrstice naj pojasnijo temelj, na katerem je bil zgrajen program za regulacijo Maribora in okolice. V programu za regulacijo sta zapopade-nd po točnLh in jasnih določilih gradbenega zakona rešitvi dveh temeljnih nalog, in eacer: 1. Načini in obseg zazidave ozemlja mesta Maribora in okolice z osirom na pričakovani razvoj v bodočih cea. 70 letih. 2. Časovni razvoj te zazidave. Določbe programa obsežene v navedeni točki 1. določajo v splošnih obrisih, kako naj izgleda zazidano ozemlje mesta in okolice in preistavlgajo torej tehnični del programa, dočkn dol o obe programa, zapo-padene v točki 2. urejujejo postopno zazida-vo posameznih delov zazidanega ozemlje iii predstavljajo torej gospodarski del pro-jrrama. Program za regulacijo in kasnejši regulacijski načrt je treba torej strogo ločiti v navedena dva deka. Prvi del nam je na splošno znan že iz prejšnjih časov, drugi del pa v prejšnjem starem gradbenem zakonu m* bil predviden in je torej za naše kra.je čisto nov. Določbe, ki so v drugih državah povsem običajne in poleg tega neprimerno ostrejše, povzročajo pri nas zaradi svoje novosti razburjenje. Gradbeni zakon, ki temelji glede regulacije mest na navedenih dveh točkah, predvideva regulacijski okoliš, ki obsecra: a} ožji gradbeni okoliš, b) širši gradbeni okoliš, c) zaščitni pas. Ožji gradbeni okoliš je ozemlje, ki je določeno za zazrdavo. Širši gradbeni okoKš je ozemlje, ki se postopoma in po potrebi priključuje ožjemu gradben emu okolišu in tvori torej rezervo za ožji gradbeni okoliš. Zaščitni pas je ozemlje, fen je nezazidUjivo z mestnimi naselji in služi v agrarne im gozdarske svrhe. S tem pa še ni rečeno, da se ne sme v tem pasu nič graditi. Ker služi agrarnim namenom, mora biti v pasu tudi potrebno število zsrredb za one, ki se bodo v tem pasu bavili z agrarno produkcijo. Ne morejo se pa v tem zaščitnem pasu graditi naselbine mestnega značaja, ker ne bo v tem pasu mestnih oziroma na mestni način izgrajenih cest, kanaSov, vodovodov itd., ter bi teke naselbine ne imele nikoli mestnega obeležja in usodnosti. četudi bi služile mestnemu prebivalstvu. Pod mestnim prebivalstvom se tu razume tudi prebivalstvo okoliških občin, ki spada po svojem poklicu k mestu. Glede ne predvideno bodoče število prebivalstva v Mariboru in okolici sta ožji in širši gradbeni okoliš dovolj velika in se do danes ni sliSal nikak tak ngovor. Da se kvečjemu mgovarjoti, da je ta okoliš Še prevelik. Zato je treba to dejstvo tembolj pribiti, ker je za velikost ožjega in širšega gradbenega okoliša merodajno lahko samo predvideno bodoče Število prebivalstva in nič drugega. Tu ne smejo igrati vloge interesi posameznih posestnikov ali pa posa-mezmih okrajev, ker bi bfl sicer regulacijski načrt negosoodarski in ne bi odgovarjal zahtevam gradbenega zaikona. niti potrebam prebivalstva kot celote. Mnenja glede programa, v kolikor se tiče navedene točke 1. so lahjco osebno precej različno. S te strani pa ni bilo do-seda.j slišarti ugovorov, iznrcemši eventualnega pokopaldšča pod Pekrsko goro. Ti ugovori pa temelje samo rta začasnih okoliščinah in pridejo v poštev le toliko časa, dokler te okoliščine trajajo. Ie tega torej sledi, da se bo pokopališče pod Pekrsko goro lahko zgradilo, ko bo dobila občina Studenci vodovod. Pri tem pa je po vda riti dejstvo, da vsaka ponikovalnica v Studencih daleko bolj okuži podtalno vodo kakor pa bi jo okužiio pokopališče pod oddaljeno Pe.krsko goro. Ostali izneseni ugovori, izvzemši nekaj upravičenih zažedjenih malih korektur po-sameznih okolišev, bazirajo na dozdevni socijtami podlagi. (Želje posameznikov, ki temelje na koristih posameznikov, niso tu mišljene niti upoštevane.) Ta dozdevna socrijolna podlaga temelji na dejstvu, da bodo cene zem±>išč oziroma gradilišč nižje. Če bosta ožji in sledstveno tudi širši gradbeni oikoliš večja. To je sicer res, ne bi bilo pa pravilno, če bi se regtr teoijaki načrt izdelal na taki osnovi. Tu moramo razločevati med gospodarstvom po- sameznika in gospodarstvom celote in tu začenja tudi najtežavnejši del programa regulacije ki reguladnaga načrta- Zadnja leta se je mnogo govorijo in pisalo o takozvanom načrtnem gospodarstvu, Načrtno gospodarstvo predpisuje zasebnemu gospodarstvu zasebnikov ali juri dičnih oseb gotove meje in