Poilalua plačana v rotovtnL
Leto LXXII., št 44
LJubljana, četrtek ij. februarja 1939
Cena Din L-
Lznaja  vshk  dan  popoldne izvzemfc aedeJje m praznike  —  inserat) do 80 petit vrst a Dm 2. do lOu vrst S Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3. već Ji inserau petit vrsta Dir 4.—  popust po dogovoru, inseratnj davek posebej   — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
Pod ruto t ce: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podi uznica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Zasedanje v Bukarešti zaključeno:
Sklepi konference Balkanske zveze
Države Balkanske zveze hočejo podvzeti vse za vzpostavitev zaupanja polnega sodelovanja na podlagi popolne enakopravnosti in absolutnega spoštovanja njihovih mej
Bukarešta. 23 febr. e. Konferenca stalnega sveta Balkanske zveze je bila včeraj zaključena V političnih in diplomatskih krogih poudarjajo, da je poleg utrditve soglasne volje, da se nadaljujejo prizadevanja v duhu dosedanje politike Balkanske zveze na kategoričen način precizirala naslednje stališče:
V pogledu odnošajev z Bolgarijo je podala dokaz trdne volje članic Balkanske zveze, da ne opuste ničesar, kar bi pripomoglo k iskrenemu sodelovanju vseh držav Balkanskega polotoka, ki pa je možno samo v določenem okviru ob polnem spoštovanju sedanjih mej O drugih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, komunike ne govori mnogo, toda dopolnilne izjave zunanjih ministrov so bile podane pač z namenom, da ustvarijo popolno sliko stvarnosti Lahko se sklepa, da ostajajo kot stalni cilj Balkanske zveze tudi po konferenci v Bukarešti zvestoba splošnemu miru. budna skrb za lastne interese, podpiranje vseh prizadevanj za omiljenje napetosti in za zbližan je narodov, popolna lojalnost napram skupnemu idealu neodvisnosti in obrambi reda. ki omogoča vsaki izmed štirih držav, da izvršuje svojo posebno nacionalno misijo, zajamčenje nedotakljivosti sedanjih mej in najaktivnejše sodelovanje pri reševanju balkanskih eospodarskih vprašanj
Po zaključni seji je rumunski zunanji minister Gafencu prečita! novinarjem naslednji komunike:
Stalni svet Balkanske zveze se je sestal v BukareSti 20. 21 tn 22 februarja 1939 pod predsedstvom romunskega zunanjpga ministra Gafenca. Grčijo je zastopal predsednik trške vlade In zunanji minister Metasas, Turčijo zunanji minister Sarad-
Pariz, 23. febr e. Na banketu, ki je bil včeraj v ameriškem veleposlaništvu v proslavo obletnice rojstva Georga Wa-shingtona. je govoril tudi min. predsednik Daladier Njegov govor so prenašale vse angleške in ameriške postaje. Daladier je najprej izrazil spoštovanje spominu Wa-shingtona in podčrtal tesne zveze, ki spajajo ameriški in francoski narod, kajti vodi ju duh pravičnosti in svobode, kakor je vodil tudi velikega Washingtona pri vseh njegovih delih Tako Francozi kakor Američani so prežeti z miroljubno voljo in upanjem, da bo naposled le zmagal mir in da bo odstranjena nevarnost vojne. Francozi in Američani imajo v stvari eno in isto politiko, namreč politiko ohranitve miru. Mi stremimo za mirom, ker smo demokrati, toda prav zato, ker smo demokrati, ne bomo nikdar pristali na kak nečasten mir. Smo odločni nasprotniki vojne, ker smo dovzetni, občutljivi in zbrani ljudje, zaradi česar ne želimo, da se ponovijo absurdni zločini in se po nepotrebnem žrtvujejo ljudje. Nočemo tudi, da se svet spremeni v razvaline. Vemo, da se s vojno ne da doseči nikaka trajna rešitev kateregakoli vprašanja, kljub temu pa ne bomo nikdar pristali na kakršnokoli odstopitev. Mir in svrboda sta za nas nerazdvojeni «**»KHni. Nikdar ne bomo stremeli za enim, da žrtvujemo drugo. Naša ljubezen za mir ni izraz slabosti ali strahopetnostl, temveč je posledica odločnosti in preudarnosti. To naše nazira-nje je krona vseh misli in naporov svobodnih in pravičnih ljudi. Želimo mir in sredstva, s katerimi se dosega, niso orožje in uporaba sile, razen, če gre za obrambo pravic. Iz vseh teh razlogov moramo v teh težkih razmerah ostati modri in zbrati svoje moči, da se ubranimo groženj in napadalcev, pa naj pridejo od katerekoli strani. Francija se ne bo nikdar
Saint Jean de Luz, 23. febr. br. Senator Berard, ki se je zadnje dni mudil v Saint Jean de Luzu, je imel včeraj ponovno razgovor z delegatom francoskega zunanjega ministrstva Saintom Po tem razgovoru je novinarjem izjavil, da bo francoska vlada bržkone v soboto definitivno    sklepala o
definitivni ureditvi odnošajev z vlado generala Franca. Njegova naloga ie bila, da odpravi vsa nesporazumljenja, poudariti pa mora, da Francija za svoje priznanje nacionalistične vlade ni postavila nikake-
V pogoja in da se za to priznanje z generalom Jordanom niti ni pogajal
eoglu. Jugoslavijo zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Marković.
Člani stalnega sveta Balkanske zveze so »iroučili sedanji mednarodni položaj ter podrobno izmenjali misli o vprašanjih ki se tičejo interesov držav Balkanske zveze. Ugotovili so soglasno da imajo enake naziranje o sedanjem političnem položaju in glede politike, ki. jo vodi Balkanska zveza, globoko vdana idealu miru že od svoje ustanovitve.
Stalni svet je ponovno potrdil tesno •solidarnost, ki druži članice Balkanske zveze, ter poudarja soglasno voljo, da nadaljuje svoje delo v istem duhu. V tem pogledu je imel priliko pozdraviti sporazum, ki je bil sklenjen 31. julija 1938 v Solunu Ta sporazum priča na očiten način krepko voljo držav članic Balkanskega sporazuma, da ne zanemarijo ničesar, kar bi moglo dovesti do zaupanja, polnega sodelovanja med državami Balkanskega polotoka na podlagi popolne enakopravnosti in absolutnega spoštovanja njihovih mej.
Stalni svet je odobril sklepe gospodarskega sveta Balkanske zveze, sprejete na njegovem zadnjem zasedanju v Carigradu meseca aprila 1938. in izrazil svoje veliko upanje, da bo redno sedmo zasedanje gospodarskega sveta, ki bo v Bukarešti aprila meseca 1939. dovolilo, da se še bolj okrepe gospodarske vezi med državami Balkanskega sporazuma in da se Izpopolnijo neposredne prometne zveze med njimi. Prihodnje redno letno zasedanje stalnega sveta bo februarja 1940 v Beogradu.
Ko je bilo prebrano uradno poročilo o delu konference stalnega sveta Balkanske zveze, je rumunski zunanji minister Gafencu pripomnil še tole: Člani stalnega sveta so sklenili v načelu, da se de jure
udala grožnjam in napadom in ne bo dovolila, da se njeno ozemlje okrne. Toda Francija je vedno pripravljena za sodelovanje z vsemi, ki so iskreno za zmanjšanje oboroževanja, v tem trenutku pa ostane naša sijajno opremljena vojska za nas neprehoden branik. Pridružujemo se vsem akcijam za mir. Nimamo tudi nobene potrebe, da bi se vezali s pogodbami in obljubami in da se medsebojno obvezujemo, kadar pa gre za obrambo istih ciljev, svobode in pravice, takrat smo složni!
Na koncu se je Daladier zahvalil predsedniku Rooseveltu in mu čestital, ker vodi tako politiko miroljubnosti Francoski narod mu tudi to pot izkazuje vso hvaležnost in ljubezen.
Charaberlain o angleških Žrtvah za oborožitev
London, 23. febr. z. Ministrski predsednik Chamberlain je na polemike, ki so nastale v domačem in tujem časopisju o oboroževanju Anglije in o ogromnih vsotah, ki so določene za oboroževanje, izjavil, da je Anglija z lahkoto žrtvovala milijarde za oboroževanje in ji je pri tem z razumevanjem pomagal ves narod. To je dokaz, da je Anglija tako bogata, da lahko žrtvuje za splošne interese milijarde, ne da bi bil s tem prizadet njen kredit in ne da bi taki izdatki imeli slabe posledice za njeno valuto.
Nove angleške vojne ladje
London, 23. febr. br. V angleških ladje-delnicah bodo letos poleg drugih manjših vojnih ladij zgradili še dve veliki vojni ladji po 40.000 ton s topovi kalibra 406 mm. Poleg dreadnoughta, ki je bil v torek splovljen iz londonskih ladjedelnic ob prisotnosti kralja in kraljice, bo V kratkem dograjena še ena taka vojna ladja.
Popoldne je senator Berard preko Irana odpotoval nazaj v Burgos Ponoči se je vrnil tja iz Barcelone tudi nacionalistični zunanji minister general Jordanu Sestati bi se morala v Burgosu že snoči, a je razgovor bil odgođen na danes.
Madrid, 23. febr o. Vrhovno poveljstvo republikanske vojske je včeraj dopoldne iz dalo komunike, v katerem ugotavlja, da so netočne vesti o neredih v Madridu. V republikanskem glavnem mestu vlada absoluten mir. Mir je zagotovljen tudi v bodoče spričo čuta odgovornosti, ki ga Kaze junaški španski narod.
UBEDN1AT VO IN UFBAVNI6TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica itev. 5
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 21-25 In 81-26
prizna vlada generala Franca. Vsaki državi je dano v svobodno Izbiro, da določi po svojih razmerah način za to priznanje.
Razhod zunanjih ministrov
Bukarešta, 23. febr. e. Predsednik grške vlade Metaxas, jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Marković, turški zunanji minister Sukri Saradzoglu so snoči ob 23.30 s posebnim vlakom odpotovali v Beograd. Na postaji so se poslovili od njih podpredsednik rumunske vlade Arman Calinescu, zunanji minister Gafencu, uradniki zunanjega ministrstva in predstavniki tiska. Posebni vlak bo prispel v Beograd drevi ob 18. Predsednik grške vlade Metaxas bo takoj nadaljeval potovanje v Solun, turški zunanji minister Saradzoglu pa bo ostal 24 ur v Beogradu kot gost naše vlade.
Odmevi v tisku
Carigrad,, 23. febr. e. Ves turški tisk se obširno bavi s konferenco Balkanske zveze v Bukarešti in ji pripisuje največji pomen. List »Tan« piše: Mislimo, da je prišel trenutek, da se odpravijo meje med balkanskimi državami. Balkanska zveza je pozitivna potrditev petletnih izkušenj. Ves ta čas so gospodarstveniki, politiki in novinarji Balkanske zveze na svojih sestankih razpravljali o splošnih vprašanjih in iskali pota. da še bolj poglobe politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje svojih držav. Balkanska zveza se je razvijala, je dozorevala in napravila pot k dosegi ciljev, ki si jih je zastavila. Edina ovira od vsega začetka je bilo nasprotstvo Bolgarije, toda dogodki so tudi njo naučili, ds je le v sodelovanju njena rešitev. Predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov je ponovil naše-
Tokio. 23. febr br. Poslednji incidenti v šanghajski mednarodni koncesiji so izzvali v Tokiju veliko vznemirjenje. Japonski listi so davi objavili poročila, v katerih ogorčeno napadajo mednarodno upravo šanghajskih koncesij, češ, da premalo skrbi za red in mir na svojem področju ter s svojo malomarnostjo škoduje japonskim in kitajskim interesom. Listi zahtevajo, naj vlada energično intervenira pri teh oblastih. Japonske oborožene sile bi morale v bodoče same poskrbeti za varnost življenja in imetja Japoncev in Japoncem naklonjenih Kitajcev v šanghaju. Listi ugotavljajo, da je bilo letos v &angha;u izvršenih že 16 terorističnih atentatov. Obenem objavljajo tudi kratka poročila o snočnjem dogodku v mednarodnem de^lu ^nghaja, kjer je prišlo do nemirov in je bilo več uslužbencev kitajske vlade v Nankingu napadenih ter ranjenih. Eden izmed njih je poškodbam podlegel.
Zaradi zadnjih atentatov v Sanghaju je japonski zunanji minister A rita v poslanski zbornici z ogorčenjem izrazil svoje neraz-položenje in sporočil, da je japonska vlada
Rim, 23. febr. AA. Minister za zunanje zadeve grof Ciano bo odpotoval drevi na uraden obisk v Varšavo, kamor bo prispel 25. t. m.
Varšava, 23. febr. o. Kakor znano bo prišel italijanski zunanji minister v soboto na uradni obisk v Varšavo. Se pred kratkim so govorili, da bo odtod odpotoval v Berlin na sestanek z Ribbentropom, to namero pa je sedaj opustil.
Razgovorom z italijanskim zunanjim ministrom v Varšavi pripisujejo odgovorni politični krogi velik pomen, posebno po spremembi vlad v Jugoslaviji in Madžarski. Poljski listi objavljajo poročila iz Rima, v katerih ugotavljajo, da Italija, Nemčija in Poljska dominirajo sedaj v srednji Evropi in da jim bo sporazumno mogoče vplivati tudi na končno ureditev odnošajev med Madžarsko na eni ter Rumu ni j o in Jugoslavijo na drugi strani.
