Leto XVII.. SL 8 V organizaciji Jo mol, kolikor moli — toliko pravico. Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti irantirani in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račnn 13.562 STROKOVNI ČASOPIS. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din t—, celoletno Din 48.—, Za člane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Teleion štev. 3478. Vrhunec solidarizma kriva pot. Krščanski in fašistični solidarnem. — Delavstvo zahteva enakopravnost na podlagi odprave interesnih razlik. Ne le v Italiji nego tudi drugod je zavelo v močnejših gospodarskih krogih skoro po vsem meščanskem svetu, da je mogoče absolutno združiti gospodarske, seveda tudi politične interese delodajalcev in delojemalcev, to je, kapitalističnega gospodarstva in onih, ki dobivajo od tega gospodarstva samo mezdo, kadar delajo, kadar pa ne delajo, je sploh zanje vprašanje, kako naj se prežive. Vsekakor ima stvar nekaj zase, če se za splošno pospeševanje gospodarstva, zlasti glede normalizacije produkcije in konzuma nekaj stori, vendar pa ostane v bistvu razmerje isto, dokler ne da gospodarstvo take garancije delavcem in nameščencem, da bo tudi njih eksistenca zagotovljena. Dvojni interesenti ostanejo kljub vsemu: Podjetniški interesepti, ki iščejo čimvečji dobiček, na drugi strani pa delavski interesenti, ki. hočejo imeti čimvečji zaslužek in čim ugodnejše delovne pogoje. Ta razlika je v naravi današ-njega gospodarstva, ki bi jo pa utegnil odpraviti le gospodarski sistem, pri katerem bi imeli vsi interesenti enak realen interes in enak riziko. V današnji družbi pa je interes gospodarskih krogov zaščiten, interes delavskih krogov pa je nezaščiten in zvezan z največjim rizikom. V Rimu se je vršila te dni seja na-cijonalnega sveta korporacij. Mussolini je povedal, da mora imeti vpliv nad korporacijami fašizem, rekel je, da fašistični sindikalizem ni razreden, pač pa, da so socijalistični sindikati razredne organizacije in zaradi-tega — politične. Mussolini je povedal še marsikaj, kar je bilo namenjeno — fašistom, češ, da je za privatno inicijativo, proti oboroževanju itd. Mussolini sam ne pričakuje, da bi fašizem delal čudeže. Potrebne bodo osebne žrtve in intervencije države za ureditev gospodarskih razmer. S tem je Mussolini sam priznal, da s svoiim korporacijskim sistemom ne bo ustvaril nič zanesljivega, nič popolnega. Iz njegovega govora je posneti, da se morajo vsi Italijani žrtvovati za italijanski kapitalizem, da bo Italija gospodarsko močna, niti z eno besedico se pa ni dotaknil vprašanja, kako naj se reši razlika med interesi podjetniških in delojemal-skih korporacij. Glasovanja tu ni, ali v kolikor je tudi glasovanje ali so važne izjave in mnenja, obvelja vedno le mnenje močnejših delodajalskih korporacij oziroma predstavnikov fašizma. Imenujemo to gospodarsko politiko, politiko absolutnega solidarizma, ki je popolnoma sličen krščanskemu solidarizmu. Tudi krščanstvo je gojilo prvotno nekakšen komunizem; pozneje pa, ko se je približalo vladajoči fevdalni in pozneje meščanski družbi, je pa prešlo k etičnemu solidarizmu, ki ga zagovarja še danes. Uči namreč: Delavec, nameščenec je opravičen do primerne eksistence, ali na drugi strani je gospodar dolžan mu dati to, kar mu gre, kot človek, kot socijalno pravičen delodajalec. Obsoja pa krščanstvo socijalne razredne boje, češ, da je samo treba kapitaliste vzgojiti, da bodo izpolnjevali krščanske čednosti. V tem pogledu sta si torej krščanstvo in fašizem precej slična, z edino razliko, da je krščansko soci-jalna fraza obrabljena, fašistična pa Minister socialne politike in narodnega zdravja je rekel deputaciji zastopnikov strokovnih organizacij in delavskih zbornic, da se revizija Socialne zakonodaje izvrši na liniji najmanjšega odpora ... To pomeni, da bo zakon tak, kakršnega so zahtevale strokovne organizacije in delavske zbornice. Kajti od te strani je bil največji odpor proti poslabšanju. — Zapomnite si to, in naj vam bo v dokaz, da strnene vrste delavstva nekaj pomenijo in dosežejo. Vendar, zakon še ni sprejet, zato stojmo budno na straži. Krepimo svoje vrste! Na letošnji delavski praznik naj delavstvo pokaže, da je Cankarjeva družba njegova ustanova. Vsak član strokovne organizacije naj bo član Cankarjeve družbe! sveža, ki pa itak ne more vesti drugam, kakor ona. Mi zahtevamo enakopravnost v človeški družbi; zahtevamo odpravo razlik v interesih, oziroma, da se ustvarijo in ustanove skupni interesi. Solidarizem za gospodarsko šibke samo v besedah pa nima pomena, ker ne koristi splošnosti niti toliko, kakor blažev žegen. Apel rudarjev na vlado I Pismo rudarske delegacije in centralnega tajništva Delavskih zbornic na ministrskega predsednika. — 9000 rudarjev, skupino 35.000 rodbinskih članov strada. — Pomoč fz državnih sredstev nujno potrebna. dela za podpiranje ostalih brezposelnih delavcev. Ta težka izkušnja nas zopet uči, da je treba že vendar enkrat popraviti staro napako, ki se je storila na ta način, da se je rudarje oziroma rudarsko zavarovanje izločilo iz ostalega zavarovanja. Saj nima smisla, da se iz splošnega zavarovanja, katero obsega danes 700 tisoč delavcev, izloči majhno število okrog 60.000 rudarjev. Te