151. številka. Ljubljana, v torek 7. julija. XXIV. leto, 1891. SLOM MAROR Izhaja vsak dan mve6er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt [lota 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnma znaSa. Za» oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dVak.\.. po 4 kr., Če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v ^apodskih ulicah 6t. 12. DpravriiStvn naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Borba Šentjakobska občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (Po ulogali krajnega šolskega iveta, občinskoga načelništva in odlokih Šolskih oblastuv.) Pred 1848. letom bile so fiole popolnoma nemške. Jezik narodov se po intencijah takratne vladne sisteme ni jemal v poštev. Nemščiua bila je jedini učni jezik v vseh šolah na Koroškem. Celo veronauk poučeval se je z dvojezičnim katekizmom. Instinktivno čutil je narod mržnjo proti ljudski šoli, katere jezik se ni strinjal z domačo govorico. Ker je bil obisk šole fakultativen, zato toliko število analfabete v, nahajajočih se čez sredo tega stoletja v nas. Narodna pomlad 1818. leta napravila je tudi predmarčni šoli, ki v nenemških krajih ni bila dru-zega nego ponemčevalen zavod, hiter kouec. Z mi-nistersko naredbo z dne 2. septembra 1848, št. 5GD2, na Koroškem objavljeno z ukazom c. kr. deželne vlade ilirsko z dne 11. septembra 1848, št. 21.158, izreklo se je jedino pravil no, večno veljavno načelo, da ima v ljudski Šoli materinščina biti učni jezik. Vse poznejše določbe absolutne vlade so se tega držale in imele le namen, ugoditi raznim željam prebivalstva po pouku nemščine, kolikor se to ujema z omenjenim načelom.*) Po tem se je poučevalo z nebistvenimi spremembami, ki so nastale posebno iz krajevnih razmer. Prebivalstvo bilo je popolnoma zadovoljno. Obiskovalci takratnih šol so še danes polni hvale. To je trajalo, dokler ni prišel novi ljud8ko-šolski zakon z dno 11. maja 186'J. Ko je tudi deželni zbor koroški zgotovil za državni ljudsko-šolski zakon potrebni deželni zakon, je deželni šolski svet 1869. in 1870. 1. z okrožnico poupraševal Blovenske občine, hočejo li šolo imeti „popolnoma nemško", ali „ popolnoma slovensko", ali pa „nenisko in slovensko". Večina občin so je izjavila, da naj so v šolah „slovenski in nemški" poučuje; rni- *) Primerjaj ministerako naredbo i dno 516. oktobru 1861, ftt. 51857550, ki začenja z besedami: Ministcrstvo jo ponavljaje izjavilo, da ima v ljudskih lolah materini&tna biti učni jezik ; v mnogih kronuvinah pa jo mnogo lol, v katerih jo gojenje dveh deželnih jezikov nujna potreba in sv nikakor odstraniti no da, LISTEK. Čerešničin obžalovani greh. (Obrazek a Slovaškega, i'eški vpisala Gabrijela 1'reissova, prel. F. G. P.) (Daljo.) »Naletel je na njo, ko se je ljubila s hlomo-štiškim podučiteljeui, zato nabil jo je pošteno in odgnal iz hiše." „Iu nista dolgo skupaj", omenila je mati ob-težujote okoliščino. „Omožila se je — Baj pomniš — meroina teden pred ta boj." „Kaj bode zdaj, moj Bog, delala," reče Julka sučutuo. .Kdo ve, kaj," zmajal jo otec z ramama. »Možno, da se mož premisli in jo zopet vzame k sebi." „A sramota pred ljudmi," dej« Julka — iu mraz legel jej je na lici. „Zdi se mi, da je bila to vender grozno težka kazen — saj ni bilu njena krivda tako zla — " »Prav ji je — zaslužila jo to!" reče majka trdo. »Saj ste rekli, da sta se le v veži poljubila," slilo se je namreč, da se bode v takih Šolah, kakor dotlej, nemščini dajalo toliko mesta, kolikor kaže praktična potreba. Ta praktična potreba pa obstoji za Slovenca na Koroškem v tem, da se ustno v vsakdanjem prometu in kupovanji sporazume s svojim nemškim soBedom. Masi naroda ne treba znati nemškega slovstva in se tudi ne da doseči v toliki meri, da bi se nadaljna izobrazba v življenji mogla vršiti na podlagi nemškega jezika. Deželni šol. svet je s sklepom z dne 14. julija 1872, št. 1842 šole v slovenBkib krajih razdelil v tri vrste: 1) Šole z nemškim učnim jezikom. 