Varšava, 23. februarja, b. >Warszawski Dziennvk Narodom« objavlja članek poljskega poslanika v Rimu Kozickega o bližnjem obisku italijanskega zunanjega ministra v Varšavi. Poslanik poudarja med drugim: »Fašizem je začel zmagovit pohod narodnih struj v Evropi. Mussolini je v nekaj  letih   znal   spremeniti duha
italijanskega naroda in je prenovil vse politično in gospodarsko življenje Italije. Fašizem je realiziral velike stvari bodisi za Italijo, bodisi za Evropo, kateri je dal osnove novega socialnega reda. Poljska,
katere interesi niso nikdar bili v nasprotju z itaUjanskimi, zna ceniti itali-
mu zunanjemu ministru na poti preko Sofije v Bukarešto izjavo, ki jo je podal pred meseci v sobranju. Jugoslavija, ki si je prizadevala, da bi tudi Bolgarija stopila v Balkansko zvezo, je že prej forsirala to idejo in rudi ni misliti, da bi ji Grčija nasprotovala. Pod takimi pogoji je dana prilika, da se odpravijo nase meje in da se iz Balkana napravi ena sama ogromna trdnjava s 70 milijoni ljudi.
Atene, 23. febr. e. Ves grški tisk je .spremljal z največjo pozornostjo zasedanje Balkanske zveze v Bukarešti. List »Proia« poudarja enotnost naziranj, ki se je manifestirala že v prvih početkih, kakor tudi soglasno pripravljenost, da se ohrani politika, ki je rodila ugodne rezultate za članice Balkanske zveze, kakor tudi za evropski mir. Balkanska zveza ni skupina, ki je nastala zaradi propagandne politike, temveč je rezultat evolucije in dozorevanja, pospešenega po evropskih dogodkih zadnjih let. Njen miroljubni značaj podvoju-je njeno moč. Listi podčrtavajo tudi stik med državami članicami Balkanske zveze in Bolgarijo, ki sicer ni v Balkanski zvezi, ki pa se po solunskem paktu smatra sama kot pripadnic« enotne balkanske družine. List opozarja na izjavo Kjuseivanova in pravi na koncu: Balkanska zveza postaja po vsakem sestanku njenih zunanjih ministrov močnejša, kar v veliki meri povečuje njen prestiž v tem delu stare Evrope, kjer je dokončno stabiliziran mir.
Gafenca poide v Varšavo
Bukarešta, 23. febr. e. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo rumunski zunanji minister Gafencu v početku marca obiskal Varšavo.
pri guvernerju mednarodnih koncesij v Šanghaju Franklinu energično protestirala zaradi umora kitajskega državnika Marki Lija in ostalih atentatov, ki so bili izvršeni v zadnjih dneh. Izjavil je, da je bilo včeraj 10 japonskih mornarjev poslanih v italijanski del koncesij, da bi pomagali italijanskim policijskim oblastem pri zasledovanju teroristov, ki so snoči napadli kitajske policijske uradnike.
Dejansko je bil včeraj japonski generalni konzul v Sanghaju Miura v spremstvu dveh vojaških zastopnikov pri Franklinu in protestiral zaradi zadnjih dogodkov, obenem pa postavil nekaj zahtev japonske vlade za boljšo organizacijo reda in varnosti na koncesijskem področju. V Sanghaju pa ugotavljajo, da so bile te zahteve mnogo skromnejše, kakor so jih davi napovedali japonski listi.
London, 23. febr. z. Reuter poroča iz Šangaja, da so bile zaradi ponavljajočih se atentatov v mednarodni koncesiji prirejene velike racije, pri katerih je bilo aretiranih nad 200 sumljivih oseb. Po zaslišanju pa so bili vsi aretiranci izpuščeni.
janski doprinos civilizaciji. Fašizem je pregnal boljševizem iz Španije in je s tem rešil Evropo.
Vladni list »Kurjer Warszawski« poudarja med drugim, da so poljski in italijanski interesi istovetni v podunavske m bazenu in bodo zato varšavski razgovori med Bečkom in Cianom koristni za obe državi, ki jima je pravični mir skupni cilj.
Snežne razmere
Poročilo tujskoprometnih rvez v LJubljani in Maribora, SPD in JZSS s dne 23. BL 19»
Kranjska gora 810 m: —9, solnčno, 25 cm
snega, aren, mirno. Katera.Planica: —7. solnčno, 30 cm snega,
aren, skakalnice uporabne, Planica State 950 m: —8, solnčno, 40 cm
snega, aren, mirno, drsališče uporabno Poč Petellnjek 144« m: —7, solnčno. 50
cm snega, osojno prsic. prisojno pre-kopneva.
Pokljuka 1300 m: —7, solnčno, 5 cm pršića, 70 cm podlage, mirno, Bohinj »Zlatoroge 585 m: —5. solnčno. 15
cm nega. aren, mirno, Dom na Komad 1520 m: —12, solnčno, 170
cm snega, prSič, Dom na Voglu 1540 m: —9, solnčno, 170
cm snoga, priič. Senjorjev dom 1822 m! —8, demo oblačno.
«0 cm snega, priti),
Stojadinovićevi amandmani
»Obzor« je objavil 21. f. m. članek pod naslovom »Stojadinovićevi amandmani*, v katerem ugotavlja, da je hotela Stojadino-vičeva vlada z že pripra\'!jemmi amandmani raz\%elja\'iti celo vrsto zakonskih in usta\*nih določb. Tako je hotela razveljaviti člen IS. državne usta\*e, ki daje vsakemu državljanu pravico, da lafiko civilno ali ka žensko zasleduje vsakegu drž. nameščenca, ki mu je s s^~o'!im delovanjem po\'zročil kako škodo. Taksna tožba bi bilo v bodoČ€ možna samo. ako bi to v roku 3 mesecev izrecno do\>olil minister notranjih del. Ako bi v tem roku ne bilo mmistroveiia dovo-ljenja, bi se tožba ne mogla vložiti. Drugi amandman je določal: Ako bi kak državni aH banovinski nameščenec kritiziral obstoječi režim ali postopanje viade in njenih članov, jih žalil ali omalo\'aže\'al. bi se disciplinsko kaznoval alt z zmanjšanjem aktivnih prejemkov od 20 do 50 odst na mesec za čas do 10 let, aH z upokojitvijo z zmanjšanjem penzijskih prejemkov od 2f> do 50 od$t na mesec za dobo do 10 let ali v težjih primerih z odpustom iz službe. Te kazni bi naj veljale tudi za upokojence. Pritožbe bi bile mogoče samo na državni svet. Ako bi državni svet pritožbe ne rešil v 2 mesecih, bi postala kazen izvršna. Vse te določbe bi veljale tudi za sodnike. Tre t ji amandman je določal: Sreski načelnik lahko naloži globoko 500 do 1000 din županu, obč. odborniku ali uslužbencu, ako se brezpogojno ne pokori odredbam obla sti in ukazom sreskega načelnika. Pritožba bi bila mogoča samo na bana in nič več na upra\*no sodišče. Iz istth razlogov lahko ban tudi odstavi župana in razpusti obč. odbor. Pritožba je dovoljena samo na ministrstvo notranjih del, ne bila bi pa dopustna, kakor do sedaj, na upravno sodišče. iVove t*oftfve bi ne bito treba razpisati v roku 2 mesecev, marveč šele po 2 mesecih, »ko prenehajo okolnosti, ki so povzročile razpust občinskega odborar, kar bi lahko seveda trajalo več let, ker bi bila presoja o vzrokih dana na svobodno presojo sreskega načelnika, četrti amandman je odrejal: Ban bi lahko po svobodni oceni odstavi jal občinske nameščence in na njih mesta imenoval druge, ne da bi odstavljene c Imel pravico do kakršnekoli pritožbe. Peti amandman je določal: Minister notranjih del lahko izreka kazen do 30 dni zapora ali 5000 din globe, ban do 20 dni zapora alt 3000 din globe in sreski načelnik do 10 dni zapora ali 1500 din tfobe. Kazen bi naj bila takoj izvršna, pritožba na upravno sodišče pa nedopustna. Sesti amandman se je nanašal na tisk: Vsaka tiskarna mora vsako tiskovino v 6 izvodih dostaviti dri. tožilcu. Nobena tiskovina se ne sme prej razpečavati, dokler ne da za to pismenega dovoljenja drž. tožilec. Postben amandman se je nanašal na ustavijenje dnevnikov, tednikov in drugih periodičnih listov. U stavi jenje je bilo zet o olajšano.
Bethlenov poziv Mussoliniju
Budimpešta, 23. febr. h. Po vesteh hi Londona je bivši min. predsednik in vodja madžarskih veleposestnikov in vele-industrijcev grof Štefan Bethlen poslal italijanskemu min. predsedniku Mussoliniju poziv, v katerem pravi, da je treba rešiti madžarsko neodvisnost pred nemško ekspanzivnostjo. V izjavi budimpe-štanskemu zastopniku lista »Corriere de la Sera« je grof Bethlen dejal med drugim, da je izredno zadovoljen, ker namerava sedanji min. predsednik grof Telekv še poglobiti odnošaje med Italijo in Madžarsko. Zaradi teh izjav bivšega predsednika madžarske vlade so bili pozvani listi, da jih ne smejo objaviti niti ne komentirati
53 milijonov za ameriSka pomorska oporišča
VVashlngton, 23. februarja. AA. Pri včerajšnji razpravi o kreditu 53 milijonov dolarjev za nova pomorska oporišča, med katerimi je tudi otok Guam, je predsednik odbora za mornarico VVindson izjavil, da Zedinjene države smatrajo, da morajo z avtoritativnimi državami govoriti v odločnem tonu. Z ozirom na to Zedinjene ameriške države sporočajo svetu, da ne bodo dopustile, da bi jih kdo uničil. Neki poslanec je pripomnil, da bi utrjevanje otoka Guama pomenilo sunek v japonski vrat In da bi to moglo dovesti do vojne. Windson je odgovoril, da je strateški položaj tega otoka v zahodnem delu Tihega oceana največje važnosti za obrambno politiko Ze din jenih držav.
Politična amnestija v Litvi
Kovno, 23. febr. br. Litovski predsednik Smetona je za 21. obletnico litovske republike amnestiral 67 političnih kaznjencev. Med njimi je tudi 18 klajpedsklh Nemcev._
Borzna poročila.
Curih, 23. februarja. Beograd 10. Pariz 11.64, London 20.60, New York 439.5625. Bruselj  73.95,  Milan  23.125, Amsterdam 234.75, Berlin 176.30, Praga 1506. Varšava 83, Bukarešta 3.37.
Francija se ne bo nikdar vdala grožnjam
Ljubezen do mira ni znak slabosti ali strahopetnostl
Atentati v sanghaju
Razburjenje v japonski javnosti zaradi teroristične akcije kitajskih nacionalistov
Francoska pogajanja s Francom
Odločitev o priznanju Španske nacionalistične vlade bo padla v soboto
Cianov obisk v Varšavi
Poljski tisk o sodelovanju z Italijo v Podunavju
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 28. februarja 1029.
Stev. 44
Samo še par vstoonic ie na razpolago
za dans&njo poslovilno predstavo
SVENGAUJA
v K nu UNIONU
ob 21. uri
Kudite tak- vsiopmce
Plin ]e v vsaki četrti
ljubljanski hiši
Glavni cestni plinski vođi merijo ie nad 52 km — Uporaba plina v gospodinjstvu stalno narašča
Ljubljana, 23. februarja
Dne 28. maja 1. 1856. je mestni magistrat ljubljanski prvič vabil mediane, naj se priglasijo kot naročniki plina za razsvetljavo. V »Novicah« je bilo sporočeno, da je v predmestju Sv. Petra g. Frcibcrger (to je bil zakupnik cestne razsvetljave) prižgal svetlejšo luč, ki se sasja luč imenuje in sveti ze mnogo let v vseh večjih mestih po ulicah, štacunah. gostiimcah itd.
šele 1. 1861. dne 9. novembra j« začela ljubljanska plinarna z obratovanjem, prvikrat so zagorele tedaj po nekaterih ljubljanskih ulicah in lokalih primitivne plinske svetilke. Od 1. !861. do t. 1903. pa je začela poraba skokoma na_a§3ati. Tega leta je dobila Ljubljana bohso cestno plinsko razsvetljavo. Od 1. 1908. do L 1912. je ljubljanska plinarna zelo napredovala. Ljubljana je v teh letih dobila 700 plirvskih uličnih svetilk na kandelabrih. ker je mestna oblina zahtevala od tedanje zasebne družbe, ki je bila lastnica plinarne, da prevzame cestno razsvetljavo p~oti odškodnini. Plinarna je morala oskrbovati cestno razsvetljavo, čeprav je imHo mesto že svojo električno centralo. Mesto je bilo za tedanje rarmere razkošno razsvetljeno.
Svetovna vo;na rudi ljubljanski plinarni ni prizanesla. Plinarna n.i dobila redno pre-mojfa iz Ce.'ke, naprave za uporabo domačega rjavega premoga pa ni imela, ker takrat take naprave *e niso bile poznane. .Med vojno je plinarna izguVla največ naročnikov, mešani so sn omiilili električno razsvetljavo, le malo jih je ostalo zvestih plinski prijetni in mirni luči. Se 1. 1922. je plinarna oddala sko-aj vso svojo produkcijo samo za razsvetljavo, danes pa porabi ljubljanska zasebna razsvetljava le še prav neznaten del celotne produkcije. Lani je plinarna oddala za razsvetljavo zasebnikom samo 7000 kub. m plina, torej količino produkcije enega dne. Plinarni je grozila likvidacija, še ob času pa je uprava začela propagando za porabo plina v gospodinjstvu iti za ogrevanje. L. 1922. je znašala poraba plina v gospodinjstvu le 39.000 kub. m, od tega leta do danes pa je dosegla velikanski napredek, kajti danes odda za po-Tabo v gospodinjstvu in za ogrevanje 1.500.000 kub. m plina. Ni bilo lahko prepričati gospodinj-e p-ed 15 leti, da pe!enka pripravljena na plinu ne smrdi po plinu, mnogi so se bali zastrupitve s plinom, hišni gosipodarji so &e bali, d3 jim bo uhajajoči plin hiše raznesel. Toda konservativnega in trmastega Ljubljančana s« je le posrečilo spreobrniti in danes je malo prebivalcev, ki ne zahtevajo plina v stanovanju.