dni se je mudila v Beogradu delegacija rudiarjev, ki se je zglasila takoj po svojem prihodu v centralnem. tajništvu Delavskih zbornic. Pri tej priliki je bila odposlana na naslov ministrskega predsednika naslednja predstavka: »Dovoljujemo si Vas opozoriti na zelo resno in težko situacijo, v kateri se nahaja delavstvo v premogovnih revirjih Trboveljske premogo-kopne družbe. Tam je zaposlenih 9000 rudiarjev, z velikim številom družinskih članov, skupaj okoli 35 tisoč prebivalcev. Med prometnimi ministrstvom! in Trboveljsko premogokopno družbo je nastal spor zaradi cene premogu. Dobavljanje premoga drž. železnicam je prenehalo in družba je od tega časa naprej začela omejevati kopanje premoga: 1. v mesecu februarju je delalo 9000 rudarjev namesto 24 samo 19 dni, vsled' česar so izgubili rudarji na zaslužku vsak po 5 dni, to je Din 1,800.000.—; 2. v mesecu marcu je delalo 9000 rudarjev namesto 26 dni samo 18 dni, vsled česar so izgubili vsak po 8 dni, preračunano v dinarje Din 2,880.000.—; 3. v mesecu aprilu je delalo 9000 rudarjev samo po 2 dni na teden in znaša skupna izguba na zaslužku, ki jo utrpe rudhrji do danes. Din 1 milijon 440.000.—. S prvim aprilom1 se je popolnoma prenehalo z delom v hrastniškem revirju, kjer je zaposlenih 1200 rudarjev, iti so ostali vsled ustavitve dela brez vsakega zaslužka. Sporedno z ustavitvijo dela, oziroma omejitvijo dela v zadnjih treh mesecih, je Trboveljska premogo-kopna družba ustavila tudi izdajanje življenskih potrebščin iz svojih skladišč in je preklicala garancijo za kredit rudarjev pri privatnih trgovcih. Desettisoči rudarskih družin trpe strašno pomanjkanje. Na to, da bi zaposlili rudarje pri drugih rudnikih, ni niti misliti. Položaj je tem1 težji, ker rudarske bratovske skladnice niso vezane s splošnimi delavskimi zavarovalnimi ustanovami, one same pa nimajo nikakega sklada za podpiranje nezaposlenih, kakor jih predstavljajo skladi, ki z njimi razpolaga ministrstvo za socijalno politiko in borza In vendar je baš v rudarstvu največkrat opažati katastrofalne pojave vsled padanja ali dviganja cen premogu in z ozirom na vremenske prilike. Treba je nuditi rudarjem v revirjih nujno pomoč in jih rešiti pred katastrofo. Rudarji se ne morejo vmešavati v vprašanje spora med družbo in prometnim ministrstvom radi cene premoga. Tod'a oni imajo pravico pričakovati od države naslednji dve stvari: 1. Da se jim1 vse dotlej, dokler traja ta spor in nezaposlenost, z javnimi sredstvi pomaga, da bodo mogli živeti. Trboveljska družba je dala v ta namen Din 1,000.000.—, to pa je pri velikanskem obsegu nezaposlenosti kaplja v morje. Brezpogojno bi bilo potrebno, s sodelovanjem banske uprave, poklicnih zbornic in rudarske organizacije sestaviti odbor, kateremu naj bi se dala na razpolago primerna sredstva in ki bi imel organizirati podporno akcijo in omogočiti življenje rudarskim družinam, dokler se ne bi ponovno začelo z delom. Prav tako bi bilo potrebno zaščititi rudarske družine pred even-tuelnimi deložacijami iz stanovanjskih hiš. 2. Pri ureditvi spora oziroma določitvi cene premogu je treba skrbeti za to, da se delavske plače ne bodo zmanjšale, da eventuelno znižanje cen premogu ne bodo plačali delavci z znižanjem mezd. Tudi za to je intervencija in vmešanje centralne državne uprave v ta spor ne-obhodno potrebno. Ko Vas še enkrat opozarjamo na resnost situacije in nujnost, da se reši to vprašanje, Vas prosimo, gospod predsednik, da sprejmete izraz našega spoštovanja. Živko Topalovič 1. r. Zastopniki rudarjev. Zakaj povzročate toliko gorja med rudarji? Težko je z besedo opisati gorje, ki vlada danes med rudarji. Prilično sliko o tem more dobiti le tisti, kateri gleda tej bedi iz oči v oči. Ne bomo dokazovali še podrobneje s številkami o višini zaslužka itd., ker smo to že premnogokrat povedali, ali rečemo, da precejšen del rudarjev dobesedno strada s svojimi družinami, drugi del se zopet rije skozi s kreditom, ki ga bo v odplačevanje pokopal za več let in le malo jih je, ki morejo danes kriti s prihranki svoje potrebe. Ko to pišemo, smo dobili poročilo, da je med zastopniki vlade in rudarskih podjetij prišlo do sporazuma vsaj v toliko, da bo uprava drž. železnic od 18. aprila naprej jemala polovico prejšnjih naročil premoga od Trboveljske družbe. To bi značilo vsaj delno večjo zaposlitev rudarjev. Vendar, če v končnem sporazumu ne dobi Trboveljska družba višine prejšnjih naročil nazaj, so nadaljnje redukcije delavstva in praznovanje šihtov neizogibne. Ne bomo se na tem mestu spuščali v ugotavljanje, kdo ima v tem sporu prav ali ne, ker vemo, da tako družba, kakor minister prometa,* branita svoje stališče. Družba se danes lahko zagovarja: Družba se danes lahko zagovarja: jaz nisem kriva, zakaj vsa naročila so mi odpovedana in zato ustavim obratovanje. Tukaj bi vendar gg. pri vladi morali uvideti, da bo družba prevalila težo bremena na rudarje in njihove družine, ki so vendar naši lastni državljani, kri našega naroda. Kajti ako so sedaj mogli priti do tega sporazuma, zakaj niso mogli tega storiti pred 14 dnevi. Kako, da niso prej tega vedeli, da bo ministrstvo prometa še rabilo Trboveljski premog in da okrog 20.000 rudarjev in njih družinskih članov