.Gorlcft1- izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. ürednlstvo se nahaja v „Narodni Tiakarnl", alica Vetturini 5t. 9, kamor )e naslavljati pisma. Hefrankirana pisma se ne sprcjemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokoplsi dopisov se ne rraiajo ___ 11 ^^K ^^P^ JBU H^ hBH YHb i^lH mBK l^^V HHH (| ^^bI^I a^^ L^^H ^BHA ^H^Bl BIH^^fi ^^k^^HK ^^fl^^HI l^B^ j^^VBo^a j TELEFON It. 201. .Gortea* ttane na ieto 10 K, z* pol Ida h K. za CetH lets 2 30. CpravnUtve »e nahaja v „Narodni Tiskarni' alica Vetturini It. 9. Za of lane se pUtuje od čvetertsstolpne petit vrste po 14 vin., za v«Lkratni natis primeren popust Posamezne Itevilke »unejo 8 vin. in se prodajajo v raznin gorilkih trafikah. St. 93. V Gorici, v torek dne 21. novembra 1911 Leto XIII Pregled slovenske sol- ske mladine v Gorici. Te dni objavljeni rezultat ljudskt- ga štetja v (lorici je pokazal, dasiravno še tie popolnoma, numerično rnoč slov. življa v naSein deželnein glavnem ine- stu. Morda ne bo nezanmii\o, izvedeti tudi pri tej priliki, koliko je našc Solo obiskujoče mladine v Goriei in primer- jati, ali odgovarja to Stevilo raznierju, ki mora biti med številom celotnega prebivalstva in številom otrok. To pri- merjanje pokaže, čc upoštevamo de'- stvo, da je med Slovenci v'eč oseb sani- skega stanu kakor med ltalijani (služki- njc, hlapci), da so nas premalo naštcli. Naj slede številke in sieer začnimo pri najmanjših. V slovenske otroške vrtee nodi: Pod Kapelo 26 m.. te ž., v uliei sv. Klare 20 m., IH ž.. v Malem Uornu 31 m., 2H ž.. na Blanči 72 in v vrUu pri soškem mostu v Pevmi \c 15 otrok iz mesta. Vseh otrok v slovenskih Solskih vrtcih je torej 242. V sestnajst nure- dnv Ijudske šole društva »Šolski dom-< hodi 441 dečkov in 65(1 deklic, skupaj 1091. V pripravljalniei »S.P.« za srednje Sole je 56 dečkov, v obrtnonadaijevalni šoli 17.3. Pripravljalniea za ženska uči- teljiSea ima 99, ženska obrtna Sola 1M deklie. Vseh otrok, katerim daje »»$ o I- ski Do in» p o u k, je 1680. Dalje ho- dijo slov. šoloobvczni otroei iz nicsta v naslednje sole: v Narodno solo na Bla- nd, kjer jib je 23, v mestno enorazred- nico v Stari Gori, kjer jih je 163, v pod- turensko incstno stirirazreduico, katera iina le 23 otrok, k UrSulinkatn. v zavode šolskih sester »Notre dame«, n»? c. kr. dckliško in deško vadnico, na Kinmazijo in realko. Razume se, da na zadnjc :mc- novanib šolah niso saino šolnobvezni in tncstni otroei, a na obeli vadnieali so skoro sanii mestni in na obeh srednjih Šolah je razinerno najvee otrok iz Go- rice, kajti kmet in obrtnik na dežeii se pri nezaslišani draginji dijaških stano- vanj v Oorici dobro premislita, pivdno pošljeta sina v mesto. Naj sledi podroh- na statistika teb šol: pri Uršulinkah ima ncmška Ijudska šola 9 slov. nčenk. me- šeanska 11, italijanska Ijud. šola ö u- čenk, za izpit za učiteljice ročiiih del se pripravljate 2. Skupaj 27 učenk. Slo- venščina je relativno obligaten pred- met. V zavodih »Notre dame« je 29 u- čeiik v ljudski šoli, na lieeju 33. Stete so tukaj Ie one, ki obiskujejo slovenšči- no, kajti nekatere učenke, hčerke odlič- nih Sloveneev, ne obiskujejo pouka mat-jsinščine. Na e. kr. dekliški vadiiiei je 191 Slovenk. Zanimivo je na tej šoli razmerje nied narodnostjo učenk. V 1. razredu je 23 Slovenk, 22 Italijank in 1 Nemka, v 2. raz. 29 S., 18 I., 2 N., v 3. r. 38 S., 16 I., 1 N., v 4. r. 20 S., 14 1., 1 N., v 5. r. 32 S., 10 I., 0 N.f v 6. r. 23 S., 9 I., 8 N., v 7. r. 17 S., 14 I., 4 N. in v 8. r. 9 S., 15 I,, 5 N., skupno 191 Slo, venk, 118 Italijank in 22 Nemk. — Na c kr. deški vadniei je v 1. razredu 46, v 2. r. 59, v 3. r. 60 in v 4. r. 53 dečkov, vseh je torej 218. Na e. kr. državni gim- naziji je 570 otrok slovenske narodno- sti in sicer v pripravljalniei 50, v I. a 22, v I. b 24, v I. e 82 in I. f 83, v II. b 46, v II. d 48, v III. b 35, v III. c 12, v IV. b 33, v V. b 35, v VI. b 30, v VII. b 32 in v VIII. b 29, dva sta v drugih oddelkih, skupaj jih je 570. Na c. kr. državni realki je 174 Sloven- eev in sieer se vrstijo po razredih v sle- dečem redu: 31, 30, X\ 24, 26, 19, 5. - Zcnsko učiteljišee irna 165 slovenskih gojenk. V 1. tečaju jih je 47, v 2. t. 40, v 3. t. 43, v 4. t. 35. Na moSkem uči- teljskem izobraževališču je 139 kandi- datov. Deželna kmetijska sola jma 40 učencev. Ako seštejemo vse te štcvil- ke, dobimo vsoto 3547. In če prištejcmo št licence v deželni ^lulioneniiiici, go- jtnke v zavodu baroniee Spaun, bo?o- slovee, potem laliko trdimo, da inuimo v (lorici nad 3650 slovenske uCeCe se mladine. Od teli je okoli 2000 šoloob- veznili otrok, t. j. otrok od 6. do 14. ltta. 2al, da je poIck naStctih 5e mnogo, premnoKo slovenske deee v italijanskih in nernškib Solah. Srbski kmefje med našimi. \ petek popoldne prispeli so v Oo- rico Srbi, zastopniki srbskih kmctijskih zadrug, ki so pridružene (ilavni zvezi kmetijskih zadrug v liclgradu. Nahajali so se na poučnem potovanju. ki jih je vedlo preko hunaja v Monakovo, po VirtcmberSki, Svici. Italiji k nam v Uo- rien. Odtod so v nedeljo odpotovali v l.j'ibljano. odkoder uredo preko Zavjre- ba v kr al je vino. V soboto zjutraj je bil sprejern v prostorili Oori^ke zveze in Centraine posojilnice. \ odsotnosti načelrika «io- riske zveze. ß. državnega poslanca Fo- na, sprejel je srbske goste njegov na- tnestnik vc. prof. IkrbuC. obenem tudi v iinenu Centraine posojilnice. Za sp»e- jeni se je zahvalil tf. Todorovič, revizor (ilavncga Saveza iz Belgrada. Na to je g. Premrou pojasnil gospodarske ra/- incre goriške dežele in razvoj našega zadružniStva. Za tein je bil ogled Cen- tralne posojiinice, Ooriške zveze in wlo- venske kolonije »Svojega Poina« na Li- vadi. »Svoj I^om« je doslcj postavil na I.ivadi svojim clanom 33 hiš. kar je po- sebno važno tudi v uarodnem o/.iru. V.cv se s tem okrepi Štcvilo Sloveneev \ nie- stu saniern. Na Livadi, kjer je gostc \o- di! blagajuik »Svojega Ibma«, g. Ko- pae, ogledali so si Rostje celo kolonijo, |)oleg tega tudi delavsko hiSo, po nner- tih »Svojega Doma«. Na povratek z Livade pokazalo se je Srboin na njihovo željo hišo g. Ru- sjana, oeeta zrakoplovea, ki je pone- sreeil na obzidju belgradskc trdnjjve. Hoina se nahajajočeinu sinn so Srbi iz- razili svoje sožalje. Marsikatero oko sr- bskili gostov se je bilo nied tem poro- silo s solzatni. Popoldne so si pod vodstvoin gg. Kopača in Premrou ogledali dezchio knietijsko solo v Oorici, kjer jih je go- stoljubno sprejel ravnatelj g. Strekelj. Na to se je vršil ogled tovarne g. Jakifa v Rupi in Čevljarske zadruge v Miinu. Pri posetu Gospodarske zadruge v Vr- tojbi, kjer so se gostje posebno zanimali za poslovanje te kmetijskc razprodainc zadruge, so bili gostje v imenu drušfva in obeine sprejeti po g. Mermolju pri pogrnjenih mizah. Sledil je nato ogled Uranilnice in posojilniee ter kmetijske- ga društva v Št. Petru pri Oorici, kjer je g. Premrou pojašnjeval poslovuije naših rajfajzenk, osobito pa povdarjal že po raznih zadrugah izvrsene nak'ipe večjih posestev v svrbo pareelacije. S temi nakupi se je kinfctovalce obvaro- valo povišanja cen zemljišea v speku- lacijs ce svrbe, obenem pa zabranila in- filtracija tujega elementa v domače ob- čine. V imenu šentpetcrskih organizacii in obeine je pozdravil goste župan g. Cernie. Oostom so ponudili prigrizek, pri katerem so se pokušala šentpeterska vina. Pel je izborno domači pevski zbor nied drugim tudi srbsko pesem »>^to čutiš Srbine tužni«. Srbi sami so za- peli razne narodne pesmi srbske in sla- vonske, dekiamovali so tudi nekoliko srbskih junaških pesmi. Ob sprejenu so pokali topiči, iz Zadružnega doma pa je visela narodna trobojnica. režka je bila loeitev iz gostoljubnega i^t. Petra, Zvečer pa se je pri »Jelenu« vršil banket, katerega je ponudila gostotn Ooriška zveza. Pozdravil je goste g. prof. Berbuc, ki je povdarjal istovet- nost ciljev zadružnikov srbskih in na- ših, cigar stremljenje je edino le gospo- darsko in narodno ojačenje kmetijske- ga življenja. Odgovoril je na napitnico v imenu Srbov g. Todorovie, ki je po- zneje iniel tudi so/.alno napitnico v sno- min in slavo ponesrečenega avjatika Rusjana. Pri hanketu so prisostvovali poleg zastopnikov naših organizaeij tu- di oLc in sestra Rusjanova, ravnatelj g. Strekelj in adjunkt Kmetijske sole g. Podgornik. Navzoci so bili tudi razlilni gospodje iz Oorice. Brzojavno je spo- ročil svoj pozdrav župnik g. Roje. v imenu Cevljarske zadruge v Mirnu. Znbava je bila animirana. Srbski gostje so kasneje zopet zapeli nekoliko svijih narodnih pesmi in dekla'movali nekoli- k(5 znaäinih pesmi izza časa bojev za osvoboditev srbskega naroda iz 'ur- škega robstva. Oostje. ki so zastopali vseh 17 okra- jev kraljevine Srbi je in katere je vudil g. Lazar Todorovic, revizor belgraicke zveze, so bili: gg. Milan Lukič, po^la- nec, za okraj moravski. Aleksa Ne?.ic. jioslanec, za okraj požarevački, Živan Mihajlovič za okraj moravski, Milovan Ješič za okraj užički, Boguslav Jovtic, za okraj valjevski, Slavko Popovic za okraj pirotski, Milan Stojanovič za okraj vranjski, Pušan Petrovič za okraj niški, Oligorio jMajdevac za okraj kru- ševaeki, Milerad Krstič za okraj topli- cki. Rade Plazinic za okraj eacanski, Rad. Stajkovie za okraj krajinski, Y'id. Avranovie za okraj biogradski. Sretan Stošie za okraj beogradski, Aleksa Pa- vlovie za okraj tiniočki. Aleksa Vesko- vič za okraj rudnički. Ljuboslav Vuče- tič za okraj kragujevacki. „Soča" laže. Laž in obrekovanje je glavno orožje »liberalne« »Soče«. Spisati bi morali de- belo knjigo, ko bi hoteli navesti vse la- ži, katerih se je ta list v zadnjih desetili It-till posluževal v boju proti politicnim nasprotnikom. Panes se omejujemo * na tri »Soeine« laži iz najnovejšega časa. Prva laž. Pred nekoliko tedni je »Sočau trdi- la, da je župnik Grea, bivši poslanec slov. Ijudske stranke, zahteval na gori- škem kolodvoru vozni listek v nein- škem jeziku in da se je v vlaku sihl z laščino. Oospod župnik je proglasil v »Gorici« to trditev za neresnieno in je pozval »Soeine« price, naj se zglasijo, drugače ostanejo, kar so se izkazaie., Na ta poziv se ni nihče oglasil m lažniki so ostali lažniki. Druga laž. Ko je bi! namestniški svetnik Re- bek imenovan goriškim okrajnim gla- varjem, je »Soča« pisala, da so sloven- ski klerikalüijuatadorji spletkarili proti kmu imenovanju. Nato smo »Sočo« po- zvali, naj imenuje te spletkarje in dol:a- že, kje in kako so spietkarili. Za slučaj dokaza smo ji obljubili prvikrat 100, diugikrat 200 K. A »Soča« molči, Ka- kor tat v podstrešju, ker ne mere doka- zati svoje trditve. Razumljivo je, zakaj )»Soča« zdaj hvali g. Rebka, dočim je pred petimi leti proti niemu razsajala. >»SoČa«, njen lastnik Gabršček in cela ožja OabršČekova družba potrebujejo vladne »nilosti, kakor ritja vode ... Zato se zdaj »Soča« prilizuje no- vemu okrajnemu glavarju in laže, da so »slovenski klerikalci« intrigirali proti i- menovanju Slovenca Rebka. Novi okrajni glavar bo znal brež dvoma prav ceniti i prejšnjo »Sočino« grajo i njeno sedanje prilizovanje — • in se bo po tem ravnal. Mi tu-le pribijemo dejstvo, da smo goriški lažitorbi za- mašiu lažnjiva usta z razpisom nagra- de 200 K. Tretja laž. V nedeljo 12. t. m. je imela »Kmet- ska zveza za ajdovski okraj« shod »pri Rebku«. »Soca« je poročala o sho- du po svoje in je dodala za nameček §e to-le: »Neki debel in lepo rejen možiček od klerikalcev iz Gorice se je predstavil nekemu Yeliko-Zabeljcu kot doktor, da bi s tem imponiral. Žabeljc pa mu je povedal, da ga pozna iz Stanjela in da mu laže, ko pravi, da je doktor. »Poh- tar« je obledel in je še! brez pozdrava. Luka — brez klobuka — dobtar! Ce drugega ni bilo znamenitega nič na tem shodu. je vsaj promocija Lukota za dohtarja kaj vredna.