Cestno omrežje ljubljanske plinarne je
1 1922. merilo 23.0(30 m. Po tem letu je plinarna izmenjala več vodov v mestu, ker so bili prešibki, polaeala je nove vode in 1. 19^0. je imela Ljubljana že 34.668 m plinskih vodov. L. 1936. je plinsko cestno omrežje prekoračilo po-1 stoti kilometer, danes pa merijo samo glavne cestne cevi žc nad 52 km. V celem je plinarna pod vodstvom inž. Bartla položila na novo 28.804 m cevi, pojačala in izmenjala pa je 3232 m.
Plin je uveden danes že v vsako četrto hišo. Stroški za cestne vode v zadnjih 15 letih znašajo okrog 5 milijonov din. Hišnih instalacij, to je vodov v hišah, je plinarna nap-avila, 3634, zasebni instalaterji pa 313. Vseh instalacij za rabo plina pri strankah je 3869. V zadnjih 15 letih so bile izmenjane skoraj vse plinske instalacije. Tudi vsa plinska aparatura v mestu je v zadnjih 15 letih nova. Do marca Lani je bilo v rabi 5365 raznih plinskih gonvcev L. 1922. je bilo montiranih samo 265 gorivcev za osjrevanje in pa 2011 svetilk pri strankah. Danes imajo pa Ljubljančani v rabi le se 137 svetilk in že 5228 raznih plinskih ogreval cev,
V Nemčiji porabijo na enega prebivalca letno do 90. kub. m plina. Pri nas odpade od letne porabe fe 34 kub. m na enega prebivalca, dosežena poraba plina torej še ni zadostna, čeprav je Ljubljana glede porabe plina na prvem mestu v državi, če bi imele vse hiše plinske vode, bi bila poraba plina večja. Uprava plinarne se namerava dogovoriti s hišnimi lastniki, ki še nimajo napeljave v hiši, da jim bo napeljala vode na daljši plačilni rok, tako da bodo mesečni prispevki malenkostni. Na ta način se utegne uresničiti, da bo imela v Ljubljani vsaka hiša plinske vode in seveda tudi priprave za rabo plina. Plinarna pripravlja tudi nov cenik za plin s taiktmi cenami, da bodo Ljubljančani lahko poceni dobili plin za ogrevanje sob in kopalnic. Plinarna bo prodajala plin po ceni. k' jo zmore konzument, to je po večini uradnik.
Pred dnevi je mestna plmama odprla t
Kresi ji svoj stalen razstavni prostor in moderno urejeno plinsko kuhinjo, v kateri bo prirejala stalno tečaje o načinu kuhanja s plinom za gospodinje in gospodinjske pomočnice. Ti prostori bodo gotovo najboljša propaganda pri prizadevanju plinarne, da bi be konzum plina v gospodinjske namene povečal in dosegel tisto višino tudi v Ljubljani, ki jo je dandanes plinsko kuhanje povsod v modernih državah že doseglo.
Ljudje na zatožni klopi
Zelja po novem plašču pa nI nenavadna stiska — Posledica krokanja z lepo natakarico
Ljubljana, 23. februarja Nedavno smo poročali o tatvini v nenavadni stiski. Zagrešila jo je žena nekega železniškega delavca. Kradla je zaradi tega, ker je mož zahteval od nje denarja, da bi si kupil obleko, žena pa je Sla in izmaknila hranilno knjižico svoje sosede ter kupila možu novo obleko. Priče so izjavile, da mož ženo pretepa, izroči ji pa vsakega prvega ves svoj skromen zaslužek.
Včeraj je žena tega železniškega delavca zopet sedela na zatožni klopi. Pripeljali so jo iz jetnišnice. Prestaja kazen, ki so jo ji prisodili zaradi tatvine hranilne knjižice. Obtožnica jo je dolž la, da je ukradla Lo-gonder Doroteji v žutni. svoji sosedi, za 520 din raznega perila. To tatvino je zagrešila Se pred tatvno hranilne knjižice, za katero je bila že obsojena.
Obtoženka je tatvino priznala in se zagovarjala, da je denar potrebovala za nov plašč. Ker ji mož ni hotel dati denarja, je odnesla sosedi perilo in ga zastavila v ljubljanski zastavljalnici. Dobila je zanj 300 din. Prvič smo verjeli, da je obtoženka nekakšna žrtev razmer. Ako mož zahteva od žene novo obleko in trdi. da si je morala od skromne mesečne plače prihraniti de za obleko, je to pač huda zadeva. Strah pred možem, ki ima navado, da položi roko na svojo Ženo, je olajš'lna okolnost. Vendar to pot žena ni trdila, da se je moža bala, temveč je samo notrebovala denar za nov plašč. To je pa že drugačna pesem.
Sosedo, ki je bila okradena, smo vprašali, kako je prav za prav z obtoženko. ali je res po meževi kravdi zašla v kriminal. Soseda je odgovorila, da je mož pošten delavec, ki gara ves dan, a žena rada pije in zapravi mnogo denarja za pijačo. Najrajši ima rum. Razen tega ji delo smrti. Za svojega* otroka se ne briga, vzgajajo ga starši njenega moža. Lahkom'selno si izposoja denar, zato jo j« mož Že preklical v časopisih.
Ker je perilo ukradla, že preden je bila obsojena zaradi tatvine hranilne knj žice, je senat ž-mi prisodil za obe dejanji enotno kazen skupaj 5 mesecev strogega zapora. Zena je kazen sprejela brez ugovora. Tako ravnodušno kot ta že dolgo ni nobena obsojenka sprejela kazni.
Delavec Dvorgak Anton, ki je tudi včeraj sedel pred sodniki, Je bil obtožen, da je okradel lepo natakarico Ivanko. Dvoršak je priznal, da se je mudil pri natakarici a denarja in torbice ni vzel. Rekel Je. da je tudi kuhar'ca imela svojega fanta, ki jo je obiskoval zgodaj zjutraj in je zelo verjetno, da je on Izmaknil natakarici Ivanki torbico z denarjem.
Tako se Je Dvoršak zagovarjal, toda na mizi pred sodniki je bil šal, ki ao ga pri njem našli ob aretaciji, dal je tudi izginil
natakarici Ivanki. Glede šala Je Dvoršak rekel, da je naredil šalo. Vzel ga je Ivanki v kavarni, kjer sta se zabavala, preden sta odšla zgodaj zjutraj domov.
Branilec je pripomnil, da dela okajen človek razne neumnosti. Ivanka in obtoženec sta ponoči krokala. Fantje imajo navado, da si prilastijo za šalo kakšno malenkost, na ta način Izkazujejo svoji dragi svojo ljubezen. Ni pa dokazov, da je obtoženec okradel Ivankino torbico z denarjem. Natakarica sama ni mogla trditi, da je tat baS obtoženec.
Senat ie obsodil fanta na 10 dni zapora. Ker je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, ga niso moedl obsoditi pogojno. Glede tatvine torbice in denar% so ga pa opro-st'11. ker ni b'lo zadostnih dokazov za krivdo. Kazen je že prestal v preiskovalnem zaporu.
Aretacija pretkanega sleparja
2elezniki, 22. februarja Ne le v 2eleznikih, marveč v vsej Selški dolini, zlasti pa v gorskih vasicah in krajih, koder je hodil pretkani slepar Josip Završnik, je zbudila mnogo pozornosti njegova aretacija. Završnik se Je predstavljal kot elektroinstalater in bogzna koliko žrtev bi mu bilo se padlo v pest, da ga niso izsledili marljivi orožniki v Železnikih. Posestnik Ferdo Tolar iz Podlonka nad 2elezniki je iskal elektrodinamo za svojo elektrarno. In oglasil se je pri njem ZavrSnik z raznimi pooblastili, ki pa so bila vsa ponarejena, deloma pa preklicana. Da bi se mu sleparija posrečila, je pri vedel s seboj več delavcev, ki so pričeli z delom in to v PrtovČu pod Ratitov-cem, Podlonku, Mart in jem vrhu in na Bu-kovščici. Na račun del je izvabljal Završnik od ljudi denar, ki so mu ga dajali, v dobri veri, da gre za nekaj poštenega, saj so videli delavce. Tako Je pobral ZavrSnik pri ljudeh nad 6000 din. Razen tega je Jemal ZavrSnik denar tudi pri strankah, kjer sploh ni imel dela, a si ga je enostavno izposojal, kolikor je pač Slo, pa tudi v gostilnah si bodo premetenega ptička zapomnili. Neplačani računi n* govore dobro zanj.
Najbolj oškodovan bi bil bržčai omenjeni Tolar, ki Je zanj Završnik naročil elektroinstalacijski material za 7000 din. Do prevzema pa ni prišlo, ker ao pustolovca že prej aretirali. Ker Završnik tudi delavcem ni dal beliča ln ker ao izvohali Završnika tudi v policijskem dnevniku, je bilo njegovih »koncesioniranih sposobnosti« dovolj Dečko je moral v zapor. Odvedli so ga sprva v Loko, nato pa naprej da poračuna Se z zaostalimi grehi, ki so vpisani pri sodišču v Novem mestu.
Beograjski tehniki ▼ Trbovljah
Trbovlje, 22. februarja V torek popoldne ob 15. uri je dospelo
v Trbovlje 50 dijakov slušateljev tehnične fakultete iz Beograda. Vodil jih je prof. g. Zadjina. Na trboveljski postaji ao jih
pričakovali in pozdravili v imenu rudniškega ravnateljstva višji strojni inšpektor g. inž. Milan Pertot in obratovodja g. Adolf Widra. Ekskurzisti so si najprej ogledali novo električno centralo ob Savi in rudniško separacijo, nato pa še novo cementarno, ki jim jo je razkazal namestnik ravnatelja cementarne g. Dr. čečelskv. Ekskurzisti so izražali svoje zadovoljstvo nad vsem, kar so imeli priliko videti, zlasti najmodernejše opremljeno no\'o elektrarno in separacijske naprave, veliko zanimanje pa so kazali tudi za ogromne bunkerje in ostale moderne tehnične naprave preurejene in razširjane cementarne, čemur se pač ni čuditi, saj študirajo ekskurzisti gradbeno tehniko in vprav radi tega jim je dobrodošel ogled novih naprav v Trbovljah. — Po ogledu ao bili ekskurz sti m njihovi spremljevalci prepeljani z avtobusi do rudniške restavracije, kjer jim je rudniško ravnateljstvo priredilo primerno večerjo v zgornj h prostorih rudniške restavracije. Tam je došle goste v lepih besedah pozdravil kot zastopnik rudniškega ravnateljstva, višji inspektor g. inž. Silvin Burger. želeč gostom prijetno bivanje v rudarskih Trbovljah. Za lep sprejem in gostoljubnost se je zahvalil vodja ekskurzije profesor g. Zadjina, naglašujoč, da je zadnja točka njihovega poučnega izleta nedvomno najvažnejša, kajti dijaki so se mogli na lastne oči prepričati, da je največji jugoslo-venski premogovnik Trbovlje tehnično naj-popolneje urejen In obratuje z najmodernejšimi sodobnimi produkcijskimi metodami. Trbovlje pomenijo za ekskurziste zato najuspešnejši zaključek njihovega poučnega izleta po lepi Sloveniji.
Pred odhodom so gostje zapeli nekaj lepih južnoslovanskih pesmi, a tudi naš »Regiment po cesti gre« so gladko zapeli, zagotavljajoč, da je ta pesem, ki so se je naučili v ponedeljek zvečer v Ljubljani, osvojila srca vseh in jo bodo nesli v stolni Beograd kot najlepši spomin na ekskurzijo in na Ljubljančane.
Ko so zaplesali še kolo, ao ae težkih src poslovili od Trbovelj. Avtobusi so jih vesele ln razposajene odpeljali na postajo, odkoder so se z večernim vlakom vrnili zopet v Beograd.
Kakor so mladi Beograjčani odnesli iz Trbovelj lepe spomine in vtise, tako se bodo radi spominjali tudi lepih uric, ki so jih preživeli med Ljubljančani, zlasti pa so odnesli nepozabne vtise z naše Gorenjske, z Bleda, Bohinja in drugih gorenjskih krajev, ki Jih, kakor so zatrjevali, nikdar ne bodo pozabili.
— -—
Smrt blage gospe
Ljubljana, 23. februarja
Davi okrog 7. je v Leonižču za vedno zatLsmla oči ga. Helena Maček, soproga in verna življenjska družica poslovodje Bonace ve knjigoveznice g. Filipa Mačka, stara 65 let. se nedavno se Je blaga gospa veselila še razmeroma dobrega zdravja, v zadnjem času pa je pričela hirati, sele pred dnevi se je š^a zdravit v Leonlšče, kjer so se za njo zavzeli zdravniki z vso vestnostjo, pa ji žal niso mogli pomagati.