žrtve, kakor jih zahteva korist celote in torej omejuje gospodarsko svobodo posameznikov ali juridičnih oseb, (tudi občin). Vsaka panoga narodnega gospod ar jenja potrebuje svojo ureditev po določenem pačrtu, katerega končni efekt mora prijati gospodarski celoti in povzdigniti življenjski nivo posameznika kot čtena to celote. Ena izmed najvažnejših panog na rodnega gospodarstva pa je proizvodnja človeških bivališč in eledstrveno zgradba mest. Tudi ta panogo rabi svoj gospodarska načrt. Del tega načrta so urbanistične do-k>5be gradbenega zakona, majhen delec pa je regulacija Maribora in okolice. Kaj zahtevamo od načrtnega gospodarstva v gradbenem in stanovanjskem pogledu? Zahtevamo ekonomijo, t. j. najmanjše javne in zasebne dajatve za dobrine, ki jih dobivamo v zamenjavo. Vsak Mariborčan in okoličan bo zadovoljen, če bi pri njegovih sedanjih javnih dajatvah imel na razpolago urejene, tlakovane ceste, po vso i napeljano vodo. elektriko in plin, vse kan i1 :zrano, šolo za srvoje otroke v bližini, sre i Sls mesta pri roki itd. To bi lahko dejansko tudi vsak celo pri nižjih dajatvah lahko imel, če bd bil obstojal in se izvršil v preteklosti regulacijski načrt, ki bi odgovarjal zahtevam takozvanega načrtnega gospodarstva. To trditev bomo brez nadaljnjega razumeli, če vpoštevamo, da bi za mesto Maribor in okolico dejansko zadostovala polovica današnjih cest, kanalov, vodovodov, električnih napeljav itd. Mesto Maribor in okolica sta namreč tako redko zazidani, da je ob že obstoječih cestah dovolj gradilišč na dolgo dobo let. V preteklosti se je v navedene naprave vložih ogromen kapital, ki >e še danes samo deloma izrabljen ki oaka na uporabo. Neobhodne potrebno je. da se zazidljivo ozemlje v Mariboru in okolici čim najbolj omeji in na ta način izrabi oni kapital ka" je bil že pred leti investiran in je ostal neizrabljen. Temu namenu služi v prvi vrsti ožji gradbeni okoliš, ki dopušča nove zgradbe na omejenem teritoriju. Mesto Maribor in okolica lahko podvojita število svojega prebivalstva, ne da bi morala pri tem graditi samo 1 m nove ceste oziroma ostalih naprav. Končni efekt za vsakega posameznika bo samo pozitiven. Treba je samo regulirati ceno parcel v ožjem gradbenem okolišu, kar gotovo ni neizvedljivo. Pri taki regulaciji se bo pokazalo, da je korist enega dela posameznikov paralelna s koristjo celote, korist drugega dela posameznikov pa da nasprotuje koristim celote. Korist celote in večine posameznikiov so nizke cene gradilišč, korist lastnikov gradilišč pa so seveda visoke cene zemljišč. Merodajno mora biti pri presoji upravičenosti zahtev enega in druqega dela dejstvo, da so cene zemljišč narastie zaradi gradbenega udejstvovanja celote in da je torej ta kapital nastal le po zaslugi celote in ne po zashigi špekulacije. Upravičeno je torej, če celota regulira te cene navzdol in e tem koristi sebi, direktno s tem pa tudi veliki večini posameznikov in indirektno sploh vsem posameznikom. Ali je možna taka regulacija cen navzdol? E>a! Občinam je dano povsem na prosto, da same mesto zgradbe in vzdrževanje cest plačajo gotov del kupnine direktno, aii pa zemljišča, sposobna za zazidavo, oproste sedanjih javnih dajatev, če so do primerni ceni obvezno na prodaj ali pa na podlagi §5 122, 123, 124 in 125 gradbenega zakona uvedejo nove dajatve in oproste od teb novih dajatev ona stavbišča, ki so po primerni ceni obveano na prodaj. S tako rešitvijo bi se preprečila podražitev gradilišč, dosegla bi se lahko njihova pocenitev in odpadli bi takoj tudi ugovori, ki so socijalno dozdevno utemeljeni. Razširitev ožjega in širšega okoliša pa bi bila tudi socijalno napačna, ker bd sicer zmanjšalo stroške za etavbišče, povefala pa bi neprimerno stalne javne dajatve zaradi potrebnih novih investic^ in večjih vzdrževalnih stroškov občni. V posredovalnici. — Tu, gospod profesor imamo nevesto za vas. Bogata je za dve, varčna pa tudi za dve. — A koliko pomladi šteje? — No, tudi za dve, Skrivnosti podzemlja ▼ Anerspergovi hiši Ljubljana, \ Junija Novi trg, ki je Ml nekdaj središče gosposke Četrti, kjer so stale najlepše plemenitaške hise, je zdaj v resnici že zelo star ter nosi le zgodovinsko ime >novi«. Nekdanje palače niso več palače, nago le stare .sicer še z*k> solidne hise, ki jim ni