45. številka.
Ljubljana, v sredo 25. febrnvarja 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano"s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele.toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačnje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo   pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila
t. j- administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Nesmrtna blamaža lepega kluba.
Ze v soboto smo pojasnili kolosalno blamažo, v katero je »lepi klub« zašel v brambni pred logi. Klerikalno časopisje molči kakor grob o tej zadevi. Očividno je, da je klerikalcem skrajno neljubo razpravljanje o tej stvari, ker se zavedajo, da si take blamaže doslej še nobena stranka ni nakopala. Pač pa je reški »Novi Lista priobčil obširno poročilo o tej zadevi in detajli, ki jih navaja reški list, pričajo, da je dobil njegov dopisnik informacije iz poslanskih krogov, od članov »lepega kluba« samega.
Poročilo »Novega Lista« se popolnoma ujema s tem, kar smo pisali mi in je torej razvoj te blamaže popolnoma pojasnjen.
Stvar ima pa še drugo lice in na to se moramo nekoliko ozreti.
Vladi je bilo jako mnogo na tem, da pridobi jugoslovanske poslance za svojo predlogo in vsled tega je bila dana prilika isposlovati to in ono stvar. Tako bi bili na primer pri ti priliki lahko dosegli odstranitev g r o f a G 1 e i s p a c h a in tudi že kako drugo koncesijo, saj imamo obilo vsakovrstnih potreb.
Ko bi se bil lepi klub zavedel svoje naloge, bi bil porabil to priliko in sprožil tako »paralelno k o o p e r a c i j o«, kakor jo je omenjal »Slovenec« dne 19. t. m. Naši poslanci bi se gotovo ne bili odtegnili, tem manj, ker je novi brambni zakon največje breme za kmetske volilce. In Če bi se vlada ne bila ozirala na zahteve Jugoslovanov, bi bili naši poslanci v takem slučaju glasovali z drugimi Jugoslovani vred tudi proti predlogi. Naša stranka nima nobenega vzroka, gojiti kake posebne obzire do vlade in lahko povemo, da je bilo našim poslancem precej vse eno, kako da glasujejo pri brambni predlogi.
Toda »lepemu klubu« ni bilo na tem, d a izposluje pri ti ugodni priliki kaj takega, kar bi bilo
celokupnosti v korist, kaj takega, kar bi bilo v interesu v s e tr a naroda. Še zmenil se ni za to »lepi« klub in seveda tudi ni na-svetoval »paralelne kooperacije«) ker je od vlade zahteval koncesij v prid kranjskih klerikalcev.
Notorično je, da je dr. Sustersič dal ministrskemu predsedniku vse glasove »lepega kluba« na razpolaganje, Če pomore klerikalni stranki glede njene ob-strukcije na noge Toda dr. Susteršič je zaman ponujal vladi za tako ceno glasove jugoslovanskega kluba. Ministrski predsednik mu je rekel: »Glasujte kakor hočete« in mož je v svojem lepem klubu dirimiral, da naj se klub vzdrži glasovanja. Prej pogumni lev je v zadnji seji kakor plah zajec zbežal in se skril v koruzo.
Egoizem kier. stranke je kriv, da smo Jugoslovani zamudili   to   lepo   priliko izpo slovati  od  vlade   kakih obče-narodnih pridobitev.
In k  temu  so  pripomogli tisti poslanci, ki so se vdinjali dr. Šuster šiču in puščajo, da on  njihovo glasove ponuja vladi, če pomore vlada kranjski klerikalni stranki.
»Novi List« piše: O Šusteršiću veli se ak, da je Koerberu, putem treće osobe, davao na razpolaganje glasove svih članova slavenske zveze, ako se odluči na razpust sabora u Kranjskoj. Ako je taj glas istinit, onda je to nedostojno barantanje u stranačke svrhe sa strane onoga, koji bi najviše morao gledati da radi za obćenite svrhe naroda, barantanje nedostojno prema drugovima, a lažno prema vladi, jer drugovi, bar polovica njih. ne bi ga bila slušala. Svakako je od Susteršića Čudno, da je u delegacijam glasovao proti vojnim zahtjevom, da je odobravao glasovanje dra. Ploja i Pogačnika u obrambenom odboru, a da se je u sjednici svezi odlučio za sustegnuće i svojim glasom za to odlučio. Ili se je prestrašio Koerbera, koji mu je večer prije rekao: ja vas neću nagovarati, kako da glasujete, al vas upo-zurujem   na   posljedice,   pripišite ih
sami! Bilo bi prežalostno', da je uslied toga tako postupao!
To pač priča, da Hrvatje niso ravno zadovoljni s Susteršičevo politiko, ali te besede nikomur ne im ponirajo. Hrvatski poslanci so se dali zlorabljati za svrhe kranjskega klerikalizma to je fakturn, kako post festum o tem sodijo, je brez pomena in ne more vplivati na našo sodbo, da hrvatski poslanci delajo tlako kranjskemu klerikalizmu in s tem razširjajo in poglob-ljajo propad, ki so ga prav oni izkopali med hrvatskim narodom in zavednimi [Slo ven c i.
Reforme za Macedo-nijo.
Avstrijsko-ruske reformne načrte je tedaj sultan sprejel ter jih izročil svojemu ministrskemu svetu. S tem je cela tako dolgo pripravljana in to-liko obetujoča skupna akcija zaključena. Kaj se zgodi, ako bo sultan, oziroma njegova vlada načrte zavrgel, o tem ni ničesar določenega. Saj v reformnih načrtih sploh ni z besedico  omenjeno o nasilnih sredstvih.
Sicer pa ni to prvič, da so se evropske velevlasti zedinile za reforme ter jih predložile Turčiji, ki pa se n i s o n i k d a r i z v e d 1 e. Leta 1868. se je predložil tak skupni sklep glede Krete, leta 1880. za Vzhodno Rumelijo in za ostale turške pokrajine v Evropi, tedaj tudi za Mace-donijo in Albanijo, leta 1896. po znanih armenskih krvoločnostih so se zahteve obnovile. Toda vselej zaman. Tudi to pot si sultan lahko premisli ali se da po svojih dvorjanikih preplašiti, in vse bo teklo svojo staro pot. Morda pa bo sultan vendar uvi-del, da tokrat ni računiti na nespo-izumljenja med evropskimi velesilami, kakršno mu je še vselej dobro došlo, kajti poslaniki vseh ostalih velesil bo odločno in z veseljem pritr dili avstrijsko ruskim reformam ter izrekli, da je treba na vse kriplje povdarjati,   da   se   reforme   tudi res
izvedejo.  V tem slučaju tudi ni pri čakovati popolnih preosnov; velevlasti se   bodo   zadovoljile,   ako Turčija za sedaj reformira le vprašanje desetine
na ta način, da bi občinski predstojniki določili desetino po povprečni žetvi petih let, in da bi se ta lahko dajala tudi v denarju. Sedaj vlada v tem oziru popolna samovoljnost turških upravnikov. Za desetino se marsikje vzame polovica pridelkov, v slabih letinah pa tudi vsa žetev, tako da ostane poljedelcu le — delo.
Proti avtonomiji Macedonije deluje najbolj — seveda na tihoma — grof Goluchovvski kot veren nasled nik grofa Andrassvja. Kakor znano, je grof Andrassv prišel na berolinski kongres z neizprosnim pogojem, da mora Avstro-Ogrska vse zastaviti, d a ne nas ta ne na Balkanu močna slovanska država. Kot tako ri-valinjo voha v Bolgariji. Zato pa je veljalo dokaj prigovarjanja, da se je pridobilo Rusijo, ki je bila vedno zelo naklonjena Bolgariji, da je to pot nastopila proti bolgarskim aspi-racijam na Macedonijo.
Marsikomu je nedoumno, zakaj je Avstrija v Albaniji in Macedoniji pri prebivalcih med vsemi evropskimi državami najbolj priljubljena. Ko se je v 18. stoletju povzpel tepelenski Ali paša do pravcatega vladarja v Albaniji ter si ustvaril lastno armado in brodovje, je bila edina Avstrija, ki ga je diplomatično podpirala. Gotovo je imel že tedaj Metternich sebične račune, in Avstrija bi bila dandanes »sorodnejša« z Albanijo in Macedonijo, da ni Ali paša že leta 1822. umrl. Diplomatična pota so bila od tedaj pa do najnovejših reformnih načrtov različna, toda namen je bil vedno enak.
Ponesrečena nemška akcija.
Z   velikim   hrupom   je pričela pred meseci   Nemčija v zvezi z An glijo in Italijo kazati  svojo   moč in odločnost v Ameriki.   Zaradi nekaj stotisoč mark, ki jih  dolguje izmu čena   republika Venezuela nemškim
trgovcem, prijadrala je s svojim bro-dovjem pred venezolanske luke, začela loviti ladje ter se sploh pri obleganju obnašala tako, kakor da hoče enkrat za vselej vstrahovati tudi ošabne Amerikane. Pokazati se svetu in malo porožljati, le to je bil namen omenjeni ekspediciji, kajti Nemčija, ki doma kar tako seje milijone za degeneracijo Slovanov, bi se gotovo ne bila pehala po ameriških morjih za zelo negotovim venezolan-skim denarjem. Anglija in Italija sta tvorili le nekako asistenco. Vse bi bilo šlo po sreči, morda bi bili res dobili v Venezueli primeren rešpekt pred nemško italijansko-angleško bo-jevitostjo, da ni posegla Severna Amerika vmes, ki pač ni mogla mirno gledati, kako se Evropejci raz-koračajo po njenih tleh. In prav premeteno so iz \Vashintona začeli posredovati, da so končno evropske tekmovalke res tudi obsedele. Nič ni Nemčiji pomagalo, da je njen princ Henrik potoval po Ameriki, tudi grof \Valdersee, ki sprejmi kip »starega Frica« v Ameriko ni mogel preprečiti, da bi ne bili iz Amerike krepko udarili Nemčije preko ušes.To priznava dandanestudisplošno nemško časopisje. Nemčija je morala blokado Venezuele brezpogojno opustiti, vrniti je morala tudi vse zaplenjene ladje, dobivala pa bo v prav dolgih presledkih — ki jih morda nikdar ne bo konec — onih par stotisoč mark, ki jih dolžuje Venezuela. Zato pa mora sama trpeti vse stroške blokade, bombardiranja itd, kar znaša milijone mark. V navadnih tožbah se pravi takemu tožniku, da je — pogorel.