Pokojna je bila v Ljubljani splošno znana, dasi ni nikoli silila v ospredje m je ži. vela ie za svojo družino, za dobrega soproga, hčerko Milico, poročeno z znanim ljubljanskim trgovcem g. Zvenim i rjem Lu-kičem, sina inž Stanka in vnučka Francka. Blaga gospa je bila vedno zavedna narodnjak inja ter je bila tudi članica raznih naprednih, humanitarnih in kulturnih društev, ki jih je tudi gmotno podpirala. Najbolj pa bodo pokojno dobrotnico pogrešali ljubljanski reveži, ki so pri njej našli vedno uteho, saj je imela zanje zmerom odprto radodarno roko.
Pogreb blage gospe bo Jutri ob 16 izpred mrtvaške veže na Stari poti na pokopališče pri Sv. Križu.
Globoko užaloščeni rodbini, soprogu, sinu in hčerki ter ostalim serodnikom ob težki izgubi predobre soproge in najblažje. zlate mamice naše najiskrenejše aožalje.
Tatvine na deželi
Ljubljana. 23. februarja
Orožniki v Trebnjem zasledujejo že dolgo 28-Ietnega cigana Valentina Brajdiča, pristojnega v novomeško okolico, ki se kla-ti po vsej Dolenjci in krade. Njemu se je pridružil tudi 38-letni Franc Rataj. pociga-njeni delavec iz St Petra V zadnjem času sta se pojavila v vaseh ok-oq Trebnjega, kjer sta vlomila v nekatere kmečke hiše. zlasti na samoti ter odne«Ja mnogo živeža in obleke in ukradla več kokosi. Antonu Retlju v Ječkoveu sta odnesla povrh Se bakren kotel, v katerem si kimata, najbrže skrita v kakem gozdu, potrebno hrano.
Po deželi se klati tudi neki Valentin Kotnik, ki je že znan potepuh in je doma iz Dola. Kotnik se je nedavno pojavil v Lalkenv kjer je vlomil pri dveh posestnikih. Odnesel je več blaga, cigaret, nekaj zlatnine in obleko. Kakor pravijo orožniki. Kotnik rad spreminja obleko in &e tudi skriva pod tujimi imeni, kakor Pere Franc itd. V zadnjem času so g« videli obleče-negi v dolg, temen plašč, na glavi pa ima majhen zmečkan ldcbuk.
Jože Vimer, doma iz LaSkega, je izučen krojač, ki ae je najraje mudil v Ljubljani, a je moral zaradi hudih prestopkov za ve: let v kaznilnico v Novi Gradiški, odkoder so ga pa lani v decembru odpustili na enoletni pogoj™ dopust. Vimer je poiskal dc lo v Gornjem gradu, a je kmalu izginil in »e pojavil v Laškem, kjer je zagrešil ne kaj tatvin. Vimer. ki se rad izdaja za trgovskega potnika, je ogoljufal pred dnevi tudi Ivana Jerasa za 500 din. odgovarja pa povrh le za utajo rad^iskih aparatov na škodo Bruna Klemenčics in Henrika Maira
V Zajčji gori nad Senovem so vlomHci vdrli v hišo Ernesta Krule,a. ki so jo do-
dobra oplenili. Kot vlomilce za^edujejo orožniki 26-letnega Janeza Osti rja, nekega Antona Malnarja in 25-letnega Janeza Romiha, ki p« so pobegnili in se najbrž zatekli nekam na Hrvatsko. Za njimi je izdane tiralica.
Bivši trgovec Vinico Stoklas, star 49 let, hodi po deželi zelo elegantno oblečen in nosi tudi zlate naočnike. Pn vsem tem pa je Stoklas nevaren slepar, ki .se poslužuje tudi lažnih imen. Stoklasa so naznanili nekateri ljubljanski trgovci, da jih je oslepa-ril. A. Prologu je poneveril pisalni stroj, vreden bliru 4500 din in 500 din v gotovini, Marto Tschokert je o^lcpanl za 200 din, Josipini Lapajnetovi je ostal dolžan hra-narino, nekaj sleparij pa je zagrešil tudi v Kočevju.
V Znojiljah pri Zagorju sta se splazila te dni v stanovanje Franca Gromana dva mlada postopača, ki &ta ukradla uro budilko, dve volneni jopici, modro pižamo, nekaj kosov perila, već parov nogavic, žepno svetilko in okrog 500 din. Tatova sta izginila, preden so ju mogii orožniki prijeti »n ju spraviti v zapor.
Na pustni torek zaklan
Skofja Loka, 22. februarja
Davi so prispele v Skofjo Loko prve vesti o pretepu, ki je zahteval smrtno žrtev. Imena še niso znana, prišlo pa je do usodnega poboja v Javorjah, v gostilni Marijance Grošljeve. Na pustni torek zvečer ljudje ne vzdrže doma in tako je imela tudi Grošljeva gostilna dovolj gostov. Bržčas pijača in pa dekleta so fantom zmešala glave in prišlo je do pretepa. Enega so oklali do smrti.
Iz Škofje Loke je odšla v dolino komisija v svrho obdukcije. Poljanskim orožnikom pripade naloga, da bodo morilca izsledili. Baje gre za dva mladeniča Iz doline, dočim je bil umorjeni fant domačin Javorčan. Javorje je gorska vasica v škofjeloškem gorovju, 635 m visoko in oddaljena od Škofje Loke 4 ure pešpota. Poboj je zbudil zgražanje med ljudstvom.
Pod vlak je hotel skočiti
Rajhenburg, 22. februarja
Na pustni torek se je mudil pri nas neki radeSki pomočnik, ki je ves potrt in zbegan taval po trgu. Hodil je iz kraja v kraj in videlo se mu je, da zelo trpi, ne toliko morda zaradi bede, marveč zaradi splošne potrtost, in pomanjkanja veselja do življenja Slednjič je dospel do železniške proge, kjer se je vrgel na tračnice. K sreči ga je nekdo opazil ter o tem obvestil varnostne oblasti, ki so preprečile njegov samomor. Ko so ga vprašali, zakaj si je hotel končati življenje, je odvrnil, da se je naveličal živeti, ker mu življenje ne nudi ničesar. Odpremili so ga na domovno postajo v Radeče.
Kolo je ukradel
Zidani most, 22. februarja pretekli teder je bilo ukradeno kolo posestniku Peklarju na Brisah pri Zidanem mostu. O tatvin^ je Peklar obvestil varnostne oblasti, ki so pričele s poizvedovanjem. Ugotovilo se je. da je tat, ki je star komaj 15 let, doma lz Rajhenburga ter da je prodajal ukradeno kolo v Šmarjah pri Jelšah. Ko ga je vprašal kupec za kon_ trolno knjižico, jt fant pri njem pustil kolo in dejal, da jo prinese takoj. Toda fanta ni bilo več na spregled.
Slednjič je kupec o tem informiral orožnike v Šmarju pri Jelšah, ki so na podlagi podatkov, ki so jih dobili z Zidanega mosta, ugotovili, da je kolo last posestnika Peklarja v Brisah pri Zidanem mostu. Kolo so vrnili lastniku g. Peklarju, fanta pa so zaprli in se bo zaradi tega zagovarjal na s reškem sodišču v Laškem.
I n
Iz Celja
—c V Celju nameravajo graditi justič-no palačo zaenkrat brez nove jetnišnice.
Komisija, ki jo je vodil podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak, in v kateri so bili še predsednik celjskega okrožnega sodišča dr. Vidovič ter zastopniki banske uprave in mestne občine celjske, je v torek v Celju obravnavala vprašanje gradnje justične palače v Celju. Komisija je osvojila sklep mestne občine, ki je izbrala kot stavblšče za justično palačo Glazijo in odobrila tudi načrte. Stroški za gradnjo justične palače In nove jetnlšnl-ce so proračunani na 15 milijonov din. Komisija pa je sklenila, naj bi justična uprava zgradila zaenkrat samo justično palačo brez jetnišnice, jetnišnica pa naj bi ostala do nadaljnjega v sedanjih prostorih poleg starega okrožnega sodišča. Gradnja justične palače brez jetnišnice bi stala okrog 7 milijonov din. Zaradi kredita za gradnjo justične palače, ki je zares nujno potrebna, bodo izvršene intervencije v Beogradu.
—c Modernizacija banovinske ceste oa Polu!ah. v zvezi z regulacijo Savinje so lani razširili in modernizirali banovinsko cesto Celje—Laško v odseku v Košnici pri Celju. V zvezi z regulacijo Savinje v četrti etapi nadaljujejo sedaj moderniziranje te ceste na Polulah v smeri proti Celju. Načrt predvideva delno preložitev ceste na Polulah in lahen lok blizu Cenc-ljevega kamnoloma. Po tem načrtu bi moralo nekaj posestnikov na Polulah odstopiti del zemljišča za cesto. Ker so se nekateri posestniki proti temu pritožili, je bila v torek na terenu komisija, ki jo je vodil višji tehnični svetnik banske uprave inž. Šturm in v kateri so bili poleg zastopnikov banske uprave tudi zastopniki mestne občine celjske in sreskega cestnega odbora. Prevladovalo je mnenje, da bi bilo bolje izpeljati cesto v tem odseku v ravni črti. V tem primeru bi se stroški zaradi odkupa zemljišč in dražje gradnje zvišali za približno 270 000 din. Hldroteh-nični oddelek in vodstvo regulacija Savinje zastopa izvedbo prvega, cenejšega načrta, mestna občina pa je za izpeljavo ce-
ste v ravni črti, torej za dražjo izvedbo. Modernizacija te ceste je v neposredni zvezi z regulacijo Savinje v četrti etapi, za katero še vedno primanjkuje kakih 800.000 din. Ker bo o zadevi končno odločilo gradbeno ministrstvo, bo treba do odločitve najbrž prekiniti regulacijska dela na Savinji, s čimer bo pri regulaciji zaposleno delavstvo hudo prizadeto.
—c Šahovski brz* turnir. Celjski šahovski klub bo priredil svoj redni mesečni prvenstveni brzoturnir v petek 24. t. m ob 20. v klubskih prostorih kavarne »Evrope«.
—c V celjski bolnici je umrl v torek Martin Moškoteve, preddelavec v Westnovi tovarni v Gaberju
(foe£e\ntca
KOLEDAR
Danes: Četrtek. 23. februarja katoličani: Peter Dam. Romana
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ana Favetti
Kino Union: Prebrisane ženske ob 16. in 19.
Kino Sloga: Reportaža o ljubezni Lovsko društvo Ljubljana občni zbor ob 20. v restavraciji Zvezdi
Poslovilna predstava Svengallja ob 21.
v k'nu Unionu
Socialno ekonomski institut predavanje dr. Vladimirja Murka o >Reformi zakona o neposredn h davkihc ob 20. v dvorani Zbornice za TOI
Splešno žensko društvo: predavanje zdravnice dr. Božene Meri Jakove »Skupno delo matere in zdravnika < ob 20. na ženski gimnaziji. Bleivveisova cesta
Raz«tava tržaških umetnikov kiparja Uge Čari in elkarja A. černisroja v Jako. pičevem paviljonu
DE2FRNE LEKARNE Dane^: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koezv ded.  Mestni trg 4. Ustar. ftelenbur-gova ulica 7.
<0ipod A?ra
Huda prm>da *e fe vnela med VtJmfo poro in Stično zaradi meščanske šole. Kje naj stoji? V Višnji gori alt v Stični? I rl$ nfani pra\*i]o. da mora stati v \Tišnji goru oni v Stični jim pa te pravice nočejo pri-znati in so nam poslali dva komolca dolg članek zoper meščansko šolo v VVtnjl gori. Torej pravda se je začela in bi nemarn padale po nas bunke od te ah one strani, če bi jo kakorkoli podpirali. Ker se na bojimo ie zamere same, da o bunkf*h niti ne govorimo, se bomo ravnali po s al o man-skih Vlšnfanih iz starih časov, ki so *odi?i in obsodili po zelju hrepenečega kozla ta ko. da fe bit volk sit in koza cela. Saj veste, kako so ga kaznovali. Po njego\H senci so udrihali, da ga ni bolelo.
No* da tudi nas ne bo bolelo, moranto rarodeti. da smo naktonieni lrišnjnnom in Stičonom v enaki meri in da so np.m oboji enako pri srcu. Privoščili bi meščansko šo lo enim in drugjm. Toda dveh meščanskih šol nemara ne bo mogoče zcrnditi. ker bo še za eno priman jko\ralo cvenka in morda tudi otrok. Zato bi se mornh' odločiti za Višnjo goro ali za Stično. Strah pred posledicami in malo tudi lokalni patriotizem nam pa enostransko odločitev odločno od svetuje. Zato predlagamo konec pravde s kra*kim procesom. Tja doli v lTišn 10 ga ro naj se napoti izkušen ge orne ter ali zem tjemer ln naj do milimetra natančno iz meri razdaljo med Višnjo goro in Stično* Ko jo bo izmeril, naj jo zopet natančno razpolovi in  točno v sredini  med Višnjo goro in Stično naj se zdradi meščansk <k>-Ir  Tako bo vsem narobe prav.
Nase ffjedislišče
DRAMA
Začetek ob 2U uri
Četrtek. 23. februarja: Hlapci. Red Četrtek
Petek, 24. februarja: ob 15. uri: Brezov gaj. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. (Zvečer gostuje drama v Ptuju: Hollywood)
Sobota, 25. februarja: Hollvvvood. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 26. februarja: ob 15. uri: Pikica
in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Potovanje ▼ Benetke. Izven. Zi'žane cene
OPERA
Začetek ob 20. url
Četrtek. 23. februarja: Evgenij Oniegin.
Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Petek, 24. februarja: zaprto Sobota, 25. februarja: Ero z onega sveta.
