P O 8 t n I n a plačano v gotovini b 1 E .V. 5. L t 1 O 44 V LJUB LIANI. DNE 4 FEBRUARJA 1931 Cena 18 Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din Izliuiu vsnko sredo. Spisi in flnpisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubni. naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Novo leto — nova bremena »Jugoslovanska kmetska zveza v Ljubljani« in »Kmetska zveza v Mariboru« sta poslali g. predsedniku vlade, g. ministru za finance, g. ministru za kmetijstvo in g. banu sledečo spomenico. Podpisana strokovna organizacija slovenskega kmeta si usoja z ozirom na pro-■ačun dravske banovine za budže'.no leto 1031/32 predložiti. Vam to spomenico s prošnjo, da jo blagovolite upoštevati pred odobritvijo navedenega banovinskega proračuna. Svetovna gospodarska kriza je uničujoče zadela naše malokmetijstvo v le u 1929 in še bolj v letu 1920- Vsi strokovnjaki in odgovorni faktorji nam tudi za bližnjo bodočnost ne obetajo noberega zboljšanja, temveč š« poslabšanje radi ruskega dumpinga. Prebivalstvo na deželi v naših krajih je pretežno v bedi in pomanjkanju ter gospodarsko samo životari. Podobni smo težkemu bolniku in ne več oslabelemu človeku. Iz padca tržnih cen pri vseh kmetijskih pricelkih — izvzeto sadje, ki je uspelo le v manjšem delu na-Sega ozemlja — na domačih in svetovnih tržiščih, se jasno vidi, koliko je padla davčna moč našega kmetskega ljudstva. Uradna statistika odkriva, da so cene padle za 50-100% v zadnjih dveh letih. V tem razmerju je padla torej tudi davčna moč odnosno še bolj, ker se stroški za življenje in obratovanje niso nič znižali. S tega žalostnega temelja moramo gledati na banovinski proračun in ga prilagoditi obstoječim razmeram. Nepobitno ie, da so že pred dvema letoma ob ugodnejših gospodarskih razmerah državna uprava in oblastne uprave z okrajmmi in drugimi zastopi in občinami kmetsko ljudstvo obremenile z dajatvami do najvišje mt|e. Skrajno neugodni gospodarski raz-y°j torej zahteva za ljudstvo znižanje dajatev, kar je državna uprava za leto 1931 tudi že deloma upoštevala. (Sk'epi ministrskega sveta od 11. dec. 1930.) Tudi hanska uprava naj bi ji sledila na tej pati! Nujno potrebno je izdatnejše znižanje banovinskih doklad k državnemu davku na zemljarino in znižanje davka na hiše, 1 so oproščene državnega neposrednega aavka el. 32 točka 15 o neposrednih »d , t®r znižanje takse na sečnjo golov, dalje znižanje banovinske trošarine na vino ter reforma taks na živinske potne liste. Absolutno potrebno pa je izpremeniti in omiliti dajatve za cestni fond, ker nove nameravane obremenitve ne uničijo le predvidenih malih olajšav, temveč tvorijo še težke nove dajatve, ki so za malokmetijstvo in kmetsko ljudstvo vobče neznosne. V jasen dokaz obremenitve po pravilniku o kuluku navajamo konkreten primer davkoplačevalca Arnuža Franca iz Setarove št. 8- Ta plača v občinah: 1. Šetarova: osnovni davek 1191,83 Din, doklad 1160 Din; 2. Zamarkova: osnovni davek 54 14 Din, doklad 59 Din; 3. Zg. Žerjavci: osnovni davek 32.35 Din, doklad 33 Din. Po predvidenih predpisih bi moral plačati kuluka kot odkup; 1. Za Šetarovo eno enoto — 4 dni; banovini 12 dni = 240 Di: \ občini 12 dni = 240 Din Skupaj za 1. 1930 480 Din 2 Za Zamarkovoeno enoto = 1 dan: banovini 3 dni = 60 Din občini 3 dni — 60 Din Skupaj za 1. 1930 120 Din 3. Za Zg. Žerjavico eno enoto = 1 dan: banovini 3 dni = 60 Din občini 3 dni = 60 Din Skupaj za 1. 1930 120 Din Torej za malo posestvo v treh občinah samo leta 1930 720 Din. Ker se predvideva plačilo za 1- 1930 in za 1. 1931, torej 1440 Din, kar je več nego skupni celotni enoletni državni zemljiški davek. 1 Kakor tega posestnika, zadene plačilo tudi vse tiste kmetovalce, ki imajo svojo posest v dveh ali več občinah. Vsi kmetovalci, obrtniki in delavci bodo morali samo iz naslova kuluk prispevati na novo 50—120% na drž. direktne davke ne oziraje se na ostale občinske in banovinske doklade. Pač jasen dokaz, da ta dajatev ni več davek, ki bi bil znosen, tudi če bi se občina popolnoma odrekla svojemu delu dajatve. Ta nova dajatev ima svoje glavne trdote v dejstvu: 1. Da ne tvorijo za ocenitev enote podlage krajevne razmere, kajti pretežna večina kmetov in kmet.skih delavcev ne zasluži na dan 20 Din; 2. da se predvideva po zakonu najvišja možnost obremenitve, kar je ob opisanih razmerah in dejstvih nemogoče in upravno neprimerno (naša sosednja savska banovina n. pr. predvideva najnižjo dovoljeno možnost); 3. da je obremenitev degresivna, namesto progresivna in torej ne odgovarja gospodarsko-socijalnim zahtevam; 4. da se zahteva plačilo za eno leto, nazaj, kar je pri fizičnem izvrševanju nemogoče, v denarni dajatvi pa pretežko, ker nihče s tem ni računal. Iz navedenih razlogov nujno prosimo, da se ta nova nameravana dajatev izdatno izpremeni in ublaži, kajti sicer nastopi z obubožanjem ljudstva tudi skrajno nezadovoljstvo in demoraluacija pri izvrševanju davčne obveznosti. Isti razlogi nas silijo, da prosimo za ukinitev nameravanih taks na vprežno živino. Poleg skrajno težkega gospodarskega položaja našega kmeta govori za opustitev tega projekta tudi težka in predraga tehnična izpeljava, ki zahteva mnogo šikan od strani naših izvršujočih faktorjev. To prošnjo tem bolj utemeljuje dejstvo, da cene živini rapidno padajo h; bi vpeljava te takse živino še bolj razvrednotila. Popolnoma se zavedamo težav in dolžnosti, ki jih ima banska uprava, toda povdarjati moramo, da izredna gospodarska depresija zahteva izredno budžetira-nje in skrajno varčnost- Naše malokmetijstvo je trenutno bolnik) in bolnik ne more nositi težkih bremen, temveč treba-je vse storiti^za njčgov.o ozdravitev. Zato prosimo, da se označena bremena ukinejo odnosno izdatno zmanjšajo (po?ebno določbe o^kuftiku in taksa na vprežno živino). Za napredek in ozdravitev nujno potrebne investicije naj se izvršijo s posojili. Druge možnosti ni ako nočemo upropa-stiti našega kmeta. Iz temeljnega poznavanja razmer izvirajo naše prošnje in naši predlogi in globoka ljubezen do naše banovine in do države nam jih narekuje. Zato prosimo, da se uvažujejo. Poroine prstane v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urai v Kamniku na šutni, nasproti farne cerkva. 1' Dolg narediti je lahko, dolg imeti je težko; najhujše pa je, dolg vračati. Srečen tisti, ki je brez do'ga, samo majhno je število teh srečnih in bo čedalje manjše, če se bo svet tako naprej razvijal kakor se dosedaj. Vsem tistim, ki so pri zasebnikih in še bolj, ki so pri denarnih zavodih zapisani v knjigo dolžnikov, nameravam zapisati nekaj prijaznih besed. Prva beseda bodi: Plačuj redno obresti. Obresti se plačujejo pri denarnih zavodih navadno v januarju in v juliju. Drži se tega roka! Izjemoma samo odlašaj do februarja oziroma do avgusta. Upniki po deželi se navadno drže še vedno svetnikov, sv. Jurija in sv. Uršule. Denarni zavodi pobirajo navadno — to stoji tudi črno na belem zapisano v dolžnem pismu {v za-dolžnici) — tudi zamudne obresti. To se pravi: če prepozno (v marcu, aprilu itd.) plačuješ obresti, ki bi jih moral plačati že januarja, moraš povrhu plačati še nel;aj dinarjev več. Ti sicer p ačaš te dinarje, na tihem se pa jeziš, češ: »Preveč sem plačal! Goljufali so me!« Pa te niso- Kakšno maniro imajo zasebni upniki, vaški kapitalisti, mi ni znano; vem pa, da zahtevajo navadno večje obresti, ka ior pa denarni zavodi, manjših prav nikdar ne. Če plačuješ obresti redno, potem si pri denarnem zavodu zapisan kot vesten človek, pošten in zanesljiv, kate.emu se lahko zaupa. Če boš pa obresti plačeval neredno, morda šele na opomin advokatov, bo pa to vrglo na tebe in na tvoje gospodarstvo slabo luč. Kadar bos iskal novo posojilo, bo vstalo vse polno pomislekov zoper tebe. Navadno ti bodo novo posojilo odrekli. Ti se boš jez'1: Kakšna posojilnica je to, ki noče denarja po:od;ti! Kakšni možje jo vodijo!« Le to ti ne bu prišlo na misel, da si ti sam kriv, če so ti posojilo odrekli. — Tvoja brezbrižnost in tvoja malomarnost jih je pripravila do tega sklepa. Druga beseda: Vračaj tudi dolg. Pri mnogih dolžnikih vlada še vedno tisto napačno naziranje: ali vse, ali pa nič. Mislim, da ima to naziranje svoje korenine še v dobi tistih starih oderuških časov, ko so te pijavke zahtevale obresti od v. e-ga dolga, četudi si ga že nekaj stotakov vrnil, ker se jim v svoji komodnosti ni ljubilo preračunavati obresti. Pri denarn h zavodih ni tako. Obresti plačujemo samo od resničnega dolga. Čim več si vplačal na dolg, tem manj boš le!no plačeval na obrestih. Čim več in čim prej boš vrnil, tem bolj boš zapisan za pridnega in zanesljivega dolžnika, ki se vestno trudi in prizadeva, da se svojega dolga izrebi. Če boš potreboval novo posojilo, ti ne bo treba trepetati in pomiš'jati, kje in za koliko bi prosil: vestnega in zanejl iverfa vračevalca imaio povsod radi. Lahko boš dobil, za kolikor boš prosil in kolikor jc pač vredno tvoje posestvo ali pod.etje, Otresti se je torej treba tis'.ega napačnega ponosa: vse ali pa nič- In pa tiste trme: »Zdaj vsaj vem, koliko obresti moram plačati, potem pa ne bom nikdar vedel koliko.