Politične vesti.
— Zoper svobodomiselno časopisje je izdal briksenski škof poseben pastirski list, v katerem se duhovnikom naroča, da morajo z veliko vnemo in pametjo iztrgati ljudstvu take liste iz rok, posebno pa morajo gostilničarje med štirimi očmi poučiti, kako velik greh zakrivijo, ako  imajo   naročene  take  liste. Za-
LISTEK.
V podržavljeni lekarni.
Slika bodočnosti iz leta 1913. (Konec.)
šel sem torej v neko tobačno tra-iiko in zahteval jeden receptni formular.
Kakšnega? Belega, zelenega ali rumenega ?
V Čem obstoja razloček?
Beli po 3 vinarje so samo za gospode zdravnike; zeleni za navadne ljudi tudi po 3 vinarje in rumeni za nagle slučaje po 5 viHarjev.
Na takem blanketu je citati: Levo zgoraj: Cena 1 vinar, desno: orel z 4 vinarskim kolekom.— Dalje: Vloga na
c. kr. lekarno št.....v nujnih slučajih.
Jaz podpisani (Krstno ime in priimek ............. Leto, dan in kraj rojstva......Stan......Opravilo j prosim
za sledeči medikament (zaznamba.....
kvantum.....Cena...... Utemeljitev
nujnosti......) izjavljam,  da  se brez
regresa podvržem vsem plačilom, katere bo c. kr. lekarniška oblast iz tega naslova preje, kasneje ali pa med tem
časom odmerila, v neisterljivih slučajih
se jaz v svojem lastnem, kakor tudi v imenu svojih postavnih dedičev udam eksekucijskemu postopanju. Lastnoročni
podpis.....Stanovanje......."
Na drugi strani: „Izvleček iz predpisov na občinstvo . . . Medikamentov potrebni je zavezan, zgorajšni formular in duplo natanko, lahko čitljivo in strogo resnično izpolniti. V slučaju utemeljenih dvomov lahko c. kr. lekarniška oblast zahteva legalizacijo podpisa. Za nedoletne in slaboumne podpišejo stariši ali postavno pripoznani varuhi, oziroma kuratorji. Identiteto tu-jezemcev ki potrebujejo zdravil, potrdi dotični konzulat. Nujnost slučajev mora biti resno utemeljena, ker drugače se kaznuje zdravil potrebni z denarno globo od 5 do 50 kron. Zdravil potrebni mora posode sam seboj prinesti, toda lahko tudi naloži pri c. kr. blagajni kavcijo, ki se mn vrne, na podlagi katere mu c. kr. oblast izposodi potrebno posodo. Visokost kavcije določa v vsakem posameznem slučaju c. kr. likvidatura. Preplačila se pod nobenimi okolnostmi ne vračajo. C. kr. lekarniška oblast ni porok za nobeno
stvar. Za vse mogoče pomote je zdravil
potrebni sam odgovoren."
Nato je kupil pisatelj dva rumena hlanketa, jih izpoluil in hitel v lekarno št. I. Tam gaje poučila neka „stranka", da se morajo recepti oddati v vložnem zapisniku, vis-a-vis, 3. nadstropje, na dvorišču, III. stopnjice, hodnik na levo, vrata št. 57a. Sel je tje in oddal dotičnemu uradniku dva listka. Ko jih je leta natančno prečital, opremil je oba s pečatom in številko, obdržal jednega in dal drugega našemu junaku.
In kaj naj storim s tem? vprašal sem u dano.
V likvidaturo.
In kje je ta?
Mitninski trg, II. nadstropje. (10 minut pota.)
Tam je moral čakati pol ure, na kar so mu pojasnili, da mora razun cene recepta (10 vinarjev) plačati še 20 vinarjev za nujnost in razun tega položiti 1 krono kot kavcijo za posodo. S tem odgovorom poslali so ga v glavno blagajno na Jezuitski trg (pol ure pota.)
Prišedši tje, je  plačal,  kar   se je
zahtevalo, podpisal Še do naveličanja dva listka, letel od tam v c. kr. le-
karno št, I (15 minnt\ moral je še nekaj časa čakati in dobil konečno za-zeljeno ricinovo olje v izposojeni c. kr. stekleničici.
Olje je učinkovalo čudovito in odi-
y
sejsko potovanje je bilo pozabljeno. Vez pol leta seje prikazal pri pisatelju c. kr. eksekutor z uradno vlogo sledeče vsebine:
„Na podlagi sodbe zvedencev se je uradno dokazalo, da ste c. kr. lekarniško oblast vedoma premotili, ker ste 15.,decembra 1913 v nujnem slučaju prosili /m medikament. V smislu § 379 lit. p. lekarniških postav od 15. aprila 1910, se smatrajo samo taki slučaji kot nujni, kateri se končajo za pacijenta s smrtjo; ker je pa vaš otrok, za katerega ste po vaših podatkih potrebovali ricinovo olje, kakor so zve-denci dokazali, sedaj pri najboljšem zdravju, ste obsojeni v smislu £ 417 imenovanih postav v denarno globo 25 kron, katero morate v teku treh dni j pod pretenjem rubežni pri tukajšni c. kr. deželni glavni blagajni plačati. Od c. kr. lekarniške glavne direkcije v Lvovu. V zastopstvu : Podpis nečitljiv."
Pisatelj jc plačal in — se brzo odpeljal nazaj v Avstralijo.
Pepelnica.
Oj, danes je dan pepeljenja, za grešnike čas spokorjenja Prinesi, Cirila, od popa pepela iz cedrovih vej, da zame pepel in zate bo ponižno povej!
In olja od oljk Libanona za mojega da naj patrona . Cim dražje cerkveno je olje, tem blažje in slajše gori pa grešniku raje grehe pop potem odpusti.
In olje v pepel bova vlila, molila in se pepelila . . . Veš, treba, da danes uhaja skesana molitev iz ust . . . Saj jutri se nama že začne spet novi predpust.
groze jim tuđi lahko, da se jim bo odrekla odveza.
— Razpust iredentovskega društva »Unione Zaratina« v Zadru, je dal povod italijanskemu poslancu Monti-Guarnieriju, da je interpeliral v italijanski zbornici, ali se je res društvo razpustilo iz vzrokov, ki so žaljivi za italijansko dinastijo. Državni tajnik Baccelli je odgovoril, da se je društvo razpustilo, ker je prekoračilo svoje statute.
— Rusija mobilizuje? Časopisi poročajo, da v ruskem generalnem štabu z veliko naglico delujejo. V Kievu in Odesi se ne dajejo dopusti. Štabni častniki so se znova zaprisegli. Predpriprave za mobiliziranje 100 000 rezervistov 1. razreda in 80 000 dru zega razreda so se izvršile.
— Papežev blagoslov. Na pismo kralja Alfonza in bogato darilo k ju bileju, je papež odgovoril zelo hva ležno. Španiji je poslal svoj blagoslov z željo, naj bi prav kmalu zopet do-Begla svojo nekdanjo moč in slavo. Socialisti pravijo, da je to — Blažev žegen s »pobožno« željo.
— Rumunska zbornica je sprejela s 73 glasovi proti 7 glasom zakon za odpravo občinskih davkov.
— Roparji pri belem dnevu. V Peri pri Carigradu je udrlo popoldne 22. t. m. šest našemljenih roparjev v neko hišo. Med policijo in roparji se je unel boj, v katerem je bilo ubitih sedem Bolgarov in trije policisti. Ranjena je bila tudi neka žena in trije otroci. Govori se, da so roparji od macedonskega odbora, kar pa ni res.
— Ustaja v Venezueli. Med četami ustaškega generala Vidala in generalom Bolivarjem je bila bitka, v kateri je bil Vidal z drugimi usta-škimi generali vred ranjen, general Alonzo pa ubit.
— Angleška je izdala drugo modro knjigo o macedonskih reformah, v kateri angleška vlada izjavlja, da hoče podpirati vse praktične reforme avstro-ruske, da se hitro odpomore neznosnim razmeram v Macedoniji.
— Odstop italijanskega ministra Prinettija je definitivno sklenjen. Njegovo mesto prevzame mornarični minister Morin. Kot bodoči minister mornarice se imenuje admiral B e t-tol o.
Dopisi.