Red B
Nedelja, 26. februarja: ob 15. uri: Gejša. Izven. Znižane cene od 24 d!n navzJol. Ob 20. uri: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene
Iz Murske Sekate
—Dete je zaprla v omaro. Sezonska delavka Irma Novak je po porodu zaklenila dete v omaro, njen oče pa jc ključ od omare odnesel. Dete je Se Istega dne umrlo. Sodna komisija je odSla na pokopališče v Pokovce, da dožene vzrok otrokove smrti.
— Na dan nevestine poroke v smrt. Te dni se je v Tre?njem obesil posestniški sin Henrik Lapuh To je storil na dan poroke svoje zaročenke. Že nekaj let je namreč Henrik rad videl 18 letno Heleno Slanic, vendar se nista poročila, dokler Henrik ne bi odslužil vojaščine. V tem času pa se je Helena zagledala v drugega ter se je kmalu po Henrikovem prihodu od vojakov poročila z drugim To je Henrika tako potr-lo, da se je na dan Helenine poroke obesil.
— Upokojitev. Upokojen je predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti g. dr. Pran žlher.
Iz Sevnice
— Občni zbor posavska podružnice SPD Zidani most bo v nedeljo 26. t. m. v gostil-rdčarskih prostorih ClmperSek v Sevnici. Pričetek zbora ob pol St'rlh popoldne. Članstvo ae naproša, da se zbora udeleži polno-števllno. Posluži se naj vlaka, ki odhaja z Zidanega mosta ob 15.10.
»cev. ^4
Iv I
N,AtU D«, četrtek, 23. februarja I93t.
stran o
DNEVNE VESTI
— Nov Ser kabineta poljedelskega ministra. Za šefa vršilca dolžnosti šefa kabineta poljedelskega ministra je imenovan tajniK istega ministrstva Slavko Stanoje-vić.
— Konferenca obrtnih zbornic. 28. februarja in 1. marca bo v Beogradu konferenca vseh obrtnih zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic. Na dnevnem redu bodo zelo važna obrtniška vprašanja zlasti osnutek uredbe o socialnem zavarovanju obrtnikov in razš rjenje pavšalnega plačevanja pridobnine tudi na mesta, ki imajo nad 20.000 prebivalcev.
— Polo\ična voznna za državna smučarska prvenstva. Direkcija Putnika sporoča: V okolici Senjorjevega doma in Ribnice na Pohorju bo 4. in 5. marca državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Za tekmo so izvršene vse priprave. Generalna direkcija državnih Želenzlc je dovolila udeležencem in obiskovalcem tekem polovično voznuio do Maribora, ali do postaje Brezno-Ribnica. Polovična voznina velja za odhod od 2. do 5. marca, za vrnitev pa od 4. do 7. marca.
_ Zavarovanje delavcev in nameščencev
v decembru 1938. Lani v decembru je biJo zavarovanih pri Okrožnih uradih SUZOR-a 688.806 delavcev in nameščencev, od teh 503.762 moških in 185.044 žensk. V primeri z novembrom je nazadovalo število zavarovancev za 39.675. v primeri z decembrom predlanskega leta je pa naraslo za 14.864. NajveCji absolutni porast izkazujejo gradnje železnic, cest in vodnih naprav in sicer za 4049 delavcev, industrija izdelovanja prevoznih sredstev za 3879, privatna prometna podjetja pa za 1922. Znižalo se je število   zavarovanih delavcev pri visokih gradnjah za 3282. pri Industriji tobaka za 2412, v služinčndl za 570 Itd. V primeri z decembrom 1936 je naraslo lani število zavarovanih delavcev za 53.307. V primeri z decembrom lanskega leta izkazuje največji absolutni porast OUZD v Beogradu in sicer za 5047, OUZD v Ljubljani pa za 3869 in OUZD v Osijeku za 3043. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.85 din in se je povišala v primeri z decembrom predlanskega leta za 78 par. znižala pa v primeru z novembrom lanskega leta za 30 par. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 410.75 milijonov proti 439.90 milijonov din v novembru odnosno  388.66 milijonov v decembru predlanskega leta. V primeri z decembrom pred lanskega leta se je povišala za 5.68%.
_ Vračanje preveč plačane vozn'nc Od
1. januarja t. 1. vrača vsaka oblastna žel. direkcija preveč ubrane voznine iz potniškega, prtljažnega in robnega tuzemskega prometa in stranske pristojbine naših železnic tudi lz mcrlnarodnega prometa. Zahteve za povračila obenem s potrebnimi listinami se naj pošljejo tisti oblastni žel. direkciji (komercljalnemu odseku), kateri pripada postaja, ki je znesek ubrala,
— Mednarodno tekmovanje v Kuhi. V 23a-STebu so imeli včeraj mednarodno tekmovanje v kuhi, ki se je danes dopoldne nadaljevalo. Včeraj so tekmovale madžarske gospodinje, ki so se zelo dobro odrezale. Tekmovanja se je udeležilo 6 Madžark in ena je skuhala obed v 26 minutah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo na Visu in K um boru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu, Kumboru in Dubrovniku 14, na Rabu 9, v Beogradu 8. na Visu 7, v Ljubljani 4.8, v Mariboru 3.3, v Zagrebu 4, v Sarajevu S- Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura je znašala —0.4 stopinje.
— Moralna pokvarjenost Sols*e mladine. V št. Vidu nad Ljubljano raziskujejo oblasti nezasliSno afero, v katero je zapletenih okrog 20 šolarčkov. V Gurncljah so se otroci zbirali kar v gručah in prirejali igre v bližnjem gozdu. Posledica je bila, da je zanosila mladoletna deklica. Početje otrok je prišlo na dan Sele s tem dejstvom in ko je šolska oblast uvedla preiskavo, se je afera razširila In spravila na dan naravnost strahotno sliko moralne pokvarjenosti šolske mladine.
— Nesreče. Iz Cerknice so prepeljali v bolnico posestnika Franca Skerlja, ki je tako nesrečno padel doma s stola, da si je zlomil desno nogo. — V šmaratl pri Starem trgu je konj brcnil v glavo 8-letnega pose^stnikovega sina Janeza Špeha. Deček ima na glavi hudo poškodbo. — Zidar Rudolf Šinkovec,    zaposlen pri gradbeniku
Slavcu v Radovljici je včeraj padei z odra in se hudo potolkel po glavi. — Delavko Nežo Jagodic is Voklega, zaposleno v tovarni »Jugobruna« v Kranju, je včeraj zgrabil stroj in ji zmečkal prate na desni roki. — V bolnico so prepeljali tudi ključavničarja Andreja Tome ta, usluzbenega pri električni cestni železnici. Tome je bil včeraj zaposlen pri napeljavi električne žice na S mart inski cesti blizu Kolinske tovarne, pa je padel z lestve in se težko poškodoval na glavi.
— Tatvina denarja na Polzeli. V gostilno Marije Cajhen na Polzeli Je vdrl oni dan ponoči tat, ki Je odnesel okrog 500 din in nekaj drugih predmetov. Kot vlomilca zasledujejo okrog 40-letnega moškega, oblečenega v rjavo obleko z dolgimi hlačami, ki so ga videli tudi v Braslovčah in ki je pravil, da prihaja iz Trbovelj.
— šoferski Izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in škofja Loka v petek dne 3. marca 1939 ob 8. url pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
— Težka ne«reč a. V torek ponoči se je pripetila na železniški progi blizu Zagreba težka nesreča. Delavec Ivan šulc se le vračal pijan z maškarade In legel je na tračnice. Kmalu je prispel vlak in mu odrezal obe nogi v bedrih. Golo naključje je hctelo, da ga ni povsem razmesarfo.
— V smrt, Ker so jo pnlHU k mOzitvl. V vasi P:ipovcu blizu Varaždina se je zastrupila z octovo kislino Bara Horvat, stara 21 let. V smrt je šla zato, ker so Jo starši prisilili, da se je proti svoji volji omožila,
— pretre°ljiva  rodbinska  tragedija. V
Dalju na Hrvatskem se je odigrala včeraj pretresljiva rodbinska tragedija. Kmet Ladislav švab je v ljubosumnceti zaklal svojo ženo Jano, potem se je pa večkrat zabodel v prsi, da so težko ranjenega prepeljali v bolnico.
— BOgat rus**i emigrant izginil. Iz Beograda je brez s'edu izginil premožni ruski emigrant Tromse Teodošlč. Policija je našla v njegovem stanovanju sledove krvi in ostanke večerje. Ljudje pripovedujejo, da so ga zadnje dri videli z nekim kmetom. Policija je dotičnega kmeta našla in zaslišala, pa ni zvedela cd njega ničesar, kar bi pojasnilo to zagonetko.
— Vsak začetek je težak. Takoj, ko otrok zna uporabljati zobno krtačko, bi ga morala mati naučiti in navaditi, da si redno vsak dan snaži zobe. Samo oni, ki imajo zdrave mlečnike, dobijo dobro odporno zobovje. Za otroke Chlorodont, znano kvalitetno pasto za zobe.
— Darovi za bolniški sklad Društva slovensKih U^oVnlh ometniKov. (TL lzkaX). Od 20. Januarja do 19. februarja je prejelo Dmtvos slovensiuh likovnih umetnikov za svoj bolniški sklad sledeče darove; Darovali so: po 300 din: Tekstilna tovarna Beer, Hribernik & Comp., družba z o. z. v št. Vidu nad Ljubljano. Po 100 din: Avgust Agnola, LJubljana; Carmine H., LJubljana; Cemazar Josip, litografija, Ljubljana; inž. Dukič. gradbena družba, Ljubljana; Jakil And., šentjamski premogovnik, Krmelj ln dr. Polec Julij, LJubljana, Po 50 din: J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, Ljubljana; Bonač Jožica, Ljubljana; Cebohin Olga, LJubljana; Derganc Stane »trgovina z barvami, Ljubljana: dr. Hadži Jovan, umiv. profesor, Ljubljana; dr. Hrašovec Milko, Celje; dr. Ješe L., primari J, Ljubljana; Rupnik Mar., šolski upr. v p., Kamnik; Schlffrer Ana, profesor, LJubljana in dr. Volavsek Jos., zdravnik, LJubljana. 40 din; Barbič Marin, LJubljana. Po 30 din: Hribovšek Ivan, dentist, Zagorje ob S. in dr. Kušej Rado, univ. profesor, Ljubljana. 25 din: Pavlin Jernej, profesor, št. Vid nad LJubljano. Po 20 din: Roje E., Ljubljana in Suher Franc, Ljubljana. Po 10 din: Baich Gjrgje. Ljubljana; Dolenc Josip, prznac, Ljubljana; Hočevar Kuno. gimn. ravnatelj. Ljubljana; Osred-kar Fran, Ljubljana; Picer Rupert, LJub-Ijana-Moste in dr Suher Eduard, Ljubljana. Vsem gg. dobrotnikom in dobrotni-cam, ki so pokazali s svojimi darovi svojo posebno simpatijo do slovenskih likovnih umetnikov ter so jih s svojimi darovi podprli za elučaj bolezni in onemoglosti, izreka podpisano društvo svojo najtoplejšo zahvalo. Za Društvo slov. likovnih umetnikov v Ljubljani Iv. Vavpotič, predsednik, 1. r., Saša Santel, blagajnik, L r.
Prepustite odtlej mirne dole meni skrb za neto tvoje kože! Edino, kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo z N I V l O. Zakaj samo Nives vsebuje Encerit, najboljše okrepčevalno sredstvo sa kožo. Z nJim vpliva N 1 v e a blagodejno na kožno staničje. N i-▼«a Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme Ji ne more škoditi. Zato si kupite se danes Ni veo; bolje Je namreč bolezen preprečiti, kakor se sdravitl*
Dotrpel je naš ubogi nadvse ljubljeni mož in naj-
ooljši oče
LOŽAH JOŽE
POSESTNIK
Pogreb preblagega ln nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 23 februarja ob 16. url iz hiše žalosti, Kamniška ul. St. 30 (Stadionska 20).
Maša zadušnica bo v ponedeljek ob 8. mi v fupnl cerkvi v šiskl.
LJUBLJANA, dne 21. februarja 1939.
Globoko tal u joči družini LOŽAH ln INZ. HRIBERNIK
lz LJubljane
—lj Seja
Jutri ob 17. bo v veliki tajni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani radna seja mestnega sveta ljubljanskoga. Ka dnev-nem redu so naznanilo predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega, gradbenega, tehničnega, kulturnega, troearinakega in personalno prav nega odbora, poročilo finančnega odbora odbora obsega med drugim odobritev računskega zaključka mestne občine ljubljanske za leto 1936-37., najetje 3 milijon-kega posojila za graditev delavske kolonije za Bežigradom, odobritev pogodbe o prevzemu poslopja Trgovske akademije, pravilnik o gradbenih taksah (Izpremem-ba) odstop sveta Sokolskemu društvu Ljub Ijana—Zgornja Siska, družbi sv, Vincenci-ja Pavelskega. odobritev kredita za izplačilo razlike nagrao za delo na dan volitev, za prispevek mestne občine k vzdrževanju uprave policije v LJubljani ln za kritje stroškov, nastalih zaradi pomanjkljive gradnje obrežnih zidov ob Ljubljanici. Poročevalec gradbenega odbora bo poročal med drugim o pravilniku o reklamah in napisih, o raznih parcelacijah in programu za izdelavo regulačnega načrta za mesto LJubljana. Poročila personalno pravnega odbora obsega med drugim pravilnik o službi hišnikov in kurjačev ter pravilnik o dolžnostih ln pravicah mestnega šolskega strežni štva.