ne more . od zraka živeti. Naše obrtno-nadalje-valno Šolstvo. »Jugoslovanski Obrtnik« z dne 27. marca 1930, št. 6, objavlja jako zanimiv članek o našem obrtnona-daljevalnem šolstvu. Priobčujemo ga v celoti v našem listu: Ljubljana šteje danes okoli 1600 obrtnih in trgovskih vajencev in vajenk. Že radi tega velikega števila in pa tudi zato, ker je Ljubljana važno središče obrti in trgovine, bi bilo treba bolj skrbeti, da se obrtno šolstvo prilagodi potrebam in duhu časa. Ako hočemo res kaj imeti od šol, bi morali predvsem skrbeti, da bi bile obrtne šole enotna celota. Šole bi morale dobiti svoje posebne lokale s posebnimi učnimi močmi, a pouk v teh šolah bi moral biti v veliki meri strokoven. Za nekatere obrti bi bilo treba polovico učnega časa porabiti za strokovni del. Učne moči bi se že dale polagoma dobiti s špe-cijalizacijo. Danes poučujejo na teh šolah večinoma ljudskošolski učitelji, ki pa nimajo vedno dovolj usposobljenosti za obrtne stvari. Ako bi se zgradilo poslopje za obrtno nadaljevalno šolo, bi v spodnjih prostorih lahko napravili učilnice za strokovni pouk, ki bi bile Vsi zavedni delavci morajo bili strokovno organizirani. opremljene z modernimi stroji in preskrbljene z vsem potrebnim ma-terijalom. Pouk bi se uvedel tako, da bi prišle vse obrtne stroke v tednu primerno na vrsto. Učenci (vajenci) bi s tem dobili res pravi obrtni pouk in bi se seznanjali z najnovejšimi pridobitvami, kar bi bilo tudi marsikateremu mojstru v korist. Ob določenih časih zvečer pa bi se lahko v takih lokalih in opremljenih delavnicah vršili mojstrski in pomočniški tečaji za raznovrstne obrtne panoge. Ker bi bila tu tudi dvorana za ski-optična predavanja, bi služili taki prostori tudi za razvedrilo, mesto da se vajenci potepajo ali posečajo kino, ki večkrat proizvaja predstave dvomljive vrednosti. Osnovanje take šole, ali pa več takih, bi bila ogromna pridobitev. Stroške in bremena za te šole naj bi nosili vsi, ki so dolžni to šolstvo podpirati, predvsem država, banovina, osobito še mesta, kjer bi šole stale, pa tudi obrtniki in industrijci, za katere se vajenec vendar uči. Denar, ki bi se v te naprave investiral, bi donašal ogromne dobrine ia vse naše gospodarstvo. Naval na srednje šole bi Se spričo takih naprav gotovo zmanjšal, zanimanje za obrt bi pa rastlo. Tudi mojstri bi se razbremenili, vajencu pa bi se nudilo veliko več, kakor mu danes more nuditi marsikateri mali obrtnik. Upajmo, da se sedaj, ko se ustvarjajo novi budžeti, to ne bo prezrlo. Dodajamo temu poročilu, da naj ljubljanska občina začne s pripravami za ustanovitev take nove šole. Isto velja za mariborsko in celjsko občino. Tek časa zahteva — moderne učilnice — za strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja. Tokan Jaroslav: Pravilnik o posredovanju dela vajencem in o posvetovalnem odboru za poklicno izbiro Javna Borza dela v Ljubljani je sprejela od centralnega odbora za posredovanje dlela v Beogradu osnutek pravilnika o vajencih in izbiro poklica istih, zasnovan od predsednika istega odbora, dr. Marjana Krmpotiča. Izvedba tega pravilnika se bo najprej izvršila v Sloveniji, ker so se ravno slovenske Borze dela pokazale v vršenju svojih nalog dovolj sposobne, a kasneje, za slučaj pozitivnega uspeha, se bo izvajanje pravilnika preneslo na vse sedeže Borz dela v državi. Da se pristopi čimprej na d'elo in na oživotvorjenje tega tako važnega pravilnika, je Javna borza dela v Ljubljani 28. III. sklicala anketo, katera se je vršila v prostorih Delavske zbornice pod predsedstvom njenega predsednika g. P. Popoviča ter zastopnikov korporacij in delavskih sindikatov: zbornico za TOI je zastopal g. dr. Pless, inšpektor dela g. Baraga. Delavsko zbornico Uratnik in Svetek, OUZD g. dr. Puhelj, Zvezo obrtnih zadrug gg. podpredsednik Krapež in tajnik Kramaršič; Tehnično srednjo šolo ing. Turnšek; Mestno občino referent Juvan; Deško vzgajališče g. Stritar; referent za zaščito dece pri banski upravi g. Sedlar; Urad za pospeševanje obrti g. Brozovič; Društvo za varstvo vajencev g. kanonik Stroj; socijalni oddelek banske uprave g. Angela Vodetova; Strokovno komisijo za Slovenijo Vrankar; Na-rodno-strokovno zvezo Kravos in Jugoslovansko strok, zvezo Lombardo Peter. Pravilnik kot tak je razen nekaterih bistvenih nediostatkov dobro socijalno zasnovan ter so vsi udeleženci ankete izrekli svoje zadovoljstvo, da se je vendar enkrat pristopilo k izvedbi tako važnega in pomembnega vprašanja. O samem pravilniku in o obelodanitvi istega se je razvila živa debata, v katero so posegli vsi zainteresirani ter se je sklenilo, poveriti revizijo pravilnika ožji komisiji, katera bo istega detajlno preštudirala, predelala in dala smernice za izvršitev istega. Ožji odbor te komisije bodo tvorili zastopniki Javne Borze dela. Delavske zbornice in Zbornice za TOI, medtem ko bodo ostale organizacije in korporacije dale svoje mnenje in direktive k osnutku pravilnika komisiji pismeno. * Strokovna komisija je že stavila svoje dopolnilne predloge. Pri tem izrecno povdarjamo, da bo ostal pravilnik, če se ti predlogi Strokovne komisije ne bi upoštevali, vkljub dobri socijalni zasnovi nekak »Blažev žegen«. Kajti zares grozne so posledice pomanjkanja