Iz Kamnika. (»Kamniško letovišče po zimi«.) »Obstipuer« omnes, atentique ora tenebant šetajoči se na večer dne 15. t. m. po okusno odičenih v pravcati park izpreme-njenih prostorih naše čitalnice. Kakor smo čuli omenjeni večer iz ust najstarejših posetnikov društvenih veselic, nadkrilila je letošnja maska rada vse svoje prednice bodisi glede svoje razkošne prireditve bodisi glede nepričakovano dobrega obiska, V3led česar je vsekakor tudi gmotni vspeh I
Franičin muf.
Iz cikla: Henry Murger: Scenes de la vie de boheme.
(Dalje.) II
Bilo je veh svetnikov dan. Fra-nica je ravnokar umrla. Dva moška sta čula ob smrtni postelji: eden je stal pri konci, — bil je zdravnik; drugi je ležal pred posteljo na kolenih, pritiskal svoje U3tnice na roke umrle in jih očividno hotel z obupnim poljubom pritrditi nanje — bil je Jacques, ljubimec Franičin. Šest ur se je že nahajal v onem stanju neobčutljivosti, ki sledi navadno prevelikim bolečinam. Glasovi lajne, ki eo se začuli spodaj na cesti, so ga končno zbudili.
Lajna je igrala arijo, katero je navadno pela Franica zjutraj, ko se je zbudila.
Eno onih brezumnih upanj, kakor jih more roditi le najbolj brezmejno gorje, je prešinilo nenadoma Jacquesove možgane. Vsanjal se je mesec nazaj, nazaj v one čase, ko Franica še ni bila na smrt bolna. Pozabil je sedanjost ter si za trenutek domišljal,  da umrla le spava
moral biti povoljen. — Mistične pripovedke so ljudstvu čarobne igre, nekoliko nadnaravnega, nekaj parodiranih slik iz realnega žitja, vse to pomešano z godbo in plesom in širše občinstvo je zadovoljno. Vse to in še več se je koncentriralo na maškaradi, kajti stopivši v secesioni-stiški dekorirano dvorano čutili smo se povsem pomlajene in prestavljene v čarobni bajni svet. Umeje se samo ob sebi, da je creme de la creme našega mesta mogočno poveličevalo lepo veselico. Pri pogledu v park, kjer je vse dihalo življenje in se v ne-izkaljeni sreči radovalo, prišle so nam nehote na misel Aškrčeve besede: »Kdo naj le krasne dni v samoti prežedi! Kaj ni ustvarjen svet za to, da gledat hodimo ga mi«. — Vrlo srečna ideja je vodila marljivi od bor prirediti po preteku dolgih let sijajno maškarado pod to devizo in ker je obili trud docela poplačan, smemo z zadoščenjem zreti še v boljšo bo dočnost. — Veselico je posetilo preko 40 najrazličnejših mask, ki so bile brez izjeme zelo zanimive in živahne, in čez 150 gledalk in gledal cev, da je bila dvorana poleg stran skih prostorov povsem zasedena. — Tudi mnogo gostov iz Ljubljane in bližnje okolioe je prihitelo na maškarado. — Med sviranjem poskočnic prouzročili so osobito prijazni škra-teljčki iz devete dežele Titi, Nini in Fifi mnogo smeha, ki so plesažeijne gledalce velikodušno obsipali s primernimi darovi in besedami. Pri to likem številu mask si nismo mogli zapomniti imena vseh, zato navajamo samo nekatere kakor zepeljivo vilo pevodkinjo, graciozno ciganko, očarljivo snegulčico, pisanega metuljčka, odlično Rusinjo, ponosnega Angleža, divno Tirolko, žarko Španjoiko, dra žestno deteljico, čilo matrozinjo, raznobojne domino, zaljubljenega ribiča, oholega Turčina, krepkega sokola, mični Aizačanki, vznosito koralo, ljubka bebeja , šegavega klovna, bujno pomlad, fenomenalnega slikarja umetnika, moderni automobil, okusno češnjico, čvrstega planinca, brhko chrvsanthemo kot prodajalko šopkov na korist Ciril-Metodovi družbi itd. — Z jedno besedo vse maske so bile toli mikavne in prikup-ljive, da se jih nismo mogli dosti nagledati. — Iz »zdravišČa za slabo voljne« je vodila pot v »kneippišče za žejne in lačne«, kjer je istotako pri ru nem vincu vladalo neprisiljeno veselje in so se zbijale razne burke in šale. V okrašenem paviljonu pa je letoviška godba neutrudljivo svirala. — Vrhunec zabave so tvorile okusno aranžirane kotiljonske skupine, ples v serpentinah in velika koriandoli-bitka. — Vsem udeležencem so se radosti iskrile oči, vse sloje je spajalo splošno zadov »Ijstvo* Kot zaslužne aranžerje četvork pohvalno omenjamo gg. Fiserja, Skalo,   Milohnojo   in Pollaka*
in da se bo 8 svojo običajno jutranjo pesmijo na ustnicah takoj zbudila.
Toda glasovi lajne še niso popolnoma utihnili, ko je prišel Jacques zopet k zavesti grozne istine. Fra-ničina usta so umolknila za vedno in smehljanje, katero je pričarala njena zadnja misel, je zginilo raz bledih usten, na katerih se je prikazal pečat smrti.
»Pogum, Jacques! Umiri se!« je rekel   mladi   zdravnik,   njegov pri jatelj.
Jaccjues je vstal, srepo pogledal zdravnika ter ga vprašal:
»Vse je končano, kaj ne ? Ne preostane  nikakoršno   upanje več?«
Ne da bi na to žalostno, brezumno vprašanje kaj odgovoril, je stopil zdravnik k postelji, zagrni zavese, se vrnil nazaj k Jacquesu ter mu podal roko.
»Franica je mrtva« ... je rekel. »Morali smo biti pripravljeni na to. Bog ve, da smo vse storili, kar je bilo v naših močeh, da jo rešimo. Bila je vrlo dekle, Jacques, in te je zelo ljubila, bolj in drugače, kakor si jo ti ljubil, kajti njena ljubezen ni bila nič ko ljubezen, med tem ko je tvoja imela neki primesek. Franica je mrtva — toda a tem še ni vse
pod kojih vodstvom so se iste plesale lepo uglajeno in s potrebno eleganco. Pozabiti pa ne smemo tudi naših neutrudnih dekoraterjev, izmed katerih si je zlasti gosp. Koželj s svojo resnično žilavo vstrajnostjo in požrtvovalnostjo poleg gg. Sadni-karja, Čenčiča in Slabanje stekel mnogo zaslug in priznanja. Vožnja električne Železnice je morala radi nedostajanja prostora izostati, kar je bilo povsem umestno. Jednako je odstopila tudi umetniška jury ne strinjajoč se z razdelitvijo daril najlepšim trem maskam, ker bi sicer preveč drugih tudi lepih mask ostalo neobdarjenih. Tudi gostilničar nas je to pot z dobro vinsko kapljico in tečnimi jedili docela udovoljil. Pri taki zabavi seveda marsikdo ni mislil na odhod v Morfejevo naročje I temveč trdno vztrajal v Terpsihori nem zavičaju do belega dne vsklik nivši z Bodenstedtom: »Und in die-sem Jammerleben iat des Guten nie zuviel«, saj človek je vendar v prvi vrsti animal sociale in comunitate vivens! Čitalnici pa čestitamo na tako krasno uspeli prireditvi 1
A. B.
Iz Tržiča. V soboto, dne 14. t. m. priredilo je tukajšnje »Narodno bralno društvo« predpustno veselico v društvenih prostorih pri gospodu Pernetu. Na vsporedu bilo je petje, godba, šaljiva loterija in ples. Krepki moški zbor pod izbornim vodstvom g. nad učitelja Jezeršeka izvajal je dokaj precizno pevske točke; da, čudilo se je občinstvo, da je v takih razmerah sploh mogoče podati kaj tako dovršenega, ter zato tudi z gromovitim odobravanjem izražalo svojo zadovoljnost. Gospod pevovodja nam je na to pokazal, da ni samo pevec, ampak tudi izboren goslač, ki ume z igro milo šepetati na srce. Sviral je R< dejeve varijacije umetniško tako dovršeno, da bi ga občudovalo tudi razvajeno uho. Bilo je to nekaj krasnega. Naj mu bode na tem mestu izrečeno le delce one zahvale za trud in požrtvovalnost, kojo v resnici zasluži. Da je šaljiva loterija vzbudila obiio smeha — se ume. Po končanem vsporedu zaigrale so v plesni sobi gosli ter izvabile mlade pare na poskok. Udeležba je bila obilna in neprisiljeno smo se zabavali do poznega jutra. Omenimo naj še gostilničarja gospoda Perneta, ki je izvrstno poskrbel, da nismo imeli lačnih želodče-kov in suhih zob. Hvala mu! Istega večera imela je tudi peščica tukajšnjih turnarčkov svojo zabavo v gostilni g. Globotschnigga. Človek bi se zanje niti ne zmenil, in naj se tudi na glavo postavljajo, da niso tako surovi, tako neolikani, kakor so ti izrodki mamice Germanije. V proslavo tega večera izdali so šaljiv časopis »BeiSsizange«. V istem se nekdo prav nedovtipno zaganja v Slovence in  sploh v vse, kar je slo-
končano. Misliti moramo zdai na potrebne priprave za pogreb. Pojdiva, poskrbiva   skupno  vse  potrebno in prosiva    sosedo,   da   straži   tu pri rajnki v naši odsotnosti«
Brez volje se je pustil Jacques od svojega prijatelja vleči dalje. Pota k mairieji, oskrbovalcu mrličev in na pokopališče so porabila ves ostanek dneva. Ker Jacques ni imel ni vinarja denarja je zastavil zdravnik svojo uro, prstan in mnogo obleke, da poplača stroške pogreba, ki je bil določen za prihodnji dan.