« Vse to je od konca do kraja izmi- šljeno in zlagano. Oospod Lukežič ni niti bil na shodu pri Rebku anipak je bil doma v Sovodnjah pri svojih stari- ših. On bi »Sočo« lahko tožil zarad ža- ljenja časti, ke ga skuša z zlobno izrni- sljeno vestjo v javnosti smesiti in ker nut očita, da laze. A ker se nihee ne mara mazati s tako izprijenim listom, prepusti tudi obrekovani gosp. Lukežič »Sočo« le javnemu zaničevranju. Saj hodi že itak "oein« vieek že toliko časa v vodnjak, ua se lahko raz- bije vsak hip. 2e ti trije slueaji dokazujejo jasno, da se laže »Soča« kar na celeni, da bi kradla cast posameznim osebam in celi nasprotni politični stranki. Pokier je tak list glasilo goriške narodno-napredne stranke, je uspešno skupno delovanje vseh goriških Slo- vencev nemogoče. S tako zlobnimi ob- rekovalci se pošten človek ne more družiti. Če hoče boljši del goriških napred- njakov omogočiti skupno delovanje go- riških Slovencev, naj skrbi za to, da »Sočacc preneha lagati, obrekovati in infamno podtikati. vojo nesrečo je padel rod kole- sa, ki so mu šla črez glavo. V žalo- stnem stanju so ga našli in prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je nesrečni mladenič umrl v ncdeljo. Pogreb se je vršil danes zjutraj, h kateremu je prišlo več Budanjcev. H konferenci pri ministerskem pred- sedniku v zadevi uradniškega vpraša- nja. Dr. Korošec je v imenu »Hrvatsko- slovenskega kluba« izrazil zadovolj- nost, da se pri regulaciji plač misli tudi na državne delavce in nižje kategorije uslužbencev. Vprašal je, kako stališče zavzema ministerski predsednik glede hrvatsko slovenske zahteve, da se za- jedno z regulacijo plač zniža tudi števi- Io uradnikov, in do katerega eina se na- nierava dati subsistenčna doklada, ali res do inkluzivno 6. čina. Ministerski predsednik je na vprašanje dr. Korošca odgovoril, da se bo število uradnikov sukcesivno znižalo in da subsistenčna doklada nikakor ne bo segala tako viso- ko, da bi bil tudi 6. čin zapopaden. Vlada ugocll uradnlkom. Vlada na- me r n v a v kratkem predložiti zbornici novo predlogo, s katero bo uredila u- radniško vprašanje. Vlada narnerava ugoditi dolgoletni želji uradništva in iz- vesti časovni avanzma. Razglas o prihodnjem tečaju pod- kovske sole c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Novi Solski tečaj na podkov- ski soli c. kr. kmctijskc družbe kranjske v Ljubljani se priene dne 1. januarja 191.?. Poleg podkovstva se učenei pod- kovske sole uče tudi ogledovanje Aivi- nt in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prosnjo za sprejem ter ji priloži: 1.) krstni list. 2.) domovinski list, X) šolsko spričevalo, 4.) učno spri- čevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kukem kovaškcm niojstru, 5.) župnikovo ali /upanovo sprieevalo o postenein vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svoje stroSke. niti ne morejo prieakovati podpore od svojcev. morejo dobiti po 100 K podpo- re pri kmetijski dru/.bi. Prosilec za pod- poro inora svoji proSnji poleg navede- riili prilog prilnžiti še: (>.) uhozni list in 7.1 potrdilo. da je bil )x 2 leti za kova- škega pomočnika. Prosnje za sprejein. ki so koleka proste, naj se do 15. dec. t. I. posljejo ravnateljstvu podkovske Sole v Ljubljani. Lolski tečaj bo trajal do konca juuija 1912. Kdor napravi skušnjo iz podkovstva, more postati po postavi iz I. 1N7.*. podkovski mojster; brez skušnje pa ne more niliče dobiti patenta za zvrsevanje podkovske obrti. Pouk v podkovski soli jc brezpla^en, ueenci morajo skrbeti le za hrano in za učne knjige. Stauovanje imajo ueenci v šolskem posiopju. Učenci naj se zgla- sc en dan prcd pričetkom tečaja v pod- kovski Soli, Poljanska eesta št. 57. Ker je po slovenskili deželali še vedno nre- nialo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi morali zdraviti tudi kopitne bole- zni, pa tudi premalo izurjeniti ogledni- kov živine in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka obeina vsaj ene>?a dobrega kovača in oglednika za meso in klavno živino. Naznanilo. Skušnje na Ijubljanski podkovski soli se bodo vršile dne 29. in 30. decembra t. 1., in sicer 29. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obi- skovali podkovske sole, 30. pa za licen- ce podkovske sole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Ko~ vači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože do 15. decembra prošnjo za spre- jem k skušnji, ki naj ji prilože (glasom zak. z dne 27. avg. 1873.): 1.) učni list in 2.) potrdilo o triletni službi za kova- škega pornočnika. — Ravnateljstvo podkovske sole v Ljubljani. Tržič v slovenskih rokah. Pri ob- činskih volitvah v Tržieu v nedeljo je vsled kompromisa med sl. ljudsko in napredno stranko zmagala slovenska li- sta na vsej črti. Izvoljenih je 11 prista- šev S. L. S., 6 naprednjakov in 1 Ne- mec, namreč bivši večletni župan Karol Mally. E)o sedaj je bila občinska upra- va v Tržiču v nemških rokah. Borovlje so dobile popolno posku- ševalnico pušk, edino in prvo v celi Avstriji. Znanstveno raziskovanje Adrije. — V četrtek je odplula iz puljske vojne lu- ke pod poveljstvom korvetnega .kapita- na Oottsteina ladja »Najade« k četrte- mu znanstvenemu raziskavanju naše Adrijc. Na ladjo se je ukrcala znanstve- na komisija, obstojeea iz meteorologov, oceanografov in biologov. C. in k. mor- narični hidrografični zavod v Pulju je pri tern znanstvenem ddu zastopan po fregatnem kapitanu Keslitzu. Ponarejevalec denarja. Fran Oualla star 19 let, iz Oorice, vslužben pn tr- govcu s kolesi M. Majonica v Trstu, je goljufal svojega bližnjega s tem, da je nikeliral komade po dva vinarja, tako, da so na prvi pogled izgledali kakor kornadi po 20 vinarjev. Treni vajencem pri istem trgovcu pa je dal nalog, naj razpečevajo njegov umotvor. Ali ve- selje je bilo kratko. Ooljufija je prehitro prišla na dan in Oualla je bil aretiran. Avstrljski general ponesrečil. Üe- neral pl. Steinitz je v soboto gredc od predstave v dvorni operi prišel pod