« Čim manj boš dolžan, tem manjše bodo obresti. In ne boj se te;Italia-< poroča sedaj, da je napulsko sodišče obsod lo 12 konfiniran-cev, vsakega na 6 mesecev zapora, ostak konfiniranci na Lipar h in Ponzi pa še vedno stavkajo. Med stavkarji je tudi 16 Slovencev in Hrvatov. Avstrija s Zacrmiv« izvajanja vsenčil, proie scrja dr. Htigelmaea prinaša dunajska Re.chspost«. Tičejo se narodnih manjšin. Vsebina je med drugim sleaeča: Večinski narod mora sam jamčiti za razvoj manjšega v skupni zajeanici žive.ega naroda. Krasen vzgled za to imamo v Švici. Tam živijo trije različni narodi skupaj in imajo vsak svoje narodne pravice Imamo pa tudi več nasprotnih primerov, kjer so :e ravno tako združili naroo*i v eno državno celoto in kjer se manjši pod razliti mi j krinkami izigravajo od strani več nskega naroda. V takem slučaju se ovira številčno : slabemu narodu razvoj in se vceplja v na- j red nezadovoljstvo. To pa ima — ka ccr : te vidimo skoraj na vsaki strani zgo^o / ne — navadno slace posledice. Ozrimo sc le : na razpad Avstro-Ogrske. Ko so Ncmci •nslili, da bodo doživeli veliko zma^o nad j vsemi drugimi narodi, so jih ravno od nj h zatirani narodi spravili do največjega ponižanja.* — Izvajanja ar. Hugelmana n j b: našla živahen odmev z'asti pri vlasto-aržcih na Koroškem, k er se ka-e. da Nemcev svetovna vojna ni prav nič naučila. Pa tudi mnogim drugim bližnjim in oslinim naj bi bila usoda bivše Avstr e jasen zgled, kako se z manjšinam: ravnat re saie. Fra.icia s Nova vlada je bila imenovana pre- j tekli teden. Sestavil jo je Laval. Franco- : javnost je vese a, da se je iznebila Sleega in njegove kulturnoro ne žilice. Pa i tudi Lavalovi vladi, čeprav je Tardeujevi v marsičem slična prorokujejo kratko živ- i 1 enje. Je preveč notran e razcepljena zato j Laval ne bo mogel — tako pravijo —- i uspešno odbijati napadov in intrig frama- i ženske lože. Tudi v Franciji že govore o 1 novih volitvah. Arnertka s Razno. »Kristalno poroko« (15 letnico) sta praznovala zakonca Kuhar v C.e-velandu. — V fari sv. Lov.enca ravno tam so ustanovili slovenski fantje godbo, ki šteje 36 članov. — Umrla je 31 letna Ga-Žnidaršič, rojena v Ameriki. — Avtomobil ie zadel in ga na mestu ubil Antona A diska, doma iz vasi Gorenje Gočeve, fara Sv. Peter. — Za škrlatinko je zbolel :n preminul 30 letni Jožef Zajt. — Radi pljučnice je umrl 44 leini Anošec, nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški olatmi. Bog blagoslavljal delovanje gospoda nadžupnika še mnoga letal d 60 let je dopolnil 28. januarja znani lavrn delavec g, Jožef Erjavec, župan ob- <:me pri Višnji gori. Bog ge živi Še mnoga leta! d J<1 ^V'1 )uŠ°»lov#in»ki poslanik v Pragi - dr. Albert Kramar se je odpeljal pr«- NOVEGA tekli teden na tvoje novo tlužbeno mesto. Pri »Jutru« bo g. dr. Kramarja nadome-stoval dosedanji glavni urednik g. Stanko Virant. Vodstvo naprednega slovenskega dela pa baje prevzame g. Adolf Ribnikar. Tako smo nekje brali. d Za novega predsednika dež. sodišča v Ljubljani je bil t kraljevim ukazom imenovan g. Peter Keršič, dosedanji prizivni sodnik v Ljubljani. d Jugoslovansko tiskarno je zapustil pretekli teden in odšel v zatluženi pokoj strojni stavec g. Leopold Werzak. Naj mu bo vsestransko srečna jeten življenja! d Zveza industrljcev Je poslal« banu dravska banovine spomenico, v kateri so izrečeni pomisleki pfoti postavki 6 mili-lonov dinarjev, s katerim donosom je v i proračunu banovinskega cestnega fonda določen donos odkupnine ljudskega dela (kuluka) za banovinske cestc. d 80 delavcev in delavk ie odpuščenih v tovarni v Goričanah, Mnogo jih ie med njimi, ki »o osiveli v papirniški službi. d Razrešen je Županskih dolžnosti dosedanji župan pobreŠke obilne pri Mariboru g. Karel Stržina. Na njegovo mesto je imenovan g. Matija Volk, upokojeni orožniiki poročnik, d Zasebne iole smejo zopet pobirati šolnino. Tako je odredilo, te dni prosvetno ministrstvo v Belgradu. d Nemške paralalke (vsporednice). Ministrstvo prosvete je odredilo, naj se po določilih zakona o narodnih šolah otvo-rijo oddelki znemškim učnim jezikom na osnovnih šolah v Celju ter v Lazah. Črmošnjicah, Trflvi in Dragi v kočevskem okraju. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroča kozarc« naravne »Frtttz-Joseff-grenčice zavžite zjutraj tia tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specljalltff za trčile bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo In brez vsakih težkoč >Franz*Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef»-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specfrijsklh trgovinah. d Podpore vsem pokrajinskim gleda« liscem bodo ukinjene z novim drž, prora« čunom. Podpore ostanejo samo za državna gledališča v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani. Banske uprave bodo s svoje strani dajale podpore za gledališča v banskih središčih. Sploh je naloga b^ovin, da odločijo, katera gledališča na svojem področju bodo podpirale. d Poročali smo da, je bil dr. Leonid Pitamic, jugoslov. poslanik v ameriškem \Vashingtonu odlikovan od papeža. V »SI. Gospodarju« z dne 28. januarja čitamo v tem pogledu še sledeče: Angleški časopisi so poročali, da je sveti oče odlikoval jugoslovanskega vladnega zastopnika dr. Leo-nida Pitamica z velikim viteštvom sv, Gre-gorija. Dr. Pitamic nam je že znan kot praktičen katoličan in ljudomil prijatelj našega jugoslov. naroda, ki mu ob tej priliki udano čestita. Naš slovenski rod je lahko še posebno vesel, ker še nikoli nobeden Slovenec ni prejel tako visokega odlikovanja od svetega očeta. S tem ni bil odlikovan samo dr. Pitamic, temveč ves ' slovenski ' rod. »Chatolic Daily Tribune«, ki je prva prinesla to vest, je polna hvale za odlikovanca, Slavi ga kot odločnega predstavnika svojega naroda. Obenem ne pozabi omeniti, da je bil zvest katoliški cerkvi kot vseučiliški profesor in ji je zvest tudi danes in udan iz srca. d Po novem kazenskem zakonu izrc kajo v Sloveniji razsodbe že no leto. Delo« krog okrožnih sodišč se je povečal, okraj« niti pa zelo omejit. Leta 1929. je bilo n. pr. pri! mariborskem okrožnem sodišču 1240, letin 1930. pa že 3659 obravnav. Pri okrajnem sodišču v imenovanem mestu pa j« bilo na dnevnem redu vletu 1929. 4679, v letb 1930 pa samo 2349 kazenskih odločb. Zanimivo je, da se število sodnikov pri obeh sodiščih ni nič spremenilo. d TegetthoMovo rojstno hišo so začeli podirati v Mariboru. Kakor znano, je bil Tegetthoff avstrijski admiral, ki je z našimi vrlimi bratskimi mornarji leta 1866. v bitki pri otoku Visu slavno italijantko brodovje tako slavno potolkel. d Oskrbnino v banovinskih bolnišnicah ao zvišali. Dnevno si v III. razredu doslej plačal 30 Din, odtlej boš pa 32.50 Din. V II. razredu stane oskrba 100 Din na dan. d Ljudje ne marajo izžrebanih dobitkov. Na številna vprašanja, ki smo jih dobili, ko smo objavili vest pod gornjim naslovom sporočamo, da nam v našem liftu ni mogoče objavljati izžrebanih številk raznih loterij, ker jih je toliko, da bi vsak teden z njimi napolnili pol lista. Pri tej priliki opozarjamo, da izhaja v Ljubljani (Šelenburgova ulica št, 6) list »Merkur«, ki tedensko prinaša izžrebane številke vseh pri nas običajnih loterij. Iz lista je razvidno, da vodi uredništvo tudi pregled nad žrebanji, ki so se že pred daljšim časom vršila. Uredništvo odgovarja v littu tudi na tozadevna vprašanja, - Naročnini za list je 100 Din na leto. d Davek na nakladanje b razklada* nje. Poročali smo Že o tem, da bo naša ba« novina uvedla več novih davščin, kater« bi se oredvsem porabile za naše ceste. 5l Niagarski slapovi. kjer je ,e dni udr.o skalovje v s.rini m io v ^obočini 70 m, uko da m It (jj pokrajine spremenilo. ' M ^ Nadzupuik fr. i. Korošec v Si. Križu pri Kogaskt fc'. ■ nraznoval te dni 70 letnico -vo;eea r ■ Prelat dr. Jožef Lesar je 29. januarja v Ljubljani umrl. ••I'-*1 »trezni«. .01 -> morda viden gospo Dr. Ame bauer, zagrebški nadškof je obhajal te 'iac2:i (*»>'■:.