Koristne reči. Tobak. (Spisal B. Terzinski.) Tudi tobak ali duhan (herba nicotiana, nicotianum tabacum) so, kakor krompir iz Amerike k nam prinesli. Pervo naznanilo od tobaka je prinesel Peter Jloman Pane, Kolumbov spremljevalec, 1. 1496. Ta je na otoku St. Domingo divjake videl tobakovo perje zvečiti in tudi kaditi zato, da bi se branili sitnim moskitom *). Nikdo naj pa ne misli, da so že takrat take lule imeli , kakoršne sedaj; te so še le potem iznajdili, ko je prišel tobak v Evropo. Peter Pane nam tako le pripoveduje: nDivjaki so tobakovega perja natergali, ga posušili, potem so veliko jamo skopali in celega notri naložili. Okoli jame so naredili še druge majhne luknjice, ki so v veliko segale. Črez luknjo so naložili derv in jih zažgali, potem pa je vtaknil vsak svojo dolgo cev v stransko luknjico, in začeli so kaditi, da jim je sape zmanjkovalo". Take so bile tedaj perve pipe! Od kod je inie tobak (druga slavjanska narečja pišejo tabak), se ne ve, ali od otoka Tabago, ali od tobačnih cevk, ktere Mehikanci imenujejo ,,tabako". V Evropo je tobak zanesel francoski poslanec Jean Nico, -J- I. 1560, in po njem se tudi imenuje rastlina ^Nicotiana". Pri nas je tobak iz časov tridesetletne vojske v navadi; tuje trume so ga bile namreč na Nemško zanesle; od tod pa se je širil po sosednjih slovanskih in slovenskih deželah. Vkljub vsemu prepovedovanju vladarjev in duhovnov je prišel tobak le kmali v navado. Kako so v ti- •) Moskiti so v Ameriki taki merčesi, kakor pri nas komarji, samo da je njihovo pikanje bolj strupeno. Pit. stih časih vladarji skerbeli, da bi se ne bil tobak raznesel, spričiije nam to, da so bile še celri poslave razpisane , ki so vsakega, kdor bi tobak kadil, kaznovati zapovedale. Toda, kakor se tudi današnji dan lahko prepričamo, ravna se vselej raji proti postavam, nego po postavah. Tako je bilo tudi takrat. Čim bolje je bilo prepovedano tobak kaditi, tira manje so tobakarji prepovedi spolnovali, in ker so slednjič vlade videle, da tobaka ne bo mogoče popolnoma odpraviti , ga dovolijo kadili, in od tega časa se je za soljo tobaka naj vee prodalo. Možje, še celfi žene so ga sim in tje kadile in duhale ; čikajo ga pa navadno le bolj sirovi ljudje. Tobak ima omotičen strup v sebi, tako da neprivajen organizem v omotico pripravi; ko se ga pa človek privadi, mu ne škoduje toliko. Odraščenim Ijudem ne škoduje, ako ga zmerno kade; če pa ga kdo nezmerno kadi, mu škoduje. Posebno škodljivo ga je pred jedjo kaditi, kajti človek se takrat preveč izpljuje. Tobak duhati ali v nos devati je za tiste, ki niso nanj privajeni, pri očesnih boleznih zdravo, toda ne preveč; za privajene je pa to za nosne nirene in živce zelo škodljivo. V zdravilstvu se tobak rabi samo pri reomatičnih zobnih bolečinah. Z vodo, v kteri se je tobakovo perje kuhalo, se prežend živalske uši; tudi zeljnate uši se lahko s tem odpravijo; žlindra pa, ki se nabira v tobačnih cevih in pipah, je še enkrat bolj omotična, nego tobak. Vidi se, da je tobak po eni strani sicer koristna, pa še veliko bolj škodljiva rastlina; kajti, ako današnji dan pogledamo po svetu, vidimo, da vsak naj manji smerkovec, ki je še komaj iz plenic zlezel, tobak kadi ; posebno pa se tega lahko prepričamo po mestih pri sirovi, zapuščeni mladini. Da bi res imeli takega Mkodemca, ki bi paglovcem čike iz ust zbijal, pa namesto da bi jim tobaka kupil, naj bi jim dal kaj navadnega, gorkega za ušesa ''). •) Pripoveduje se, da bo moral setlaj vsak , kdor tobak kadi, zato davek plačevati. Če bo res tako . se bo tobak pri takih paglovcih nekoliko uperl. Zdravo bi bilo. P**'