2.) Utrakvi-stičnešole, v katerih je začetni pouk v slov. jeziku; vender se mora od druzega Šolskega leta naprej rabiti uemščina kot izključni učui jezik. 3.) Šole s slovenskim učnim jezikov iu nemščino kot obligatnim predmetom. Šole 1. in 2. vrste nasprotujejo, kakor se je že ponavljaje pokazalo, vsem pedagoškim načelom, volji in zakonito zajamčenim temeljnim pravicam prebivalstva. Sole tretje vrste, ki bi vsaj deloma ustrezale zahtevam, se uiti ustanovile neso.*) *) Še le po večletnem boji posrečilo so jo jedo i občini, dobiti tako šolo. Z ukazom deželnega Šolskega svetil z dne 15. oktobra 1889 št. 1775 jdovolila se je Soli Pri jezeru izključim raba slovenščino kot učnega jezika, nemščina pa se določila kot obPjaton prodmet počenii s četrtim Šolskim letom. (Daljo prih.) Vsesokolska sfavnost v Pragi. v. Tretji slavnostni dan bil je na programu skupni poset Sokolskih društev v razstavi. Ob 10. uri zjutraj začeli so se od raznih stranij Sokoli zbirati pri glavnem uhodu. Bili so vsi zastopani Cehi, Poljaki, Hrvatje, Slovenci in francoski gostje in druge vnanje deputacije. Pred velikim portalom industrijske palače pričakoval je odbor za razstavo Sokole, katere je pozdravil predsednik odbora in-žener It. J a h n s prav prisrčnimi besedami. Okolil staroste dr. Podlipoega postavili so se v polukrog zastopniki raznih Sokolskih društev. Besede Jahnove, s katerimi je pozdravil vnanje goste: Poljake, Hrvate, Slovence in posebno sinove junaškega francoskega naroda, našle bo živahen odmev iu burni odgovorila je Julka iu jedva spravila jo te besede iz sebe. „No, da le v veži!" vskliknila je mati ostro. »Poljubila ga je iti to je pri omoženi žeuski kouec — to je smrten greh!" „ Da. — da—u kimal je otec z glavo in pričel o drugem. „Kuko je po dežji z vašo deteljo? Včeraj se je zopet okrepčala iu rastla bo znova, kakor konoplja u „Ob, da," pritrdila je bleda Julka kakor v snu. „Bog vaju blagoslovlja; dobro si se oraožila, Julka." nDa.t res," prikimala je zopet z glavo mlada žena iu pogladila si čelo. V ušesih začelo ji je na-jeilenkrat šumeti, soba se je zavrtela in na steni obešeni beli Kristusek na črnem križi planil je na njo doli. Zdaj pade ji na glavo in jo ubije v smrtnem grehu--„Oh !" —zakričala je in so zgrudila s stola. Ko je mati vskriknila in otec skočil pokonci, odprl je baš Šimek dveri. Prestrašili so se iu iskali ugodnega sredstva, ko je tako nanagloma, kar na nič, onesvestila se Ćerefinićka. Ko so jo zdramili, „Na zdar"-klici in „Vive la France" pritrjevali so govorniku, ki je razvijal potem idejo napredka ter da v delu je moč. V imenu Češke Sokolske obci odgovoril je starosta dr. Podli pny, rekoč, da zasluga teb mož, ki stoje pred nami, odbornikov za razstavo je, da Čeh in vsak Slovan sme s ponosom kazati na Brečno dovršeno delo. Z razstavo pokazali smo, da bogata naša zemlja je češka, je slovanska. Vsi naj delajo naprej, kakor so delali do zdaj in Sokoli razvijajo naj se v duhu nepozabnih voditeljev Fiig-nerja iu Tirša. V imenu Poljakov odgovoril je dr. L i p i n s k i, srčno se zahvaljujoč za prijateljski vsprejem, ki je dokazal, da Ceh in Poljak sta brata jednega rodu, jedne krvi. V narodu češkem je Bilen duh, ki ga mora dovesti do zmage. Temu duhu nazdravlja. V imenu Jugoslovanov govoril je Slovenec Josip Nolli, rekoč, da vrnivši ae v domovino, bode povedal rojakom, kaj so videli tovariši njegovi in jim rekel: Idite v zlato slovansko Prago, kjer Vara bijejo bratska srca. In prišli bodo gotovo, da se navzatuejo duha Vašega, s katerim premagajo vse ovire. Na konci zakliče : Živela delavnost češka, ki je tako triumfalno postavila ta razstavni hram. Vaem govornikom pritrjevali so burni „Na zdar"-klici, po poslednjem slovenskem govoru pa so pevci