mogel do živega niti potres. Skoraj vse so več ali manj preži dane, kljub tamu pa notranjost še ni izgubila povsem svojega starinskega značaja. Stopnišča so še temna, veže prostorne, a vendar mračne in nad njimi se boci jo težki oboki. Taksna je tudi Auerspergova hiša na tem trgu, ki jo adaptirajo že poldrugi mesec. V nji bodo nastala sedanjim zahtevam ustrezajoča stanovanja in v njo se bo preselil gospodar. Hiša ima tudi precej visoko, a temno klet. Stopnice so tako temne, da si moral svetiti že pri vhodu. Iz kleti veje vlažen, zatohel zrak. V nji so samo drvarnice kakor navadno v starejših hišah. Zaradi instalacijskih del so prekopavali tudi tla v kleti. Pri kopanju so naleteli le nekaj de-cimetrov pod površicm na zidan rov, ki je podoben starim zidanim kanalom ter bi ne vzbujal posebnega zanimanja, toda tik odprtine so odkrili vodnjak, odkoder vodi rov ali kanal do obodnega zidu, od tam pa še naprej proti Ljubljanici. Vodnjak je skoraj povsem zasut, vendar je v njem ne-koliko vode. Kje ae končuje podzemeljski hodnik, Se zdaj ni ndhče ugotovil, ker ni baš prijetno laziti po njem. Precej blaten j« in arak js v njem salo slab. Reporter je slssel skosl tesno odprtino s težavo ter zajel vodo v čevlje, jamarski instinkti ga pa niso vodih daleč, samo toliko, da ss js po* ten o umazal. Včeraj sta si ogledala odkriti hodnik, kolikor ss pač da od aunai dva strokovnjaka, ki pa še ne moreta izreči zadnje besede, dokler vodnjak as bo odkopan. Nekateri celo mislijo, da je odkrit vodnjak izza emonskih časov in da je iz hiše držal skrivni izhod. Bolj verjetno se zdi, da je imela stara Auerspergova palača svoj vodnjak, ki je imel odtočni kanal pod vrhom. Seveda ni izključeno, da je drža* is vodnjaka skrivni hodnik, saj so takšne hodnike že često odkrili. Težko je reci, ali bodo s t ari nosi ovci odkrili kaj znamenitega, vendar je pa odkritje »and m i to m morda lahko še pričakujemo kakšno presenečenje. Prva produkcija operne šole Prav lept uspem našega Gledališče skoraj državnega konservatorlja — Ljubljana, 8. junija. Produkcije državnega konservatorija v Ljubljani koncem šolskega leta vselej zelo zanimajo naše občinstvo. Tudi v torek je bilo dramsko gledališče skoraj razprodano. Ravnateljstvo je z učnim osebjem sestavilo vzpored, ki je na eni strani moral zanimati publiko in je na drugi strani dal gojencem priložnost, da se uveljavijo na odru kot pevci in igralci v velikih odlomkih oper. Tako smo gledali snoči II. dejanje Webro-vega »Carostrelca«, prizora iz poročne sobane Wagnerjevega »Lohengrina« in vse I. dejanje Mozartove »Figarove svatbe« v režiji ge. Cir. Škerlj-Medvedove. Solisti in zbor deklet in mladeničev so torej nastopali na primernih prizoriščih povsem pravilno kostumirani in maskirani z vsem pohištvom in rekviziti, da je bil podan popom vtisk resničnih opernih predstav. Produkcija se je docela posrečila ter je kvalitetno rasla, tako da je Mozartovo dejanje želo kot zaključek zares vsesplošno zadovoljstvo in priznanje, šola, ki mora gojence bolj ali manj šele učiti najprimi-trvnejših pojmov igralske tehnike, doseza prav lepe uspehe, ki upravičeno vzbujajo nado, da bodo nekateri po zaključenih študijah doma potrebovali le še par let v tujini za dovršitev m se nato lahko praktično posvetili gledališkemu poklicu. Kakor za vsak poklic je zlasti igralskemu poklicu seveda temelj prirojen talent: od narave dan igralski dar, zdrav, lep, dovolj velik glas, od narave naklonjena ugodna zunanjost, pa temperament m visoka miselna in čuvstvena inteligenca. Marsikdo ima morda vse te darove, a nima še enega: sposobnost, da jih zna izrabiti, pokazati, jih harmonično uveljavljati. Tudi naš državni konservatorij se trudi, da te darove razvija v svojih gojencih, in prav te javne produkcije so dokaz, kako jih vodi do za-željenega cilja. V »Carostrelcu« je kajpak dominirala gospa Marta O berw sider jeva v partiji ljubke žaljivke Anke: že dokaj rutinirana pevka m igralka, je na odru skoro doma, in naloga je bila njenemu glasu še priklad-nejša kakor njeni dokaj svobodni in neprisiljeni iffri. Za Agato, glavno žensko partijo, je treba seveda dozorelosti, osebne izrazne sile, velikega glasu, doživljene čuvstvene globine. Gdč. Justina Dolenc, gojen le a V. letnika srednje šole, se je za