Šele pozno zvečer sta se vrnila v Jacquesovo stanovanje. Soseda je prisilila Jacquesa, da je nekoliko jedel.
»Da,« je rekel Jacques, »dajte mi sem. Zebe me in zadobiti moram zopet nekoliko svojih močij, ker moram ponoči še delati.«
Zdravnik in soseda nista razumela, kaj je hotel s tem reči.
Jaoques se je vsedel k mizi ter davil s tako naglostjo nekoliko grižljajev po grlu, da se je skoraj zadušil. Ko pa je hotel k ustom nesti kozarec, ga je na pol pota naenkrat izpustil. Razbil se je. Pogled na to steklo je vzbudil v njem spomin, ki
vanske narodnosti. V istini obžalujemo izdajatelja, da ima v svoji puhli glavi tako malo humorja, da mu ni mogoče skovati poštenega dovtipa. Oj, ti ubogo privandrano pisarče! Najbolj smešno pa je v »Beisszangi« oznanilo »Neuester Slovenenquet Boher oder vollstandige Anleitung in langstens 8 Tagen perfekt slove-nisch schreiben, lesen, sprechen und rechnen zu konnen.« No kaj takega še sami sebi ne verjamejo, ker predobro vedo, da imajo za jezik« premalo možgan. Ako se dozdeva tem grmanskim kulturonoscem, da so tla v Tržiču za nje že malce prevroča postala, jim svetujemo, da hitro poberejo svoja šila in kopita, ter se vrnejo od koder so se pritepli, inače jim labko pomaga »llerkul« iz Pristave, ter v osmih dneh vse te sla-morezce pomeče čez Ljubelj in dalje v naročje B smarkovcem, kjer bodo imeli priložnosti dovolj peti jeremi jade o slavnem tržiškem »Germa-nenquetscher ju«. O priliki kaj več! Heil!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. februvarja.
— Osebna vest. Župan IIri bar  podal   se  je  zaradi lečenja za 10 dni v Dubrovnik.
— Praška „Politik" je priobčila v včerajšnji številki naslednjo izvirno brzojavko: »Laibach 23. februar. Gestern fanden hier P r o t e s t-v e r s a m m 1 u n g e n gegen die liberalen Slovenen statt, welche sich mit dem Gemeinderathe an der Spitze demonstrativ von der Papst-teier absentirt hatten«. To je priob čila »Politik« v številki, ki je izšla na pustni torek; saj pa je tudi vsebina te brzojavke prav pred-pustna. Protestnega shoda sploh ni bilo, a če bi ga klerikalci tudi priredili, bi se ž njim le osmešili, kajti večje oslarije si ne moremo misliti, kakor bi bilo zahtevanje, naj papeža časte in slave tisti, katere papeževi uradniki proglašajo za brezverce, za sovražnike cerkve in papeža ter odpadnike od Kristusa.
— Skrivnosten molk. Dne 19. t. m. se je vršil v Celovcu občni zbor »Kat političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Po pripravah in raznih glasovih je bilo pričakovati, da prinese to zborovanje toli potrebno razjas-nenje političnih razmer med Slovenci na Koroškem zlasti z ozirom na dogodke pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami in z ozirom na grozno katastrofo, ki jo je slovenska stvar doživela pri teh volitvah, katastrofo, katero je zakrivil katoliški k 1 e r i k a 1 i z e m. Občni zbor se je vršil, a — vse molči. Samo »Slovenec« je prinesel o njem neko brezbarvno notičico. Če je vzrok temu   molku  to,  da  se   je doseglo
je na novo vzbudil njegovo bol, ki je za trenutek potihnila. Onega dne namreč, ko je prišla Franica prvič k njemu, je deklica, ki je že takrat bila bolna, naenkrat omedlela, in Jacques ji je dal iz tega kozarca piti nekoliko sladkorne vode. Radi tega sta ga pozneje, ko sta skupaj stanovala, povzdignila do relikvije ljubezni.
Tudi je umetnik v redkih trenutkih bogastva opetovano kupil eno ali dve steklenici krepilnega vina, ki ga je zdravnik k njegovi ljubici zaukazal, in potem je vživala Franica vedno iz tega kozarca sladko pijačo, ki je njeni ljubeznivosti dodal očarujočo veselodušnost.
Več kot pol ure je sedel Jacques nemo in nepremakljivo za mizo in srpo zrl razvaline tega dražega, krhkega spominka. Bilo mu je, kakor da bi tudi njegovo srce počilo in kakor da bi njegovi drobci mu raztrgali prsi. Ko se je zopet ohrabril, je zbral črepine ter jih skrbno položil v predalce omare. Potem je prosil sosedo, da mu prinese dve sveči in po vratarju vrč vode.
»Ne zapusti me,« je prosil na to zdravnika, ki na kaj takega niti mislil ni. »Takoj te bom potreboval.«
sporazumljenje in je zagotovljeno da nastanejo v slovenski politiki n* Koroškem drugačne razmere, k*, kor so vladale zadnji Čas. potem je ta molk umljiv in je le treba pove. dati, kaj se je sklenilo, če pa naj ostane vse pri starem, potem pa je bolje, da se stvar  natančno pojasni
— Iz črnega brloga. Kleri kalci so vedno poštenjaki. Že več let sem se sklicujejo na neki listek, ki ga je priobčil »Laibacher \Vochen blatt« pred 19 leti. Tega pa seveda ne povedo, da je dotični spis izšel v jako ugledni berolinski reviji »Die Gegenwart« in da ga je »Laiba cher Wochenblatt« svojevoljno ponatisnil in skrajšal ter mu tako mestoma dal drug smisel, o čemer pisatelj seveda ni ničesar vedel. Toda »Slovenčevcev« to nikdar ni ženiralo. Bili so vedno opljuvani poštenjaki in ostanejo to vedno.
— Čudne razmere. Piše se nam iz Novega mesta: Ob zaključku prvega tečaja na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu je pokazala sta tistika, da je dobilo od 239 dijakov, ki obiskujejo ta zavod, 73 drugi, oziroma tretji red, t j. skoraj tretjina Ni naš namen iskati po vzrokih tega vsekakor zagonetnega rezultata. — A tudi v drugem oziru vladajo na tem zavodu jako čudne razmere. Slovenskim dijakom je najstrožje prepovedano sodelovati pri kakršnikoli veselici v novomeškem »Narodnem domu«, naj si bo že kaka gledališka predstava ali koncertne in pevske točke, ki jih proizvaja naša »Glasbena Matica« ali pevsko društvo. A ne samo to. Po predstavi, oziroma koncertu ostati v »Narodnem domu je dovoljeno le dijakom zadnjih dveh razredov, pa tudi to le tedaj, če so dobili že preje od ravnateljstva dovoljenje, in le za kratek čas, ki se jim natančno odmeri. Je-li to umestno in prav, tega nočemo razmotrivati. Pač pa vprašamo slavno ravnateljstvo, ali je umestno in prav, da se proti peščici Nemcev, ki obiskujejo ta vod, popolnoma drugače postopa. Zakaj je tem, brez ozira na višino razreda, dovoljeno sodelovati pri vsaki predstavi v nemški »kazini«? Zaka: se smejo ti vračati iz njih nemškega zavetišča tudi, če je napočilo že rano jutro? Jeli veljajo za četvorico nemških dijakov novomeške gimnazije kaki posebni disciplinarni predpisi? Ali 89 jim hoče tudi tukaj vcep-ljevati zavest, da imajo kake pred-pravice pred svojimi slovenskimi tovariši? Bi se komu sanjalo, da se v našem mestu Nemci tako protežirajo v In vendar je tako. Pa ni se čuditi temu, če pomislimo, da veje na naši gimnaziji že dolgo klerikalna sapa.
— Zanimivosti iz celjske mestne hiše. Uradnik južno - šta-jarske hranilnice Janko Vavken je dobil pred nekaj tedni od celjskega magistrata nemško pozivnico , na) pride tja v neki zadevi.  Seveda go-
Prinesli so vodo in dve sveči in prijatelja sta ostala sama.
»Kaj boš naredil trn je vprašal zdravnik, ko je videl, ko je zlil nekoliko vode v leseno posodo ter metal vanjo enako velike množina mavca.
»Kaj bom naredil?« je odvrnil kipar. »Ali ne uganeš? Narediti hočem Franičino glavo. In ker bi mi manjkalo poguma, če bi bil sam, ostani pri meni!«
Jacques je na to odgrnil posteljne zastore in odstranil prt, s katerim je bil obraz rajnke pokrit. Njegova roka se je začela tresti iu pol udušeno ihtenje bo je nehote izvilo iz njegovih prsi.
»Daj luč sem,« je zaklical svojemu prijatelju, »in potem mi drži posodo!«
Prvo svečo je pritrdil na vzglavju postelje, tako da je njegova polna svetloba padala na obraz trupla, drugo je postavil ob vznožju. Na to je pomočil On čopič v olje in namazal z njim obrvi, trepalnice in lase, katere je tako uredil, kakor jih je navadno nosila Franioa.