intonirati „£ivio", katerega bo odpeli dvakrat. Zadnji govoril je v imenu Francozov zastopnik elsaško - lorenskega društva Kreutzeger. Francozi spoznali so v Čehih svoje najvernejo prijatelje. Fran-cozi tega dokaza ljubezni nikdar pozabili ne bodo, povedali bodo doma, kako silen, kako obdarjen je narod češki. V razstavi zdi se jim, kakor da so doma, ponosni smejo biti Čehi na to delo, zato zakliče : Živela Češka! Klici *Vivo la Boheme" in „Vive la France" zaorili so iz v.seh ust, ko je govornik končal svoj naudušeni govor. Posamična društva razšla so se potem po razstavinih prostorih, da občudujejo tam nakopičena bogastva. Pri obedu v Plzenski pivurni sešlo so je zopet na stotine Sokolov in naudušeno nazdravljala je skupina češka Poljakom, Slovenci in Hrvati Cehom in Poljakom in nasprotno, bilo je pravo pobratimstvo. Kakor so že prejšnjo dni na ueštevilnih krajih razni fotografi ugibali so, je-li to prišlo od zlega pogleda ali od kake bolezni; a niti mati ni v tem hipu prestala toliko strahu za Julko nego ubogi Šimek. Noč prespala je Čerešnička v rodni hiši, a za rana bila jo že prva po konci in bc vrnila domov opravljat kakor sicer vsa dela. Po včerajšnji slabosti ostal ji je na obrazu nekak dih otožnosti in bil je videti dolgo časa na njem. Ako je bila poprej Čerešnička tiha, postala je zdaj nema in zamišljena. Pali znala se je tako dobro ogibati, da ga do onega času, ko je odšel v svet, ni srečala niti videla. Poleg tega storila je svojemu možu, kar mu je le videla na očeh, a on je vender »poznal, dajo nekaj muči in zaman iskali so tega on in roditelja Jul-čina. Julka je tajila, in uzroka ni bilo. * Minilo je leto. Z Juchdola šla je na julijski praznik Marijin procesija do oddaljenega romarskega mesta Šaština. Peš, od ranega jutra do jednajstih dopoludne, o solučni vročini neprenehoma korakati in pri tem se ne utruditi, — to zmore res le Slovak. Ues, še mnogo daljša pota hodijo radi, uko je le nekoliko novcev za to shranjenih in ako dovoli to delo ali nesamostojnim potnikom njihovu obitelj. (Konec prih.) napravili celo množino Klik, tako je tudi tu v dveh lepih Bkupinah se uvekovečila pobratimija severo-slovanskih in jugoslovanskih Sokolov. Pozneje obiskali bo francoski gimnasti telovadnico Praškega Sokola, kjer so je improvizovala prav lepa siavnost z raznimi nagovori in pozdravi. Posebno navdajal je načelnik francoskih gimnaBtov Sansboeuf, da je ponosen, da more predstaviti svoje tovariše v tej historični dvorani. Francozi so potem izvedli na bradlih in na drogovih več prav izvrstnih vaj, ter bo pokazali prav elegantne in izurjene telovadce. Tudi Poljaki telovadili so in je njim, kakor Francozom občinstvo z burnim odobravanjem pokazalo svoje priznanje. Pokazali so Francozi in Poljaki, da neso samo telovadci za parado, nego da res in resno goje telesne vaje, kakor se to spodobi gimna&tičnemu in Hokolukemu društvu. Po kou-čanih vajab pogostil je češki Sokol v svojem domu francoske in poljske goste z šampanjcem. Na večer bila je ljudska veselica na Zofinskem otoku, kamor je privrelo na tisoče in tisoče občinstva, da so bili kmalu zasedeni vsi obširni vrtni prostori. Ves prostor in vrtno nasade bile so fantastično razsvetljene z raznobarvenimi lampijoni in lučkami v balvanih steklih, kar je delalo čaroben utisek. Pila je prava beneška noč. Tisoč in tisoč Iučič odsevalo je v valovih Vitave po kateri so se vozile razsvetljene ladjice. Na vrtu igralo je več godb in so posebno burne ovucije se delale francoskim gostom, ko bo došli na slavnostni prostor. Mej petjem, godbo in zdravicaini tekel je čas hitro naprej in v znak pobratimstva meujavali so poje dini Sokoli mej aaboj iu v spomin svoja pokrivala. Kmalu bilo je videti Francoske gimuaste s češkimi malimi klobučki, poljskimi čapkami ali pa širokimi klobuki slovenskih in hrvatskih Sokolov, Sokole raznih