voz električne cestne zeleznice. Po- škodbe so büe nevarne in ponesrečen- ca so prenesli v garnizijsko bolnišnico. V nedelio popoldne je general umrl. Živinska kuga na Zgornjem Av- strljskem. (lovcja kutfa na parkljih in gobeih je okužila na Zgorniem Avstrij- skein 2H0 krajev. Obolcio je že si530 go- ved, tako da je kupčija z govejo živino pnpolnotna onemogočena. Roman nadvojvode. V soboto se jc ruzglasilo, da je ccsar dal svoje pritr- dilo k poroki nadvojvode Fcrdinanda Karla z hčerko dvorncKa svetnika Cm- bra. Poroka se ie izvrsila žc prcd dve- ma letoma in sta iz zakona doslcj izšla dva otroka. tretjega pa prieakujejo. Za novega dunajskcua nasiuvnoisa skofa je imenoval nad^kof dr. Nagl monsignora dr. Jozefa Pflugerja. Vaterland« pröncha. »Vaterland« picncba /. novim icKnn izhajati. Crnagora obsoja Halljo. »»Vossi- sche Zeitung« objavlja iz Cetinja slede- čo br/oiavko: Poluradni »Cetinjski Vcsinik« objavlja clanvk. v kalerem ostro kritikuje postopanje Italiie na- sproti Turkom. Ta Clanek vzbuja z ozi- rom na tesno sorodstv» cetinjskega in riinskcga dvora velikaiisko senzaeijo. Potres po cell srednjl hvropi. \ soboto zveeer se je t\i\ v Lrfurtu, Mo- nakovem in Stuttgartu potres, ki je tra- jal nckaj sekund. \ Stuttgartu je bil po- tres najmoCnejši, v sobah so padali pre- dnicti. Prestrašeno občinstvo je pobeg- nilo na ulice. Potres so ditili tudi v (lloggnitzu, Inomostu, Solnogradu, Li- ncu, Strassburgu, Hcrolinu. Frankobro- du, Mogunciji, Monakovern in Milanu. V Frankobrodu je uastalu panika. Novo sestilo je izumil višji geome- ter v Zagrcbu Filip Jureič. Na eni stra- ni ima sestilo dun. klaftre, na drugi me- tre ter je izredno velike praktiene vred- nosti. Henrik Sienkiewicz obstreljen. — Pesnik Henrik Sienkiewicz je bil na lo- vu na fazane po nesreči obstreljen. Do- bil je en strel v koleno, drugi ga je za- del v glavo. Rane so nevarne in je pes- nikovo stanje opasno. Stromboli bruha. Včeraj ob 7. uri 50 minut zjutraj je pričel ognjenik Stromboli iz dveh odprtin silovito bru- hati. (lost dim ,razbeljeno žareče kame- nje, gost pepelnati dež se vsipa v do- lino. Slovanska moč. »Mitteilungen des Vereines für das Deutschtum im Aus- lande« je naslov osrednjega glasila ne- mške iredente. Ta list je v zadnji števil- ki izrazil svoj strah pred Slovanstvom. Profesor Florinsky v Kijevu je namreč izdal etnografičen zemljevid, kateremu so dodani izkazi o številu slovanskih narodov. Qlasom tega izkaza je vseh Rusov 110 milijonov (ušteti so Malo- rusi), Poljakov 22 milijonov 70 tisoč, Srbov in Hrvatov 9,773.000, Cehov 7 milijonov 500.000. Slovakov 2,740.000, Slovencev 1,500.000. Bolgari niso na- vedeni. Velikanske številke so to res in Nemce je lahko strah. Orobtinice. Največji top celega sveta bo im el a trdnjava, ki bo varovala vhod Panam- skega kanala. Po opisu angleškega lista »Daily Mail« bo imel ta top kaliber 488 mm, tehtal bo 130.000 kg in streljal bo streliva v teži 1090 kg 16 km daleč! Vsak strel bo stal 1000 dolarjev. To mojstersko delo moderne tehnike je iz- delano tako fino, da zadostuje en sam vojak za postrežbo tega veiikanskega uničevalnega pristroja. Tatviina med Farizom in Marziljo. Iz F^ariza so odposlali v Marziljo za vkreati na prekomorske ladije mnogo vreč, v katerih so se nahajale razne važne listine in mnogo denarja. Razun ene vreče so bile vse iz vlaka ukrade- ne. Ni mogoče vedeti, koliko denarja je bilo v vrečah. 60.000 delavcev odpu^čenih. Vsied štrajka delavcev v topilnicah v Berünu je odpuščenih 60.000 delavcev. Kako se Arabci bojujejo. O bojeva- nnju Arabcev prinašajo carigrajski ča- sopisi spise nekega castnika, ki se je sam bojeval v vrstah Arabcev. Za ev- ropske čete ni hujšega sovražnika kot so Arabci. Za to trditev prejemajo se- daj Italijani vedno nove dokaze. Sicer so Arabci dobri jahači in znajo z vsako moderno puško ravnati, vendar se raje bojujejo pe§. Nepregledne mnoziee se valijo proti »nevernikom«. Prze dri'j; dtugega za roke in gredo v dolgih vr- stah proti sovražniku. Streli infanteriie in topnicarjev grozno redčijo vrste Arabcev. Toda ti se za to ne zmenijo. Saj umrjejo v prepričanju. da gredo ta- koj v nebesa, ker so umrli v boju za Alaha. Vedno bolj in bolj se bližajo. Ev- ropejski vojaki izgubljajo razsodnost. Strah fili je pred nmožico, ki jej s svo- iini orožjem ne pridejo do živega. In tedaj so Arabci že v vrstah sovražni- kov. ^ele sedaj vidijo »neverniki«. cta ima vsak Arabec v rokah bodalo, s ka- teriin grozno divja in ga zna obračati kot tiger svoje krernplje. Vsak maščuje svojo smrt z desetimi »gjavri« in gorje onemu, ki bi pričakoval milosti. Zdravljenje z godbo. — Arneriški zdravnik dr. Pater son v Bostonu je u- stanovil zdravilišče, v katerem se zdra- vijo s pomočjo godbe. Razna godala po njegovem mnenju zdravilno vplivajo na različne bolnike. Gosli baje zelo ugodno vplivajo pri malenholiji in hipohondriji. Harfa deluje proti nervoznosti, glas flavte olehčuje nekatere bolesti, uiin- kuje baje tudi dobro v prvih začetkih jetike. Oboa dobro vpliva pri vsakem duševnem razburjenju. Olasove klarine- ta vporablja ta bostonski zdravnik pri pritisku v. črevih. Beg v mrtvaški rakvi. V nerčinski kaznilnici na Ruskem, kjer so zaprti ve- čmoma politični kaznjenci, se je zgodil zelo tajinstven slučaj. Pred par dnevi so prišli proti večeru v to kaznilnico ter prinesli mrtvaško rakev, ki je bila baje namenjena za to kaznilnico. Pred- stojnik kaznilnice Maslov ni hotel spre- jtti rakve. Ko so mu pa pokazali povelje guvernerjevo, je sprejel Maslov rakev tei jo dal prenesti v vežo. Drugi dan so pa zopet prišli omenjeni štirje možje ter pokazali guvernerjev ukaz, da se je z.go- dila napaka in da je rakev nanienjena za serentinsko kaznilnico. Maslov je bil vesel, da se je iznebil rakve. Ko je pa Maslov proti večeru inspiciral ječe, je opazil, da je izginil eden izmed najne- varnejših revolucijonarjev