vajeniške zaščite. Da pokažemo samo en primer izmed neštetih, priobčujemo tu pismo podružnice Saveza Metalskih Rad1-nika Jugoslavije, Ljubljana, ki ga je pisala Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Pismo se glasi: Podpisana podružnica se obrača na Vas v zadevi zdravniške preiskave vajencev pred njihovim vstopom v uk. 2e zgolj iz zdravstvenih vidikov bi bilo treba naročiti zdravnikom, ki te preiskave vrše, da jih imajo izvršiti strogo, zlasti za one obrate, kjer je delo naporno, kakor je to v raznih kovinskih tovarnah. Slučaj, ki ga tukaj navajamo, pa kaže, da zdravniki te svoje naloge ne vrše po teh vidikih. Dne 18. novembra 1929 je bil od enega izmed Vaših zdravnikov zdravniško preiskan pred vstopom v uk vajenec Strojnih tovarn in livarn d. d. (obrat Samassa) T. F. Naporno delo v tovarni ga je že po diveh mesecih tako porušilo, da so ga morali že dne 23. jan. t. 1. odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Njegovo obolenje ni nastopilo po kaki nezgodi, temveč po izčrpanosti prešibkega organizma. nju novega članstva ter imeli pokazati znatne uspehe, pa ni izključeno, da bi jim en del stroškov za potovanje prispevala tudi naša zadruga. K potrebi agitacije naj pripomnimo še to, da je skoro po vseh podružnicah, kjer se pečajo člani s sekanjem izvoznega lesa, precej padel promet, ker so ta industrija in njej slične v krizi. Povsod drugod delajo zadruge tako, da padec prometa parirajo z živahno akcijo za pridobivanje novega članstva. Naj nam da ta nauk moči, da bomo storili tudi mi tako! Krajevni odborniki ali uslužbenci, ki imajo kake predloge ali nasvete, kako naj bi se organizirala najuspešnejša agitacija za pridobivanje novih članov, so naprošeni, da jih sporoče tajništvu centrale v Ljubljano ! Ženski odseki. Načelstvo je na svoji zadnji seji obravnavalo vprašanje, kako bi se dalo še uspešnejše pritegniti čim večje število ženstva k udejstvovanju v zadrugi. Po drugi strani pa hoče dobiti načelstvo čim ožje stike z ženskami, ker baš one kvaliteto blaga najbolje poznajo. Zato je sklenilo predlagati, naj se na sedežu vsakega krajevnega odbora ustanovi iz 3 do 5 najagilnejših zadružnic ženski odsek, ki imej nalogo zbirati vse kritike glede kvalitete in cen blaga ter jih sporočiti centrali. Vse naše funkcijonarje, zlasti pa krajevne odbore, prosimo, naj nam sporoče, če imajo glede ženskih odsekov kake želje ali nasvete. Krajevni odbori bi bili po ustanovitvi ženskih odsekov razbremenjeni dela, vsaj posredovanja glede cene in kvalitete blaga. Zatd bi se tem lažje posvetili ostalim važnim gospodarskim vprašanjem. Na okrožni konferenci na Jesenicah je bila večina delegatov mnenja, da bi krajevni odbori posvečali delu za zadrugo več pažnje, če bi šla vsa korespondenca, ki prihaja na podružnico, preko njih. Ožje načelstvo se je o tej stvari posvetovalo ter prišlo do zaključka, da bi bilo najbolje, če bi predsednik in blagajnik vedno pri posetu prodajalne pregledala pri poslovodji vso novo-došlo korespondenco, ter v znak, da sta vzela vsebino na znanje, vsako pismo podpisala. Zlasti blagajnik bi moral to delo redno izvrševati. Ni pa izvedljivo, da bi Eminentno socijalen urad kakor je Vaš, mora pa voditi računi tudi o tem, I korespondenco direktno naslavljali na kra- PRVI MAJ Vam bodi vsem dan, ko pokažete svojo voljo in postanete član Cankarjeve družbe in pridobite še druge. VnlrS štedljiva gospodinja za-V^QK(d hteva danes izrecno našo KOLINSKO CIKORIJO ker je zelo okusna in redilna! jevne odbore, ker so kraji, ko ne pride predsednik po več dni v prodajalno, pa bi lahko kako prav nujno pismo neodprto obležalo. Predno bo stvar glede korespondence definitivno urejena, prosimo tozadevnih predlogov. K zaključku naj pripomnimo, da izdeluje načelstvo temeljite načrte, da se poslovanje zadruge kolikor le mogoče prilagodi potrebam članstva. Prihodnja skupna seja načelstva in širšega nadzorstva dne 11. maja bo te načrte temeljito proučila ter sklenila vse potrebno za njihovo uresničitev. ' 2e danes pa lahko rečemo, da zadruga vsem valovom tudi najuma/.anejše konkurence in intrigantstva izborno kljubuje in je pokazala, da je granitna stavba, katera bo nudila varno streho vsem zavednim proletarcem. Kakor so topli vetrovi pomladi zmagali nad ledeno zimo. tako vstaja tudi naša zadruga k svojemu prenovljenju in ztnagi! vv UJEDINJENI SINDIKATI «i organ svobodnih delavskih sindikatov v sestavu »Ujedlnje-nega Radničkega Sindikatnega Saveza Jugoslavije" je centralno glasilo naših strokovnih organizacij. Izhaja mesečno enkrat na 16 straneh in stane polletno Din 12’—. Prinaša poučne in zelo dobre članke in poročila o našem gibanju. Organizacije, naročajte ga in tudi člani, ki jim je do strokovne izobrazbe, bi ga morali imeti. da je vajencev v razmerju k pomočnikom' in v razmerju k možnosti njihove kasnejše zaposlitve, mnogo preveč. Konkretno navajamo en primer ravno iz te tovarne, da je v uku v livarskem ode-lenju 10 vajencev poleg 3 pomočnikov. Ce bodo ti bodoči pomočniki poleg tega, da jih bo mnogo preveč, še fizično manjvredni — svoje obrti se v takih razmerah itak ne bodo primerno izučili — potem nastaja res vprašanje uničenja njihove eksistence. Prosimo Vas najvljudneje, da