krajev pa s irancoskimi čepicami. Do pozne noči trajalo je splošno naudušenje mej Sokoli iu ostalimi obiskovalci tega zares prekrasnega zabavišča. Tako je končal tudi tretji slavnostui dan v najlepšem redu in pri najlepšem vremenu. Komaj pa so bili dobro odšli zadnji ljudjj z otoka, prišla je silna burja in vihar z dežjem in bliskom in treskom. Vsi so mislili, kaj bi se bilo zgodilo z vso prelepo slavuostjo, da ni nebo bilo tako milostivo Sokolu in nam poslalo vihar še le po končani slavuosti. Četrti dan sicer ni imel več* oficijelnoga programa, vender pa je bila posebno na večer še prav vesela in živahna zabava „u Fleku", o kateri hočem spregovoriti v poslednjem članku, kakor o nekaterih drugih zauimivih podrobnostih prelepe te slavuosti. Politični razgled. VSoi raiijc dležele. V Ljubljani, 7. julija. Deželni kulturni svet na Češkem. Vlada pričela je osnovo novega deželnega kulturnoga Bveta, ki bode po določbah sprave in po sklepih deželnega zbora češkega utrakvističen. Ker se je že objavil volilni red za volitev delegatov v deželni kulturni svet češke kraljevino za prvo volilno dobo, razpisujejo se zdaj po češkem namest-ništvu nove volitve za češko in nemško sekcijo iu se pozi vi je jo vsa društva, ki imajo voliluo pravico, da se priglasijo v štirinajstih dneh ter naznanijo svojo voliluo pravico. Zavodi na navarovanje proti nezgodam in davčni organi. Več deležnikov pri zavodih za zavarovanje delavcev proti nezgodam pritožilo se je pri mini-sterstvu notranjih zadev, da finančni organi uporabljajo akte o zadevah zavarovanja delavcev, da na njih podlagi nakladajo nove davke. Ker se pa to ne strinja z duhom zakona i u bi tudi utegnilo vzbujati nezaupnost podjetnikov tacih zavodov, se poživljajo vsa deželna predsedstva, da pouče podrejene politiške okrajne oblasti, da z uradnimi akti, zadevajočimi zavarovanje proti nezgodam, davkarski organi nemaju ničesar opraviti. Iz ogerske zbornice, V ogerski zbornici utegne v kratkem pri t i do kake krize. V preteklih petih tednih govorilo je nad 100 govornikov v generalni debati o reformi uprave. V nekaterih dueh pričela bo bode specijalna debata in organi skrajue levice naznanjajo, da Be bode njih delovanje še le zdaj pričelo. Lahko bi se dogodilo, da bi načrt ne dobil še zakonite veljave do novih volitev, ki bodo drugo poletje. Skuša se torej, da bi se naredil neki komprovis mej mi-nisterstvom in mej skrajno levico in bi se skrajna levica pod gotovimi pogoji odrekla obstrukciji. O potovanji srbskega kralja. Kakor se poroča iz oficijoznih virov, vrnil se bode kralj Aleksander iz Peterburga izvestno preko vzhodne Ogerske. Glede poseta na Dunajskem dvoru pričeli ho se diplomatični dogovori. Vender pa še ni dognano, kdaj in kje se bode vršil ta poset, ako se bode sploh kaj o tej zadevi sklenilo. V n a n j c države. Obnovljenje trojne zveze. Srbski list „Odjek" ima o tem predmetu članek, v katerem izreka bojazen, da bode koalicija centralnih velesil imela za nasled, da bo rodi kontra-koalicija in da bode evropski mir na ta način prišel v resno nevarnost. Kralj Aleksander na Jluskem. Dohod kralja Aleksandra v Odeso določen je za 29. t. m. Kakor se poroča, snidel se bode tam s svojo materjo. Drugi dan poda bo kralj preko Moskve v Peterhof, kamor bode došel 2. avguBta. Na kolodvoru vsprejel ga bode car iu ves dvor. Ogledal si bode Peterburg in vso okolico in razne slavuosti. Na povratku bode se mudil kralj nekaj dnij v MoBkvi in si ogledal vse znamenitosti iu pa tudi francosko razstavo. I{tiski car ne po/de na Nemško. Angleški listi poročajo iz Peterburga, da ruski car zaradi ponovljenja trojne zveze ne pojde na Nemško iu Dansko, kakor je uameraval. Je li so ta poročila istinitu, je težko reči, ker o tacih za-devah baš angleški listi neso posebno zanesljivi. Spanje i na Filipinskih otokih. O velikem porazu španjske vojske