Puhalskin. Puhalskin je eden izmed glavnih zarot- nikov zoper carjevo rodbino. Brezdvo- mno je Puhalskin pobegnil v rakvi. O- benem z njim sta pa izginila tudi dva čuvaja, ki sta bila šele pred par dnevi si rejeta in ki sta bila naibr/.e tudi re- volucijonarja. Veliko masJa bodo naibrže letos ra- bili na Grškem, kjer je laaska huda zi- ma občutno škodila živinoreji. Ponud- be se bodo zahtevale za osoljeno maslo v sodih ali v škatljah po 125 do 250 gramov. Kmetijsko društvo italijansko na- pravi potovanje italijanskih kmetoval- cev v Tripolitanijo. Priglasilo se je že večje število kmetovalcev iz Benečije in Eniilije. Prihodnje Jeto pa nameravajo prirediti razstavo kmetijskih proizvo- dov iz Tripolisa v Rimu. Kakor kaiejo zadnje novice, po katerih Lahom v Tri- polisu precej huda prede, bo pa najbrže vse to padlo v vodo. Napad z nožem na nadškofa. Z Pe- terbuga se poroča, da je napadel med ma§o v semeniški kapeli neki odslov- Ijeni seminarist nolihuškega škofa An- tona. Navzoči so pograbili napadaica, ki je z nožem zamogel vsled tega zgolj oplaziti nadškoiovo roko. Qospodarske vesfi. Kdor vsadi orehe pred zimo, po^ro mu orehova jedrca navadno miši. Zato je boljše, če se vzame kak zaboj, ga na raznih krajih navrta, iene nato na dno zaboja plast peska, nanj plast orehov in r:adaljuje na ta način z vlaganjern do- tlej, dokler se ima še kaj orehov, ozi- roma dokler ni zaboj poln. Nato naj se vzame pokrov in mu zvrta nekoliko lu- kenj. ga potem pribije in zakoplje oar centimetrov v zemljo. Ker pa ne *;nie dno zaboja ležati na zemlji, naj se dene i)u dno izkopane jame nekoliko debe- kjšega grušča, da se bo deževnica od- cejala. Kakor hitro se zemlja spomladi »azpusti in odtaja, naj se pripravijo gredice in posadijo v nje orehi na raz- daljo 25 cm po 4 cm globoko v zcniijo. Pokladanje zdrobljenih kosti koko- šira. Kokosi potrebujejo apna za napra- vo jajcnih lupin. Ce hočemo, da bodo pridno nesle. je treba, da dobe dosti ap- na v se. Poleti ga iščejo in dobe dosti v pesku in na zidu. Prav zelo se priporo- ča, da jim pokladamo v ta namen ko- sti, ki se morajo seveda zdrobiti. Da se tohko zdrobe, jih je treba najprej v kru- šni peči dobro posušiti in potem stoic? v možnarju. SLOVENSKA BRIVN1CAI jFran-a JVsovak*a v QORICI, GospoKka ulicH St. 1. nasproti (Monta.) se slavnemu občinstvu na dežeii in v mestu pripoioča. Postrežba točna in čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . • . lasničarska dela. . • . • Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica delta Croee Stev. 6. Prva in edina slovenska kleparska delavnicav Gorici, ul.sv. Ivana st. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za eerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vseni gg. odjemalcem, poBebno pa kmetovalcem. V lalogi ima: naehe za žveplanje, tadnji sUtem Skropilnic za vltrijol, polivalnik« za rrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t d^ oprave se iivräujejo točno in po najnizji ceni. Ifalijansko-furška vojska. Italijanska »Agenzia Stefani« je te dni objavila poročilo o škodi, ki jo pro- vzročuje v Tripolisu že več dni trajajo- Če močno deževje. Vojne sreče Italijani do sedaj niso imeli, kakor le v času ko so imeli zasedeno inesto Tripolis le po mornaričnem oddelku vojakov, dokler niso prišli ekspedicijski oddelki kopnih čet. Kot veliko vojno srečo lahko snia- trajo Italijani, da jih niso takrat napadli Turk« in Arabci; kajti samo 1100 mor- narjev je bilo tisti čas v Tripolisu. Težke situacije so se pojavile pri bitkah dne 23. in 26. oktobra. Takrat se ima Italija zahvaliti ie hrabrosti r»er- zaljerjev, ki so stali na skrajnem levcni krilu vseh čet, da se ni pripetila za nje težka katastrofa. Ta začetkom brezpomembna eks- pedicija je postala čez noč kar cela vojska, ki zahteva od Italije veliko žr- tev in bo moralo preiti več mesecev, predno dobi prezgodnji akt aneksije svojo vel)avo,česploh dobi. Diplomacija in vojaški voditelji so to podjetje pod- cenjevali in ta pogrešek mora biti po- pravljen. To delo imajo sedaj italijanski vojaki. Vojska pri afrikanskih razmerah je brez dvoma eno najtežjih vojaških podjetij. Na neredni način vojskovanja nenavajeno evropsko vojaštvo, ki rno- ra biti noč in dan pod orožjem in pri- pravljeno na kako presenečenje, je iz- postavljeno največjim duševnim in te- lesnim naporom. Neugodne razmere pa bi se poslab- šale še bolj v notranjosti uežele, ker bi klimatične razmere, na katere italijan- sko vojaštvo ni vajeno, bile urojencem Ie v korist. 2e v bližini Tripolisa so se pokazale tozadevne neugodnosti. Če so Italijani izkopali na kakem mestu iz pe- ska kake okope, jih je drugi dan veter kar odnesel, ker se tam peščena ze- meljska formacija vsled močnih vetrov vedno spreminia. Tudi voda spere pri močnem nali- vu cele griče peska in tarn, kjer je bil danes kak nasip, ga jutri ni več najti. To deževje pa prične navadno v de- cembru, januvarju ali §e-le v tebruvar- ju; Italijani so mislili, da bodo do de- cembra s svojo ekspedicijo že gotovi in da ne bojo imeli tudi v dežju elemen- tarnega sovražnika. Torej tudi tu so se uračunali, ker je letos pričelo deževati v jako zgodnjem času. Zato so morali svoje operacije za časa nalivov preki- niti. Deževje traja v tistih krajih eden do dva rneseea in Italijani so primorani ves ta c ! držati križem roke. Itaiijanski generalni stab je mislil razširiti operacijsko osnovnico s tem, da bi si osnoval dve oporni točki z me- sti Zanzur in Tadjura. Vse to pa mora za sedaj vsled velikega deževja opusti- ti in čakati, da se nebo razjasni. Zadnje dni je deževje povzročilo celo povodenj, ki je napravila v mestu ter na italijanskih utrdbah veliko ško- de. Mnogo ljudi je bilo v nevarnosti utc- niti in reševalna dela so opravljali ita- lijanski vojaki. Vojne ladije, ki so bile usidrane pred Tripolisom, so se morale podati na visoko morje, da jih ne bi razburkano valovje butnilo v kako