». . . Da je ne bo bolelo, ako vzamem to masko,« je pri tem rekel sam pri sebi. (Dalje prih.)
spod Vavken te pozivnice ni hotel sprejeti, ker je bi bila nemška. In prišla je druga pozivnica zopet nemška, z grožnjo, da se ga bo s silo gnalo na magistrat, ako sam rad ne pride. Janko Vavken seveda ni šel. Zadnjo soboto prišel je pa slednjič policaj, da bi slovenskega uradnika s silo gnal na magistrat. Toda čujte! Policaj je prinesel s seboj takrat slovenski ukaz. £ato je pa seveda gospod Vavken brez obotavljanja šel na magistrat in policaj ni imel prilike, s silo ga gnati. Pa zdaj pride še največja zanimivost. Magistratni uradnik ni razumel ali vsaj ni hotel razumeti gospoda Vavkna, ki seveda ni hotel govoriti nemški, ampak slovenski. Ker pa tudi pričujoči policaj ni znal dovolj nemški, da bi bil za tolmača, poslali so po stražmojstra Mahra, da bi tolmačil, kar bo v slovenskem jeziku govoril gospod Vavken.
— Reperioir slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje Četrtič in zadnjič tudi na slovenskem odru prelepo vspela OfTenbacbova opera » H o f f m a n ■ nove pripovedk e«. Na to predstavo opozarjamo vse one, ki te opere še niso slišali, ker se postavi potem z repertoirja. — V soboto pride na slovenski oder klasična Shakespearova drama »Sen kresne noči« s kompletno Meldelssohnovo godbo. Sodeluje ves orkester in ves operui zbor. — Opera pripravlja Franchettijevega »A s r a e 1 a«. Zadnja operna noviteta v sezoni bode V. Parmova komična opera »A m a-c o n k e«.
— Slovensko gledališče.
O torkovi predstavi, igrali so znani Nestrov evi komični nestvor »Lum-pacius Vagabundus«, moremo reči samo to,   da   je   bila   prav ponesre
čena.   Igralo  se je v obče srednje, zanikarna trojica je   imeia dovolj dobre volje zabavati nas, a videl je že gotovo skoro vsakdo to igro vpri-^zorjeno boljše,   kakor   pa smo jo videli včeraj.   Inscenacija v nekaterih prizorih, n. pr. čarobno kraljestvo, je bila dosti pomanjkijiva; to je napra vilo na nas slab  vtis.   Igralcev ne moremo nič   posebno   pohvaliti, ne kateri so se   potrudili   resno,   da bi občinstvo zadovoljili, a drugi so na pravili vse bolj površno. Občinstva je došlo prav malo k tej igri; da je izostalo, se mu  ne more zameriti.
— Najvišje potr jen ja okrajnega načelnika in njega namestnika. Cesar je izvolitev dr. Ivana Olomuca, odvetnika v Ormožu, načelnikom in Ivana Koče-varja. posestnika in deželnega poslanca v Središču, namestnikom okrajnega zastopa ormoškega potrditi blagovolil.
— C. kr. podpolkovnik Rudolf Tormin ~m   Dne 23. t m. je
tukaj prominul — kakor smo že omenili — c. in kr. podpolkovnik Rudolf Tormin, kateri je v domačem polku št. 17 32 let in 8 mesecev   od   kadeta   do   majorja služil.
Leta 1848, 1849, 1866 s* je v Italiji vojskoval in je bil leta 1848 30. maja težko ranjen in ujet. Porodil se je v Acbinu na Hanovranskem. V pokoj je stopil 1. novembra 1873 kot podpolkovnik in se je 30. aprila 1874 poročil z gospodično Fiorentino Sou-vanovo. Po naši domovini jih je še mnogo, kateri se ga bodo zdaj pri njegovi smrti spominjali kot ljubeznivega poveljnika. Tukaj je bil v širših krogi dobro poznan in vsestransko globoko čislan in spoštovan. N. v m. p !
— Splošno slovensko žensko društvo priredi v nedeljo, 1. marca velezammivo predavanje. Predaval bo znani učenjak vseučiliščni profesor g dr. V. Sercl, in sicer v slovenskem jeziku.
— „Na janmarki v Nižnem Novgorodu". Dolgi in veselic bogati letošnji predpust se je zaključil sinoči s sijajno Sokolovo maskarado. Kakor vsako leto, je bila tudi ta rnaskarada najoriginalnejša, najele-gantnejša in naj veselejša, pa tudi najbolje obiskana. Krasnih skupin in posameznih dražestnih mask je bilo Velikansko število, dekoracije so bile Umestne in lepe, udeležba velika in zabava n&jživahnejša. Sokolov odbor
na čelu mu gg. Skale, Vesel, Tr glov   in   Jagodic    ter »piritus agens«   g. dr. Z a r n i k so  se požrtvovalno potrudili, da so priredili ne kaj novega in finega. Namera se jim je  popolnoma   posrečila   ter more društvo tudi sinočnjo maskarado prištevati med svoje najkrasnejše. Velike   zasluge   sta   si   za maskarado pridobili  razen   »Sokola« še društvi »Russkij  kružok«   in   »Žensko telovadno društvo«   ter  razne dame. ki so priredile imenitne  skupine. Ob širnejše bomo poročali o tej velepo srečeni maskaradi jutri.
— Petindvajsetletnica okupacije Bosne in Hercegovine. V odbor za proslavo te 25letnice sta izvoljena tudi podpolkovnik Poli in župnik Honigmann v Kropi.
— Glas iz občinstva. Piše se nam:  Čujemo, da se gotovi krogi prizadevajo,   naši  dični dve nerodni pevski društvi »Slavca« in »Ljubljano«   v  gotovih  točkah združiti. Na novo oživelo idejo združitve pozdravljamo   iz   srca   in   želimo, da društvi,   kateri  uživata med občin stvom   splošno   simpatije, vzajemno nastopata.   Edno kot drugo teh dru štev je lahko ponosno danes, da ima nevenljivih zaslug na pol|U narodne probuje,   narodne   in   umetne pesni itd.   V obeb društvih je dovolj iz bornega pevskega materiala in marljivih   pionirjev  za gmotni prospeh istih.   Želeti  je torej, da  nam obe društvi vzajemno ustvarita zbor, kateri bode na podlagi solidarnega delovanja in seveda tudi pevske dovršenosti imel gotovo privlačno moč na občinstvo, Čigar simpatije se bodo za združeni društvi sigurno povečale. Na podlagi združitve odpadejo potem na obeh straneh neprijetnosti, katere sedaj v marsikaterih stvareh jemljo marljivim članom veselje do društ venega   delovanja.   Na   delo torej pevci in drugi faktorji.
— Iz Ljutomera se poroča Brrav škirn listom, da je »Sudsteir. Press^« po krivici obdolžila ondotnega nemškega učitelji PtViferja, da je neko deklico vlačil za uho ter ae izgovarjal na popolno pijanost. Pfeifer se baje že nad poi leta popolnoma zdržuje opojnh pijač, kar bo baje tudi sodnija potrdila.
— Prevažanje čez Savo.
Ta mesec  se  je  na B lanci  pri Sev-n ci  otvoril  brod  čez S-tvo.
— Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel, sodiiču. 1) Na 2 meseca težke ječe je bil obsojen delavec Jožef Lepčikar iz Košane, ker je 17. prosinca t. 1. Avguštini Stra-diot v Hrušici denarnico z vsebino 190 K in tri zlate prstane vzel, katero dejanje obdolženec tudi sam priznava. 2) Franc Kolar po domače PogaČarjev posestnice sin je v domači vasi v De-pljivasi v prepiru na Sršenovem vrta fanta Franceta Cajhna med rebra in v ramo z nožem sunil in ga težko poškodoval ; zagovarja se s popolno pijanostjo in s silobranom, kar pa zaslišane priče zanikajo. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 3) Od zatožbe hudodelstva tatvine je bil oproščen sumljivi Janez Konc delavec iz Predvora, da bi bil krčmarju Janezu Heinrikerju v Boh. Bistrici izmaknil srebrno uro in verižico nekaj smodk in duhana; pač pa je bil krivim spoznan zaradi vlač uganja in beračenja t2r z ozirom na precejšno število predkazni obsojen na 2 meseca strogega zapora.
— Otrok padel v Grada-Š3CO. V soboto popoludn? ^rala sta se dt^čka Jožef Tekavc, 7 let star in Adolf Tekavc, 5 let star, sina pisarja pri kranjski stavbni družbi, stanujoča v Cerkvenih ulicah štev. 7 ob bregu Gradašice. Adolfu Tekavcu je pri tem spodrsnilo in se je po strmini bre^a zavalil v vodo, ki je bila na mestu precej globoka. N** bratovo upitje sta prileteli nogovičarka Jožefa Zlatoper, Cerkvene ulice št 5 in urarjeva žena Marija Bardorferjeva, Cerkvene ulice št. 7 in sta dečka, ki je bil že pod vodo, potegnili iz Gradašice. Deček je imel že polno vode v sebi in bi bil utonil, da mu nista prišli ženski na pomoč. Poklicali so mater, ki je nezavestnega dečka prenesla v stanovanje.
— Slovesen pogreb pusta
so priredili danes dopoludne bram-bovci. Pripeljali so ga na vozičku iz bivše cukrarne na Ambrožev trg, kjer je oddelek vojakov oddal salvo, trobentač je zatrobental in tambor je udaril na boben in potem so ga v spremstvu peljali po Poljanskem nasipu do mostiča pri prisilni delavnici in ga čez mostič vrgli v Ljublja-iico. Seveda je imel ta prizor mnogo gledalcev.