—lj Film »Trije tovariši« po romanu Erleh Marla Rernarntiea, pisatelja po vsem svetu razširjene knjige >Na zapadu nič novega« se nam te dni obeta v kinu Matici. Za filmom »Robln Hood« je gotovo naj močnejši film — v režiji Franka Borzage I in idealni zasedbi Robert Tavlor, Franchot Tone, Robert Y°ung in Margaret Sulla-van. FIlm »Trije tovariši« je pristno prikazan dokaz iskrenega tovarištva, najbolj, šj ljubavni roman zadnjih let. ki je dose-daj povsod dosegel največji uspeh. Istočasno se že nekaj tednov vrti film v Parizu pri razprodanih predstavah, tudi v Zagrebu ni bilo konec navdušenja za to veliko filmsko delo Igra Margarete Sullavan v filmu »Trije tovariši« je tako dovršena, tako prirodna, da je bila meseca januarja od najstrožjih kritikov izbrana kot največja tragedkinja v letu 1933. Vsi časopisi so bili polni pohvale tako v Ameriki kakor v Londonu in prav gotovo bo ta film tudi pri nas dosegel največje priznanje. Tako pretresljive igre in vsebine nam film že dolgo, dolgo ni nudil, igra Margaret Sullavan kot Patricija izzvala Je vsem gledalcem solze In Se tako zakrknjeno srce bo prevzeto pri tem drugem umetniškem delu slavnega E. M. Remarmiea. Zatorej že danes opozarjamo na film »Trije tovariši«, ki ga boste prav v kratkem videli v kinu Matici. 648
—lj predavanje Prirodoslovne ga droStva. »O ceni električne energije« bo predaval v torek 28 t. m. v mineraloški predavalnici univerze g. Ing. Drago Matanovič. Začetek ob 18.15.
I
KINO MATICA« tel. 21-24 ■aaaa mm damam si    s kt  .     V A VVTTf     Danes predstave lahko ogledate film   A ll A    f AY £ 1   1 1    ob 16., 19. in 21. po romanu Waitar v. HoUandar. V gl. vlogah Brigitta Hornev, Mathias Wieman.
1
—lj Spored klavirskega koncerta Aleksandra Borovskega smo v celoti priobčili v včerajšnji nafti številki. Danes pa moramo še prav posebno opozoriti, da igra umetnik, Id uživa v vsej Evropi posebno velik sloves, pa jutrišnjem koncertu tudi dvoje dal jugoslovanskih skladateljev in sicer Kuncev Noe turno ter Papandopulov Kolo. V ostalem so na sporedu dela Bacha, Beethovna, Chopina in LJssta. Začetek koncerta ob 20. uri v veliki Filharmonij ni dvorani. Sedeži v knjigarni Glasbene Matica.
—lj dentjakobcani ponove v nedeljo 26. t. m. popoldne ob 1515 pravljično igro »Pepelka«. Igro, ki jo je pripravila ga. Ju-vanova, so pri obeh dosedanjih uprizoritvah sprejeli nasl malčki z nepopisnim na v. dušenjem. Očarljiva, nežna zgodba o ubogi pastorki navdušuje in osvaja gledalce. Toliko prisrčnega veselja in ganjenosti že dolgo ni ilo v šentjakobski dvorani, ki je bila polna navdušenih malih gledalcev. Lepi plesi in godba poživljajo dejanje. Starši, pripeljite svoje malčke. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji.
—lj Sadjarsko društvo na Viču bo imelo drevi ob pol osmih predavanje v ljudski šoli. Predaval bo g. univ. prof. dr. M. Re-bek: Hranilne snovi v sadju in povrtnini. Ker je sedaj tako veliko zanimanje o čim Zdatnejši. cenejši in zdravi prehrani, pričakujemo obilne udeležbe.
—lj Dve tatvini. V neki restavraciji na Tvrševi cesti je bila ukradena Francu Tiberu 1000 din vredna, črna zimska suknja z monodramom TF. — Iz gostilne Pav le Filipovič na Ambroževem trgu pa je ukradel nekdo dva para čevljev, nekaj moškega in ženskega perila. več steklenic likerja, precej konzerv, klobas, kruha, cigaret in nekaj drobiža.
—lj Hranilnik je ukradel. V torek popoldne je neki policijsW organ izsledil komaj 15 letnega tatica, ki se je oni dan vtihotapil v Bajtovo cvetličarno. V Frančiškanski ulici ln ukradel pločevinast hranilnik, v katerem Je bilo za okrog 200 din drobiža. Fant je hranilnik razbil in si kupil sladkarije, po tatvini hranilnika je še enkrat poskusil srečo v cvetličarni, a so ga kmalu prijeli ln odvedli na policijo.
Kino Union — tel. 22-21
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16. in  19. ari sijajna  francoska satira
PREBRISANE ŽENSKE
Zvečer ob 21. ari
POSLOVILNA PREDSTAVA mojstra telepatije
Svengalija
Najboljši program! Samo se nekaj kart je na razpolago! — Nabavite si vstopnice takoj!
Iz Ptuja
— Smrt med odbijači. V ponedeljek se je pripeljal v Ptuj s tovornim vlakom v službeni zadevi iz Pragerskega železniški zvaničnik g. Anton Oop, ki je takoj po pri. hodu vlaka odšel v prometno pisarno. Po končanih opravkih se je napotil preko tračnic ie v tovorno skladišče. Ta čas Je pa pri vozila od nasprotne strani lokomotiva, ki je premikala vagone, čop Je zato
KINO SLOGA — teL 27-30 ob 16., 19. ln 21. uri
REPORTAŽA O LJUBEZNI
Zabavna novinarska ljubavna komedija. Loretta Joung, Tvrone Potver, Don Amechc
pospešil korake, da bi prehitel pri zadnjem vagonu lokomotivo, bil pa je prepozen ln ga je lokomotiva pritisnila med odbijače ter mu strla prsni koš. Oop je nekaj minut pozneje izdihnil kljub takojšnji zdravniški pomoči. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, naslednjega dne pa so ga prepeljali v njegov rojstni kraj na Jesenice.
— Otroška maska rada. KJS je priredilo tudi letes za naše malčke v Društvenem domu otreško maškarado. Id je bila Izredno dobro obiskana in kjer so naši malčki našli obilo razvedrila. Posebno pozornost je vzbujal vel .k slon.
— Napad. V Moškanjcih so neznani fantje napadli 24 letnega hlapca Riharda S tavana ter ga tako pretepli, da je obležal na cesti nezavesten in »o ga morali prep 'jati v bolnico.
PREPREČEN SAMOMOR
— To je bilo grozno — Ludvik je zagrozil Evi, da se bo ustrelil na podnožnikn
pred vrati njenega stanovanja.
— In kaj je storila?
— Odstranila Je podnožnik.
MALI OGLASI
DOPISI
tseseda 50 pas, davek pose ne j Preklici, izjavo naseda Din L.—,
davek posebej.
£a plamena odgovora glede malin oglasov je treba priložiti znamko* — Popustov sj
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek posebej, Nalmnništ znesek 3 Din DVA VLAGALCA (ajnlegarja) ter več tkalcev za težko platno sprejme Motvoz, Grosuplje. 630
RISARJA ZA POHIŠTVO
Iščem. — Obširne ponudbe na Milan Zala — Beograd, Braće Jugovica 5. 644
POSEST
Beseda 50 par. daveH pose Dej. Najmanjši znesek 8 Din
Krasno posestvo v Celju
13 johov, njive, travniki in gozdovi, naprodaj v celoti, event. tudi posamezne parcele. Kirbiš, Celje. , 629
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Naimanjšl znesek 9 Din CEPLJENO TRSJE sorte za dolenjski cviček, sadno drevje, divjake nudi — zlHER Franjo, Zamusani, Sv. Marjeta, Moškanjci. 645
TOVORNI FORD amerikanski BB, 4-clllndrski, 3 tone, zelo dobro ohranjen — ugodno prodam. Bricelj, Rogaška Slatina. 643
JAFFA POMARANČE
debele ln drobne na zalogi. — »Veletrgovina južnega sadjar, Ljubljana, Tvraeva 48, tel. 3648
646
KAPITAL
Najmanj« znesek 8 Din Beaeda 50 par, davek posebej,
Posojl'a na vknjižbo
poroke, menice, dolgoročna hipotekama na 5 ali 10 let, po 7% obresti ter kmetom po 6% obresti nabavljamo. Pojasnila dobite s prednakazllom 3 din v znamkah. Central, Zagreb, To-mlčeva 7. 628
STOJE« JARMENTK
70 — 80 premera, kakor tudi pogonski stroj, zares v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z označbo eene: Josip Polgar, Donji Mlholjac. 642
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
POT DO SREČE knjigo ta  ostale Informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega peihografoJoga Karmaha, Žalec 13.T
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
MEDABNA
Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od naJizkuSenejših čebelarjev po najnižji ceni Na debelo ln na drobno.       12. T
MOŠKI,
ki trpite na seksualni nevra-stenljl odnosno
i m p o t e o c i
nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite
OKASA
100 tablet Din 220 — 50 tablet Din 110.— ki so Jih mnogi zdravniki preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni.
LEKARNA Mr. ROZMAN Beograd — Terazije br. 5
PRED NAKITOM OBUTVE
si oglejte nase najnovejše modele in nedeljsko razstavo. Zlv-ko Brujkovič, LJubljana, Igriška 3. 3S8
VINO IN SADJEVEC
prvovrstno sortirano, od 60 i naprej razpošilja: 'Posestvo »GR1Ć« pri Mariboru.      18 T-
AKO PRODAJA*   Kili JLA
OGLAŠUJ
V MALI OGLASNIK
»SLOV. NARODA"!
KLIŠEJE
ENO IN V t C 6A&VNE {
SV.PETRA NAifP ST.73
POUK
Beseda 50 par. davek posebej, NajmanjS) znesek 8 Din
Prihodnji
prikr oje valni tečaj
za vsa damska oblačila se lx> .pričel
1. marca 1939 Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni
Krojni Soli
v Ljubljani
Aleksandrova cesta &{H. Za pismen odgovor priložite znamko!
V fi*fzmerni žalosti sporočamo, đa se U Vsemogočnemu do-padlo poklicati k sebi v boljše življenje našo zlato, preshrbno mamico, staro mamico, sestro, teto in taščo, gospo
Melono mAiacetc rop. Spettteo
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v peten popoldne ob 4. eri is mrtvaihe veže, Star« pot Z, k večnemu počitnu k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. februarja 1939.
FILIP MAČEK, soprog; MILICA, por. LVKlć, hčerha; ing. STANKO, sin; ZVONIMin LUKI C, trgovec, tet; FRANCI, vnun; MARIJA lm ANA, sestri, JOšKO In PETER, brata
ter ostalo sorodstvo
Birao 4
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, SS. februarja 193».
Ste v. 44
Težave našega etnografskega muzeja
ene najvažnejših ktđtoriiih ustanov našega malega
< i Ljubljana, 23. —
Kdor misli, da je namen muzejev samo hraniti in zbirati starožitnosti, pač ne more presoditi,     kako velikega  pomena so etnografski muzeji za vsak narod in Se posebej za male narode, ki morajo posvečati toliko naporov, že za samo dokazovanje, da imajo pravico do obstoja. Etnografski muzej  je  ena  najpotrebnejših kulturnih ustanov našega naroda. Tega ni težKo do-kazati,  saj  narodopisne  zbirke  in sadovi znanstvenega dela narodopisne stroke nudijo osnovo za delo in razvoj umetnikom, slikarjem, muzikom in kulturnim delavcem. Etnografski muzej z vsemi svojimi pridobitvami je temelj za razvoj narodne kulture, zakoreninjene v domačih tleh. Toda etnografski  muzej  ima svoj poseben pomen že zaradi tega, ker zbira dokaze, ki jih,  kakor pravi pesem, hrani narod,' ker zbira legitimacije naroda ter njegovega življenja; lahko bi rekli, da ima etnografski muzej propagandni pomen, a besedo propagande je treba v tem primeru razumeti v njenem plemenitem pomenu. Kdo potrebuje več propagande in uveljavljanja v svetu kakor naš mali narod? Svet mora vsaj zvedeti, da živimo, če hočemo, da se bo zanimal za nado usodo in da nam bo priznal tudi pravico do življenja.
Za naš etnografski muzej se je naša javnost doslej mnogo premalo zanimala. Marsikomu bi lahko očitali brezbrižnost ali celo krivičnost do pomembne kulturne ustanove. Toda zdaj ni čas za iskanje krivcev; potrebnejše je, da iščemo može, ki bi se lahko zavzeli s svojim vplivom in neposredno pomočjo za izpopolnitev ter razvoj etnografskega muzeja v Ljubljani.
V vseučiliškem mestu je etnografski mu-
zej neobhodno potreben saj je prav za prav del univerze, kakor n. pr vseučiliaka knjižnica. Zato pa moramo ob tej priliki tudi obžalovati, da je še vedno, po 20 letih obstoja naše univerze, nezasedena stolica za etnologijo na univerzi, čeprav po zakonu obstoja. V drugih vseučiliških mestih v državi predavajo etnologijo redni profesorji. V Beogradu se tej stroki posvečata celo dva profesorja z docentom. Ce se ozremo k drugim narodom, nas mora ta pomanjkljivost še tem bolj boleti. Tako imajo n. pr. Finci, eden najmanjših narodov v Evropi, 5 profesorjev za etnologijo. Na nemških univerzah v Nemčiji pa predava etnologijo okrog 70 moči.