naše napovedbe proučite in nam sporočite, kaj nameravate ukreniti, da se to neznosno stanje regulira. Torej: Atmosfera v vprašanju vajencev ni več, izučiti mladiega človeka za produktivno bodočnost, nego za čimvečje profitarstvo (nad-vrednost) podjetja. In kakor poročajo dnevniki, je imel 1. aprila t. 1. v Beograda sejo upravni odbor obrtniške zbornice. Med drugimi je odbor odobril stališče ministrstva za trgovino in industrijo, da se smejo pogodbe z vajenci sklepati preko določenega minimalnega roka 3 let tako-, da se prvo leto smatra za pripravno. Pomladna sezona našega zadružništva. V spomladanski sezoni imamo nekaj nalog, ki so za naš podvig nujno potrebne. Temeljito se je treba pripraviti na praznovanje Zadružnega dne, ki se vrši prvo nedeljo julija in organizirati je treba izlet na mednarodni zadružni kongres, ki se vrši 23. avgusta na Dunaju. (Wien.) Pravi praznik je zadružni dan šele takrat, če lahko ugotovimo, da se njegove proslave udeleži vsako leto več novo pridobljenih članov zadružnih organizacij. Zato naji krajevni odbori store že sedaj potrebne korake, da se bo v pomladanski sezoni takoj po velikonočnih praznikih pričela intenzivna agitacija od moža do moža. od žene do žene. Poslovodje naj pa pripravijo krajevnim odborom potreben seznam oseb, katere bi bilo treba obiskati, da se jih porabi za pristop k zadrugi. Glede izleta na Dunaj imamo pripomniti, da se nudi pri tej priliki cena prilika za ogled tega velikega in naprednega delavskega mesta. Oni, ki bi želeli tja potovati, naj prično že sedaj hraniti denar za potovanje. Če bi se pa posamezni naši funkcijonarji dobro izkazali pri pridobiva- STROKOVNI VESTNIK. S. M. R. J. podružnica »Moste«. Dne 3. aprila 1930 smo zaključili mezdno gibanje delavstva v tovarni Saturnus in podpisali dodatek k že poprej sklenjeni kolektivni pogodbi. Delavstvo tega podjetja ima razven grafičnih delavcev najmodernejšo kolektivno pogodbo v celi državi. Na ustni razpravi se je pokazalo, da organizacija kovinarjev nima opravka z ozkosrčnim kramarjem, temveč z moderno gledajočim industrijcem, ki ima interes, da so v podjetju zaposleni delavci zadovoljni, ker mu je to najsigurnejša garancija za uspešen procvit podjetja. Dodatek h kolektivni pogodbi, ki smo ga sklenili se glasi: n. DODATEK h kolektivni pogodbi, sklenjeni dne 12. aiv-gusta 1926 med vodstvom podjetja »Saturnus« d. d. in Sa.vetz.oim Metalskih Radinika Jugoslavije. Razprava se je vršila v pisarni podjetja »Saturnus« dne 18. in 25. marca 1930 ter je bila zaključena dne 3. aipsrila 1930. Niavzoiči: za uipravo podjetja gem. ravnatelj g. Wiilli Rosser; zia Delavsko zlbornito s. J. Kopač, ravnatelji za S. M. R. J. s. Vinko Vrankar; za delavstvo: glavni zaupnik Stroipnik Alfonz, zaupnice Kastelic Pavla, Kos Rezika, Aubelj Toni, Metllar Angela. Po temeljiti nazprarvi in vsestranskem uvaževanju se sklene: I. Točka II. b. kolektivne pogodbe z dne 12. 8. 1926 in dodatka z dne 19. 9. 1928 se spremeni v toliko, da glasi: Nov o s prejetim delavkam se po 6 tedenskem zaposlen ju sistematično poviša plača na Din 3.— na uro. II. Točka II. Spomenke iz dne 25. februarja 1930 odpade in se uredi sporazumno med ravnateljstvom in zaupniki. delavstvu za Din 80.000,— dne 3. aprila m. Vodstvo podjetja izplača božič renumeracijo v iznosu za stajlež delavstva po stanju 1930, v katerem pa ni všteto uradništvo in grafično osobje. V poštev pridejo le oni delavci, ki so na dan izplačila bili v podjetju nepretrgoma 9 (devet) mesecev zaposleni. Ako se stalež delavstva poviša, se poviša tudi suma zia višimo temu odgovarjajoče v poštev prihajajočega delavstva. Za delavstvo, ki bi v tekiu pretečenega leta plriižlo na ravnateljstvo več pritožb, se bodo iste oddalte posebni komisiji, sestavljeni iz obratovodstivia in zaupnikov, ki bo odločila, ali se ■prizadetim izplača božična renumeracija ali ne. V spornem slučaju odloča ravnateljstvo. IV. Točka III. kolektivne pogodbe in dodatka se spremeni v toliko, da glasi: Vsaka delavka v podjetju dobi na teto po eno delovno obleko. Za delavke v »Spniltzabteilunjg« bo uredilo ravnateljstvo to vprašanje sporazumno z glavnim zaupnikom. V. Ne po lastni kriv-di ponesrečeni delavci in delavke dobe za čas zdravljenja inklusive 10 tednov polno plačo. Težiji slučaji se bodo predložili ravnateljstvu. Slučaji vis major so izvzeti. VI. Vse ostale točke (kolektivne pogodbe in dodatka ostanejo še naprej v veljavi. Ljubljana, dine 3. aprila 1930. Za podjetje »Saturnus« d. d: Resser, 1. r. Loesser, 1. r. Za S. M. R. J.: Vinko Vrankar, L r. Za Delavsko zbornico: J. Kopač, 1. r. Za delavstvo: Stropnik Alfons, 1. r.; Aubelj Antonija, 1. r.; Kastelic Pavla, 1. r.; Metlar Angela, L r.; Terezija Kos, 1. r. 25. aprila 1930____________________________ Delavstvu pa priporočamo, da tudi vnaprej tako vztrajno podpira svoje zaupnike in se drži njihovih navodil. Nedostatke, radi katerih se vodstvo podjetja pritožuje, je treba še odpraviti. Uredite si razmere tako, da bo podjetje v ponos Vam in Vašemu podjetniku, ki naj služi ostalim industrijcem za vzorec. Iz kraljestva cinkaren. V očigled raznim govoricam, ki krožijo po Celju in katere raznašajo razni provokaterji med delavstvom Cinkarne, smo se obrnili na naše sorodne organizacije v inozemstvo, da nam pojasnijo, kakšne razmere vladajo v tamošnjih Cinkarnah in kakšne plače delavci prejemajo. Dobili smo odgovor iz Poljske, katerega dobesedno prinašamo: Werte Genossenl Auf G rund Hires Schreibens, welches Sic an unsere Hauptzentrale in Warscihau michtieiten betreffend die Verhaltnisse in den europaischen Zinkhiitten bezw. Fabriken, er-hielt-en wir ails Bezirkss ekretariat in Katovice (Oberschlesien) dieses Schreiben milt der EimpfeMung zur Erlediigung, da in un-serem Bezirk namlich eine reiche Zinkhiit-ieniindustirie sich befindet. 