svojo nalogo močno potrudila, in morda ji s časom uspe, da ji bo ustregla. Maks g. Draga Burgerja, ki je žc absolvent, pa niti glasovno niti igralski ni zadovoljeval. Zato smo bili pTav prijetno presenečeni, ko se je isti pevec z Wagnerjevim Lohengrinom prav posebno dobro uveljavil in žel zelo lep uspeh. Kot vrla pevka velikega materijala, lepe muzikalne inteligence, pristne euvstvenosti in igralske dokajšnje uglajenosti se je i Elzo izkazala gdč. Štefka Korenčanova, ki je tudi že absolventka. Za to pevko naj bi se naša operna uprava zanimala! V Mozartovem dražestnem dejanje je seveda vladala naša prijetna znanka gdč. Jelka Igličeva kot pristna Suzana. Zunanje, po svoji igri in svojem petju je bfls odlična ter iznova potrdila svoj veliki ta-lnet, ki ga treba negovati in izkoriščati. Kar veseli smo te pevke! Figaro je bil g. Tone Petrovčie, pevec toplega organa, ki ga zmerom radi shšimo na opernih predstavah in ▼ kvintetu, ki ima svoj sloves Dasi za svojo ulogo poleg filigranske Suzanke preveč junaški, je ne le pevski, nego tudi igralski zelo ustrezal in žel popoln uspeh. Gdč. Štefka Korenčanova je ustrežljivo in v vsakem pogledu zelo zadovoljivo podala študentka Karabina, ali »Elza« ji je bližja in učinkovitejša. Brez spotike je podal grofa g. Drago Žagar, ki mu treba le še več igralske, zlasti mimične izraznosti; svojo vsestransko uporabnost je pokazal g. Zoran Pianeckv kot bas buffo z Bartolom, igralski odlično in pevski zelo zado voljivo izvajano partijo: izvrstno figuro je ustvaril g. Miloš Briški z Basilijem in takisto gdč. Vida Rudolfova s komično, vse-skoz okusno Marcelino. Mešani zbor je zadovoljeval. Glasbeno vodstvo (ob klavirju) so imeli pri 1. delu g. Bogomir Leskovic, pri 2. in 3. delu pa g. dr. Danilo Švara; njima gre priznanje, da je potekla predstava v živahnih tempih, gladko in brez najmanjših ko-Hzij. Skratka: prav zadovoljni smo se razhajali v zavesti, da nam zori dovolj zares lepih talentov za bodočnost naše opere Fr. G. Nedelja, 9. junija. 7.30: Sodobna živalska prehrana. 8.00: Zori rumena rž. (Poletje v besedi, v pesmi in v glasbi.) 8.30: Čas, novice, spo-erd. 9.45: Versko predavanje. 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Kongresne skladbe za godbe na pihala, vmes predavanje o evharističnem kongresu. 12.00: Čas, obvestila 12.15: Koncert po željah (ploščo). 16.00: Nekaj veselih klavirskih točk na ploščah. 16.15: Mati poslušaj! O igranju in primernih igračah. 16.30: Danes je nas dan! Mladinski zbor. 19.30: Nac. ura. 30.00: Čas, poročila, spored, obvestila. 30.15: Jaka pa jaga, kaj mo pomaga! 21.30: Čas, poročila, spored. 22.00: Na belem konjičku po deželi smehljaja na ples v Savovu po havajsko rožo! Ponedeljek, 10. junija. 7,30: Pospoševanje kulture oreha. 8.00: Enkrat bo narodna, enkrat bo žec . . . 9.00: Pod žarkim španskim solncem. 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Halo! Ure na izbiro! 12.00: Čas, spored, obvestila. 12.15: Koncert o željah (radijski orkester). 16.00: Koncert po željah (plošče). 16.15: Ženska ura: Naša kmetska žena. 1630: Prenos x velesejma (restavracija »Volga), vmes plošče. 1930: Nac. ura. 20.00: Prenos opere iz Zagreba, vmes v I. odmoru: Svirka slovenskih novel, v TI. odmoru: čas, poročila, spored. Torek, 11, junija. 11.00: Šolska ura: Ob 100 letnici smrti Mafij« Čopa. 12.00: Baletna godba na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Zapojmo veselo zdravico (plošče). 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Otroška ura: Z Mickv miško po Ljubljani. 16.40: Čas, poročila. vreme, spored, obvestila. 19.00: Zapoj mi pesem o dekle! Slovenske narodne. 19.30: Nac. ura. 20.00: Odziv na natečaj. Nove razpisane skladbe izvaja radijski orkester. 21 JO: Čas, poročila, vreme, spored 22.00: TJra eksotične glasbe, izvaja radijski orkester. 22.00: Luna sije, klsdvo bije (narodne podoknice na ploščah). 22.30. 22.30: Angleške plošče. Sreda, IZ junija. 1200: Nekaj zborov na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: čas. obvestila 13L15: Radijski orkester: Priljubljene opere. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Uverture na nlo*čah. 18.15: Prenos produkcije šole Glasbene Matice iz Filharmonije. 