Naš etnografski muzej se je razvil leta 1923 iz etnografskega instituta, ki je bil ustanovljen po prizadevanju bivšega ministra dr. Zupaniča L 1921. Dr. Zupanič si je prizadeval, da bi se osamosvojili še drugi muzejski oddelki v samostojne zavode, n. pr. arhiv in prirodoslovni oddelek, ker je to potrebno zaradi smotrenejšega in uspešnejšega znanstvenega dela. Zal je dosegel samo osamosvojitev etnografskega muzeja, ki ga upravlja
Obiskal sem ravnatelja etnografskega muzeja dr. N. Zupaniča, da bi opozoril javnost na delovanje in pomen* kulturne ustanove. Pri prvem obisku našega etnografskega muzeja se ne moreš ubraniti neprijetnega presenečenja. Muzej ima samo eno razstavno dvorano, nekoliko večjo sobo v pritličju na severni strani. Prostor služi za knjižnico, ravnatelj evo pisarno ter znanstvenikovo delovno sobo in za skladišče narodopisnega blaga. Ni prostora niti za večjo knjižno omaro. Knjige in revije se ne kupici j o le na mizi, temveč tudi ob nji, na tleh, na naslonjačih in kjer je pač še kaj prostora. Razstavno gradivo je imobilno Eno vitrino imajo še na hodniku. Mnogo narodopisnega blaga je vskla-diščenega, leži v predalih ali je drugače založeno. Ni prostora! Človeka bi začelo d uši ti v tej tesnobi, toda »k sreči« je dvorana tako mrzla, da vendar čutiš zrak. Ob dveh velikih oknih klokoče v radiatorjih, a naprava ne deluje.
Vprašal sem g. ravnatelja, ali se kdo kaj zanima za razvoj muzeja in če na pristojnih mestih vedo za te težave. Odgovoril je, da so v Beogradu sicer dovolili dve razstavni sobi, teda dobil jih ni, ker mu jih še niso izpraznili. Velika stiska je v vsem poslopju. Prejšnja leta so govorili o nadzidavi muzejskega poslopja za eno nadstropje, toda načrti niso bili uresničeni in tako je etnografski muzej ostal brez primernih prostorov. V proračun pa je že nekajkrat ravnatelj predložil znesek za poslopje etnografskega muzeja, a je bil vselej črtan.
Muzej tudi sicer životari, ker je zelo slabo dotiran. Prejema le po okrog 30.000 din, v predvojni dobi manj ko 3000 kron. Težko je reči, ali še katera znanstvena ustanova obstoja z manjšim proračunom. Pri tem pa je treba zlasti upoštevati, da muzej izdaja svoje znanstveno glasilo, »Etnologa«, ki je v znanstvenem svetu že zelo upoštevan časopis, dalje, da je treba
s skromnimi sredstvi kriti stroške za potovanja, za nakupe predmetov, nabirati narodopisno blago itd. Za potovanja ima muzej samo okrog 2000 din! Dela za etnografski muzej si pa sploh ne moremo misliti brez potovanj. Strokovnjak mora nabirati gradivo med ljudstvom in idealno bi bilo, da bi poznal sleherno vas na področju muzeja. Ravnatelj provincialnega muzeja je imel v predvojnem času 4000 kron, kar znaša v dinarjih 40.000.
Vse te težave so pri nas še tem hujše, kar se ne moremo zanašati na mecene. Kako krasen zgled nam nudijo Srbi s svojimi meceni, ki darujejo znanstvenim zavodom tako velikodušno milijone in milijone! V resnici pri nas ni mnogo bogatih ljudi, toda nekaj jih je vseeno in bilo bi jim v čast, če bi vsaj z manjšimi vsotami dokumentirali svojo narodno zavest in razumevanje za kulturne potrebe. Pomisliti je treba, da je etnografski muzej vsaj tako potreben, če ne bolj kakor Narodna galerija ali celo Moderna galerija in ne da bi hoteli komu kaj očitati, moramo reči, da je Narodna galerija po svoji zbirki v primeri z etnografskim muzejem — mednarodna Seveda je Narodna galerija kulturna ustanova, ki je kulturni narod ne more pogrešati, toda prav zaradi tega se sklicujemo na njo, ker je tudi etnografski muzej vsaj tako potreben Ob tej priliki opozarjamo samo, da etnografski muzej sprejema starožitnosti, pohištvo, slike, folkloristično blago itd. — a darovalci so zelo redki.
Etnografski muzej mora dobiti primerne prostore! Zahteva po poslopju za ta muzej ni neskromna Za kaj vse trosimo denar! Ce ga pa nalagamo v kulturne ustanove, zlasti najpotrebnejše, pač ne more biti vržen skozi okno. Škode, ki jo trpimo zaradi tega, da ne more normalno delovati tako potrebna kulturna ustanova, ne bodo mogli nikdar poplačati z denarjem, ki je odtrgan kulturnim namenom Idealno bi bilo, da bi muzej dobil dovolj veliko poslopje za smotreno razvrstitev gradiva, tako da bi imela sleherna značilna slovenska pokrajina (n. pr. Prekmurje, Bela Krajina, Koroška, Primorska itd.) svoj oddelek. Muzej bi moral imeti tudi dovolj narodopisnega blaga drugih narodov in zlasti iz neslovenskih pokrajin države, kar je potrebno za raziskovanje domačega gradiva. Prav tako bi moral imeti orodja primitivnih narodov in podobne pripomočke, da bi znanstvenik lahko raziskoval začetke in razvoj civilizacije Vzorno bi bilo, če bi muzej dobil poslopje z večjim parkom, da bi lahko uredili tako zvani muzej na prostem, postavili slovenske hiše raznih tipov ter pokazali značilnosti našega narodnega ter kulturnega življenja čim bolj smotreno in učinkovito Samo po sebi se razume, da bi bil takšen muzej velika vabljivost ne le za strokovnjake, temveč tudi za letoviške goste in dijake ter sploh obiskovalce našega mesta To zamisel lahko uresničimo brez posebnih težav, če se za njo zavzamejo vsi, ki se morajo zanimati za kulturne ter življenjske potrebe našega naroda.
Poučno zborovanje rudarjev
Vprašanje službenega reda
pogostili
Zagorje, 22. februarje V nedefljo so imeli člani II. radarske skupine v dvorani kina »Triglava« zborovanje, na katerem je tajnik te skupine g. Jurij Arh predlagal nekatere dopolnitve k pravkar izišlemu, po rudarskem glavarstvu dostavljenemu služb, redu za rudarje. Govornik je poudaril, da je novi službeni red sicer dober, vendar pa ima ta nedostatek, da pripuš:a možnost zlorabe na škodo rudarja. Voditelji streme za vzgojo srčne kulture in izobrazbe. Toda življenje inva svoje trdote in nevšečnosti, kar se ne da odstraniti. Zato nastajajo razmerja, pri katerih je presoja enostranska in krivična. Konkretno sc to kaže v nenaklonjenosti do ene ali druge osebe v službi in izven nje. Ne pri stoja k obrazu in človeka vzamejo »na piko« § 69. točka 10. dopušča kazni in sicer postopoma črtanje poi, nato celega popada in končno odpust. K temu paragrafu kot k nekaterim, ki lih je govornik točno označil, je treba izdati tako tolmačenje, da bo vsaka pristranost onemogočena. V § 66. je predvidena za prestopek celo dvojna kazen, namreč črtanje zaslužka in dodelitev v nižjo kategorijo, kar je v opreti z nazori o kazni, ki naj bo praviloma samo ena. Navzočni fto sprejeli resolucijo Z zahtevo po tolmačenju nekaterih paragrafov.
za rudarje — Kje tiče vzroki
Drugi del sestanka js porabil tajnik, da js v ostri luči osvetili! obratne razmere z vzroki, ki so krivi, da se zsdnjs leta dogaja vedno več nesreč v rovih. Od leta 1935 je zahteval Kotredeski rov 7 smrtnih žrtev, poškodb pa toliko, da ima rudniški zdravnik pel ne roke dela. Tu nekaj ni v redu. Kriv je priganjaški sistem, ki pa je sploh znak našega časa. Največji del krivde je v rudarjih samih, v njih samovoljnem pehanju za čim večjim akord rti m zaslužkom, ki je zajel rudarje od prvega do zadnjega kot epidemija. Res je, v rovu je treba delati, trdo delati, kajti rudnik ni humanitarni zavod za preživljanje delavcev. Vsaka stvar pa imej svoje meje. Ni v redu ml a čn os t pri delu, prevelika vnema pa je naravnost škodljiva in v glavnem vzrok tako pogostih nesreč. O tem je pričala zadnja katastrofa, ko je eksplodiral metan. Kmalu po tej nesreči pa so hoteli neka ten prav na istem mestu nadaljevati z delom, čeprav je obstojala nevarnost za življenje. Dolžnost vsakega rudarja je, da se s svetilko prepriča o množini plinov in šele če ni nevarnosti, naj začne z delom. Cim pa obstoja le mala verjetnost, da bi utegnilo priti do nesreče, je treba delo ustaviti in ukreniti potrebne varnostne mere. V praksa pa gredo marsikateri premalo vestni in preveč »pridni« rudarji kar preko
vsega in posledice so tu. Rudar mora sam skrbeti za varnost!
V jame je prišlo zadnje čase kakih 160 tako zvanih »lauferjev«, to je začetnikov, mladih fantov, ki jim je jamsko delo neznano. Izpostavljeni so brezobzirnosti kopačev, ki zahtevajo, da jim morajo opravljati posle, o katerih še ni*o dovolj poučeni, s hitrico, ki v zvezi z nevednost jo povzroča razne okvare telesa Govornik je omenil nekega mladeniča, ki je zapadel tuberkulozi zaradi prigan jaštva svojega jamskega tovariša kopača. To so brezsronosti, katerih se morajo rudarji ot'esti. Novince je treba ljubeznivo in tovariško poučiti. Eno najžalostnejših poglavij je ovaduštvo. Za hrbtom tovariša se nadzornim organom šepeta o nezmožnosti tega aH onega tovariša ali cele skupine samo zato, da bi se opravičila morebitna premajhna storitev lastne osebe ali skupine. »Dajte mi drugega kamerada. ta je prelen!« *.n podobno iz-podkopavanje eksistence dragov je na dnevnem redu. Rudarji sami skrbe, da nadzorni organi zvedo vse prej kot pa bi zvedeli po telefonu- In teh organov v jami skoro ne bi bilo treba. Posledica je, da skuša sleherni storiti čim več, da ne bo dobil pike, da se bo obdržal na svojem mestu z zadnjimi napori. Nepreviden postaja, ker vihti za njim bič nevidni ovaduh, doma pa čakajo žena in otroci ns kruh. in nesreča je spet tu! Ta nezdravi pojav mora izginiti. Potrebno je tovariško sožitje navzdol in do sodrugov, na drugi strani pa možato in častno vedenje do višjih. Le tako bo delo spodaj v globini znosno, tovariško in nesreč ne bo toliko. Gotovo takih primerov
ni preveč, toda kolikor jih je, so v sramoto stanu, ki mora sam pomesti z nezna-čajneži, kajti v dogledne m čsmi ena sama flarjeva ovca okuži »to zdravih.
V nadaljnjem je ugotovil govornik, da je stanovska zsvest preveč mlačna. Le kadar je sila ali pa kadar se bliža mezdno gibanje, prihajajo med borce tudi zapečkarji, ki st, okoriščajo s sadovi organizacije. Po lovica rudarjev je sploh neorganiziranih. Vsaka organizacija pa je vredna samo toliko, kolikor so vredni člani, kakor je vsak podvig vreden le toliko, kolikor je za njim živih, to je zavednih lj-udi in ne mrluev. Na vprašanje, koliko je resnice o novih praznovanjih, ki so na obzorju, je g. Arh izjavil, da je verjetno, da bodo rudarji praznovali, upa pa, da v najhujše čase, kakršne so revirji že peboleh, ne bomo več
prišli. Proračunske postavke iz državne blagajne so izčrpane, na drugi strani pa smo tik p ed pogajanji za novo kolektivno pogodbo, kar je treba pn presoji položaja
upoštevati.
Navzoči številni rudarji so posebno drugi del izvajanj g. Arh a poslušali z izrednim zanimanjem in pritrjevali njegovemu drastičnemu opisovanju ncxdra.su razmer, s čimer so dokazali, da je zadel v črno in da obsojajo metode svojih jamskih tovarišev, če pa je bil na zborovanju kdo prizadet, smo prep-ičani, da je svoj postopek morda >.ele zdaj spo/nal v pravi luči in si bo to javno izpoved, ki le dokazuje zdravo jedro našega rudarja, vzel k srcu in se poboljšal. Tudi mi želimo, da bi pogumne besede g. Arha padle na plodna tla.
Zakon na kredit
Prizadevanje Francije, Italije ln Nemčije, da se poveča
število porodov
Nazadovanje Števila porodov pomeni hudo skrb za mnoge evropske države. Posebno važen in pereč je ta problem za Francijo, kjer se število porodov že dolga leta stalno krči in kjer se naravni prirastek nadomestuje samo z dotokom prebivalstva s kmetov v mesta. S tem pa izgublja kmečko prebivalstvo svoje zdrave korenine in vedno večja je nevarnost, da bo začelo število porodov padati tudi na kmetih. Zato posvečajo v Franciji posebno skrb rodbinam z večjim številom otrok. Za take rodbine ustanavljajo fonde, da jih podpirajo moralno in praktično z denarnimi nagradami. Mati, ki je rodila in vzgojila večje število otrok, lahko doseže tudi visoko odlikovanje za zasluge za Francijo
Iz Cognacove nagrade, ki jo podeli vsako leto Francoska akademija materam številnih otrok, je razdelila letos blizu 4 milijone frankov 319 rodbinam v raznih krajih Francije. In v isti Franciji, kjer števiJo porodov po mestih tako občutno pada, so zdaj že rodbine z 10, 12 ali celo 14 otroki. Pri tem pa niso gledali na število otrok, temveč prvič tudi na njihovo zdravstveno stanje. Križec Častne legije je dobila gospa Rochova v Varmonsevi pri Epinalu, ki se je omožila leta 1907 in
je imela 16 otrok, od teh je vzgojila 7 zdravih sinov ln 7 hčera.