bo poroča s FilipiuBkih otokov. Na Miudanaou, najjužnejšem mej temi otoki, napadli so domačiui, kakih 5000 močni, oddelek španjske vojske broječ: bataljon peščev, topničaratvo in dve kompaniji mornarjev. Pričakovali in napali so jih v nekem gozdu skriti ter jih obkolili in posekali. Govori se, da je padlo kakih 1000 Španjcev. Ta vest se potrjuje od več strani, akoprav vlada še ni objavila uradnih avten-tičuib poročil, kar se zahteva od dne do dne nujneje. JVemcija in Italija. Nekateri listi so raznesli vest, da hoče Italija neke nemške banke interesovati za italijanske finance. Temu nasproti pravi „Vossische Ztg.a, da je Nemčija že efektovala veliko število italijanskih posojil. Italija naj bi raje pospešila svoje obravnave o zadevi tarifuv z Avstrijo in Nemčijo. An(/leski parlament. Koncem tega meseca bode bržkone angleški parlament zaključil svoje zasedanje, ker je glavno delO storjeno. Malokdaj delalo so je tako marljivo in doseglo tako lepih uspehov. Gladstonova bolezen je nekako potlačila njegove j>ristaše in se je bati, da bi položaj njegovega zdravja ne uplival neugodno na razvoj liberalne stranke pri bodočih volitvah. Dopisi. I/ Celovca 6. jubja. [Izv. dop.] Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda goreli so tudi letos po vseh gorah slovenske Koroške velečaBtni kresovi. Visoki Obir, Peca, Radeše, Djekše, Macen, Jepa itd., potem VBa Podjunska, Rožna, Zdjska in Kanalska dolina bile so, kakor se nam poroča, s kresovi prekrasno razsvetljene. V nekaterih krajih bilo jih je videti toliko, kakor bi bile gore kar ob-sute. Na Žingarlci nad Borovljam napravili so vrli slovenski fantje črki C in M iz samih kresov, kar se je posebuo iz Oelovoa lepo opažalo. Tudi pred Celovškimi vrati, pri Podstražišniku in nad Vetri-njein so goreli velikanski kresovi in mi le obžalujemo, da ta večer ni bil več šulferajnski general dr. AVeitlof b svojim Štabom v Celovci, da bi bil videl, kako se naše verno ljudstvo zaveda svoje slovenske narodnosti, da bi se bil prepričal na svoje oči, da mu bode poneračevauje koroških Slovencev napravi j alo še velike težave in mnogo preglavice, če tudi ga hote v tem nepoštenem delu v najnovejšem času podpirati celo nekateri vladni možje. Kresovi pa, ki so goreli .slovanskim blagovest-nikom v čast in gromenje topičev, ki so je razlegalo daleč na okrog po širnih gorah in dolinah, so jasen protest proti vsemu, kar se je govorilo in sklepalo zoper nas na zadnjem šulferajuskem shodu v Celovcu. Slovenska Koroška se zaveda in pogaziti jo, se nikdar ne bode posrečilo niti dr. Weitlofu, ki razpolaga v naše raznarodenje s pruskimi denarji, še manj pa c. kr. vladnemu svetniku grofu Goesu ali pa celo deželnemu glavarju dr. Ervveinu. Svaka sila do vremena! Bolj ko bodete Slovence stiskali iu skušali preganjati jih, na toliko hujši odpor bodete naleteli, tega smete biti preverjeni — Vi zatiralci slovenske narodnosti. „Matica Slovenska". Ogovor, s katerim je pozdravil dne 1. julija pred-sednik prof. in čast. kanonik J o g. M aru XXVI. občni sbor „Matice Slovenske." Slavni zbori Lani smo zborovali dne 25. junija. Mnogi gospodje odborniki bo želeli, da tudi letos pred velikimi šolskimi počitnicami; torej aem se drznil povabiti Vas danes na XXVI. občni zbor „Slovenske Matice". Lani sem na tem mestu se pohvalil, da naša „Matica" napreduje v knjigah, v dr uzu i k ih in sploh v javni veljavi. Tudi letos smem to reči. Kolikor je znati, bile so lanske knjige občinstvu po godu ; upam, da bodo i letošnje. Stvarna kritika je pametnemu pisatelju vsegdar ljuba in koristna, osebnostna je le žaljiva in pogubna: tako tudi društvu. Dala nam je „Matica" lani „Dušeslovja* II. del. To je znamenita knjiga, prva te vrste v našem slovstvu. Vem, da vsem, kateri ste prebirali „Uvod v Modroalovje" in „Dušeslovje" iz srca govorim, ako rečem: Dog daj gospodu pisatelju