— Nevaren postopač. Včeraj zvečer okrog pol 6 ure je prišel v hišo na Emonski cesti št. 8 neki postopač, ki je povprašal po strankah v hiši. Pri jednem stanovanju, ki je bilo zaklenjeno, je skušal ključavnico z žebljem odpreti, a mu je žeoelj obtičal v ključavnici, ne da bi jo bil odprl. Neka kuharica gaje propodila. Postopač je približno 20 let star in nosi sivo obleko.
— Nezgoda. Kolar F. K. na Poljanski cesti št. 69 je doma v hiši na stopnicah padel in se na čelu precej pobil.
— V Ameriko. D*nes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 138 hrvatskih izseljencev v Ameriko.
— Izgubljene in najdene reči. Šivilja Marjana Jamnik iz Stare Loke je izgubila na poti od južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah, Sv. Petra cesti in Špitalskih ulicah do Mestnega trga belo ruto, v kateri je imela zavite tri bankovce po 10 kron. — V Dalmatinovih ulicah je našla služkinja Antonija Kaplja, stanujoča v Kolodvorskih ulicah št. 35 zavitek modrega sukneuega blaga. — Mestni delavec Ignacij Štibil je izgubil v mestu srebrno uro in verižico.
— Tedenski izkaz o zdrav stvenem  stanju  mestne občine ljub Ijanske od 15 do 21. februvarja 1903. Število novorojencev 20 (=27 7°/00), mrtvorojenci 3, umrlih 24 (= 32 2 •/ort), mej njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 15.   Med   njimi   je   bilo   tujcev 5 (=283»/0), iz zavodov 10 (=41 6%)• Za  infekcioznimi boleznimi so obo leli, in sicer za škarlatico 1, za vra tico 3 osebe.
* Najnovejše   novice. O b
ravnavo zoper llumbertove hoče pariško državno pravdništvo izročiti policijskemu sodišču, ker se je bati, da bi jih porotniki oprostili. — Več nevarnih trgovcev z dekleti so zaprli v Hamburgu. Glavni krivec je trgovec Jos. Hail. — Bivši bosanski motropolit, Sava Kosanović je umrl v Cetinju. — Zgorela je vas Szeczum v Galiciji, ki je bila šele nedavno preplavljena. — Močan potresni sunek so imeli dne 23. t. m. v Aschu na severnem Češkem. Potres je napravil precej škode. — Nemški prestolonaslednik se je naveličal vseučiliščnih študij ter zapustil 13. januarja Bonn. — Za odpravo gleda-liščne cenzure se je vršil v Bero-linu zelo obiskan shod. — Umrl je vpokojeni sekcijski šef bosanske vlade, Edvard 8tix. — Iz Hrvaške v Ameriko se je izselilo lansko leto 9575 oseb, a v mesecu januarju letos pa 353 oseb. Največ izseljencev je bilo iz zagrebške ter modruško-reške županije. — Po zgledu p rincezinj e Luji z e se je ravnala sestra egiptovskega vladarja, s princem Djerailon Tousounom poročena krasotica, ki je zbežala k ne kemu avstrijskemu grofu preko Trsta na Dunaj. — Zaradi kajenja v 1 e d a 1 i š e u je bila v Badenu obsojena ruska kneginja Marija Galičin na 100 K globe. Izgovarjala se je, da ji ni bilo znano, da je kajonje v gledališču prepovedano.
* Tolstoj o princezi nji Lujizi. Neki ameriški žurnalist je opozoril pisatelja grofa Tolstega, da sta izjavila Lujiza in Giron, da so na njune svetovne nazore mnogo delovali Tolstovi spisi. Tolstoj je dopisniku odgovoril: „Nočem izreči svoje sodbe nad nesrečno gospo. Pisano je: Ne sodite, da ne bodete sojeni. Trdim pa, da v vsem, kar sem pisal, ni stavka, ki bi opravičeval tako postopanje. Priznavam krščanski nauk, ki uči kot glavno našo nalogo, da svojo razkošnost in srečo Žrtvujemo sreči svojih bližnjih. V tem s i čaj u je ravno nasprotno. Ta gospa ni žrtvovala samo mir in srečo svojega soproga in svojega tasta, temuč v prvi vrsti mir in srečo svojih otrok, katerih najstarejši mora hudo trpeti, a trpel bo zaradi sramote svoje matere celo [življenje. Ta mati je vse žrtvovala, da mora nasladno živeti s šarraantnim Gi-ronom. To jo moj nazor o grdem dogodku, ki, res brez vzroka zanima ves svet."
' Na smrt obsojeni ropar«
Dunajski porotniki so obsodih na vislice notarskega pomočnika Scho-neckla, ki je 8lletno trafikantinjo pl Jullich umoril in oropal. Na vprašanje predsednika, ali se hoče zateči k pravnemu sredstvu, je odgovoril: »K^j mi mar ničnostna pritožba. Ako bom obešen, bom po nedolžnem!« Ko so ga odvedli, se je obrnil proti sodnemu dvoru in z roko grozeč zakli cal: »Maščevanje do deset^era rodu!«
Brat brata Fridolina. Ravnatelj zavoda šolskih bratov v Brestu na Francoskem, nbratu Duviauus, je „odpotoval" neznano kam. Državno pravdništvo ga je namreč povabilo, da mu razloži svojo „ ljubezensko" razmerje do ueencev, ker je ga mnogo učencev zatožilo nenravnih dejanj. Brat Duvianus pa hoče občutke svoje ljubezni skrivati globoko v svojem srcu pred zvedavimi ljudmi, zato ga pač ne bo več na svetlo. Ker pa je Brest daleč ter našim tercijalkam neznan, bode „Slovenec" seveda zopet trdil, da je vse izmišljeno.
* Žrtev celibata. V neki vasi blizu Toulousa so našli pred kratkim v cekvenem stolpu dva mrliča: župnika Aleksandra Valčsa in lHletno posestni-kovo hčer Ivanko Gazagne. Oba sta bila ustreljena v glavo.  Vales  je bil
pred dvemi leti prišel v dotično vas in je imel kako  leto  sem  ljubavno raz merje z Ivanko. Hotel je  izstopiti iz duhovskega stanu, da bi  se  z Ivanko poročil, ali dekletovi stariŠi niso hoteli v to privoliti, nego so župnika založili pri škofu. Skof je vsled tega hotel žup nika spraviti v drug kraj in to je dalo povod, da sta župnik in Ivanka sklenila skupno v smrt.  Preiskava je do gnala, da je župnik najprej sebe ustrelil, potem  pa svojo ljubimko. Ležala sta drug tik drugega. Župnik je imel na sebi talar, na glavi duhovniški biret v rokah pa križ ; dekle je imelo v ro kah rožni venec.
" Idealni krščanski socialisti« oziroma njih društvo „Brotklub" na Dunaju je priredilo na pustni ponedeljek „ples vdov" s tekmovanjem za prvo lepoto. Na tozadevnih plakatih je bilo čitati, da se bodo delile nagrade za lepoto pravim vdovam o polnoči. V ta namen je dobil vsak obiskovalec vstopnico kupon, katerega je potem dal vdovi, ki mu je najbolj ugajala. Vdova, ki se je o polnoči izkazala z največ takih kuponov, je dobila prvo priznanje. Končno se prosijo vdove, ki bodo vsled tega plesa stopile zopet v zakon, da to naznanijo omenjenemu klubu. Bolj neslane reklame si ne moremo misliti.
* Dežela pijancev se lahko imenuje severno-zahodni del Francoske ali takozvana Normandija. Mesto Rouen porabi samo na leto 700.000 litrov alkohola. Navada je, da dobe že novorojenčki pred krstom žlico vina. Šolarji dobivajo za zajutrk kavo z žganjem. Otroci se v šoli najrajši med seboj ponašajo, kdo je bil bolj pijan, in po praznikih jih manjka nad polovico v šoli vsled pijančevanja. Na neki rodbinski veselici je spilo 21 oseb 100 litrov vina in 5 litrov žganja. V neki ondotni vasi, ki šteje 300 oseb, se proda na mesec po 1000 litrov žganja. Pijančevanje narašča z vsakim letom. Leta 1872 se je popilo samo 20.000 litrov, 1882 že 30.000, 1884 46.000 litrov, a 1891 že celo 56.000 1. Nasledki pa so tudi neizogibni. Umrljivost se je v zadnjih 20 letih pomnožila od 22 na 26 na tisoč, obsodbe zaradi hudodelstev so se podvojile, število samomorov je naraslo od 12 na 46 na tisoč, dočim pride po ostali Francoski šele na 100.000 oseb 22 samomorov.
' Prošnja za veliko kazen. V Trieru je bil pred sodiščem pastir Grossmann, ki je zažgal tri hiše. Preden se mu je izrekla kazen, je vstal ter spregovoril: „Priznam vsa mi očitana dejanja ter sem vesel, da pridem v ječo, kajti tam se uči človek lepega vedenja in omike, reda in pridnosti. Tudi ima človek v ječi svoj lepi kruh, a Če bi me danes izpustili, bi ne vedel kam iti. Vsako kazen hvaležno sprejmem, čim večja je, tem ljubša mi je.~ Sodišče mu je ugodilo ter ga obsodilo v tri leta in štiri mesece ječe.
Sodna stilistika. Višje sodišče v CVlleju je razsodilo nedavno v pritožbi zaradi nekezaplenjer e svinje. Razsodba se je tako-le sestavila: »Prizivno sodišče je identiteto zaplenjene svinje s sodnikom prve instance spoznalo za dokazano.