■■> Tisti kmtek »nn jaz! dni 20 letnico svoje težke nadpastirske službe. Za 15.000 Din je zavarovan od 1. januarji 1931 dalje VSAK SLOVENCEV NAROČNIK za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega >SLOVENCA plačano redno vsaj za en mesec naprej. POSLUŽITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI. ki še niste naročeni na vsakdanjega >Slo-venca . Pišite dopisnico na upra\o v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled. »Trgovski list« z dne 27. t. m. pa prinaša glede davščine na razkladanje in nakladanje prav zanimive podatke. Ugotavlja, da je donos tega davka proračunan na 14.5 milijona dinarjev. Sklepati je, da bo ta davščina znašala za vag. 25 Din ali za tono 2.50 Din. V gospodarskih krogih se pojavlja očitno nerazpoloženje proti tej davščini, Nadalje opozarja list, da je podobno davščino hotela objaviti tudi oblastna skupščina ljubljanske oblasti in finančno ministrstvo je takrat (leta 1927., meseca junija) odredilo, »da se davek po partiji — vagonski davek — v znesku 1 milj. Din prečrta, ker taka vrsta taksa ne ustreza interesom narodnega gospodarstva in trgovine ter ustvarja v državi carinske meje in oblasti protekcionizem«. »Trgovski list« zaključuje svoja izvajanja o tem davku sledeče: Gibanje proti nameravani davščini je tako močno, nerazpoloženje je v takem stanju, da je naša dolžnost, da se pečamo tudi s tem vprašanjem. Gospodarski položaj v naši banovini se i« v zadnjih treh letih izdatno poslabšal. Če vagonski davek že pred tremi leti po merodajnem mnenju ministrstva za finance ni ustrezal interesom narodnega gospodarstva in trgovine, so tem manj dani pogoji za odobritev tega davka v sedanji še kritičnejši dobi, ko državna finančna politika v pravem razumevanju težkega gosoodarskega položaja sama stremi za tem. da čim bolj olajša javne dajatve. d Civilnim in vojaškim vpckojencem. Dravska finančna direkcija v" Ljubljani obvešča vse civilne in vojaške vpekojen-ce, ki so predložili potrjene pobotnice glede izplačila njih poko'ninskih terjatev iz prejšnjih let, da je predložila te priznanice jpriznanice finančnemu ministrstvu v Belgradu v nadaljnje poslovanje. Dokler pa nam ne izda to ministrstvo na podlagi predloženih pobotnic naredbo za izplačilo, je vsaka osebna ali pismena urgenca v tej zadevi brezpomembna. Čim pa prejmemo izplačilne naredbe, bomo vse zneske, za katere smo prejeli pobotnice, nakazali nemudoma. d Delo Vincencijeve konference v Kočevju, Posebno skrb je posvetila konferenca v minulem letu ubogim rudarjem. Razdelila je 38 družinam blizu 5000 Din, 58 družinam pa 1700 kg krompirja, nad 80 kg moke, fižola, masti itd. Za božično je obdarila konferenca 80 otrok. Miklavž je obdaroval 421 otrok. Veliko otrok je bilo poleg navadnega Miklavževega dani obdarovanih z obleko, blagom in dr. Konferenca je kupila 18 otrokom obleke za prvo sv. obhajilo. Izdala je nad 30 000 Din podpore v preteklem letu. Nabiranje denarnih prispevkov ima v oskrbi »Ženski Varno naložite svoj denar ¥ Vzajemni posojilnici V Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovale najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. EraniEnEca m Iese§ta!i v župnišču najvarnejše brani Vaš €ter££&r UVaduje vsak delavnik od 8,—12. in 14,—17., v nedeljo od 15.—17. ure. dobrodelni odsek«. Vsota, ki se je razdelila med uboge in bedne, priča, da je Vincencijeva konferenca z gorečnostjo delovala. Konferenca šteje 15 delavnih in 8 podpornih članov. Dobrotnikov je imela 110. ■— Koliko lažje bi prenašali revščino in gorje, ako bi imela delavno Vincerci-jevo konferenco kot jc kočevska vsaka občina in župnija! d Šolska kuhinja je začeia poslovati z 19. januarjem na ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru. V glavnem odmoru deiijo vsak dan po 40 porcij juhe najslabotnejšim otrokom. d Zavetišče za onemogle, otroško zavetišče in zdravstveni doni pričnejo graditi spomladi v Mostah pri Luibliani. Zrfradba bo veljala okrog 1,700 000 Din. Taka dsia so mogoča povsod tam, kjer županujejo možje, kot je moščanski goso. Oražem, ki prav nič ne ; iamra«, a m na k se drži pri Dotrebnih stvareh gesla: »Poglej, premisli, udaril« Miaerjeve prsne karamele s„3 jelkami d Veliko radarsko zborovanje je bilo pretekli teden v Delavskem domu v Trbovljah, Na -l-od je prišlo nad 1200 rudar jev. Bi'o ; več govorov. Sklenili so poslati zastopstvo k g. banu, ki naj posreduje pri vladi za omiljenje rudarske krize. Rudarji so vneti za vsak napredek, vendar naj bi v težkih časih raje »kultura« nekoliko počivala, ker želodec ne more. d Kmetijski tečaj v Dobrepoljah. V Dobrepoljah se vrši 6 tedenski kmetijski tečaj. Predavanja se vrše vsako sredo in petek od 8 do 12 dopoldne. Predavajo o poljedelstvu, živinoreji, živinozdravs.vu, sadjarstvu, gozdarstvu, kmet. pravoznan-stvu, kmet. zadružništvu in o higijeni v kmetski hiši- Vsi kmetje, zlasti mladina, so vabljeni, da se tečnja udeležujejo. d Šesttedenski kmetijski tečaj v dravograjskem glavarstvu. Kmetijski tečaj, ki se je začel 20. januarja uspešno napreduie. Predavanju kmetijskega uradnika Zdolše-ka iz Prevalj sledijo udeleženci z vsem zanimanjem, ker je vsako predavanje imenovanega vzeto iz prakse. Okolica Vuhreda je zelo obširna. Udeleženci mnogo žrtvujejo, ker jih čaka po zaključku predavanja j naporna pot do doma okrog 3—4 ure. Do- | sedaj znaša udeležba povprečno 40 obiskovalcev. Ker je ta tečaj b ezplačen, je želja predavateljev, da ga obišče vsak, ki mu je za napredek splošnega kmetijstva v okraju. d 100.000 cepičev najboljših ameriških jabolk pride na koncu februarja v Belgrad. Cepiča bodo razdelili med posamezne sadjarske šole v Jugoslaviji. d Kdo sme v Argentino. Po obvestilu argentinske vlade se prepoved priseljevanja v Argentino ne tiče tehle kategorij ljudi: 1. najožjih sorodnikov (moža, žene, mladoletne dece, ki gre k staršem, in staršev, ki gredo v k sinovom in hčeram); 2, oseb, ki jim je dovolila priseljevanje argentinska vlada; 3. osebam, ki imajo vizum za povratek, ali pa se po kra'keni bivaniu v domovini vračajo v Argentino. d Pet občinskih proračunov je š!o po orlu v Kranju. Je razumeti tako, da so Kranjčani v preteklem letu porabili vina, vinskega mošta in oive samo na mestnem ozemlju za 5,529.000 Din. d Novo gasilno društvo so ustanovili v Bistrici pri Tržiču. d 75 kg težko divjo svinjo je ustrelil v občinskem lovišču Sv. Ana pri Makolah trgovec g". J. Šošter. d Kuhinje na plin. Več ljubljanskih kavarnarjev in gostilničarjev si je v najnovejšem času omislilo moderne kuhinje na plin. Prvi si je dal postavili kuhinjo na plin g. Polajnar, lastnik kavarne »Prešeren«, njegovemu zgledu so pa sledila skoraj vsa druga večja podjetja. To je lep napredek, ker je znano, da je kurjava na plin bolj snažna, kakor kurjava na premog, pa tudi bolj enostavna. Z novimi napravami so vsi obrtniki, ki so si jih omislili, prav zadovoljni. d Redno je začela zopet poslovati mestna hranilnica v Kočevju. d Društvom in posameznikom toplo priporočamo izvrstno mladinsko knjigo Gremo v Kcrotan. Naročite jo lahko za 20 Din v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Čudežna rešitev. Med Zidanim mostom iti Rimskimi toplicami stoji okrog 1000 m visok hrib, Veliko Kozje. Domačini ga krajše imenujejo samo Kozje. Za domačine je ta hrib prav vabljiv. Kakor hitro je kak solnčen dan, sa takoj spravi kdo na pot, ter po 3 do 4 urah strme poti dospe na vrh, od koder ima lep razgled po -vsej Cejjski kotlini, kakor tudi po Posavju in Kranjskem. Akoravno Kozje deloma pokriva še sneg, se je te dni odločil za izlet na Kozje neki tamošnji hribolazec. V par urah je prišel do vrha, kier si je radi mraza zakuril ogenj. Ko se je dobro ogrel, se je napotil na skrajni rob skale, od koder je razgled najlepši. Ko je Se s fotografskim Priporoča se prvi slovenski zavod Vmimm mmr&mrntm l.fubl|ana v lastni palači ob Miklošičevi in Masnrykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice. Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poiucareova 2 Srebrna poroka. Dne 14. januarja sta obhajala srebrno poroko Miha Zupan iz Javorja pri Litiji in njegova soproga Lenka, rojena Gubenšek, iz Pre-valje pri Planini. Oba sta dolgoletna člana tuka> njih društev sv. Barbare in sv. Rožnega venca. Že-' mo jima obilo sreče za prihodnost in upamo. >ta bcsta dočakala še zlato poroko. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! Pustne šeme v Ne\vyorkc. \ odja upornikov zoper moderne odredbe turškega diktatorja Kenuda je te dni s svojimi številnimi tovariši pred sodiščem. Branili so pravo Mohamedovo vero pred modernimi novotarijami. Najbrž bodo obsojeni vsi na smrt Tri dpc siovensie korenine: <*) Matija Se lan iz Dobrunj pri Ljubljani, oče dveh duhovnikov, Ignacij Nučič, 90 letni drž. upokojenec in Ivan Skočir iz Maribora, k: slavi te dni ŠO letnico rojstva in -15 letnico službovanja pri železnici, kjer kljub svojim letom še vestno vrši službo. ■Va levi: najkrajši poti vrniti v dolino. Komaj pa je napravil dobrih deset korakov, mu na ledeni skali naenkrat izpodrsne in v hitrem tempu zdrči v prepad, ki je na tem kraju 30 do 35 m globok. Ko drči proti robu skale, se slučajno vlovi za brinjev grm, ki ga je tako rešil gotove smrti. Naj bo g. turist za čudežno rešitev tudi Bogu hvaležen. d Novi bankovcL Klišeji za nove 1000-dinarske bankovce s sliko Nj. Vel. kraljice, napisom kraljevine Jugoslavije in podpisom Bajlonija in Radoviča, ki so bili izdelani v Franciji, so gotovi in so bili odposlani Narodni banki. V kratkem se bo pričelo s tiskanjem novih bankovcev. d 400 angleških izletnikov obišče koncem februarja naš Split. d Več kmetijskih strojev za sajenje semena je dalo kmetijsko ministrstvo na razpolago banskim upravam, ki naj jih razdele med siromašne kmete. d 4000 novih stavb so zgradili v zadnjih 12 letih v Belgradu. d Sodov manjka. Naši ribiči v Pri-morju so lani polovili 3,203.000 kg rib, predlanskim pa skoraj za en milijon več, in sicer zato, ker je ribičem lani zmani-kalo sodov in soli za spravljanje rib. V našem morju je soli brez primere, z lesom ne vemo, kam, v vseh obrtih vlada po- 1 manjkanje dela in vendar ni sodov in ne ! soli, tako da še rib ne moremo spravili v ! denar, kolikor bi jih lahko. d Ogrska vlada je dovolila, da sme jugoslovanski tobak v zaprtih vagonih čez madžarsko ozemlje. d Velikopotezno nameravajo zgraditi pristanišče Sušaka. Začela so se železniška dela za zvezo z Bakrom. V načrtu je zgradba dveh novih mostov čez Rečino itd. d Za zdravilne rastline iz Jugoslavije zelo povprašujejo v francoskem Marseillu. d Jugoslavija ima 13.500 avtomobilov, Romunija 30.000, Grčija 16.200, Evropska Turčija 8800, Bolgarija 2270 d Tudi ministri so prispeli v Zagreb, Povodom kraljevega bivanja v Zagrebu so došli tja ministri Demetrovič, dr. Šibenik, Preka, dr. Švrljuga in dr. Drinkovič. V Belgradu so ostali nekateri ministri, med njimi ministrski predsednik g. P. Živkovič. d Rompompom. Dne 31. januarja po-loči ob 2 se je dogodila v Zagrebu na uličnem oknu hiše, kjer ima prostore omla-dinska organizacija »Mlada Jugoslavija« v dolnjem mestu, nedaleč od evangeljske cerkve, eksplozija, ki ni napravila nobene posehne škode. Omenjeno organizacijo so j asnovali znani omladinci, ki so pripadali bivši Radičevi seljački stranki. d Zakon, s katerim se ščiti upnik napram dolžniku, je kralj podpisal. d Da se domenijo o predlogu zakona ° socialnem zavarovanju so se sestali dne februarja v Belgradu zastopniki vseh gospodarskih zbornic v Jugoslaviji. d Za novi načrt zadružnega zakona se vrši precejšnja borba. Eni bi ga hoteli d Policija na Sušaku ni državna, temveč občinska. Stane 1,300.000 Din letno Sedaj je občinska uprava prosila za podržavljanje in je izjavila, da bo tudi za slučaj podržavljenja občinska blagajna skrbela za stanovanje, svečavo in kurjavo policiji. d Vsi skupaj so pričeti na volkove streljati. V vasi Cetina pri Splitu so se te dni pojavili volkovi, ki so naprej vdrli na dvorišče šole, ki stoji na samoti. Učitelj je sklical kmete. Vsi skupaj so pričeli na volkove streljati iz pušk. Volkovi so se ustrašili in preplavali reko Cetino in se zgubili vgorah. Vo'kovi se pojavljajo navadno ponoči in tulijo okoli gosnodarskih poslopij. Kmetje so vedno na straži. Mislijo, da so prišli volkovi iz Bosne, odkoder iib je pregnal mraz in glad v toplejše kraje. d Nokaj belgrajske katoliške statistike. Belgraiske župnije so objavile podatke o norokah, krstih in umiraniu bel-grajskib katolikov na oodlarfi žuonib matic za leto 1930. Je orvi pogled nam pove, da je število porok in krctov naraslo, do-čim so smrtni s'učaii nadli. Krstov je MI o vsega skunai 708, dočim jih ie bilo 19?9. leta 631. Torej so krsti narasli za 77 slučajev. Porok je bilo 449, leta 19?9. na 365. Torej ie bilo 90 porok v letu |ako izrnaličiti, da bi zadružni zakon sploh ic resnično zadružnega ne imel na sebi, mil t? hrabro branijo pravo zadružno 1,se)' Upajmo, da zmagajo poslednji. „ 1930. več. Smrtnih slučaiev ie bilo 340 leta 19"9. pa 38!. Smrtnih slučajev ie bilo ted*>i 41 manj. Ta razlika ie še večja, če pomislimo, da je bilo leta 1929. samo 6 krstov več. oorok na 5 in smrtnih slučajev 6 mani kot leta 1928. — Reltfraiski katoličani gledajo z zauoaniem v bodočnost in Dričakujejo od novega leta 1931. še leoših uspehov. Ni ravno velik krog katoliški v Belgradu, toda trden je in se dobro drži. d Zanimiva novica. Na pobudo patriarha Varnave so določili prostore za dvanalst oravoslavnih cerkva v Belgradu. d Prostor za novo katoliško stolnico v Belgradu še ni odobren. d v Ljubljani je zasoal v Gospodu prelat in častni kanonik g. dr. Josio Lesar, ravnatelj bogoslovja v pokoju. Pred dvema letoma in pol je "kromno praznoval svojo 70 letnico. Letos :4. sentembra pa bi slavil zlato mašo, a ga Bog naprei poklical k sebi. Gosoodu dr. Lesarju, blagemu in delavnemu duhovniku bodi ohranjen trajen soomin! d Po daljšem bolfikaniu ie odšel po plačilo na drugi svet v Radomliah mornariški kurat v pokoiu g. Janko Sedej. doma na Vojskem nad Idrijo. Svetila mu večna luč! d V Ljubljani je umrla gosna Marija Marčen, sonroga znanega mesarskega mojstra. Rlag ii soomin! d V Ljubljani je odšla oo olačilo na drugi svet gospa Franja Pollak, 73 letna soproga znanega veleindustrii^a. Svetila ji večna luč. Preostale tolaži Bog! d Na hripi je umrl v Belgradu bivši narodni poslanec in minister dr. Vojislav Veljkovič Blag mu spomin! d K večnemu počitku so položili pretekli teden v Binklju pri Škofji Loki gospo Marijo Svoljšak, soprogo ondotnega trgovca in gostilničarja. Pokojnica, ki je bila ampoon ima vse prednosti fekočeg Pixavona. Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in stane samo Din. 3*50 - vAawmwn m ^bao^, ne vsebuje sode. Odol Kompanija d. d., Beograd piopolnoma zdrava in čvrsta, je podlegla srčni kapi. Obilna udeležba na njeni zadnji poti je pričala, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojnica. Naj počiva v miru! d Umrla je v Javorniku nad Litijo Katarina Janežič (domače Božičeva mati). Bila je vzor krščanske gospodinje in nad vse skrbna mati. Za zadnjega otroka, dva dni starega dečka, je darovala življenje. d Umrla je gdč. Barica K o s t e 1 e c iz Drašič pri Metliki v najlepši dekliški dobi. Bila je pridno dekle in vzorna kon-greganistka. Naj počiva v miru! d Pri Sv. Jakobu v Slov, goricah je umrl ondotni župan g. Matija Peklar, Naj počiva v miru! d Trije zgoreli. V Močnem Dolcu v Dalmaciji je ponoči začelo goreti v hiši krčma rja Nikolaja Žujeviča. Ogenj se je širil s tako brzino, da so našli smrt v plamenih gostilničar, njegova žena in še neki mlinar, ki je usodno noč spal v tej hiši. d Desno roko v zapestju si je zlomila učiteljica Milica Mohor iz Maribora. Je padla na poledenelih tleh. d Ogromen požar je uničil mlin Stavra Novakoviča v Kisaču pri Novem Sadu, d Tatovi so obiskali župnišče v Slo-venjgradcu v preteklem tednu v noči od torka na sredo. Gospoda župnika ni bilo doma, ker se je udeleževal zborovanj? banskega sveta v Ljubljani. Škoda še ni ugotovljena, ni pa majhna PO DOMOVIN! Naš list v tujini (Clevcland Pošiljam naročnino za »Domoljuba«. Upam, oje. da jc veselje. Tako jc prav, fantje! Mosto v gostilno, raje k poštenemu m ceneni u razvedrilu. Le eno bi svetoval: ue rabite gramofonov za ples, ampak le /a pošteno razvedril«. Komur ni za ples. kupuje posnetke pesmi, ne pa plesnih komadov in tako je prav. _ J'n še o našem kulturnem gibanju nekaj. Po dolgem premoru nas je Izobraževalno društvo iznenudilo z izvrstno uspelo igro Dime*«, ki so jo predvajali fantje 11. t. m. Igra jo bila zelo dobra, tak« po igranju, kot v scene-liji. Želimo in upamo, da bi nas društvo še večkrat razveselilo s takimi prireditvami. Na pustno nedeljo pn se bodo postavili \ igri: Boj za samce«, na katero sle že sedaj vsi vljudno vabljeni, lantje, le korujžo, pa še večkrat se nam pokažite ua otlrti! Smrt »zorne žene (Vi bi jen je |xwl k rimom) Dne 24. ja ti. je umrl,' Marjana Modic p. d. Aiiz.eljcovit mati. v starosti 81 let. Pokojna jc bila več mesecev bolna in več kot tri Ic! i slepa. Težave je potrpežljiv.> prenaglila. Bila je tiha. milna in usmiljenega srca. Siromak ni nikdar šel praznih rok otl nje. Bila je vzorna •krščanska mati. Svojo globoko vero je kazala tudi v dejanju. Dokler ni popolnoma onemogla, ni zamudila nobeno nedeljo in praznik sv. maše in sv. obhajila. Prisrčno je ljubila svoje otroke in skrbela je za njih dulviii in telesni blagor. 2(». januarja so jo pokopali poleg njenega pokojnega možu. Naj počiva v miru! Novice (.št. Gotard) Kat. pro.-: vet no društvo sc pripravlja iu predpustno predstavo, ki bo že v nedeljo H. februarja ob 15. Na sporedu bo šaljiva igra »Katriea in inuz.ikante. 'pevski zbor bo zapel pur vi si lih skladb — in udeleženci bodo imeli prilike, da bodo pri srečolovu, ki se bo vršil po igri. la&lko zadeli kak dober dobitek. — Mlekarska zadruga je imela v nedeljo 25. jam. svoj redni občni zbor. Kljub padcu cen mlečnim izdelkom izkazuje bilanca prav povoljen uspeli, ('lanom je izplačala zn mleko v 1. 