1. Die Arbelisbedingung-cn s&nd durch ein&n Kollektivvertrag geregelt (Manteltarif tiir die oberschlesischen MetaUhiitten). Der noch giiltige Manteltarif i®t im Jahre 1920 abgeschlossen worden. Zum 1. J anner 1930 haben wir den Vertirag gefciindigt und ste-hen vor neuen Verhandlungen. Die Arbeits-zeit betragt 8 Stunden taglich. Die Zink-oienarbeiter, Schimjefaer usw. arbeiten tag-lich von 3 Uhr morgens bis turngcfa.hr 9 Uhr vormittags, das simd zwar nur 6 Stunden, Q-ber die voile 8-Stundenschicht wird be-zah.lt. Der Lohm wird aus einem fcsten Grand lohn und einem Pramienlohn errech-n-et, so dass z. B. ein Schmclzer bei einem festien Tarif grundlohn von 8 Zloty hinzu noch einp Pramie von 3 ibis 5 Zl. verdicnt. Die Pramie richtet -sich nach einer Tabelle, die gewisse Prozentsatze Jiir das Zinikaus-bringen vorsdehit. Die anderen Huttenambei-ter werden nur im Tarifscihicbtlohn betzahlt, unit einem gewissen Facharbeiterzuschlag, der zwischen 5—40% v om Tariflohn schwebt. Einen Dreischdcihtenwechsel gibt es in den meisten Fallen nicht, da ‘die Ein-teilung der Arbelter sehr versc'hieden ist, so dass z. B. die Sahichtlohner von 6 Uhr frrii.h bis 4 Uihr nachmittags, mit Einsetzung von zwei Stunden Pause, in der Schicht arbeiten. Die Facharbeiter, wie Schlosser, Schmiede usw. der Werkstattcn sowie dies iMaischiimen-Bctrieibeis arHciten ebenlalls von 6 Uihr Iriih .his 4 Uihr nachmittaigs, mit zwei Stunden Pause. Die Lohne dler Handwerker, wie sic bei Ilmen Professionisten genanmt wierden, gegenwartig in derhochsten Kllasse mit 8 Zloty gefiihrt; daziu kommen, wenn niciht im Akkord gearbeitet werden kann, Handwerkerzulagen von 5—40%. Die Fach-arbeiter sind in 5 Gruppen eingeteilt und zwar Gruippe a, b, c, d, e. Die junigeren Facharbeiter uniter 24 Jahren werden mit Altersabschlagen entlohnt, so dass z. B. ein Facharbeiter der Gruippe a bei 21 bis 23 Jahren nur 7.50 Zl. im Grundlohn verdient, ein 20 jahriger der gleichen Gruppe a 6.50 Zl. ScKichter iiber 24 Jahre crhaltcn 5.80 Zl. Grundlohn. Frauen und Schichterinmen iiber 24 Jaihre eehalten 3.90 Zl. Ucbcrstun-denarbeit sieht der Tairifvertrag vor. Uebeffw stunden in der Woche werden mit 25% be-izahlt. Soinntaigsarbeit wird mit 50% Zu^ schlag bezaihlt. Feiertage — Weihmachten, Ostern, Pfinigsiten, Neuiahr und Natkxnial-feiertaig am 3. Mai — werden mit 100% be-zahilt. Es besteht auch .bei uns die Moglich-keit, dass ein Ambeiter 31 bis 35 Schicihiten monatlich vemchitem ,kann. Mit kollegialem Grass (štampiljka) A. Tomecki, s. r. Tu si imajo sedaj delavci Cinkarne priliko ogledati, kake so razmere v drugih cinkarnah. Vsak naj si sam izračuna zaslužek, ako vzame valutno razmerje 1 poljski Zlot = Din 6.25 in bo videl vso socijalno čutečnost svojih gospodov, ki so mu že itak mi-zerno plačo še reducirali. Rudarsko glavarstvo Dravske banovine bi prosili, da pogleda, zakaj podjetje Cinkarne ne plača za nadurno delo 50%, kakor to zakon določa in kakor je Rudarsko glavarstvo pri razpravi o »Delovnem redu« zaukazalo. Ali morda stoji to podjetje izven zakonov? Vsemu članstvu S. M, R. J. v Slove-mji. Opozarjamo vse odbore naših podružnic, da bomo s 1. majem t. 1. brezpogojno ustavili list »Delavec« vsem onim članom, ki do tega termina ne bodo poravnali članarine. S. M. R. J. Oblastno tajništvo. Štore. Tukajšnie delavstvo je vložilo na Podjetje spomenico, v kateri je obrazložilo težki in mizemi položaj delavstva, zaposlenega v Železarna Store. Vodstvo tega podjetja je te želje svojega delavstva brisikiralo, ter albsokitoo vse odklanjalo. Savez je za- » prosil Delaivsiko zibornico, da posreduje direktno pri lastniku pod jeti a na Dunaju, tier da se doižene, .6e je res, da lastnik ipodijeitja odklanja vsaik sporazum s sivojimi delavci. Z rezultatom te intervencije smo bili direktno presenečeni, ko nam re zastopnik Delavske zbornice »poročil, da lastnik podjetja g. -Neufeld na Dunaju celo želi, da bi imel s svojimi delavci urejeno pogodbeno razmonje in da ni protii malenkostnemu povišanju plač, ka!kor to njegovi delavca zahtevajo. Ko je vodstvo tega ipodjetja za rezultat intervencije izvedelo, je hotelo napraviti med delavci zavist in prepir s tem, da je povišalo plače le višjim kategorijam, dačim ,je nižje kategorije namenoma popolnoma prezrlo. Raziven tega tudi noče pod nikakim ipogojem skleniti kolektivne pogodbe, to pa radi tega, dia bi čez nekaj časa lahko po malem reduoinalo to, kar je sedaj na pritisk svojega gospodarja bilo prisiljeno dati. Značilno zia razmere delaivstva v tem .podjetju je tudi to, da ima to podjetje svoj lasten konzum, v katerem pa