' Kako nam je tipati? Pred kratkim je Landfiirst v monakov skem zdravihščnem društvu o spanju tako-le razpravljal: Knko nam je spati? Prvič kolikor mogoče dobro! Tudi globoko je treba spati! A ne pregloboko! Tudi ne tako globoko, da bi se ne zbudili več. Ne smemo pa spati ne na sprehodu, ne med vožnjo na kolesu, ne pri igranju taroka ali pri hribolastvu, temuč paziti moremo, da spimo le v postelji ali na divanu. Tudi v gledališčih ah v pisarnah se dobro spi. Mnoge važ nosti je, kako ležimo med spanjem: Kdor ima noge na stolu in glavo na tleh, kdor sedi na lestvi, in se s trebuhom na mizo opira ter mu pri tem roke in noge k tlem silijo, ali kdor stoji na kaki kosti, ne spi nikdar dobro. Ljudje, ki ne morejo spati, tudi ne spijo dobro. Torej varujte se, da bodete zamogli spati, kajti to je velika dobrota! Kdor pa ne more spati, naj počaka, da bo dobil spanec in videl bo, kako dobro bo spal! Ležišče mora biti vedno ugodno, Črepinje, malta, sipe, premog ali kako trdo orodje ne sme biti v postelji. Golazen se mora zatirati, pa če je že, je vedno bolje ena bolha ko tri stenice. Ako postanejo odeja in rjuhe vsled predolge uporabe že trde, je dobro, ako se z novimi na-domest jo. Tanjka odeja v hudi zimi in v nezakurjenih sobah ni priporoč Ijiva. Po leti naj se močno kuri samo v slabem vremenu, sicer bi bilo prevroče. Kdor dalje hoče dobro spati, ne sme pustiti, da bi mu v spalnici klavir igrali, krogljali ali Čevlje zbijali. Med spanjem ne smemo ne jesti, ne piti, najmanj pa kavo ali težko prebavljive jedi. Kdor je navajen v postelji Čitati, naj to stori vedno pred, a nikdar med spanjem, sicer bi imel vznemirljive sanje. Prav sitno je smrdenje, ker moti sospalce, ali sosede, ki jih ločijo vrata ali samo tanjka stena. Zato mora vsakdo, ki opazi, da  smrči, se takoj zbuditi
in še le tedaj zopet zaspati, ko ne smrči več.
Telefonska in brzojavna poročila.
Krško 25. februvarja. Danes je volil II. razred Napredni kandidatje voljeni soglasno. Klerikalci pa so se zbali ter so za pečjo doma ostali.
Dunaj 25. februvarija. Sinoči se je v Pragi odločilo, bo-li mogel dunajski parlament rednim potom dognati nagodbo ali ne, bodo li Cehi, kakor so opetovano naznanjali, nagodbo obstrui-rali, ali pripustili normalno razpravljanje Sinoči je imel namreč izvrševalni odbor mlado-češke stranke v Pragi sejo, v kateri je sklepal, kakšna bodi taktika čeških poslancev napram proračunu in nagodbi. Te seje, ki je trajala pet ur, se je udeležil tudi minister Rezek. Češki klub je sklican na petek in tedaj se izve, kaj se zgodi.
Dunaj 25. februvarja. Nadvojvodi gredo na potovanje. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je s svojo soprogo kneginjo Hohenberg odpeljal v Trst, od koder pojde v Egipt, nadvojvoda Oton in dva druga nadvojvodi so šli v Monte Carlo.
Rim 25. februvarja. V parlamentu so iredentisti interpelirali vlado zaradi razpusta društva „Unione" v Zadru Vlada je odgovorila, da je avstrijska uprava korektno postopala. Posl. Monti Guarnieri je izrekel svoje obžalovanje, da Avstrija Italijane tako zatira (!!).
Sofija 25 febr. Tukajšnje politične kroge so rusko-avstrijske zahteve glede reforme v Mace-doniji skrajno razočarale in je nastala velika nevolja zlasti proti Rusiji, ker se od Avstrije itak ničesar ni pračakovalo.
Beligrad 25. febr. V Ipeku, kjer prebiva 400 srbskih in 300 albanskih rodbin, zahtevajo Albanci, da morajo Srbi prestopiti k turški veri ah pa se izseliti v Srbijo in to tekom meseca dni. Ruski kenzul v Mitrovici je proti temu protestiral pri okrajnem načelniku.
Atene 25 februvarja Parlament je odobril novi brambni zakon in cdpravil mesto glavnega zapovednika grške armade, katero mesto je doslej prevzemal prestolonaslednik
Carigrad 25.februvarja. Tevv-fik-paša je včeraj ruskemu poslaniku Zinovjevu in avstrijskemu poslaniku Caliceu izročil gostobesedno spomenico, v kateri izjavlja turška vlada, da sprejme rusko-avstrijske zahteve glede Ma-cedonije in ukaže, da se izvrše. Tu je ves svet prepričan, da Turčija tistih zahtev nikdar dejanjski ne izvrši.
Poslano.**
Gospe in gospodje, katerim je na vderajšnjej maskaradi šestorica srednjeevropejskega obnašanja nevajenih zamorcev pokvarila toalete, naprošeni so, da naznanijo v svrho skupnega postopanja svoja imena pod naslovom  9IM. na upravništvo
»Slov. Naroda«.
(573)
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za prebivalce mest, uradnik« I. t d.
Proti ce2feotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Mull-ov Seidlitz-pra.se kker vpliva na prebav ljenje trajno m uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. Mol.L, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Puchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (10—3)
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Goapica Kristina Demšar, učiteljica v Smartnem pri Litiji, 10 K, nabrane v veseli družbi „pri Robav8uu, slaveč odhodnico vrlega učitelja g. Avgusta Jensko. — ŽHvela!
Za Prešernov spomenik. Invalid nabral na maskaradi pevskega društva „Ljubljane" 4 K ~- vin. — Živel!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 25. februarja 1903.
Knloibenl papirji.           I Denar   I Blago
4-2% majeva renta   .   .   .10080 101'-
4 2°, srebrna renta .  .  . 100 80  101 —
4% avstr. kronska renta . 10110 10130
4°/0     „     zlata         „      . 121 10 12130
4° e ogrska kronska     M     . 99 B0| 9970
4°/0 „ zlata „ . 121*50 12170 4% posojilo dežele Kranjske 1   99 75,   —•—
4Vi° o posojilo mesta Spljeta 100— 4'V/o      n         ii      Zadra i 100— 101-
4vt° Obos-herc.žel.pos. 1902 100 85 10185 4°. češka dež. banka k. o. P 100*-; 100'70
4C o     h      »       i,      2- O- 100-   100 70
4l ,° 0 zast. pi8 gal. d.hip. b. t 10130 10230
41 i° n peSt.   kom.  k. o.  z j,
10°/0 pr.....j 107— i  107 60
4l,° # zast. pis. Innerst. hr. |j 101 — 102 — 4'VVo   h    m   ogr. centr. p
deželne hranilnice . 101— 10180 4Va°'0 zast. pis. ogr. hip. b. | 100 70 10170 41/,0/,, obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100*— 100 50 4Vo »» Češke ind. banke j 9975 10075 4 7, prior. Trst-PoreC lok. žel. 98—| 99 — 4° „ dolenjskih železnic 99 50 10060 3*0 „ juž. žel. kup. xlt V, |i 304 15 30615 414°0 av. pos. za žel. p. o. \ 100 30! 10130 Srečke.
Srečke od leta 1854 ... 178*-  188 —
n    m     18601/.   •   • L 186—1 188—
"      „    „     1864 .   .   . I 247— 251—
tizske......! 159-—; 160 50
zemlj. kred. I. emisije 268 50 271 —
„       „   H.    „ 264 50   267 50
ogrske hip. banke . 259—   262 —
„    srbske a frs. 100— 87 75'    8975
n    turSke.....j 117 751  118 75
Basilika         srečke    .   . | 19 50    20 50
Kreditne            ,    . .   . | 433— 436—
Inomoške             „    ... p 85—     89 —
Krakovske          „    ... 73— 77*—
Ljubljanske        n    .  .  . | 72—    75 —
Avstr. rud. križa  ,    ... 5525 5625
Ogr.     „      „      ,    .   .   , 28-30 2930
Rudolfove            „    .   .   . 74—1    76 —
SalcburSke          „    .   .   . 74 •—j 78'50
Dunajske kom.   „   .   .  . I 444—| 449 — Delnice.
Južne Železnice]  .... 54-—    55*—
Državne železnice .... j! 69460 695 60 Avstro-ogrske  bančne  del.   1676"—, 1585 —
Avstr. kreditne banke .  . 690* —  691 —
Dgrske      „         „         . 741o0i 743 50
Živnostenske         „      .   . i 259—j 261-—
Premogokop v Mostu (Brux) 708'— 712*—
Alpinske montan .... j 392— 393 — Praske želez. ind. dr.   .  .1643'— 1645 —
Rima-Muranyi..... 484—   485 —
Trboveljske prem. družbe . 400*—   406 —
Avstr. orožne tovr. družbe 348 —   350 —
Ceske sladkorne družbe   . j; 158—, 161 —
Valute.
C. kr. cekin......1 1134     11 38
20 franki.......j 19 07     19 lu
20 marke.......1 23 43    23 51
Sovereigns......i 2396 2404
Marke........' 117 02   117 20
Laski bankovci..... 9550 9570
Bublji........S 253 251 25375
Žitne cene v Budimpešti.
dne 25. februarja 1903. Termin.