ska- lo. Morje je tako nemirno, da ne more- jo izkrcati živil in drugih potrebščin za prebivalce Tripolisa. Te dni so dospeli vojaški atašeji raznih evropskih držav v Tripolis. Gle- de njih je izdala vojaška vlada tripoli- ška posebne ostrejše naredbe. Oni so podvrženi nadzorstvu enega italijan- skega polkovnika. Vsak ataše dobi za svojo osebo listek, s katerim se mu do- voijuje prosto gibanje in tudi fotografi- ranje le v nekaterih oddelkih. Njihova korespondenca je podvržena strogi ctnzuri. Tajnih pisav in izrazov itd. st- ne smejo posluževati. Nositi morajo vedno uniformo. Opazovanja, ki jih na- redijo v vojaškem pogledu na bojnem polju smejo šele po končani vojni ob- javiti. Za slugo dobijo vsak enega itali- janskega vojaka, ker so jim ne dovoH, da bi jih spremljala pri vojaških opera- cijah kaka tuja oseba. * Operacije tore' v Tripolitaniji po- čivajo, izvzemši male brezpomembne praske. O italijanski floti, je dospela še ne potrjena vest, da je prtčela botnbardirati inesto Abata ob Egejskem morju. Italijani Še vedno upajo, da se bode pričela Turčija pogajati. Vederemo! Polilični pregled. Rekunstrukcija ministerstva. Ministerski predsednik grof Sttughk it; bil v soboto sprejet pri cesarju v av- dijenci, v kateri je predložil demisijo U- nančnega ininistra dr. Mayerja in je predlagal imenovanje dosedanjega ministra za Oalicijo, vit. Zaleskega, za finančncga ministra, dr. B r a f a za poljedelskega ministra in posl. D1 u- g o s z a za gališkega ministra. Cesar je sprejel dr. Mayerjevo demisijo in odobril predlog ministerskega predsec|- nika glede na imenovanja novih mini- strov. Tozadevna cesarjeva ročna pi- sma so se objavila včeraj. Včeraj ob 1/211. dopoldne ie sprejel cesar bivšega finančnega ministra dr. Mayerja v poslovilni avdijenci, potem pa nove ministre vit. Zaleskega, dr. Braia in Dlugosza, da prisežejo v nje- gove roke. Danes je seja državnega zbora in v tej seji je predstavil ministerski pred- sednik grof Stiirghk nove ministre zbornici. Delo v parlamentu. Odsek bo, kakor se splošno sodi, dokončal računski provizorij in predlo- ge glede posojil šele v zadnjem tednu meseca novembra. Na to se bo vršilo v zbornici drugo in tretje branje pn- računa. Delavni program zbornice po končani draginjski razpravi je sledeči: predloga o nočnem delu žensk in otrok v rudnikih in potem reforma zbornične- ga poslovnika. Kartelni pododsek je dne 16. t. m. prinesel vladi zopet ra- zočaranje. Vladni zastopnik sekcijski šef Brosche je namreč izjavil, da vla- da ne soglaša s tem, da bi se že zdaj sklenil zakon zoper kartele, kakor ga je predložil dr. Krek, ampak bo sklicala enketo. Odsek pa je sklenil kljub temu začeti o dr. Krekovem predlogu speci- alno debato in § 1. dr. Krekovega na- črta sprejel. Ta § določa, da karteli spa- dajo pod državno nadzorstvo. Giede vladne enkete se je pa sklenilo, da se je bodo člani odseka sicer udeležili, da pa sc vsled te enkete delo odseka ne sme zavreči. Domače in razne vesli. Imenovanja. Ravnatelj goriške diž. gimnazije dr. Josip Tominšek je imenovan za ravnatelja na mariborski gimnaziji. Namesto njega pride v GorU co dr. Janko Bezjak dosedaj ra/na- telj na II. gimnaziji v Ljubljani, kate- remu je pri tej priliki podeljen naslov vladnega svetnika. Suplent Rudolf Cer- quenik je imenovan za glavnega učite- lja na moškem učiteljišču v Gradišču. Poštne vesti. Ivan Simončič, po- štni aspirant, je imenovan za poštnega oficijanta pri Sv. Luciji ob Soči. — Po- štar Ivan Zamperlo je premeščen iz 7a- rov v Tolmin. Drustvo Sv. Cecilije bo imelo pri- hodnji četrtek t. j. 23. t. m. svoj letni občni zbor. Ob 10. uri slovesna sv. ma- ša v župni cerkvi sv. Ignacija. Pela se bo »Missa: Aeterna Christi munera« od I. P. Palestrine. Gradual I. Q. Stehle- jev, ofertorij V. Engel-ov. Introit in Co- mmunio koralen. Po sv. maši zborova- nje v centralnem serrienišču. Ta notica velja kot privatno pova- bilo vsem prijateljem prave cerkvene glasbe. Ker se ta dan pri sv. niasi Credo nt poje, dodal se bode po sv. maši. Vspeh revizije Ijudskega štetja v GoHcl. Uradui izkaz o izidu revizije ljudskega štetja izkazi'je, da je v- Gori- ci: Slovencev 9819 (3186 vec); Italija- nov 14.720 (za 3.136 manj); Neincev 2040 (37 manj) in drugih Slovanov 168 (16 več). Potemtakem je 55% Italijanov in 45'"v Neitalijanov v Gorici »prettamente italiana«. Gregorin na Vipavskem. — Na ti- hem je sklical minulo nedeljo dr. Grego- rin shod najožjih zaupnikov na Cesti pri Sv. Križu. Shod, katerega se je ude- ložilo okrog 100 mož, večinoma Ajclov- cev, Lokavčanov, trgovcev in gostilni- čarjev je bil strogo zaupen — kakor je rekel lastnik dvorane Stare. Dr. Grego- rin je uvodoma govoril o draginji in o uvozu argentinskega mesa. Potem je prešel na deželni zbor ter po svoje reci zavijal in komentiral. Zgražal se je nad tem, da so naši poslanci poslali A. Oa- brščeka iz zbornice domov, a je poza- bil povedati, da so tudi liberalci zdru- ženi z Lahi poslali pred leti enega na- šega poslanca iz zbornice domov in da so si naši poslanci dovolili le to, kar so liberalci združeni z Lahi uže davno na- redili. Prav ni bilo Gregorinu tudi to, da so naši poslanci poslali tri poslance iz slov. veleposestva domov, a ni povedal zakaj so to storili, kajti ako bi to pove- dal, bi morali zborovalci reči, da so imeli naši poslanci prav, da so to sto- rili, kajti vendar ne gre, da bodo sedeli v deželnem zboru možje, ki so dobili pri volitvi manjšino zakonito odda-iih glasov, kakor je bilo to v deželnem zboru jasno z imeni in s številkami do- kazano. Gregorin je nadalje tožil na shodu, da tudi njegova izvolitev za deželnega poslanca ni še potrjena. To je res, a s tem ni rečeno, da Gregorin ne srne sedeti v deželnem zboru. On ima vse pravice poslanca in če je sla njegova izvolitev v verifikacijski od.vek, je to sam zakrivil, ker se je s čud iim orožjem bojeval ob priliki volitev p'Oti svojemu