1930 105.509 Din. Vrednost blaga v zalogi ziiaišu 18.525 IJiu, terjatve pri trgovcih 7033.21 Din, čisti dobiček pa 2127.44 Dili. Ako se bodo člani zavedali, da je treba skupaj držati in da je' treba zn skupnost nekaj žrtvovati, bo zadruga lahko nadaljevala svoj obrat. — Županstvo- -je razglasilo, da so po čl. ti fin. zakonu o davku nu samce oni gospodarji oproščeni plačevanja neposrednega davka in vseh doklad. ki imajo 9 iili več otrok, ali so imeli istočasno živili 9 otrok. V naši župniji bo te ugodnosti deležnih 7 gospodarjev. Kitko živimo (v Dobrepoljuh) Malokdaj sc oglasimo. Pa lic smete misliti, da smo zaspanci. Zadnjič me je prišel obiskat prijatelj -z Gorenjskega. V ruskem ujetništvu sva bila skupaj. Dela jc iskal! Vrgli so ga iz tovarne. Dobil je dela, kjer je hotel, saj na kmetih delovnih moči primanjkuje. Le eno mu m ugajalo: on bi rad malo delal, pa veliko zaslužil; pri uas je pa ravno narobe: veliko garanja. denarja pa malo, _ Naše društvo dobro dela. Kmečki fantje se na odru tako postavijo, da sc ta nobel igralce posekajo. Tudi tambutaski zbor imajo. Za pustno nedeljo jih hotno lahko slišal,. Uče jih naš g. Dol.repoljc. pravijo: čez našega ?aspoda jili pa ni. _ »Slovenca« radi beremo, »Domoljuba« tudi. Najbolj se postavi Zdenska vas. kjer menda več »Domoljnliov« kakor hiš. i .....I..11.. V.,«- ivninlitlll«! V fi .1" uieuuu I«. -juiuoijuizvv* niš. _ Iv',, pustuo nedeljo Vas povabimo v društveno dv<» rano. Se ne boste kesali, če pridete. •Slovo od učitelja (Trava pri Čabru) krizo čutilno pri lesni industriji iu živin,,, reji zlasti mi. ker se baviino edino s temu dvema i>anogumu gospodarstva. \sc beži v tujino, Skoro je ni hiše v fari, kjer bi ne imeti Auic-rikuucu« ali -kanadarja«. Ako lic bo dolarja, bo šla trda v naših krajih. Po lesu že nad eno leto nihče ne vpraša. Imamo na prodaj govejo živino, |«i ga ni kupca... Kje bo torej dobil kmet potrebni denar, da sc preživi in plača davke, kateri so bili letos preobčutljivi? — |>rcd Božičen' st" je poslovil od nas naš dolgoletni, priljubljeni g. šolski upravitelj Al. Blenkus. Služboval je pri nas 19 let. Veliko dobrega jc storil na šolskem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Bil je pravi učitelj. On jc znal vzgojiti prave značaje. Pogrešamo ga zlasti v občinskem uradu, katerega je vodil kot tajnik in tudi obč. odbornik skozi od prevrata. Koliko prošenj in raznih drugih vlog j« sestavil in napisal na razne urade, vse brez. plačilo, ve le Bog. Zato mu l>o;!i tudi obilen plačnik. Sivoidčanom častitamo. d« f« dobili z g. Blenkiišoin. vzornega vzgojitelja. mi. ljubljeni na',5 liepozabljoni in celi Aom druži Iliri pa želimo na novem kraju obilo - ht in zdravja. Bivši učenec. Nekaj nov ie (škoeijan pri Mokronogu) v zadnjem času je brin žeit.i pobrala vit stal ili korenin. I mrl je v k resni jovrliu pi.-vsi-nik Anton ITrastar v star«,Mi 65 let. — \ prijazni vasi nad škocijunoni v Zlaganju pil je umrl |«i v se j Dolenjski znani Jožef Zu paličic, vulgo Znuišr.k. Pokojni Zupančič je1 bil original, kakoršnih inenda ni več. Htidomušnež »n šaljiv ec, da mu g« tu; bo več para. Igral je izvrstno harmoniko iti klarinet. V škorijan ki župniji ni bilo menda nobene, oliceti, da lic hi bil Ztimšek s svojo harmoniko navzoč. Igral, pel in zabaval je svate in jih spravil v poštcio zidano voljo. Redek slučaj je j>a še smrt logove družice Lnikc. Zupančič je večkrat izrazil željo, da ga Bog u.sliši. da skupno z drajp ženo unnjeta. In res! Bog ga je uslišal, da sin oba na en dan umrla in so*obu na en Mrtvaški ženin«. — Sreda, 11. februarja: Opoldanski program odpade — 18.30 Nekaj o zgodovini — 19.00 Ruščina — 19.30 Literarna ura — 20.00 Prenos iz Belgrada. Vrtec in Angelček. Izšla je 6. številka. Oba tista sta res lepa, tako po vsebini, kakor po okusili opremi. Lista res lahko priporočamo našim družinam v obilo naročanje. Naročnina za Vrtec iti Angelček skupaj je 22 Din, za Angelček sam 8 Din, ter jo sprejema Uprava Vrtca in Angelčka, Ljubljana, Sv. Petra c. 80, Čekovni račun uprave ima številko 10.470. Poravnajte naročnino! 75 RAZNO Neveste na obroke. V motu Damasku vlada med mladeniči, ki bo god-,'ii za ženitev, nemalo razburjenje. V Damasku^ima-jo staro navado, da mora moški, ki se hoče porodili. izvoljenko odkupiti oxl njenega očeta. Stvar je »ln tako dolgo gladko izpod rok, dokler se ni cena deklic od sirom njihovih očetov tako visoko odmerila, da so bili odslej le najbogatejši v stanju poročiti se. Zvite glave pa so se spomnile na evropski običaj, kjer se lahko k »»fr b'si«o na obroke. Ta kreditni posel so obrnili na posredovanje pri zenitvi. V Damasku ■ se «>lo, da eo nalašč [ dolgo časa s plačilom za-j ^talili obrokov v zainu-I »N da se na la način iz-! nebijo nevšečnih žen. Biseri iz severa. Sovjetska ruska vlada se ukvarja z izrabo novih virov dohodkov in posveča vso Hector Malot: f Brez doma, f Roman. Z Ko je čul, da mora Aleksej počivati več dni, je jel glasno vpiti: >Kdo neki bo v teh dneh vozil voziček?« Nikogar ni bilo, ki bi nadomeščal Alekseji. Ako bi ga bilo treba namestiti za vedno, bi že dobili koga, a za nekaj dni je bilo to nemogoče. Primanjkovalo je mož, predvsem pa otrek Šel je sicer poizvedovat, a vr e je, ne da bi našel vozača. Znova je pričel tarnati. Kes, ves obupan je bil, ker bo moral počivati tudi on, a brezdvomno mu njegova mošnja ni dovolila počitka. Ko sem vse to videl, sem razumel njegov obup. Tudi sem čutil v sebi dolžnost, da v takih okoliščinah poplačam po svoje njegovo gostoljubnost. Vprašal sem ga torej, ali je delo vozača težko. »Ni ga lažjega! Le voziček je treba porivati po tračnicah.« »Ali je težak oni voziček?« »Ne preveč, ker ga je Aleksej lahko norival.« »Prav, ako ga je Aleksej lahko peljal, ga bom tudi jaz lahko.« »Ti, dečko?« Glasno se je zakrohotal. A kmalu se je zresnil: »Seveda moreš, ako hočeš.« »Hočem, ako vam s tem ustreženi.« »Dober dečko si! Zmenjeno je torej: jutri grel z menoj v rudnik, res mi boš s tem ustregel. A morda bo koristno tudi za te; ako ti bo ugajal poklic, bo bolje za te, nego da se potikaš po cestah. V rudniku i se ni bati volkov!« A kaj bo z Mattijo ta čas, ko bom jaz v rudniku? ! Vendar ga nisem mogel naprtiti oskrbi strica Ga-sparda. Vprašal sem ga, ali ne bi šel sam s Capijem igrati v okolico, kar je takoj sprejel. »Prav rad bi ti zaslužil denar za kravo sam, < mi je odvrnil smeje. »Dobro!« Zmenjeno je bilo torej, da bo jutri, ko grem jaa v rudnik, Mattija prirejal glasbene in dramatične predstave, da bo s tem povečal najino premoženje. Tudi Capiju sem razložil ta dogovor in videti je bilo, da razume. Drugo jutro so mi dali Aleksejevo delavsko obleko. Šel sem za stricem Gaspardom, potem ko sem še zadnjikrat naročil Mattiju in Capiju, naj bosta pametna na svojih pohodih. Stric mi je dal svetiljko in me je opozoril: »Pazi, da hodiš vedno za menoj, in ko plezaš po lestvah, ne izpusti nobenega klina, preden trdno ne stojiš na drugem!« Vstopila sva. On je šel naprej, jaz. sem mu sledil za petami. »Ako izpodrsneš na stopnicah,« je nadaljeval, »ne izpusti, trdno se drži, ker daleč je dno in trdo je.« Tudi brez teh priporočil bi bil vznemirjen, ker brez tesnobe morda nihče ne zapusti svetlobe, da stopi v to noč in površino zemlje za te globine. Nehote sem se ozrl, a že sva bila tako daleč, da je bil videti beli dan le §e kot bela krogla na koncu črne cevi kot luna na temnem brezzvezdnem nebu. Sram mo 6» ŽMienfe za llvlfenfe (Roman.) (Nadaljevanje.) »/.Ho veliko inn razmišljal o tem slučaju.