delavstvo ne more kupiti nič ceneje, kakor pri navadnem trgovcu. Kdto je v vodstvu tega konzuma, živ krst ne ve. Kakšni so zaključki teiga konzuma, tudi živ 'krst ne ve. Vemo saimo ito, d)a uživa ugodnosti, ki so jih deležne zadruge, s katerimi se pa okorišča čisto nekdo dinuigi, saimo delavec ne. Delavcem ipa priporočamo, da naj ohranijo svojo solidarnost naprej, borbe še ni konec, ampak se bo šele pričela. Ako morajo spoštovati zakone naši podjetniki domačini, bomo gledali na to, da jih bodo morali rešpektirati tudi oni, ki uživajo našo gostoljubnost. OPOZORILO! Opozarjamo vse _ kovinarje v Sloveniji, da se bo odslej vodila pri Oblastnem tajništvu v Ljubljani evidenca onih članov, ki delajo raztreseni in v krajih, kjer ni naših podružnic. Vsi ti člani bodo plačevali svoje prispevke potom položnic, katere jim bo tajništvo poslalo. Po vse informacije se imajo obračati direktno na tajništvo (Ljubljana, poštni predal 290), odkoder bodo prejemali tudi vsa navodila. Žreče. Med podjetji, ki lizdelujejo lopate, krampe, motike, kladiva in sekire, se je že ipred klrtatkim ustanovil kartel. Posledice tega kartela že občuiti delavstvo v Železarna Žreče. Podjetniki so si med 'seboj razdlelili prodajni trg, da ne bo med njimi konkurence. Talko ®o si razdelili tudi izidie-la/vo, namreč podjetije v Žrečaih ne bo izdelovalo več' lopait in motik, vse te bo sedaj izdelovalo podjetje na Muti, katero pa me bo izdelovalo več krampov, kladivov in sekir, katere je plrevzelo podjetje v Žrečaih. Posledice tega so, da je podjetje v Žrečah zmanjšalo število zaposlenih delavcev. Kako se bo to uredilo na Muti, .podjetje tega delavcem še ni sporočilo. Namen tega postopanja je prozoren, obe podjetji se hočeta naicijo-malizirati, to se pravi, z manjšim številom za-•poslenih ljudi 'proizivajati večji kvant/um blaga, kakor je bil to dosedaj slučaj. Iz tega naij .se delavci uče, kako sijajno si znajo podjetniki urediti svoj .prodajni trg in kakšna solidarnost vlada med njimi. ZAHVALA. Tvrdka »Tribuna« (lastnik g. F. Batjel) nam je dne 14. aprila t. 1. poklonila znesek Din 500.— za brezposelne kovinarje, za katero naklonjenost izrekamo tem potom svojo zahvalo. S. M. R. J. Oblastno tajništvo v Ljubljani. Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem delavcem Železarne Štore, ki so nama nabrali .podiporo v naijini bolezni v znesku 268 Din in 218 Din. Vlaga Anton in Nusbacher Allred. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem delavcem Železarne Štore, katetri so mi v moji boleizni darovali 220 Din. Zupanc Franc, valjar. RUDARJI. Pomoč rudarjem je nujna! Ogromno posečeni shodi Zveze rudarjev Jugoslavije v revirjih. — Železniški minister pravi, da je spor zakrivila TPD. Spor med ministrstvom prometa in lastniki rudniikov še do čaisa, ko to pišemo* ni končam. Delegati, ki so poseitili razna ministrstva v Beogradu v zadevi brezposelnosti in pomoči v bedi živečim radarjem in njihovim .družinam, so prišli nazaj in niso mogli doibiti nobenega zagotovila, kdaj Ibo spotr s Trboveljsko družbo končan. Inšpektor g. Nikolič je delavski deputaciji izjavil, da ibo njeno .prošnjo za denarno pomoč prizadetim predložil v odobrenje .ministrskemu .sivetu. Značilno pri tem sporu, ki povzroča med rudarji toliko gorja, je to, da se izgovarja Trboveljska dnužfea, da .je ministrstvo, prometa povzročilo spor s tem, da je zahtevalo znižanje premogovnih cen pned potekom pogodbe, ki je imela veljavo dveh let, in sicer od 1. aprila' 1929 do 1. aprila 1931. Minister za promet pa nasprotno pravi, da so se lastniki premogovnikov (Trboveljska) v lanski .pogodbi izavezali, da, ako ho država redno odplačevala zaostali dolg in tekoče terjatve in dostavila dovoljno število vagonov na razpolago, bodo lastniki premogovnikov s 1. aprilom t. 1. automatičnb znižali cene premogu za 10%. On pravi, da je 'državna uprava vse to .izvršila, a lastniki premogovnikov pa nočejo pristati kljub tej pogodbi na znižanje premogovnih cen. Rudarji v tem sporu ne bodo igrali razsodnika, oni le vedo, d!a gospoida pri vladi in 'pri Trboveljski .premo'gokopni dražbi v tem trenutku ne trpi gladu, ne pomanjkanja. Zveza rudarjev Jugoslavije je tozadevno sklicala shode v vseh revirjih. Na teh shodih so rudairji ob ogromni udeležbi mimo in dostojno sledili izvaja- njem zastopnika Zveze rudarjev in odločno zahtevali konec temu neznosnemu stanju. Rudarji niso krivi, da je prišlcf do sipora in so najmianij dolžni, da nosijo posledice. Zato je opravičena zahteva za nujno pomoč rudarjem! Tudi v kočevskem premogovniku, ■kii je last Trboveljske premogokopne družibe, praznujejo rudarji .po več dni v tednu. Rudar zasluži na .teden po 70 do 120 dinarjev. Pripomniti pa je treba, da so mezdne raiz-imere v kočevskem premogovniku tudi ob .dobri konjunkturi jako slaibe ter da je sedanji udarec naravnost katastrofalen tembolj, ker se delavci ne morejo ne izseliti, ne dobiti drugega dela. Mežica. Prejeli smo poročilo, da je ravnateljstvo svinčenih rudnikov v Mežici odpovedalo službo 37 rudarjem, od katerih ho 24 predlaganih za v pokoj, a ostalih 13 pa ho zopet moralo v svet s trebuhom za kruhom. Pri tej priliki maramo vsaj priznati nekaj olbziira temu ravnateljstvu, 'ki je, čeprav težko operacijo, izvršilo .v sporazumu z delavskimi zaupniki. Krmelj. V vrste raizrednih borcev Zveze rudarjev Jugoslavije prihaijaio radarji rudnika A. Jakil-a v Krmelju. Kljub temu, da so še le pned dnevi .bila potrjena pravila, se jih je že nad 100 organiziralo. Mi pozdravljamo vas nove borce in vam kličemo, krepko z nami v borbo za naše skupne pravice. 