Seveda pa ne zadostuje paziti samo na zakonce in jih podpirati. Treba je začeti s tem, da se fantom in dekletom omogoči sklenitev zakona. V Franciji so nekoč ustanovil fond. iz katerega so dobivali podporo mladi zaKonci, ki so se preselili iz mesta na kmete in si tam ustanovili nov dom. Ta akcija pa ni dosegla posebnih uspehov. Ta čas je pa že začela Italija s splošno podporo mladih zakonov. Za njo je prišla Nemčija in ona je dosegla na tem polju mnogo večje uspehe kakor Italija. Zato je tudi v Franciji ministrstvo za socialno politiko pripravilo načrt, ki bo morda uresničen že v kratkem. Po njem
bo država dajala posojila mladim zakoncem, da si bodo lahko ustanavljali domove. Posojilo bo moralo biti vrnjeno v določenem času. toda od posojenega kapitala bo odpisan gotov del po tem koliko otrok bosta imela mlada zakonca.
V Nemčiji, kjer posoja država mladim zakoncem denar že pet let, je naraslo šte-vLo porodov za dober milijon. V prvem polletju lanskega leta je bilo v Nemčiji s priključeno Avstrijo vred sklenjenih 333 tisoč 767 zakonov, v prvem polletju predlanskega leta pa 308.1S6. Otrok se je rodilo 72S.000 ali 25.000 več kakor v prvem polletju predlanskega leta. Posojil mladim zakoncem je bilo dovoljeno 107.3S2. predlanskim pa 82.105. Ti uspehi so čim pomembnejši, ker se nanašajo na tako zvane slabe letnike, na letnike iz svetovne vojne. Večje število porok in večje število rojenih otrok pomeni pri teh »cenikih,, da si Nemčija prizadeva odstraniti vsaj deloma težke posledice svetovne vojne na polju razmnoževanja.
Obenem s Francijo razmišlja o uvedbi »zakona na kredit« tudi Anglija. Tam so izračunali, da bo potreben v ta namen osnovni kapital okrog 3,000.000 funtov tter-lingov. će ne pojde drugače, bo treba V2eti ta denar iz rednega proraćuua. če-prL\ je že itak močno obremenjen Zagovorniki ustanovitve tega fonda pravtjo, da njegov pomen ne leži samo v povečanja števila otrok, temveč tudi v om'-ienju težkem? položaja na delovnem trgu. Mladi zakonci kupujejo stanovanjsko oj reno. Razen tega bodo pa mnoge mlade žene, ko bodo morale skrbeti za gospodinjstvo :'a vzgajati otroke, opustile svoje poklice in izpraznile mesta brezposelnim. Ta„;o se bodo znižale podpore brezposeln.m. V TVtemčiji so izračunali, da sc jim je i letih, ko se je Nemčija borila z brezposelnostjo, vrnilo tako letno v našem denarju Miru 1.200,0000.000. To je pa že lep prfspđteJt k amortizaciji posojenega kapluua.
Pošta služi damam
Poštne uprave v poedinih državah se hvalijo kako služijo javnosti, kako si prizadevajo vsakomur ustreči in pomagati. Toda kaj bi rekli o poštni upravi v New Torku, Id preskrbuje damam celo nove nogavice. Seveda samo tedaj, če se nogavica na ulici raztrga ln je dama sredi živahnega prometa daleč od svojega doma. Ce jo zadene ta neprijetnost, js treba stopiti samo v hI žnjo telefonsko celico, poklicati oddelek za nogavice v poštnem uradu ter mu sporočiti številko in barvo svoj h nogavic, kakor tudi naslov celice, od koder telefonira.
Cez nekaj minut prihiti poštni sel in ji prinese nove nogavice. Vsak poštni urad v newyorški City ima vedno na razpolago zalogo najboljših nogavic vseh velikosti in barv. Damam jih pošilja v vsaki uri podnevi in ponoči v telefonske celice. Seveda pa morajo dame naročene nogavice plačati.
Nov čudodelni rabin
Židovski priseljenci v Palestini imajo mnogo skrbi z usodo svojih sorodnikov v Nemčiji, o katerih imajo zelo slabe vesti. Pomanjkanje informacij o usodi nemških Židov je prinesla slavo kabalistu rabinu al Jamenv al Hartiju, ki se nanj nemški žid-je v Palestini obračajo za nasvete. Rabin Slamo pa dela seveda samo proti honorarju, da pa vsakemu zidu točne informacije o komurkoli. Njegove odgovore večinoma potrdijo pisma iz Nemčije in sicer besedo za besedo.
Zato je rabin S lom o zelo popularen in pred njegevo hišo je vedno zbrana množica zidov. Rabinu je že 81 let, vendar pa Se pridno študira. Vsakega zida, ki pride
k njemu, si temeljito ogleda skozi naočnike, vpraša ga po njegovem ln po ime. nu njegovih staršev. Vse svoje znanje in informacije črpa iz Kaobale, ki mu omogoča odgovarjati tudi na vprašanje njegovih tajnih nočnih gostov. Ti pa niso Žid-je, temveč Arabci, ki prihajajo k rabinu vprašat kdo jim pše anonimna pisma, v katerih jim zdaj tako pogosto groze s smrtjo. Tudi policaiski uradnik! so Že prihajali k čudodelnemu rabinu preoblečeni, pa je vse spoznal
Trup letala v dveh urah
Chicaski tovarcar George Mevecorcle j« :zjavil, da ima nov p'astičen material, ki bo morda omogoiil senjsko izdelovanje letal. Novi material, nazvan duramrld, so že izdelovali v njegovi tovarni Baskelite Companv Clark Aircraft Companjr in Baskelite Corp in letalo iz te sinovi so že preizkusili. Iz novega materiala se da izdelati trup ali krila letala naenkrat brez dosedanjega zamudnega sklepanja z zakovicami. Novi material je poseben les impregniran s sintetičnimi bakelltrutmi snovmi. Prava sestava je serveda tajna tvrdke, ki se je obvezala ameriški vojaški upravi, da svoje tajne ne do prodajala v mozemstvo.
Duramoid je snov, odporna proti vodi, lažje strukture od aJurrunija, vendar pa večje odpornosti. Trup letala je sestavljen iz dveh delov. Ko ju vzame jo iz m odšla, se enostavno zlepita tako kakor se zlepi Čoln. Lahko sti mislimo, kako se s tem pospeši gradnja letal. Meiercorde pravi, da lahko izdelamo trup letala iz njegovega materiala v dveh urah.
9
Kirchberger
„Pot čez mrliče*'
johunsk roma
t iiiiiiiiniiiniiiiiiinifii
iinnnmnnirrrnjmiiu
Zdelo se je, da ni slišal vprašanja. Ko je pa že zapiral za seboj vrata, ga je nekdo naglo prijel za roko in potegnil nazaj. Presenečeno se je ozrl. -
_ Vprašal sem vas, tovariš, kam ste namenjeni?
_je dejal detektiv, držeč ga za roko.
_Ne razumem češčine, — je odgovoril nemirno.
Prisotni so se obrnili Ravnatelj je potegnil iz žepa robec in si znova ves srdit obrigal čelo.
— Nič ne de, dajte sem ta papir, — je dejal detektiv mirno.
Delavec je hotel iztrgati roko iz železnega objema. To se mu pa ni posrečilo. Detektiv je segel z roko v žep delavske jopice, potegnil je iz njega zmečkan papir in ne da bi se ozrl nanj, ga je spravil v svoj žep.
— Kdor bi hotel oditi odtod brez dovoljenja, bo aretiran, — se je glasilo svarilo.
—In tega moža vzemite doli, — se je obrnil detektiv na orožnika, stoječega pri drugih vratih
Inženir se je posmehnil in se znova poglobil v svoje tabele. — To je bilo res že potrebno, — ga je lahko slišal polkovnik, stoječ v bližini.
_ V Pragi se jim je zopet enkrat posvetilo v
glavi, da so izročili to zadevo vam, — je pripomnil orožniški štabni kapitan, obrnjen k detektivu. Leta je pa skromno skomignil z rameni in odgovoril:
— To je nekoliko moj primer, vsaj zdi se mi, da bo tu tudi ena izmed nitk,  vodečih v Libensko
ulico.
— Privoščil bi vam uspeh, KHž, sposobni ste.
— Se nobenih sledov nisem našel...
Odšli so iz oddelka za granate. V plinometnem se niso ustavili.
Potem so pa že morali kaši jati. Za vrati 7. oddelka se je delalo s klorpikrinom. Delavci so se tu premikali leno in vsaki dve uri so jih morali izmenjati. Prihajali so vedno na dvorišče žolti, s krvavimi, objokanimi očmi in neprestano pokašlju-joči. človek bi bil mislil, da imajo bronhijalni katar, toda to je bilo brezbarvno izhlapevanje dušečega klorpikrina, ki se je z neizprosno krutostjo zajedal v pljuča.
Inženirjeva kabina s steklenimi stenami je bila na nasprotni strani in zapirala se je zrakotesno. Baloni za kisik so jo neprestano polnili s svežim zrakom.
— Vi ste inženir Schfiffer? — je vprašal detektiv Križ visokega inženirja, ki je mrko motril družbo. Poznalo se mu je na obrazu, da mu inspekcija ni dobrodošla. Njegovo Žolto čelo z globokimi senci, na katerih ni bilo las, se je nagubalo in hropeče je pritrdil na zastavljeno vprašanje.
— se je glasilo drugo vprašanje detektiva Križa.
— Potem takem je bil ta papir namenjen vam? —se je glasilo drugo vprašanje detektiva Kfiža.
Inženir je oklevajoče segel po listku. Med čitanjem mu je roka komaj vidno zadrhtela. Vprašujoče se je ozrl na obraze pred njim stoječih mož. Ravnatelja tovarne ni bilo tu. Stal je pred inže-
nirjevo kabino in nestrpno pojasnjeval drugemu detektivu nekakšno napravo za polnjenje plinskih nabojev s klorpikrinom.
Ali bi nam izvolili pojasniti, zakaj morate uničiti tabele B? — je nadaljeval Križ.
— Menda se ne ujemajo z izvestnimi ravnate-Ijevimi računi.
— Jaz vem... da je pričakoval naš obisk šele trinajstega in ne drugega, kai ne?
Inženir se je nervozno zasmejal.
— Kje so tabele B? — se je začul oster glas tretjega civilnega uradnika.
Inženir je potegnil iz svežnja nekakšen akt in mu ga pomolil.
-— Ali odgovarja to? — je vprašal podpolkovnik Večer.
— Ne, to je nekaj drugega. Hočem od vas tabele B.
— Da vam pojasnim, — mu je posegel v besedo detektiv Križ — meni bi lahko dali recimo logaritme, pa bi jih ne razumel, toda tale gospod ie inženir Kudeš. Morda ste že kai slišali o njem?
Inženir je začudeno dvignil obrvi in molče položil akt nazaj. Potem je pa potegnil iz svežnja drugi akt in ga položil na mizo. Sedel je in se prijel za glavo.
— Kaj pa je to prav za prav? — je vprašal polkovnik tiho kemika Kudeša. Le-ta je skomignil z rameni in odgovoril: — Za aretacijo to ne zadostuje. To je kombinacija vperita z neko neznano kemikalijo.
— Trenutek, gospoda, to bo zadostovalo, — je dejal detektiv Kfiž, potem se je pa obrnil na se-
dečega inženirja, — dajte mi ključ od te votline v steni.
Dobro se je videlo, kako je inženir prebledel. Potegnil je iz žepa ključ in ga položil na mizo.
Morda bi tega safa nihče ne bil opazil. Skrit je bil za visoko stensko tablo in njegova vrata so bila tako neznatna, da jih je mogel človek opaziti šele po temeljitem ogledu. Kfižu pa ta malenkost ni ušla.
Odprl je jeklena vratca in privlekel iz votline kup korespondence. Na nekaterih kuvertah ie bila rdeča črka B. Na kuvertah je bil pečat hambur-ške kemične družbe.
Čisto spodaj je pa ležala težka kuverta z zlomljenim pečatom in z značko NT.
— Kaj je to? — je vprašal Kfiž kimajoč z glavo. Poročevalski častnik se je obrnil k njemu in ko je opazil značko, je dejal kratko:
— To? To bi moglo Domeniti Naehrichtentruope.
— Kako morete biti tako neprevidni, gospod inženir? — je pripomnil Kfiž smeje.
— Ta gospod bo moral tudi prasniti nekatere stvari v Pragi, — ie deial orožniku, stotemu v bližini. Inženir je povesil ramena, molče je vstal in odšel iz kabine.
VI.
Nevarni kemični vzorci
Ravnatelj tovarne ni mogel opaziti, da ie bil glavni inženir v oddelku klorp;krna aretiran. Tega ni mogel videti, ker ga ie bil detektiv odvedel v drugo delavnico in tam ie moral pojasniti, kako se izdeluje benzilbromid.
Urejuje Joaap Zupane* - 1» aJItradBO
ftao Jarma — 8» upravo in inseratai dal Usta Oton Chrlstol — Val v Ljubljani