« je (lejat in pristavil. da |e leta 1872, ko je nehal biti preiskovalni sodnik, vendar Se obdržal iw-dalilije preiskavanje v svojih rokah. Izprnseval je 'znova vratarja v hotelu Imperktlil in še nekaj drugih oseb. I.e potem, ko je bil ministrski svetnik, je pazit nn vsako malenkost. Tako je svojega naslednika opozoril na neko zagonetno tatvino, ki jo je izvršil neki skrbno preoblečen Anglež, kar niti je vzbudilo takoj snin-njo, rta bi ntogel biti ta tat in morilec Rošda'1 ena ki Ista oseba. Potem nI bilo ničesar več. Jaz sem moral jiotcin »kali sam. Zadnji pogovor z go podom Massolom sva imela leta 1S?3. lil šele let« 1983 se mi je posrečilo odkrKi 'zločinca In se maščevala nad njim. Pravzaprav je bilo skoraj blazno misliti na kak uspeh iskanja, Od zločina je že preteklo deset let in jaz naj bi bil sam, brez sveli obrežnih pripomočkov iu sredstev, ki so na razpolago policiji, upal, da bom izsledil nekaj, nad čemer je obupal celo človek, ki je bil v tem strokovnjak. Vendar sem poizkusil. Takrat sem mislil, da sem posebno bistroviden in sem sklepal vse mogoče zveze in razvoz-Ijaval zapletljaje. Prebral sem vsa pisma in vso očetovo ostalino. Moja mati jih je bila izročila v varstvo očrnil kot nekaj samo po sebi umevnega. Med njimi sem našel najrazličnejša pisma, lepo število jih je bilo tudi od gospoda Fermouda samega. Iz njih sem šele videl, kafca prijatelja sta bila nekdaj prvi in drugi soprog moje matere.' Nikjer ni bilo nobene stvari, ki bi ml bila vzbudila najmanjšo sumnjo. Klical sem si vspo-mln očetov obraz, kot seiii ga videl zadnjič v življenju ... Odšel je v smrt. medtem ko sem se jaz igral, moja mati pa se je razgovarjala s prijateljem, ki je imel nekega dne postali njen in inoj gospodar. Kakšna zmešana igra usode! Kam naj se obrnem? Kaj naj storim? Na Katera vrata naj potrkam? Vse se mi je zdelo nemogoče. Ta zavest mi je polagoma jemala pogum. Pa ne samo o /daj, ko sem končal Študije, sem imel smešilo lahko In udobno življenje. . . , ... Dokler sem bil v zavodu, sc mi iti godilo Bog ve kako dobro. Ljubosumnost do očima je v meni držala buden spomin na očeta Zato sem se ves čas zavedal svoje žlvljenske naloge. Zdaj se je jia vse to Izpreincmlo, odkar sem bil polnoleten. Mater sem ljubil globoko. Polagoma sem se navadil na razmerje, ki je vladalo med nama in se nisem več upiral. Tudi o?hna sem sicer še mrzli, a ga nisem več sovražil s tako silovitostjo kot prej. Do mene se je zdaj vedel brezhibno. Zdelo se mi jc, da pazi zlasti na to, da ml ne bi niti z najmanjšo besedico skušal na-svetovnti, kak poklic naj sf izberem zdaj, ko sem odrasel človek. Ko sem naredil zadnje izpite, sem izjavil, da se ne nanameravain posvetiti nobenemu stanu. Očim se ni temu čudnemu sklepu niti najmanj upiral. Ko sem prejel zapuščino 110 očetu, se je po* kuzaio, da stfl se mati, ki je bila moj varuh, in očiln sporazumela, da se ne bosta ves čas moje inladoletnosti dotaknila mojega premoženja. Obresti so se ves čas pripisovale k glavnici in Uko sem podedoval namesto sedemsto tisoč frankov vflč kot milijon. Kljub temu, da sem očima smatral za svojega sovražnika, moram priznati, da se je vedel dO mene galantno. Zdelo st mi j«, da ni nobenega nasprotja v njegovem vedenju dO mene prej, ko sem še študiral in zdaj, ko sem bil polnoleten, Prej je hotel, da bi ga ju t zasovražil in bi zato brž ko bi bil polnoleten zapustil dom in on bi potem bil sam in užival ncmOleno srečo ob materi. Kako naj bi sc bil lotil proti njemu? Nazadnje se mi začelo zdeti vse skupaj neznosno in sem zahteval, naj mi dovolijo, da zapustim dom in dobiin sam svoje stanovanje. Iako sem Z devetnajstimi leti stanoval sain zase imel letno več kot petdeset tisoč Irankov dohodkov in so mi bila vsa vrata odprta. Začel sem se »dajati zabavam in burnemu življenju. Dan je šel za dnevom, ne da bi naredil kaj, kar sem sklepal vsa mlada leta, Moje življenje je obstajala v izprehodih po parkih zjutraj, popoldne sem hodil na obiske, večerjal na vseh mogočih krajih, hodil v gledališče, po polnoči pa kartal In popival. Včasih sem se zavedel in spoznal, kako borno iu bedno je vse to življenje. 3ponmll sem se spet svoje naloge in svojega očeta. Nikogar nI bj|0, da bi ml bil pomagal. Bil sem v tisli starosti, ko človek najde vedno dovolj časa za zabave, nikdar ga pa nima za delo, ki ga je dolžan opravljati. Cilas mrtvega očeta se je sicer še vedno ogla. šal, a odvadil sem se bil odgovarjati mu. Tedaj, ko je bilo najbolj nevarno, da se popolnoma zavržetn in krenem na pot propada, ms je nekaj vzdramilo iz otopelosti in brezbrižnosti, Teto je zadela kap. To ie bilo v decembru tistega mračnega leta 1878. Zvečer, oziroma ie zjutraj sem se vrnil domov. Priigral sem bil par tiaoč frankov pri kartanju. Med pošto na mizi je čakala ludi neka brzojavka, Pestunja Julij« mi je javljala nenadoma bolezen moje tele in prosila, naj takoj pridem. Ta vest me je silno presenetil« in zabolela, še bolj zato, ker ni bilo niti osem dni odkar mi je teta zadnjič pisala. V pismu je tožila, da me ni več k nji, Na moji mizi jc ležal napol napisan odgovor, ki ga nisem oddal, Bog ve zakaj ne, Nobena stvar nas ne opozori tako močno, da nuj bri ljubimo tiste, ki so dragi našemu src«, kot smrt. Med skrb, ki mi jo je povzročala nevarnost, v kateri se je nahajala starka, so se mešali očitki, da ji nisem dovolj pokazal, kako sem jo imel rad, Bilo je ob dveh ponoči iu prvi vlak je odhajal šele ob šestih. Saj lahko umrje v teh.štirih urah. Bog ve v kakšnem stanju jo bom spel videl? V razburjenju iu strahu sem prebil vso dolgo noč. Zjutraj sein sc odpeljal k nji. VIII. Stara Julija me je čakala tla postaji;'malo se je bila spremenila, zredila In obraz ji je bil še bolj naguban; a v 09talem je bila še vedno stara, dobra zvesta Julija kot nekdaj, Spoznala me je takoj, dasi je slabo vedela, N« vozu mi jt pripovedovala kako iu kaj. »Včeraj jo je zgrabilo; ampak, vidiš, Io jt ie bilo lega giba, ki pa je sicer trajal le trenutek, ker sem' tako.i zopet korakal naprej. • Stopnice I - je rekel »trie. Slala sva prod črno luknjo in v globini, katere nisem mogel izmeriti s svojimi očmi, sem videl, kako so migljale lučice, ki »o bile velike pri vhodu in so postajale manjše in manjše bolj kot so se oddaljevale. Bile so to svetiljke onih delavcev, ki so vstopili v rudnik pred nama. Njihovi razgovori so udarjali na moje uho kot zamolklo mrmranje, katero je zanesel k nam mlačen zračni lok, ki nama je pihal v obraz. Po teh stopnicah so prišle lestve, po lestvah zopet stopnice. V prvem nadstropju sva, je rekel stric. Bila sva v obokanem hodniku z ravnimi .stenami. Te stene so bile zidane. Obok je bil nekoliko višji od odraslega mola, vendar sva prišla na kraje, kjer se je bilo treba skloniti, bodisi že, da se jc povesil obok, bodisi da so se tla dvignila. . >To je pritisk zemlje,- mi je razlagal stric. Ker je hrib na vse strani prevrtan, in so tako nastale praznine, se zemlja povesi in kadar je pretežka, se itderejo hodniki. Na tleh so bile položene tračnice in ob strani ie tekel majhen potoček. »Ta potok »e združi z drugimi, ki dobivajo svojo vodo vsled pronicanja. Iztekajo sc vsi v posebno greznico. Tako mora stroj vsak dan dvigniti tisoč do tisoč dve sto kubičnih metrov vode, Ako bi se »troj ustavil, bi bi! kmalu ves rudnih poplavljen, • Ko bva dospela na kraj najinega dela, mi je »trie Uaspard pokazal, kaj mi je storiti; ko je bil voziček poln premoga, ga ,e porival z menoj, da mi pokaže, kako naj ga poljem do rova in kako naj se umi-hnem pa umikalisca. kadar srečam druge vozače. Prav je imel, ko je trdil, da to delo ni težko, in v nekaj urah sem se mu privadil, čeprav nisem še bil bogve kako spreten. Manjkalo mi je vaje in navade, brez katerih ae človek itak nobenega dela ne nauči in nadomeščal sem ti dve lastnosti kakor sefli vedel in znal z večjim trudom; zato pa nisem storil nič več dela, le bolj utrujen sem bil. K sreči sem bil navajen na napore vsled dela zadnjih let, predvsem pa vsled zadnjih treh mesecev potovanja. Nisem torej tožil, in stric Gaspard je izjavil. du sem dober pomočnik, ki bo nekoč Se dober rudar, IV. Povoilenj. Drugega jutra sva bila zopet v rudniku s stricem In moral sem prijeti za velik kos premoga katerega je oiii izpodkopal, in sem moral pomagati od- kopaCem" ,n°rajo namroC vofkrat Pomagati »i„i,K0-,n v tretji5 zapc'ljal sv°i voziček k sainle-a lphonsininemu rovu, sem slišni od strani rova strašanski sumot, grozansko gromenje, tako, kakršnega se nikdar n.sem s šal, odkar sem delal v rudniku 8 Vzel sem »vehljko in posvetil na tla. . Kes je bila voda. Prihajala je od rova in se ie kei tssus zirm m traCnica"in paznost obrti, ki cveli že od bogznaj kedaj v Rusiji. V številnih rekah severnt Murman pokrajine je najti školjke, v katerih it nahajajo krasni biseri v najbolj nežnih barvah. Klbljenje biserov je že od nekdaj glavni dohodek prebivalstva najbolj severnih in pustih krajev Rusije. Na biserih bogata pokrajina obsega 80 rek, Pred vojno 90 se pojavljali v glavnem mesta MtirmdlHk trgovci iz vseh delov sveta, ki so kupovali od ubogih ribičev najbolj dragocen« bisere za smešno nizke cene. V dobi ruskih carjev je znašala vrednosl izvoza biserov Iz pokrajin' Murmaii <100 tisoč rubljev. Danes pod sovjell pa komaj 40 lisoč. En riblf na bisere ■ je zaslužil V starih časih po 2000 rubljev na leto. kar jc zelo veliko za obubožane in nerazvfljenc severne kraje-Sovjeti nameravajo riblje-nje biserov povzdignili, organizirati iu ga izrabili l'anski ie smrtna "'"en tam odira vi iena, sat tli bilo že 67 let nobene usmrtitve. Na Norveškem in Švedskem veha obglavitev. V Švici ie zvezna ustava leta 1874 pooolnoma odoravita smrtno kazen, razen ob vomi 'o določbah vojaškega "ženskega zakonika čl»n 'a člen so leta 1870 Ijrenaredili v tem smislu, lla je smrtna kazen odpravljena zgolj za politične zadeve; to je omo-Konlo kantonom, da io vzoostavijo za pregreške ceka prava, če bi jo sani rali 2a po(rebna H. vršna bi se z obglavljeni- V Italiji strelko na. sinrt obsojene. V Ru-5", Prevratom ie usmrtitve. »Poslušajte vendar! Moj glas jc bil tako razburjen, da je stric povesil kramp in prisluhnil. Isto bobnenje se je nadaljevalo in postajalo je vedno močnejše in zlonosnejše. Ni bilo več dvoma — voda je udirala. Beži hitro, voda je v rudniku! mi je zavpil. Med krikom ;voda je v rudniku! je stric Ga-spard že zgrabil svetiljko, ker to je pri rudarjih vedno prva kretnja, in se je spustil doli. Nisem še napravil deset korakov, ko sem že zagledal magistra, ki je bil tudi prihitel v galerijo, da sc prepriča, odkod to šumenje. :>Voda je v rudniku! je vpil stric Gaspard. ;>Divonneja se je vdrla,-: sem menil jaz. T/ Ali si neumen!,; :: Reši se k je zavpil magister. Vodna gladina je bila hitro narastla v galeriji, segala nam je že do kolen in nas je tako ustavljala v begu. Magister je bežal z nama in vsi trije smo spotoma klicali v skladišča: vRešite se, voda udira v rudnik!;: Z grozno naglico se je dvigala vodna gladina, k sreči nismo bili več posebno oddaljeni od lestev, ker drugače bi jih nikdar ne mogli doseči. Prvi je tja dospel magister, a ustavil se je in rekel: : Stopita naprej, jaz sem najstarejši in tudi mirno vest imam.