19.15: Čas. poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ora. 20.00: Razvoj operne glasbe II. del. Poje ga. Pavla Lov-setova, spremlja g. Heri Svetel, predava g. Zelenit o. 20.45: Koncert Ljubi janskega šramel kvarteta, vmes poje g. Premclč. 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Iz naše domovine. Izvaja radijski orkester, vmes plošče. Četrtek, 13. junija. 12.00: Iz slovanskega joga (ptosee). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Iz slovanskega severa (plošče). 14.00: Vreme, spored, borza. 16.00: Pa moie ženke glas... (Narodne na ploščah). :s.20: Slovenščina. 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00: Nac ura. 19.30: Prenos opere »Traviata« iz Prage, v odmoru: čas, poročila, vreme, spored. Pere*. 14. junija. 11.00: Šolska ura: Pevski nastop šolskega zbora P. J. S. iz 3t. Vida. 12.00: Mojstri na strunah (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Mi smo štirje! (kvartet »Hmtadra«). 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Glazurtov: Stenka Razin (ploAče). 18.30: Radijski prenos svetovne katastrofe. 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00: Ne hodite v hribe brez prave opreme! 1930: Nac. ura. 30.00: Odlomki iz priljubljenih oper. 21.30: čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Nekaj sanjavih nape-vov v toplo poletno noč. Pojoča saga. Radijski orkester. Sobota, 15. junija. 12.00: Za znance vesele plošče pojo. .. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas. obvestila. 13.15: Plošča sa ploščo... 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Na delopust! Radijski orkester. 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.00: Zunanji politični pregled. 1930: Nac. ura. 20: Od Celja do Ljubljance.. . 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. 22.00: Veseli vsi bodimo... (radijski orkester m pk>šče). Iz Celja —c Redna sej« okoliškega občinskega odbora bo v petek 14. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. —c Nogometno moštvo zagrebškega -Merkurja« bo gostovalo na Tclovo 20. t. m. v Celju in igralo prijateljsko tekmo z ojačenim moštvom SK Celja. V »Merkurjev em« teamu igrajo najboljši igralci prvih zagrebških moštev. —c Prva veslaJka tekma Jadranske straže na Savinji, ki je bila prejšnjo nedeljo zaradi neugodnih vodnih razmer odpovedana, bo v nedeljo 16. t. m. dopoldne med kapucinskim mostom in brvjo. Med tekmo bo v parku promenad ni koncert in prodaja prireditvenih obiskov, po tekmi pa bo razdelitev nagrad. —e Umrl je v četrtek v celjski bolnici 781erni prevz.it k ar Ivan Kol ene iz Teran pri Ljubnem. —c Otvoritveno nagradno streljanje ho priredila celjska Strelska družina na bin-koltno nedeljo ob 14. na vojaškem streK-icu v Pečovniku. Dok>čenih je 10 lepih nagrad. —c Cvetlični dan bo priredil Rdeči križ v Celju v nedeljo 16. t. m. —c Na tomboli Jadranske straže v Celju so v nedeljo zadeli glavne dobitke: I. dobitek (zlato uro) zasebnioa Neška Sev-nikova is Celja, TJ. dobitek (moško kolo) babica Katarina Novakova iz Celja, III. dobitek (kuhinjsko opremo) osmošolec celjske gimnazije Milko Mlakar iz Hrastnika, IV. dobitek (vožnjo s parnikom od SuAak.i do Kotora v I. razredu, darilo Jadranske plovitbe) delavčeva hčerka Marija Knezova s Sp. Hudinje, V. dobitek (divan) za-senbica aKtarina Hušcva iz Cdja, VI. dobitek (gramofon) trgovski pomočnik Adolf Romih iz Celja. VII. dobitek (jedilno sar niruro) lsborantka Franja Hlačarjeva iz Celja, VTTI. dobitek (pol vagona premoga, darilo celjske Cinkarne) delavec Franc Peenik iz Gorice pri Veliki Prrešici. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. Pristopajte k „Vođfiffeoui dražbi" Ludvik WoIff: 23 BOGINJA DOBROTE ROMAN V kavamni sta sedela dobro uro, govorila sta malo, bolj sta poslušala melodijo tockanske govorice in zrla v nebo, podobno temno modremu žametu, na katerem so ležale zvezde, kakor lesketajoči se demanti. Vračala sta se po praznih tihih ulicah, luna je sijala, bleda mesečina je obsevala strehe pročelja in okna. Potem se je odprl prod njima trg, voda je žuborela v marmornatem bazenu, bronasti jezdec je jahal dostojanstveno v noč, povsod so cvele rože. — Čudovito iepo je tu, — je zašepe-tala Ingelena in pritisnila roke na prsa, kakor da ne more prenesti blaženosti teh trenutkov. Poljubi jo, je kričala Harlandova kri! Vzemi