protikandidatu tako, kakor ne delajo nikjer. Tega Gregorin seveda ni povedal. Nadalje je rekel, da sicer ni gotoyo, da se deželni zbor razpusti, a tudi ne more danes še nihče reči, da se skliče k zasedanju. Vlada se danes ke- sa, ker je svoj čas deželni zbor le za- ključila in ga ni koj razpustila. Zato pa moramo biti mi za to, da se deželni zbor razpusti. Seveda so bili navzoči za to, a koliko bo ta sklep držal, bode- mo videli v nedolgem času. Kakor se vidi, se Gregorin boji, da vendarle ne bo deželni zbor razpuščen. Na shodu so tudi računali, koliko bi pridobili v slučaju novih volitev. Računali so: Na Krasu dobimo najmanj še enega, gori- ška okolica bi tudi izvolila dva druga poslanca in ne več sedanja, v hribih pa, ako bi se vršile volitve v času, ko je delavstvo doma, bi tudi zmagali. No, pustimo jim to nedolžno veselje. Na pa-' pirju je vse njih, ko pridejo volitve pa nimajo kaj šteti. Seveda so na shodu rekli: Duhovniki ne smejo ganiti me- zinca ne v cerkvi ne zunaj cerkve za volitve. Kajpada, mi naj bi držali roke križem, saino liberalci naj bi delali in agitirali. Sicer pa so rekli nekateri na shodu, da bi šlo v slučaju novih volitev najbrže §e težje kakor pri zadnjih. — Gregorin je nadalje rekel, da je »Jutro« lagalo o njem. On ni skoraj zlezel pod Šusteršičev plašč na Dunaju, marveč je imel najboljše namene. Sicer pa rie ve, če je prav, da je izstopil iz Šuter- šičevega obližja. Sedaj je on v držav- nem zboru divjak in dela kar hoče. O podržavljenju vipavske železni- ce ni vedel Gregorin kaj povedati, pač pa se je oglasil župan ajdovski Kovač ter rekel, naj bi se uplačane akeije vrni- le obeinam, sicer mine 90 let predno pridejo občine do svojega imetja. Ako siTio prav podučeni je Kovač baje trdil, da je upravni svet te železnice proti po- državljenju seveda zato, ker se gospo- dje upravni svetniki vozijo v I. razredu zastonj na Dunaj. Posebno prof. Bftr- buč da je proti temu. Najbrže da žu- pan ajdovski ni o stvari dobro podu- čen, sicer bine tako krvavo žalil upra- vnega sveta. O stvari bo najbrže še govora. Uütelj Mužina je priporočal usta- navljanje zadrug, kar pa navzočim aj- dovskim trgoveem ni bilo povšeč, ker bi jim le-te delale konkurenco. Na shodu se je reklo, naj bi se ustanovila v Tr- stu centralna zveza zadrug. V Ljublja- no ne kaže, ker so liberalni zadrugarji v konkurzih. Qoriski liberalni zadru- garji so tudi v veliki »fučariji«. — Ka- kor st vidi, nas hočejo liberalci v za- družništvu posnemati. Svoj čas pa so vodili ostuden boj proti zadružništvu. Gregorin je trdil, da podpora, ki je bila v zadnjem času dovoljena za Kras v znesku 40.000 K je zasluga novega goriškega okrajnega glavarja Rebeka in ne drugih. Mi ne rečemo k temu nič ka- kor le to, da g. svetnik Rebek dobro ve, kdo je sodeloval pri izposlovanju te podpore. Ni prav častno od Gregorina, da dejstva tako zavija. Sicer pa je obljubil, da bo on - - Gregorin — dclal na to, da dobe kraške občine še 40.000 K. No, prav, naj le izposluje še 40.000 K. Medvešček je trdil, da je bila svoj čas za Križ že dovoljena neka podpo- ra, a Križani te podpore niso dobili. - - Zgodilo da se je tukaj klerikalno nw- ščevanje. »Strup spijeni, da sta to zagrešila slovenska de- želna odbornika<( je rekel Peter Medve- šček. Ej Peter, danes bi bil najbrže že mrtev, če bi hotel dano obljubo izpol- niti, ker tega, kar si trdil na shodu, bi ne mogel dokazati. Qregorin je rekel, da je regulacija Vipave nujno potrebna. Potem sc je reklo, da naši poslanci regulirajo Vipa- vo že 35 let, a §e podrobnili nacrtov za regulacijo se ni poskrbelo. Ta Irdi- tev ne odgovarja resnici in mo/., n\ je to izustil zasluži v zavijanju resnice 1. Gregorin je rekel, da bo vzel zadevo regulacije Vipave v resen vpoštev. Mi pravimo: V resen upoštev regulacijo Vipave so že drugi vzeli, ko se Grego- rinu še sanjalo ni o tem in tudi podrob- ni načrti so že pripravljeni. Vse to se je naredilo brez Gregorina. In ako se bo v doglednetn času začelo z delom, poreče Oregorin, da je to njegova za- sluga, pa če bo pri stvari se tako ne- dolžen. Qregorin je že par let deželni po- slanec, a ni še nič naredil za svoje vo- lilce. Državni poslanec je tudi že pol leta, in tudi o delovanju kot. državni poslanec se nič ne čuje. Le v zabav- ljanju proti našitn poslancem je moj- ster. »Kunštna« »Edinost« zahteva od slov. profesorjev v Gorici, naj vpeljejo na gimnaziji namesto grščine italijan- ščino. Mi smo vedno mislili, da je to stvar naučnega ministra, a »Edinost« nas je poučila, da imajo profesorji pra- vico izpreminjati učni načrt. Volitve v trgovsko In obrtnljsko zbornico. Uradni »Osservatore Triesti no« razglaša, da neha z 31. decembrom 1.1. mandat 12 zborničnim svetnikom in da se bodo vršile nove volitve. Za predsednika volilne komisije je imeno- van voditelj okr. glavarstva, namestni- štveni svetnik Rebek. Slovenci v Zdravščini kličejo na pomoč. Naseljenih je tam mnogo slo- venskih družin, ki morajo svoje otroke pošiljati v laške sole. Slovenskih otrok je za en razred. Vsi ti se polagoma od- tujajo slovenskemu jeziku in slovenski domovini. Pomoč je nujno potrebna!! Opozarjamo na te naše brate slovenska obrambna društva! Nesreča. V Budanjah pri Vipavi se je zgodila v soboto velika nesreča, ka- tere žrtev je bil 17 letni mladenič, ki je moral leči v prezgodnji grob. Imenova- nega dne je namreč 17-letni France Šelj poganjal vola, ki sta bila uprežena v s senom naložen voz. Na nekem klancu je mladenič hotel voz zavoriti, Naananjam slav. občinstvu, da sem prevzel jaz, počenši s 1. novembrom znani Ulu „m /Mulll üülöllll sedaj popolnoma preosnovan z okusno kuhinjo, dobrimi pijačanii, s ceno postrežbo in snažuimi sobaioi. Otvoritev se je vršila dne 5. noveiubra t. 1. ANTON PEČENKO. Loterljske števllke. 