trdnega zdravja, da se skoro loti „Logike" ter jo dovrši nam na korist, „Matici" na čast! — Kakor „Letopisa", tako so veseli bili sploh „Vodnikovih Pripovednih spi8ovu, kajti po njih še le Vodnika prav spoznamo, da ga moremo čislati dostojtio. „Matica" naša napreduje vdružnikih. Lani bo se tiskalo društvene knjige v 2200 izvodih, letos že v 2400. — „Matica" napreduje v javni veljavi. Mnogi gospodje poverjeniki jej marljivo nabirajo udov in pošiljajo novcev; bodi jim zato javna hvala! Tu in tam so pač težave. Tako n. pr. sva s tajnikom v Trst, tako važen kraj, poslala vsaj Bedem pisem, dokler sva dobila jej poverjenika. „Češka akademija včd in umčni" je prijazno povabila „Slovensko Matico" na svojo prvo svečanost. Iz odbora ee je poBlal v ta nameti Češkim akademikom iskreu pozdrav, in nato je došla nam prav tako iskrena zahvala, lep znak slovanske znanstvene vzajemnosti! — Te dni sem dobil iz Petrograda list „Blagovest", v katerem se poleg Mohorjeve družbe čaBtno omenja tudi „Matica". — Da „Matica" raste v javni veljavi, pričajo tudi volitve. Vršijo se od leta do leta bolj občno, mirno in še dokaj soglasno. Dobili smo letos glasovnice razven iz mest slovenskih, z Dunaja, iz Zagreba, celo iz Sarajeva, iz Busne ponosne. Pred dvema letoma sem so pohvalil na tem mestu, dajo „Matica" dobila novega b 1 a g a j u i k a, starega sicer, vender jako marljivega, kateri se je i staral ali trudil za »Matico" na vse strani; a letos moram povedati, da nam je po zimi obolel gospod L K o liić tako hudo, da se je odpovedal bla-gajništvu in tudi odborništvu. V smislu odborovem prevzela sva ta posel začasno tajnik in jaz; toda gospod tajnik prevzel je težje breme. Bodi mu zato očitna hvala! Kdor vd, kake težave imajo sedanji čas hišni gospodarji z davkarijami, s strankami, z raznimi hišnimi popravami, zna tudi prav čislati dobrega gospodarja. Veseli me, da se je nam na-svetoval zopet spreten gospod, kateremu sto, upam, izvolivši ga v odbor, skazali tudi Vi svojo zaupanje. — Ker že o volitvah govorim, naj povem, odkod je razloček v društvenem vabilu in v časnikar ske m nasvetu. Po pravilih izstopi vsako leto po deset odbornikov. Ker je letos bilo jih na vrBti dvanajst, odloČil je žreb, da ostaneta za prihodnje leto gg. Senekovič in Leveč. Ker se je pa po priobčeuem vubilu odborništvu odpovedal g. F 1 i b, prevzeli bo na drugem mestu izžrebanega gospoda oni „Matičarji", ki so po časnikih nasve-tovali odbornike za letošnjo volitev, češ, naj se pa prihodnje leto izbere nov odbornik. Pred dvema letoma je postal prof. Miklošič tajni Bvetovalec — Ekscelenca, iu radostni smo mu o tej dostojnosti čestitali iz občnega zbora, a letoa — klicati nam je za njim v grob: Naj v miru počiva Miklošič, slavni učenjak, po katerem smo Slovenci še le prav znani postali mej učeuim svetom! Miklošič je našo novo Blovenščiuo pripravil v tako živo zvezo z velečastuo staroBlovenščino, da alovensk iu celo drugi jezikoslovci prezirati ne morejo našega jezika slovenskega. Pohvalil sem Be lani, da me vrlo podpirajo goBpodje odborniki; tudi letos ae smem. Čast in hvala bodi VBem, ki ste nabirali in še nabirate udov, novih družnikov in potrebnih novcev „Matici"; čast in hvala vsem, kateri ste prebirali in še prebirate spise, presojujete rokopise na korist „Slovenski Matici! Mnogi jadikujejo, da Slovenci napredujemo le počasi, polagoma; jaz pa se tolažim, da bode napredovanje naše tembolj stanovitno. Nedavno sem čul, da prihodnje leto začne se tiskati naš novi „Slovenako-nemški Slovar", ki ga izdeljuja izvrsten odbornik .Slovenske Matice", kar bodi kolikor toliko tudi njej na čast! I .Slovenska Matica" »ama spravila je Že na dan tolikanj slovstvenega blaga, da ga še Vaših vnukov vnuki imeli bodo povživati dosta. Bog daj tudi našemu sedanjemu delovanju svoj blagoslov! Domače stvari. — (Volitev gosp. Petra (i ra ssel 1 i - j a) županom Ljubljanskega deželnega stolnega mesta, je presvetli cesar potrdil. — (D o ž. predsednik baron Winklor) povrnil se je včeraj zjutraj z Dunaja v Ljubljano. — (K Bleiweisovi slavnosti) je odbor poslal vabila vsem narodnim društvom Ljubljanskim in v nanj i m. Ker pa je pri obilnem številu narodnih društev mogoče, da ni vsakemu došlo vabilo, usoja si odbor tem potom še jedenkrat vabiti vsa društva k obilni udeležbi, da bode slav-nost dostojna spominu moža, katerega slavimo — Društva z zastavami se zbero ob 7* 12. uri v narodni čitalnici, od koder pojdejo na slavnostni prostor. Odbor za Bleivveisovo slavnost. — (Usto p niče k banketu pri Blei-vveisovi slavnosti) se dobivajo v čitalnični trafiki po 2 gld. za osebo. Banket bode v čitalnični dvorani ter bode mej banketom sviral oddelek vojaške godbe c. in kr. domačega pešpolka. — (Naš rojak g. prof. dr. Celestin) v Zagrebu je zopet daroval družbi sv. Cirila in Metoda 10 gld. in za „Narodni dom" v Ljubljani iu gld. Slava blagemu podporniku naših narodnih društev! — (V cerkvi sv. Duha v Celovci) bila je na god sv. bratov Cirila iu Metoda dne 5. julija t. 1. slovesna služba Božja s sv. mašo z blagoslovom in propovedjo. Govornik je bil slavnoznani pridigar č. g. P. Stare iz družbe Jezusove. Pri sv. maši so prav lepo pele Slovenke iz sirotišnice Uršulinskega samostana. — (Umrl) je dne 4. t. na. v vojaški bolnici v Gradci gospod dr. Fran Zupančič, c. in kr. polkovni zdravnik in učitelj v kad. zavodu v Lie-benau v Gradci, po dolgi bolezni. Pokojni Zupane č, rodom, če se ne motimo, s Ponikve na Štajerskem, bil je izvrsten zdravnik in učitelj in iskren rodoljub, ki r,e je živo zanimal za naše težnje in rad podpiral vsa narodna podjetja. Lahka mu bodi zemljicu iu blag spomin! — (Surov napad.) Narodnjak P. šel je v nedeljo po uoči v Gledaliških ulicah s svojo soprogo mirno domov. Pred (ierberjem začeli so mu trije mladi nemčurji zabavljati. Ko je g. P. proti izzivanju protestoval, napal ga je mladi Sch. ne pričakovano z bokserjem in mu prizadel na glavi šest ran, ga ranil na nosu in mu močno poškodoval desni mazinec. Ker pride vsa ta zadeva izvestno pred Bodišče, budemo takrat obširneje poročali. — (Občni zbor in veselica Sentpe-terske podružnice s v. Ci r ila i n M e t o d a.) Včeraj smo poročali o gmotnem uspehu veselice, danes pa naj popišemo, kako se je vršila prelepa slavnost. Najprej je bil občni zbor. Po kratkem poročilu gospoda predsednika in nekaterih opomnjah gospodov udov so je vršila volitev novega odbora ter so bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje: Martin Maloušek, /upnik Žentpetorski, za predsednika; Ignacij ValentinČič, posestnik in mestni odbornik, za namestnika; Anton Koblar, kurat iu arhivar, za blagajnika; Viktor U o h rmanu, trgovec, za namestnika; Auton Mikuš, deželni uradnik, za tajnika; Fran Ban, faktor kutoliške tiskarne, za namestnika. Za zastopnike Žentpeterake podružnice na občnem zboru družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku so bili izbrani gg. odbornika ValentinČič in Koblar pa član gosp. Kozak. Ako bode utegnil, pojde v Kamnik tudi gosp. predseduik župnik Ma-lenšek. Veselice se jo udeležilo nad 200 oseb. Ne le Šentpeterčani, tudi drugi Ljubljančani so prihiteli, častit spomin naših najblažih in največih prvakov bv. Cirila iu Metoda. Lepo je bilo gledati toliko odličnega občinstva na krasno ozaljšauem vrtu g. Ivana Počivalniku, ki je zelo pripraven za take slavnosti. Pohvalno moramo omenjati posebno rodoljubnih gospa in gospodičeo, ki so se tako obilo odzvale odborovemu vabilu. O početku je pozdravil načelnik podružnični g. ValentinČič prav presrčno vse navzočno občinstvo ter razložil z jedrnatimi besedami pomen današnje veselice. Po nekaterih god-benih in pevskih točkah pa je nastopil velečastiti gosp. Auton Koblar, kurat