jo! Brez moči je! Vodomet, rože, jezdec, noč, vse mesto ti jo sili v naročje. H ari and pa ni storil ničesar. Njegovo srce je bilo utrujeno, balo se je pustolovščine, ni zaupalo romantiki flo-rentinskih noči. škoda bi bilo tega dekleta, je pomislil, zato je dovolj dobra Marpot Orarnmova in druge. Ingelena pa m slutila, v kakšnem boju je zmagal Harland, ko se je vračala z njim v hotel. Harland je spal tiste noči mirno in brez sanj. Zjutraj ee je zbudil okrepčan. Ingelena ga je že čakala z zajutrkom in mudilo se ji je, da bi mu brž pokazala znamenitosti mesta, — Kje bova pa danes pričela, gospod Harland? Ali si ogledarva najprej TJfficcie ali Palazzo Pitti, ali Baptisterij? — Kar hočete, gospodična učiteljica! — Pomislite, gospod Harland, Tizia-nova Venera ne visi več v Tribuni Vratar mi je to pripovedoval. Preselila se je v galerijo Pitti. — Najbrž stanuje tam prijetneje, — se je šalil Harland- — Botticenrl so se pa preselili iz Akademije v Ufficcie, — Bežite no! Ti dobri, pošteni Bot-ticelliL — In pomislite, v*i Fra Angelici so »daj skupaj v samostanu San Marco. — Ti bodo menda imeli rodbinsko slavnost, — se je zasmejal Harland. — Prosim, nikar ne delajte berlinskih dovtipov. — Ne jezite ae, draga gospodična učiteljica, saj nimam niti pojma, kdo so ti dečki, ki mi pripovedujete o njihovi selitvi. — Čez nekaj dna boste govosaM gace, gospod Harland. — Ne smete zahtevati od mene preveč naenkrat, gospodična učiteljica, — je dejal* Harland v skrbeh, — ne pozabite, da imam slabo glavo! Ingelena ga je bodrila s smehljajem, Ko sta stopila na ulico, je dejal Harland: Veste, gospodična Ingelena, kakšen sem tu v lastnih očeh? — No? — rvakor na Jenitovanjskem potovanju brez medenih tednov. Dekle se je prešerno zasmejalo jutranjemu solncu naproti. Mnogo hitečih in veselih ljudi je šlo mimo, v odprtih delavnicah je kipelo delo, povsod je bilo živo. — To mestece je živahno, — Je menil Harland, —■ ljudje tu pridno delajo. 2e sta stala pred Baptiaterijem in Ingelena mu je začela opisovati Ghiber-tijeva vrata. Več dni se je dal Harland potrpežljivo voditi po galerijah, certecah m samostanih in sam se je čudil svoj! potrpežljivosti, da se ni uprl temu umetnostno zgodovinskemu tečaju. Zdelo se mu je, da bi pokvaril svoji spremljevalki veselje, de bi je ns hotel ubogati. Sicer je pa rad gledal njena rdeče, cvetoča usta, ko je tako vneto In zamaknjeno pripovedovala o slavnih umetnikih, ki so hodili pred stoletji po Komar} je rasumel pomen njenih besed ker se sploh ni potrudil razumeti ga, temveč se je zadovoljil s tem, da je poslušal godbo njenega navdušenja, Toda nekega popoldne po predavanju o Andreu del Sartosin Fra Bartol om eu je prijel Harland svojo spremljevalko nežno sa roko m jo od vedel iz PaJazzo Pitti — Danes vam pa jaz nekaj pokažem, gospodična! Uprla je vanj pogled, poln pričakovanja. Harland ji je pokazal nebo. — Ali ste že videli kdaj tako smje nebo? Ingelena je molče zrla na nebosklon. — Ali ni škoda ubijati čas v mračnih dvoranah pred poslikanim platnom? —- Mislila sem, — je dejala v zadregi m malo užaljeno, — da vas bodo zanimali slavni umetniki, gospod Harland. Sedel je na vrtu Boboli na klop/ — Prisodite, drssja gospodična, — je dejal, — mar tu ni krasno? Ingelena je molče prikimala. — Rad bi vam nekaj povedal, draga dobra gospodična. Obmolknil je in iskal v svojem spominu, kar je hotel povedati« «— Ko mi je bilo štirinajst let, gospodična Ingelena, sva se odpeljala z očetom v Berlin, Moj oče je bil kmet m imel je majhno posestvo. Jaz kot najmlajši sin h| se hfl morai zvčtti obrti, kajti posestvo je bilo premajhno, da bi moglo preživljati vse Harlande, Moj oče se je torej odpeljal z menoj v Berlin in odšla sva h ključavničarju Henriku Schma-ckeitu, ki ga je poznal že od prej. Klju-avničar Schmackeit je stanoval na r^rankfurtski cesti. Oče mi je dal za slovo tolar in mi dejal resno: Varčuj! Potem se je odpeljal domov in me prepustil Frankfurtski cesti na milost in nemilost. Harland je vzel » žepa cigareto in jo počasi prižgal. — Druge noči, ko sesn ležal v svoji izbici, me je obalo silno domotožje. Stoailo se mi ni toliko po starših, kakor po naših kravah, po našem psu, po svežem zraku na polju. Ko se je začelo daniti, sem vstal in se tiho odplazil iz hise. Hodil