18. novembra Trst.......20 63 19 55 49 Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c »a'1? Podgori ^^ 03 yg(lB želBznišlega mesta (na cttti, ki petjeproti Gradilki) o o o Trgnje tudi 1 opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi všake vrste giede, tramo\e 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Velike zaloge novih dvokoles, šivalnih in fcinetijsklh strojev, orkestrijonov, gramofonov, vsakovrstnih ploač itd. V zalogah imam veliko ˇsen gori navedenih tudi ie rab'jenih strojev, prav po ceni na izberofpri BATJEL-U Gorlca, STOLNAfULIGA 3—4. Mehanična delavnica. Prodaia tudi na obrokp Oniki poitnine prosti. Zaloga in zastopstvo labkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se Blara dvokolesa, šivah>e stroje, gramofone, orke- strijone i. t. d. Svojl k svojim! Svoji k svojim! M1HALJ TURK na Kornu it. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Naznanjam, da sem otvorila higijenicno mlekarno v SBmenišhi ulici št. Z (hiša Srnlovla). Dobiva se zajamčeno pristno mleko ter vse miečne izdelke kakor: sveže np.vadno in čajno maslo, kislo mleko, skuto, sladko in kislo smetano ter pristni čebelni med in jajca. Na željo se pošilja tudi na dom. Zajutrke in južine se servira v nalašč zato prirejenih lokalih. Antonlja Splr|člč. Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, 60RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom = najtopleje. — Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo p&reftije jri natupn kmetijstili potrebscin ii pri prodaji ^x^ ^n */v bietütUk priieltov. ^ ^v- ^v- Zaloga je v liiii „CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠCE JOS. VERDI ST. 32. Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. NajstarejSa slovenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporočA nledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustre, luči, križeve poti. Stari paramenti ae dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Oene brez konknrence in 30% nlžje kot drugod. 8^ PoHlja cenike na xahtevo brespiačno in poštnine prosto. "US Hiša na prodaj. V Bilrno je na prodaj hiša z dvoriščem, živinskim lilevom, vrtom in podzemeljsko kletjo. V pritličju hiše je velika soba in tri sobice, v prvem nadstropju tri sobe in velika žitnica. Hiša se nahaja v središču obiine blizu javne tehtnice A. Drufovka, in je pri-; pravna za vsako obrt ali trgovino. Kdor želi ogledati si tudi notranje prostore hiše, na, se oglasi - - če niogoče ob nedeljah — pr g. J. Brumatu v Mirnu tik pokopališča. Kmetijsko društvo v Biljah išče opravitelja za konsumno trgovino in za krčmo. Prosilci morajo biti oženjeni, ne preko 40 let stari, zdravi telesno in duševno, pokazati morajo svojo zmožnost toliko mož kakor žena. VeŠči morajo biti obeh deželnih jezikov. Prednost imajo domačini. Vse drugo po dogovoru. Prošnje je uložiti pri podpisanem društvu do 15. decembra 1911. Shtžbo bo nastopiti 1. januvarja 1912, eventuelno tudi prej. Rmetijstio zadružni Honsuia v Biljah, 1%. X1.1911 Načelnik: A. KOSTA. Dr. Avgust De Fiori specialist za notrauje bolezni in uervoznost je odprl svoj zdravniski laboratorij v ulici Petrarca št. 3 I. nadstr. Ordinra od 2—4 popoldne. fldvokat dp. Uns. Oermotfl naznanja, da ima svojo pisarno v Gorici Via Tre Re St. 8. I. nadstr. Nanut & Bregant aut. stavbena tvrdka v Gorici, ulica Adelaide fystori It. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kak'^r tudi za i/delovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ko- lavdacij po najnižjih cenah. KlobucarM.Horvat v Gorici | Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: imehke, trde in cilindrepo naj- nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najviSjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. obcinstyu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovSčinl. Postreiba strogo poitena. Otvoritev posredovalne pisarne. Podpisani uljudno naznanjam veleslavnemu občinstvu v mestu in na dežeii^ da sem otvoril v ullcl Mattloll it 19 V Gorici koncesijonirano POSBEDQUALNO PISARNO. Posredujem pri nakupu in prodaji vi!, his, teaiitet. zemljišč, stavbišč, gostiln, hotelov, trgovin. posredujem pri oddaji stanovanj in zemljišč, his, trgovin v najem, pri dobavi denarja, sploh pri vsem, kar spada v delokrog uajboljšega informacijskega urada Kot lastnik edinega slovenskega posredovahiega urada v Gorici se naj- topleje priporočsm z zagotoviloni najboljše, to^ne in kulantne postrežbe. S spoštovanjem bilježim udani JANKO PODMENIK, Qorica, nllca Mattloli št 19 Kupujte! lepritvrdki Kupujte! Keröevani & Čuk G O Rl C A - Stolnlf trg štev. 9 - [(Piazza Duomo) ker ta vam nudi lejiajboljše in riajceueje šivalne sttoje, dvokolesa, puško, Bamokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno knietijsko orodjo, slanioreznicc, stiskalnice, drozgalnice (stroje za -- mastei.je grozdje) orala, brane itd., itd. — „Original Victoria" Sivalni stroji so pripravni za umelno vezanje in krpanje, iniajo lahki tek, šivajo riaprej in nazaj. Original Vic- toria sivalni so napravljeni z dvema gasovama za hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še ¦\tdiH» brczšumni. Z „OriginalJ|Vi(:turiR" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 300O ubo- dov (štihov). Za .Originalni Victoria" äivalne stroje jamčimo 10 let. KTivdka BEBŠEVAM & ČtB, yjhtk opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- ?Žz\ 'esa razn>h tovarn, kakor Puch, ^§f Styria,'Wasfenrad, Dürkopp uaHflB ter domačefizdelke. Vsak kolesar, \ katen kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Ču k dvokolo, j^_ dobi solidno in pošteno ^H postrežbo in si je objed- f nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vraČuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki !f^ KerSevani in Čuk po mm # ceni blago. W 7-'\ ^M tvrdka BERŠEVANI & CUKdaje tudi na meseCne obroke. V Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Ilzdajatej in odgovomi urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna Tiskarnau (odgov. L. L u k e ž i č.)