300-odstotna dividenda borskega rudnika. »Jutro« od 15. aprila 1930 ipiše: Iz Pariza poročajo, da je upravni svet francoske družbe Mines de Bor, ki laksploa-tira znani rudnik bakra v Boru (Srbija), sklenil predlagati olbčnemu zboru dražbe (ki bo 8. maja) izplačilo .dividende od 300 frankov na prioritetne in 297 frankov na običajne delnice. Ker znaša nomimaia delnic 100 frankov, bo družba torej izplačala za pret. leto 300, odnosno 297odstotno dividendo. Tako visoka dividenda je morda edinstvena v vsej Evropi. Leta 1926/27 je družba izplačevala 110, odnosno 107% dividendo, za 'drugo polovico leta 1927 je ibila izplačana enaka .dividenda, za leto 1928 je bila dividendla povišana na 190, odnosno 187% lin za preteklo leto se predlaga sedaj 300, odnosno 297%. Družba svojih ogromnih dobičkov ne more več skrivati, ker so pri delniški glavnici od 15 milijonov frankov dosegle rezerve in amortizacije že v lanski bilanci 90 milijonov frankov, in to pri investicijah od 65 milijonov frankov in pri likvidnih denarnih sredstvih od 48 milijonov frankov. Za leto 1928 je družba izkazala 30.7 milijona frankov ali 68 milijonov Din čistega dobička, za preteklo leto pa mora glede na predlagano dividendo znašati čisti dobiček kakih 45 milijonov frankov ali 100 milijonov Din, torej trikrat več kakor znalša delniška iglavmiea. Produkcija borskega rudnika je lani znašala okrog 19.000 totn sirovega bakra v vrednosti 450 milijonov Din (predlanskim 12.700 ton v vrednosti 315 milijonov Din) in predstavlja torej čisti dobiček 22% izvozne vrednosti bakra. Te rpodatke smo navedli, da pokažemo, kako tuj kapital skoro brez koristi za naše narodno gospodarstvo eksploatira naravno bogastvo naše države. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bi ibilo bolje, dla bi to naravno bogastvo naše države ostalo še nadalje v zemlji, kakor pa da ga ipri tako ogromnih dobičkih in s trdimi žulji naših delavcev idviga tuij kapital. Na morebitni ugovor, češ, da je iglavnica družbe le zaradi devalvacije francoskega franka na sedanjo zlato vrednost, moramo še ugotoviti, da znaša predlagana dividenda za iL 1929, tudi če bi vzeli za podlago nominalno vrednost delnic v zlatih frankih, še vedno 60%. Omeniti moramo tudi, da družba ne objavlja pri nas nikake bilance, tako, da ne moremo niti vedeti, koliko davka ona plačuje naši državi. V zvezi z nameravanim (povišanjem poslovndn pri izvozu, ki se naj rpo zakonu za 18—20 Din na dan, ako se ne bi oni doma ubijali z obdelavo zemljice, dla jim morejo dati hrano zastonj, ker z ziasluižkom v tovarni si morejo ik večjemu loupiti le najpotrebnejšo oibutev in obletko. Tako igre to leto za letom naprej, me dla bi se merodajni čini tel ji le malo zmenili za te razmere. Širi se jetika in druge slabe stvari, ki so v zvezi s slabimi -zaslužki. AH bi se ne 'dale tu plače dielarvstnnu vsaj nekaj zvišati? O prav lahiko! Povemo naj samo to, dia vrže tem podjetnikom zaščitna carina na uvoz tekstilij iz inozemstva več vsako leto, kakor izdajo za vse delavske plače. Pa ni zaio njih izdelek absolutno nič cenejši Tl podijetniki imajo vsalk po cel štab delavskih -priganjačev, ki imajo običajno ime: mojster. So seveda' — vsi inozemci. Nič nimamo proti onim, ki so potrebni in dostojni. Moramo pa nekemu izmed teh, ki Je v tovarni »Inteks« in ki postopa z našimi delavci prav po afrikansko, povedati, naf s svojimi manirami preneha. Iker se mu ibo drugače podkurilo pod nogami in ga poslalo preko meje, kamor spada. To fe nek »mojster« Sebzst. Ta pretepava, lasa in psuje naše delavke in delavce. Za sramotno plačo naj si dopustimo do-pasfci še to. ... .. Pozivamo bansko upravo in inspeGtci-fo delai, naj poskrbe, da se bo z delavci postopalo kaikor z ljudmi. In naj se potem nihče ne čudi, če se Hod o dopuščale take sivari, da bo delavstvo s taikimi suroveži obračunalo samo. Iz papirne tovarne v Sladkem vihu. V nedeljo, -dne 23. marca, smo imeli ipn. na« podučiljivo preda/vianje s skioptičniimi slikami, kako ®e ima delavec čutvaiti in zavarovati pred nezgodami v tovarna. Gotovo se pripeti na-jv-eč nesreč v podjetjih v sled premajhnih varnostnih naprav, vsled naglice pri delu in premajhne pazljivosti in previdnosti. To je vse v redu in prav. Hočemo le povedati, da se veliko nezgod in škode delavčevemu zdravju napravi tudi s tem, ker se delavstvo priigamia in sili k deihi. Kar more, vsak rad napravi za plačo od 3—3.96 Din. Pretrgati se pa ne moremo. Povemu pri tej priliki tudi obratovodji, čigar ime danes še zamolčimo, da smo delavci pošteni ljudje in se ne pustimo zmerjati in psovati z raznimi psovkami. Tudi naj se ne zaletava v delavske organizacijske zaupnike. Mi smo mirni ljudje, ki vemo, kaj hočemo, če se bo nas pa še enkrat psovalo z boljševiki, tedaj g. obratovodja, se bomo pa drugje zmeniti. Vodstvo podjetja, ki je vedno imelo smisel,