sem noč in dan, bilo je jeseni, dokler nisem zagledal dima, ki se je valil is dimnika očetove hise. Krave na paši so dvigale glave in me prijazno gledale. Pes md je prihitel naproti in mi obhzal roko. Mati mi je dala, sestradanemu, skodelico kave m krajec kruha s maslom. Oče me je pa našeškal in naslednjega dne sva ss odpeljala nazaj y Berhn. Na Frankfurtski cesti me je. tudi ključavničar Schmackeit pošteno premHrastU m s tem je bilo moje domotožje temeljito teVčeno. Pozneje nisem nsi pobegnA od gospodarja. Stran M »SLOVENSKI N A ROD«, 8-JinrJa 1935 ZNIŽANE CENE dvokoies, otroških, igralnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokole* in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovskn cesta štev. 4 NAJPRUETNEJŠE LETOVIŠČE NA MORJU NUDI HOTEL „VILA LUCIJA" ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKU Pension od Din 50.— naprej (vse takse vštete). — Sezona od 1. maja do 30. septembra. — Restavracijska terasa nad samim morjem. — Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri PUTNIKU ali pa pri DIREKCIJI HOTELA. 1864 Na drobno! Na debelo! Najceneje m najbolje knpite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke GASILSKE CEVI motvoz, žimo, volno, aSrik nepremočljive konjske plahte itd. sami pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s konopnino IVAN N.ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. Tel. št. 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. Tel. št. 2454 CELJE, Kralja Petra cesta št. 33 SENZACIJA PREŠERNOVE ULICE so krasne izložbe ČEVLJEV staroznane tvrdke FRAN J A SNOJ. Nudimo Vam krasne PRVOVRSTNE ČEVLJE PO NIZKIH, VSAKOMUR DOSTOPNIH CENAH. tovarniška zaloga čevljev kvaltetnih znamk »JARA«, »GOLDREGEN« In »UNION« FRAN J A SNOJ, iJVBUANA, PREŠERNOVA ULICA A A ZOPET ODPRODAJA ČEVLJE po 10—30 % znižanih cenah. — Da vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne. „JARA", Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 „JARA", Maribor pri firmi Martine, Gosposka ulica 18 „JARA", Zagreb Hica 60 Na Ljubljanskem pomladnem velesejma tudi sloviti radijski aparati svetovne in to najnovejši modeli so razstavljeni znamke SCHAUB, WELTSUPER 35 BADEN BALI 35 Ojačevalne naprave velike prostore, gostil Ltd. Tovarna vam nudi, v želji, da pride v neposredno zvezo s publiko, v času velesejma svoje aparate po posebno ugodnih cenah. Izkoristite torej izredno ugodno priliko za nabavo radijskega sprejemnika slovite znamke SCHAUB G. SCHAUB Apparatebauges. m. b. IL, Pforzheim (ScfawarzwsJd) Generalni zastopnik za Jugoslavijo: ING. KORNEL FREEDMANN, ZAGREB, Ulica barona JelacJćn L V csjsu Ljubljanskega velesejma v PAVILJONU »Me (nasproti glavnega vboda) Cene malino oglasom: PO 50 par za besedo. Din 2.- davka sa Tsak oglas. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 8.-. Preklici, izjave po Din l.- beseda. Din 2.- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 13.-. Vsi mali oglasi se plačajo vnaprej. PRODAM Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ZIMA! na velesejmu, Paviljon >E<, zunanja stran št. 534. Po nizki ceni nudim jako lepo zajamčeno žimo. — Oglejte si! — Stanko Remic. 1944 ELEKTROMOTORJE za istosmerni tok 300 voltov — proda interesentom po zelo nizkih cenah — mestna elektrarna ljubljanska. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni se na istosmerni tok. nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. - Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. 10/TL 53/L KOLESA, OTROŠKI In IGRACNI VOZIČKI najnovejših modelov, razstavljeni na velesejmu, paviljon »J« zunaj desno pri glavnem vhodu. — Razstavljeni so tudi v trgovini na Karlovški cesti št. 4. Velika izbira — konkurenčne cene. — >TREBUNA« F. Batjel, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. 1874 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v SpecijaJ-ni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2, kjer vam jih tudi strokovnja-ško izvrši. 267L TUDI VI LAHKO KUPITE žimnato metlo za >arkete in zadovoljni boste več let pri Šimenc Hinko, Ljubljana, Resi jeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. URE, ZLATNINO, grebrnino — nudi najceneje — Ivan Pa kit, Ljubljana, Pred škofijo št. 15. 