Pšenica za april Rž || april Koruza   „ maj
»      » julij Oves      „ april
za 50 kg BO „
1!     60 0
50 „ h BO .
7 57 6 64 619 624 608
Efektiv.
Nespremenjeno.
neobhodno potrebna zobna Greme 6
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 5062.   Srednji sračni tlak 7360 mm.
Febr.	Čas opazovanja	Stanje baro-metra V mm j	Temperatura v PCJ	Vetrovi	Nebo
24	9. zv.	745 9	24	si. svzhod	oblačno
25.	7. zj.	7456	01	s! jzahod	megla
rt	2. pop.	7443	59	si. ssvzh.	del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura B2', normale: 0 7°. Mokrina v 24 urah : 12 4 mm.
vi uj u H Hiter naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti njenega preljub-ljenega soproga, oziroma brata in svaka, gospoda
Josipa Hutter
hišnega posestnika, gostilničarja in kavarnarja
kateri je po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes, dne 25. t. m., ob 5. uri zjutraj, v 31. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. (572)
Truplo dragega pokojnika bode v četrtek, dne 26. t m, ob '(46. uri popoludne v hiši žalosti v Vodmatu el 15 slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču pri sv. Krištofu k zadnjemu počitku položeno.
Sv. maša posmrtnica brala se bode v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljenega pokojnika priporo čamo v blag spomin in molitev
Ljubljana, 25. svečana 1902.
Učenec
z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino z modnim blagom.
Več  poizve  se  pri   M. Žargi,
Sv. Petra cesta št. 2. <670)
Prodajalko
1X1 (537—3)
učenca
sprejme trgovina Oton lloinitii v Radovljici.
Trgovina Fr. Iglic, Mestni trg
dva pridna vajenca
in
prodajalko.
Vstop takoj. (bOl-3)
Učenca
sprejme (484—7)
H. Suttner, urar v Kranju.
Mesečna soba
pripravna za gospodične, se odda takoj ali s 1. marcem.
Vpraša    naj     ne    V Gt*ada4£l
*t. 7, I
na
PJ
(569)
% u i-u j mioJo ženo!
Za vsaki) rodbino uajvažnej 'knjigo v otroških zadevah b četi tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskretno za »0 vin.  v avstr. Enainkah gospa
A. 14« up«
Berlin S. W. 220 Lin i •• mr . - - o 4
(M
K-
od
v GSabriji pri Ifloravčali
z nekoliko zemljiščem in mladim sadnim vrtom  se da takoj v najem.
Hiša bi bila pripravna za kako obrt ali kupčijo in ker stoji na zelo prijaznem in lepem kraju tik okrajne ceste, bi bilo posebno lepo uporabiti za letovišče. (505—2)
V hiši se nahajajo tri večje in dve manjši sobi ter obokana klet, veža, kuhinja in hlev za živino.
Več se poizve pri lastniku Dav. Rovšeku, fotografu v Ljubljani.
!    •!» *lr* •if» *w» m «ir* sX» «1» •X» **» «ir*        •lr* »1»
Polenovka
sveža in dobro namočena
se dobi v trgovini      i546—3)
Valentina Sitarja
v Izubijani
Kolodvorske ulice  štev. 8.
Vsakdo zasluži denar
8 prevzetjem solidnega zastopstva v vseh krajih.
Visoka provizija!   Sijajni postranski dohodek!
Posebno primerno za
podob« mi
ovalnli
itd. itd.
Ponudbe naj se vposljejo pod šifro: A. B. C .  poste restante, glavna pošta, Budimpešta iHauptposte-restante Budapest) i5tf4—2)
Kuksnih deležev
Sentjanste premogovne združbe na Dolenjskem
(Johannesthaler Kohlengevverkschaft)
prosto vsakersnih prepisnih pristojbin, je še nekaj dobiti.
Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri
»Splošnem kreditnem društvu11 v Ljubljani
G-cspcske vilice štev. r7. (411—5)
6«"
prlMtne Nnmo m
1860
■lit
T.RAJ>M\ podpisu.
INTa debelo in drobno
pri
(3175—4)
fi. JCrisperju, Cjubljana
kakor tudi pri sledečih tvrdkah: Ceškutti Marija, Ljubljana. Dolničar D., Postojna. Bartelmav Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana Brinšek lv., Trnovo. Engelsberger R., Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Fiirsager Leopold Radovljica. Gratner Jurij, Kamnik. Gatsch A., Kostanjevica. Kolar Josef & Co., Ljubljana. Lapajne Valentin, Idrija. Morauc Josip, Novo mesto. Petričić Vaso, Ljubljana. Persche Alojzij, Ljubljana. Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija. Trevn Anton, Jesenice. Treo Karolina, Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica. Jeuniker Ernest, Ljubljana. Kasch A. Ljubljana. Kenda Henrik, Ljubljana. Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari, Ljubljana. Schaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Ljubljana Szantner Fr., Ljubljana. Lebinger & Bergmann. Litija. Ferjan I, Jesenice. E. Holiinann, Kočevje. Jonke Franc Kočevje. Barborič M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka
Hotel-Pension
Jangrad
pri Kranju se da v najem.
Vodna moč (20 konjskih sil direktno od turbine) z velikimi prostori se lahko še posebej v najem odda.
Ve£    se    poizve    pri lastniku dr. Globocnik-u v Kranju.
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. I 80.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura a sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 modema svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec
(ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno
toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo. 1 par man-šetnih gumbov, S naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, l mični album s si*kami, obsegajoč 36 naj-kra8nej§]h slik, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, i0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (563) se denar naprej poS'je
dunajska razpošiljalna tvrdo
Gh. Jungvvirth, Krakov A115.
NB.   Za neugajajoče  se vrne denar.
PoStna in brzojavna
upraviteljica
boljše rodbine in z daljšo prakso išče službe. Sprejme eventuelno tudi substitucijo. — Ponudbe na upravništvo „S1. Naroda". (f>12 — Z)
Sprejme se takoj
ženska
ki bi bila za vsako delo tt»r vajena pravilno slovensko in nemško pisati, — Prednost imajo one, ki razumejo tudi laško.
Ponudbe se prosi pod naslovom: „Stalna služba" poštno ležeče Ljubljana. (568-1)
lleliko denarja!
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,.Reeli 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgarl, Schickstr. i. (2788—47)
Poskusite T^l^lnu'
m^m, 11 igiav
pristni rastlinski liker.
O^ivlj« žel o de o« Hud; tel4 111 prebavo Duje dobro VfMUifo«
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani.        (li—45)
Za moravsko deželno zavarovalnico
(življensko, rentno in ljudsko zavarovanje; s« A£s^5«J<
(603-2)
generalni zastopniki
in agentje pod zelo ugodnimi pogoji   Zavarovalnica se upravlja pod viSjim nadzorstvom deželnega zbora in  pod viSjim vodstvom deželnega odbora mejne  grofiji Moravske Varnost zavoda je vsled njegovega značaja kot deželni zavod brezdvomna.
ObSirne ponudbe   nw  filljstll&o   Dunaj,   II*  Obere   DonauMtraHsr   101.
pozdrav v slovo.
Ganjen vsled mnogih dokazov spoštovanja in dobrohotnosti, ki sem jih vžival v pretekli sezoni in zadovoljen z dobrimi vspehi svojega prizadevanja, pozdravljam najvljudneje vse svoje častite učenke in učence in jim kličem ne „Z Bogom I- ampak „Na veselo svidenje novembra
Posebno zahvalo izrekam velerodnim damam: gospem Keoail dr. Borkovl,
dr. Uosalovl, I?I»rlJI II»umovI. dr. Itojglerje*I, Juliji 4-iinzlrrJevl. Pa«II Kiiserjrvl, Franji dr. Tavr»rjevi  in gospodični Vl«rljl Heiiiiiier-
Je%l za vso podeljeno podporo, kakor tudi gospodom: ravnatelju Arlurju YIhUi'u Alojziju   Dzlmskymu,   Joiffu   Kocrrju.   Jozrftl   Vetlerju   in VeleslaV-
nemu rut nutelJMt\u „Kasino Vereln**-a za ljubeznivo povspeSitev mojega
skromnega delovanja.
Z vso 8poštljivostjo in udanostjo
G i ulio Morterra
(57i) plesni učitelj.
inžener in stavbni podjetnik
Dunaj, XIX, Colloredogasse 38 (527 2)
preiUlela, napravo projektov in zgradbe vodovodov, prevzame j}nnarn   /n  kanalizaeij   vsake   vrste   in   t» vsaki ===============    velikosti. ^==^===
Ces. kr. avstrijske državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbljano juž. kol. Praga čea Trbiž.   Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ziutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj.   —  Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, IfonaJtovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pa: čez Klein Rtitling v Steyr,  Line,  Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove var-. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi 1 II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga it Trbiža. Ob 3 un I zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost,  Franzensfeste, Boln grad, Line, Steyr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 17 m d poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago,  Francove vare, K u vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,SelzthaIa, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, F^anzenslesta, Pontabla.  —  Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla,  črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega m-in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne  iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 8 uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Me&ani vlaki I 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri bO m nvečer. — Prihod v I^nb ljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b' m dopol dne in ob 6. uri 10 m zvečer.
Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaše val išče za konverzijo 4 2°/0 obveznic skupnega državnega dolga
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
skupne rente
(2975 37)
brez kacih troSkov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.