« V našem položaju si nismo mogli izkazovati vljudnosti. Prvi je torej splezal stric Gaspard, jaz za njim in za menoj magister; v precejšnji razdalji za njim nam je sledilo še nekaj delavcev. Nikdar še nismo onih štirideset metrov, ki ločijo driteo nadstropje od prvega, tako hitro preplezali kot danes. A preden smo prijeli za zadnji klin, se nam je vlil na glavo cel slap in je ugasnil naše svetiljke. Držite se! je zavpil stric Gaspard. Magister in jaz sva se tako trdno oprijela klinov, da sva vzdržala naval, a one reveže za nami je odneslo. In če bi mi imeli preplezati le še kakih deset klinov, tudi mi nikdar ne bi dospeli gor, ker je iz slapa nenadoma nastal ccl plaz. Ko smo prišli v prvo nadstropje, nismo še bilj rešeni, ker smo morali preplezati še petdeset metrov, preden smo prišli ven, in tudi že v tem nadstropju je bila voda; bili smo v temi, ker so naše svetilke že ugasnile. : Izgubljeni smo, je z mirnim glasom rekel magister; :^Remi, pripravi se na zadnjo ure! • V tistem hipu pa smo zagledali v galeriji jODolno, ie pa ubrano, prisrčno ter gane do srca. domačini pa tudi nimajo namena, nuditi ljudem z i^.i-mi neke izbrušene umetnosti, kakor si umetnos. ljudje predstavljajo. Oni igrajo resnično, od srca, živo predstavljajoč Življenje iti bridko smrt našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Domačini vprizarjajo te igre zaradi obljube, ki so jo bili njih predniki pred stoletji napraviti. Leta 1934 bo 3UU let, kar so se pasijonske igre v Oberamergau prvič vršile. Tedaj je namreč v Oberamergau in okolici divjala nevarna nalezljiva bolezen, ki je pobrala že mnogo ljudi po vaseh. V tej stiski so se obrnili prebivalci k bogu in mu slovesno obljubili, da bodo v čast božjo ter v spomin, ce jih reši hude nadloge, igrali vsako deseto leto pasijonske igre. Bog je res uslišal vroče prošnje domačinov ter je bolezen ljudem v Oberamergau precej prizanesla Ljudje so zdaj obljubo pošteno držali. Pasijonske igre se vrse vsakih deset let; oblika igranja se je sicer v stoletjih, ki so šla mimo, močno iz-premenila ter spopolnila, vendar pa je namen vsa leta ostal isti: igrati Bogu v zahvalo in čast! Zdaj nastopa pri vprizarjanj. domala ves kraj, čez 400 oseb. Vrednost in pomen teh pasijonskih iger, kakor tudi njih vtis, ki ga napravljajo na vsakega gledalca, skušajo seveda protiverski krogi kar moč zabrisati. Njih listi izrabljajo vsako malenkost in poskušajo na vse načine, da bi vtis iger zmanjšali, oslabili. Zlasti radi zabavljajo zoper igranje; trdijo, da nima nič umetniškega na sebi, da je vsa stvar prirejena le zgolj zaradi dobička. Kako je tedaj s to stvarjo? Kakšne so torej pasijonske igre v Oberamergau na Bavarskem v resnici? i-V i- ' i lr':_bo !£ - Ma> H*-: , rr . » t L- * - >1 * A< i'1 •» g' _ o6i'iio lu. ko je ponierjola nov klobuk. »Kaj pravite, kako mi pristoja klobuke se je obrnila do vstopivše znanke, .»'lega sem si namreč sama prislužila.« Gospa Tatjana: »Prav dobro vam pristoja. Toda. k '.ko. 1111 kakšen način pa ste si ga prisluž.ili?« Verona: »Moža sem odvadila kajenja.« Terezija Neumann (Konec ) Kraljica je šla za njim; spremljalo jo je četvero služabnic. Odeta je bila v gosto nabrano haljo, vezeno v nežnih rožah, v sredini spet združuje oba dela vezen pas. Halja je segala do gležnjev in se je zadaj vlekla po tleh. Na vratu je imela več zlatih, z biseri okrašenih verižic, ki so bile na prsih združene in pritrjene. Okoli vratu je nosila zlat obroček; v ušesih pa zlate, z bDa, dragica.« Ali imaš tako rad, tla si " čisto nor?- »Seveda, kako naj bi te imet druga« rad?« Občutljiv zet. 2akaj pa ste vašemu psu rep odsekali?« »iiisem mogel prenesti, da je od vesel|> z repom mahal, če je prišla tašča na obisk. Nekaj o zlatu. Sam« 24-karatno zlato smatrajo za čisto, 18 karatnem« zlatu je primešamo $ delov drugih kovin. razen v ušesih; imele so dolge kodraste lase. Kralju sta oh strani zadaj sledila slu-žabiiika* lii sta mu nosila plašč. Imela sta rumenkasto oblačilo z barvastimi okrasnimi všitkl, ki je segalo nekoliko pod kolena. v sredi pa bilo speto s pasom, čigar konca, opremljena z zlatimi čopi, sta visela navzdol. Okoli vratu so nosili zlate verižice, okoli glave pa zlat obroč. Njihova obutev je siičila kraljevi. Njim je sledilo še mnogo slug — tudi pred kraljem je korakala četa (skupina) služabnikov. Nekateri so bili popolnoma pisano opravljeni, vendar brez okrasja; le nekateri so nosili uhane. Posebni sluge so nosili ob kralju krivo bodalo z belim ali bronastobarvnim ročajem. Ostali sluge so nosili pisano ogrinjalo preko kolkov ali ogrinjačo preko ramen in prsi; ta ogrinjača je bila speta pod ogrinjalom okoli kolkov. Bili so bosonogi. Tu se je prekinilo zamaknenje. Pravni nasveti J. P. Gcrnjigrail. Višina najemnine jc sivin1 prostega dogovora med najemodajalcem in najemnikom. Ako traja najemno razmerje več let in ni bila najemnina povišana ob letu, se ne more /a nazaj povišati niti Iu po višek iztožiti. Ker pa nimamo več stanovanjske zaščite, Vam luhka gospodar v zakonitem roku t. j. \ treh mesecih odpove, če ue plačale, kur zahteva. Dogovorite se neposredno z gospodarjem, za informacije se ob uradnih dnevih obrnite na sodišče*. K, v T, Carina za uvoz novega ali rabljenega kolesa jc bila z zneskom 3*i Din pravilno določena. B. T. v M. Neki Ameiikauce V„,n je obljubil 1000 Din nagrade, če mu skoi'" nehate« primerno nevesto. Vi ste se pošt (M > potrudili in z uspehom mešetarili, tako tla je Amerikanec ?e poročen z nevesto, ki jo je |):> Vašem prizadevanju spoznal. Za nagrado Vam je pa dal le 100 Din, za ostalih 9()!> Din |>a Vam pravi, da ga lahko ležite. — Prihranite si nudnljna potu in slro'ke. Tožbo bi gotovo zgubili, ker zakon izrecno pravi, da jc nična pogodba, s kater« ■i da kdo kaj obljubiti za posredovanje žeuitbo. K. L. t 8. Vaš pes. ki še ni leto star in je W1 vedno krotak, da so se tudi tuji otroci ž njim igrali, je nenadoma popade! neko deklet- tak« da jo je moral zdravnik obvezati. Orožniki so napravili ovadbo, vendau ste bili na sodišču optoljčeni kazni. Oče dekleta Vas |w sedaj po odvetniku opominja na plačilo odškodnine. Mnenja ste, da je ni treba plačati, Ker ste bili oproščeni. — Vaše nvnenje jc napačno. Oproščeni ste bili kazni, niste pa prosti dolžnosti, dati odškodnino za škodo, ki jo ,[e povzročila Vaša žival, t. j. Vaš nepriklenjen pes. če se sami ne boste pogodili glede v i -?,ne o'Vikodnine, Vas bo opravičeno tožil in l)o sodišče določilo višino in boste obsojeni še v plačilo pravilnih stroškov. Zahvala Za številne izraze globokega sočutja ob nenadni smrti našega ljubljenega očeta Antona Trobec izrekamo tem polom vsem najtoplejšo zahvalo. - Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so ga pokropili kakor tudi vsem, ki so na tako v častnem številu spremili '< večnemu počitku. Polhov Gradec, 1. svečana 1931. Žalujoča žena, sinova in hčere. Osvobodite se revmat črtih bolečin Vporabilc lakoj SLOAN-ov LINIMENT, ako se želite osvobodili bolečin v mišicah in sklepih. Zadosluje mulo namazali. Prodre lakoj v kožo, hladi pri opeklinah, odstranjuje srbež kože, trdo kožo in bolečine. • Tisoči so no la način ozdravili svoje revmatične bolečine. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmu, išiasu, bolečinah v križu in hrbtu, bolečinam zvinjenja in kontuzije, ter proti vsem vrstam bolečin mišičevja. Dobi se u oseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolečine. Naši predniki pred 250 leii Kako so živeli naši predniki v slavili časih. <; te mimaino natančno popisano pričevanje v štirih debelih in obširnih knjigah barona Valvasorja, ki jih je o Kranjski deželi napisal in izdal I. 16S9. V teli štirih zvezkih popisuje Valvazor — pisal in delal je to ogromno delo v gradu 13:>-gensperk nail Šmartnim uad 1.iti jo — s čast dežele Kranjske^: njeno lepoto, rodovitnost, prebivalstvo, jezik vero, šege in navade. Poleg Gorenjske in Dolenjske prišteva Valvazor U Kranjski vso Notranjsko s krasom do De vina ■ b morju, z Vipavsko in Istro vre Kranjskem), kakor tudi Benečanom. Zato |>o vseli polkih dobiš Kranjce, in treba je po pravici jiovcdati, da so najboljši in najbolj vztrajni vojaki. Saj tudi ne more biti drugače, kesv so v miru doma vsak dan skregani z nežnostjo in mehknžno stjo. ter so poprej utrjeni s trdnim življenjem, predno pridejo med oklopnikc. lak o je vsekakor hotelu Božja previdnost, ker ima ta dežela za hudobnega soseda zakletega sovražniku krščanstva; omeniti namreč moram, da v treh nraih prideš iz nekaterih kranjskih krajev v Turčijo... Naš jezik. Kar se jezika tiče, jc različen. Ne boš lahko našel dežele, kjer bi se govorilo toliko jezikov. Pravi in splošni deželni jezik je slovenski (kranjski); zraven pa govore tudi ilirsko, toda spačeno in ne čisto, tretjič hrvatsko i n slavonsko, dalmatinsko koče v-laško, furlansko in nemško. (Priponi,niti je trebu, da je tedanja Kranjska obsegala poleg Uskokov v Beli krajini, ki s*o govorili po Vailvazorju hrvaško, tudi ves Kras do Devina ob morju, do Trsta, vso Istro in sedanje hrvatsko Primorje do Reke. Hečani so govorili poValvazorju :dalmatinsko*. Op. ur.) Vendar pa vse plemstvo splošno govori nemško, slovensko in laško. Prav teko je različna njihova noša. Kar je pravili kranjcev imajo svojo nošo, kakor imajo svoj jezik, prav tako tudi Kočevarji. — Uskoki in Hrvatje so si skoro enaki, kakor tudi Uečani ali Daliuatiuci. Toda Istiani imajo zopet svojo nošo; drugačno zopet kraševci. Plemstvo pa se nosi po francoski modi. (Ko )>i gosp a-, 1 Valvazor danes vstal in pisal, bi zapisal, da so lia kranjskem sami plemiči, ker se vsi nosijo po francoski modi. Ur.) * * * Tako jc Valvazor gledal naše pradetle preti 250 leti. Napisal je o njih še mnogo zunknivej, šega, to le so le njegove splošne opazke o kranjski in Kranjcih. F. KOS, LJUBLJANA Židovska 5. nudi neprekosljive pletilne stroje „Waber" vse pripadaioče potrebščine, hitri pouk v pletenju, volno, bombaž in nletenine lastnega izdelka, v veliki izbiri in nizkih cenah. Pošliite naročnino r Čevljarskega vajcnca sprejme Verbiž Ivan, Brezovica 32, p. Borovnica. Išče se pošten mladenič za poljska dela in cerkveno službo. — Samostan karmetičank na Selu pri Ljubljani. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstici) ali nje prostor velja za enkral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo pulovico nko kupuje o kmetijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtuiki pomočnikov ali vajencev in narobe. Trpovslti učenec s srednješolsko izobrazbo, iz dobre hiše, se spreime. Modna konfekcijska trgovina Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. PetioosNega na^nca z vso oskrbo v hiši ali mlajšega h'apčka. kateri bi imel veselje r.a raznašanje kruha sprejme pekarna P. Kovačič, Senovo, Rajhenburg. IJaipnrn za kolarstvo Bfljetllfl Sprejmem. -Rudolf Poglavc, kolar, Dol. Straža ftb, p. Gor. Straža. | Pomaranče in limone italjanskega in španskega izvora, vedno sveže prvovrstno blago nu li CeleslinaGlavnik, Ljubliana, Pogafarjev trg i- Kmetstil mladenič boljši, trezen, pošten in priden, prost vojaščine i-če mesta sluge v trgovini a i k pošteni kmetski družini. — Naslov pove unrava lista pod štev. 1012. Ilfonra za podobarsko ULcIILO obrt sprejmem v pouk. Drasotin Hro-vat, Domžale 11. Šiualni stroj, S proda. A Pajer, Kram, i(okriško predm. 47 1.000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. -Tovarna Kosm s, Ljubljana, pošt. predal 307. nji, z vrtom ca 800m! I""" se proda Nahaja se v sredini Trbovelj blizu farne cerkve, . a jako lepem kraju ob glavni cesti; ker jeze o prostorna, pripravna je po et^no za kakšno obrt in je vpeljana tudi električna luč. Cena ugodna. Naslov pove uprav Domoljuba pod štev. 1157. Maniše posesan kupim na rajši na Gorenjskem. V ponudbah je navesii ceno. velikost in stanje posestva in druge krajevne razmere. — Naslov pove uprava pod štev. 1130. MbTODA da ostanete vedno mladi-lepi in sveži, je redna nega kože in las s po-močio medicinsko neoporečnih sredstev, kot so to že čez 34 let preizkušeni Fellerjevi Elsa proizvodi: Fellerjeva kavkaška poinada Za zaščito obraza in kožo »tilsa« krema, odstranjuje s kože nadležne uedo-stalke ter jo stalm ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd Lonček 12 Din. Fellerjeva Elsa pomada za rast las, zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast in vzdržuje lase vedno voljne in mehke. Lončen 12 Din. S pufito 2 lončka ene ali po 1 lonček oil vsako Elza pomado 40 Din če se po&JJe denar naprej, hrez vseh dalnih RtroSkov, steor pa s povjetjem 50 nin Fellcr eva '".Is« mila lepoto ln zdravi« • Jf W LDUBLD A.M -vodnikov trq st.s.— Ženini in neveste! Kadar kupujete balo, oglejte si lepo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Cvilha za mo-droce, bele kontenine ozke in široke, rjuhe, kovtre, koče, koperte, preproge, zastore; krasna voln. blaga in črni kamgarni, vse po zelo znižanih cenah. Priporoča se za cenj. obisk! Vinko Savnik, Radovljica Brezobrestna oosoiila za zidavo hiš, za nakup hiš. In posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. t. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.' Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in od 14—18, Izdajatelj: I)r. Franc Kulotec. Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem kataru in težkem prehlajenju. Varujte se pravočasno in rabite Lacromel Takoj v začetku vporabe se kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pljučih pa pojenjujejo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri Apot. ARKO Zagreb Nove knjise Pogodba. Kmefika komedija v "5. dejanjih, Spisal dr. Ivo Česnik. Založila stavbena zadrui ga Prosvetni doni v No vem mestu. Že prej vojno je založilo Katoliško tiskovno društvo v Gorici veseloigro v dveh dejanjih -Pogodba,. Ta priljubljena igra je bila igrami po vseh goriških odrih prosvetnih društev ter je prva založba pošla. Dr. Česnik je sedaj igro [>le-detal ter iz nje u.stvaril trodejaniko. Snov igre je vzeta iz kmečkega življenju na Vipavskem ter biča praznoverje in brezplodno pravda nje. Smešni tipi godca Gabra, priletnega, bogatega nerodnega in praznovernegu snubcu Gušpe. iona. bahatega' krčmarja Miklavža in starejše dekli; Marjane vzbujajo na vsakem odru veliko smeha in dobre volje. Ker je čisti dobiček na-nienjen zn zgradl>o Prosvetnega domu v No-vem mestu, zato igro toplo priporočamo. N«. roča se pri stavbeni zadrugi Prosvetni dom v Novem mestu. Ficje laške S!ive bosanske in bMVC vseh vrst nudi naje, neje W FtfAM POGAČNIK, UU6L3.V A Dunajska cesta 36. Sloveči angleški igralec Dauber je bil znun |hi treh rečeh: Bil je zelo nervozen, imel je kratek spomin in pa — suh je bil vedno. Nekega dne se je pririnil \ njegovo sobo neki iztirjevalec dolgov, katerega Dauberjev sluga ni opuy.il. »Gospod,« ga jc mihrulil Dniiber, »ali je to olika, da tako treščite v sol>o in predložite račun človeku, ki je buš pri zajtrku? Vi ste naravnost vdrli v moje stanovanje in pravico imam, d« vas jki slugi lahko vržem ven. Ako hočete torej z menoj govoriti, pojdite ven in oddajte slugi vašo vizitko.« Mož je stopil venk-aj, takoj nato pa je vstopil sluga, ki je nosil nu krožniku vizitk«. Dauber jo je prečita! ter dejal: »Povejte gosjKMlu, da me ni dom«.« Ona: Hvala ti, ker si mi kupil plašč, k, me bo gre l.< On: »Kupil ti ga nisem zalo dn bi te grel. pač pa, dš tiho « DAME, POZOR! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstr. (naspr. magistrata). Uspeh zajamčen. - Kroji po meri. Kdorkoli želi kupiti harmonike zarej domačega zdelka, za katere jamčim 2 leti, naj iste naroči pri pravi jugosl. izdeloval-niči harm< ni k Franc Kucler, post. Drenov grič pri Vrhniki. Jugoslavija istotam dobite vse potrebščine zn harmonike in kakor tudi glasove, Sprejemam vsake vrsto harmonike v popravilo. Proti primernemu doplačilu zamenjam glasove, ako kateremu ne konvenirajo pri kaki glasbi sli pa da imajo za njega neprijeten glas. Pri meni dobite vse vrste harmonike kakor tudi kro-matične prav po ugodni ceni. Naročnin, ki prinese seboj odrezek tega oglasa, ima pri ceni večjo ugodnost. Dokazano je, da je alkoholik bolj nagnjen k raznim boleznim kot pa abstinent. Posebno pljučnica se ga hitro prime. Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel 0«č-