1911 STAnOVATMA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ENOSOBNO STANOVANJE z elektriko oddam s 1. julijem. — T. Mencinger, Sv. Petra cesta 43. 1937 LOKAL na dvorišču za mirno obrt ali pa za pisarno oddam s 1. julijem v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. 1938 MANJŠE STANOVANJE ščem v centru. Mati in hči ves dan odsotni. Plačam pol leta naprej. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »500/1894«. ŽIVALI Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din POCENI PRODAM ZAJČKE in zajčje kletke. — Poizvedbe pri: Brecelj, Ižanska cesta 18. 1945 Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din PRODAM HIŠO dvonadstropno, v centru Ljubljane, 15 % obrestovanje — radi družinskih razmer. — Vprašati: Otrin K., Pančevo, Radi-čevičeva 29. 1934 DOPISI Beseda SO par davek 2 Dir Najmanjši znesek 8 Din IŠČEM PRIJATELJICO, ki ni v zakonu zadovoljna; bo naj čedne, srednjemočne postave, stara do 36 let. — Cenj. ponudbe s polnim naslovom, po možnosti s sliko, ki se vrne, na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Prijatelj 117/1942«. Tajnost strogo zajamčena! RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din Pozor ribiči! Na Ljubljanskem velesejmu so razstavljene ribiške potrebščine svetovne firme OTTO KUN-TZE, prej Fritz Ziegenspeck, Berlin S. W. 68, Pav. »G« 211. 1941 BOTRI IN BOTRICE najbolje boste postrežem v gostilni »Pri Vinko tu«, Tržaška cesta št. 4. — Toči pristna štajerska, dolenjska, belokranjska in sremska vina in vsak čas topla in mrzla jedila. Gramofon in bannisče. — Se priporoča Vinko Roje, gostilničar. 1935 Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. Mali oglasi se lahko naroce v naših podružnicah: Maribor. Strossmaverjeva 3 b. Novo mesto. Ljubljanska cesta. Celje. Kocenova ulica 2. Jesenice Ob kolodvoru 101. Vse tnformacije daje uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom imela NA VELESEJMU v lastni u tiči na razpolago vedno fino gorko belo in črno kavo (Meinl), sladoled, ledeno kavo, pristni mali novec, limonado, oranžado; vsak dan sveže pecivo. — Se priporoča za obilen obisk — Slaščičarna Novotnv, na velesejmu poleg Slamiča. 1865 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1. LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L NA BTNKOŠTNO NEDELJO in ponedeljek vsi na koncert in domačo zabavo na senčnati vrt h Kalinu na Glince! — Za obilen obisk se priporoča — gostilničar. 1948 T. E. L\WRENCE je bil v službi angleškega proti-vohunskega urada. Tudi danes, po njegovi smrti, jih je dosti, ki mislijo, da je še vedno živ. O tem skrivnostnem človeku je »Družinski tednik« začel v številki 22. prinašati serijo zelo zanimivih člankov. — Zahtevajte zato v trafikah številko 22 »Družinskega tednika« aH ga pa naročite pri upravi Ljubljana, Tvrševa cesta 25/1. — Ne odlašajte! Zelo zanimivo! 1947 VLAGATELJI PRISTOPITE V zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/H. 56/L ZA MAL D* NAJU A OOST MUZKE! Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in Kupujemo — RLEK-TROTON d. s o. a. oasaža nebotičnika »BUFFET« S. J. J KRAJ, LJUBLJANA, Sv. Petra c 38 toči prvovrstna garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: Namizno belo 1 Din 8.- Rizling > > 10.- Cviček > > 10.- 2upsko črno > » 10.- Burgundec beli » » 12.-Laška graševina » > 14.-Hruševec > » 5.- 2 g a n j e: Tropinovec 1 Din 22.- Slivovka > > 24.- Hrusevec » > t8- Brinjevec » » 92.- Zdravilni sadni kis » » 3.-FTi večjem odjemu primeren popust! 1925 ENTEL — AŽUB — F LISE izvrši ekspresno — Mate k m e 8 S * > g vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno. Telefon internrban 24-59. Vilharjeva e. SS (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani io izven Ljubljane z vozovi na konjake vprego kakor tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon mterurban 21-57. Maaarvkova e. a (nasproti tovornega kolodvora) KRIZE BO KONEC, KO BODO DOMA« DENARNI ZAVODI MOGLI ZOPET DAJATI NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG. ZAUPAJTE VAS DENAR MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI, KI IZPLAČUJE NOVE VLOGE, VLOŽENE PO L. 1933 NEOMEJENO TER JIH OBRESTUJE PO 4 DO 5 % VLOGE NAD DIN 400,000.000.— REZERVE DIN 14.600.000.— «rejuje Jortp Zupanćtt. — a* jUMJjjp, Uakarnoc Fran — W t lajofaajeal 343^02