in arhivar, ter z dovršenim govorom opisal slavno in častno delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Z vero sta položila temelj slovanski omiki, b svetimi knjigami Blovanakimi pa ustanovila književnost slovensko. Ilvuležoi moramo zato biti njima za ta dva predragocena darova, a najbolj ju častimo, ako postanemo udje družbe bv. Cirila in Metoda, ki le nadaljuje to, kar sta ona dva začela, katera hoče le braniti Slovanstvo po domaČih deželah, nikakor pa ne segati preko domačih mej ter grabiti po tuji šegi neslovensko deco. Naposled pozove govornik navzočne gospe in gospodične, naj kot vrle ro-doljubkinje pristopijo k tej družbi ter osnujejo svojo posebno žensko podružnico, da s Bkupnimi močmi srečno dovršimo narodno delo. Govorniku je občinstvo naudušeno ploskalo in čestitalo na izvrstnem govoru. Uspeh njegov pa je bil tudi takoj viden. Oglasilo se je precej 50 gospa in gospodičen za žensko podružuico. To veselo novico je naznanil občinstvu gosp. dr. Vošnjak. Radostno jo je vse pozdravljalo, godba je zasvirala, v ozadji je zable-stel transparent z napisom: „Živela ženska podružnica Šentpeterska", bengaličen ogenj pa je razprostrl trobojno svetilo po vsem prostoru. Bil je prelep čaroben prizor. Začasne oibornice ženski podružnici 80 gospa Zarnikova, gospa Trčkova in gospodična Lavrič. Želimo veliko uspeha! Ves večer je „Slavec" neutrudno pel prekrasne naše pesmi, godba pa svirala dičue domače in druge skladbe. Pozno v noč je bilo še polno občinstva na vrtu ter se veselilo in zabavalo. Dolžuost nam je naposled omeniti, da je bilo občinstvo prav zelo zadovoljno tudi s postrežbo gostilničarja gosp. Ivana Počivalnika ter hvalilo izvrstno pijačo in okusna jedila. — (Iz Zagreba:) Včerajšnji poitnl vlak, prihajajoč z Zidanega mosta, bil je v veliki nevarnosti. Hudournik Vrabčak odtrgal je mali železnični most malo pred prihodom vlaka. K sreči je strojevodja to zapazil in vlak ustavil. Potovalci morali bo izstopiti in se peljati v vozeh v mesto. Most se je v par urah popravil. — Vihar napravil je veliko škode, porušil več zgradb iu nekaterim hišam odnesel strehe. — Rudolf Sterle, uradni sluga pri tukajšnjem /astopu banke „Slavije", poneveril večjo vsoto in ubežal. Misij se, da se je peljal v Maribor, kjer biva njegova mati. — (Na včerajšnji letni semenj) prignalo bo je 875 konj in volov, 215 krav, 65 telet, vsega skupaj 1165 glav živine. Prignalo &s je za 1000 glav menj, uego lani, ker je mnogo kmetovalcev mislilo, da se zaradi kužne bolezni na par ki jih ne sme goveja živina prignati. Prodaja pri goveji živini bila je sploh dobra, posebno debeli voli prodajali so 8e po jako dobrih cenah, pri konjih je bila kupčija srednja. Kmetskega občinstva prišlo je dosti menj na semenj, ker imajo pač kmetovalci na polji še opraviti. — (Toča pobila) je v nedeljo popoludne okolu Litijo. — (Iz Kostanjevice) G. junija: Včeraj je bila tu volitev občinskega župana in svetovalcev. Županom je bil izvoljen gospod Otmar Sever, c. kr. nadporočnik v pokoji. Svetovalci pa so bili izvoljeni gg.: Anton Stravs iu Kostanjevice, Martin Col ar i č iz Slinovec, Jernej Škerjauec iz Kostanjevica, Ivan Glob očni k, c. kr. poštar in reservni nadporočnik na Dobravi. — (Morskega volka), šest metrov dolzega, videl je kapitan parobroda „Abbazia" mej Opatijo in Reko. — (Obrtno gibanje meseca junija v Ljubljani) Izvrševanje prostih o b r t o v 80 zglasili: Ernest Marchetto, na bv. Petra nasipu št. 11, izdelovanje in prodajo kipov iz mavca; Anton Hočevar, na Bregu št. 20, trgovino s po hiAjem; Marija Petrin v Vegovih ulicah št 9, prodaje ovočja; Uršula Jerončič, na Rimski cesti št. 5, prodaja ovočja; Neža žgavc, na Rimski cesti št. 5, prodajo ovočja; Marija Knofter, na llimski cesti št. 9, brauiarijo. — Koncesijonirani obrti bo se podelili: Jeri Juvanec v Florjanskih ulicah št. 80, prodaja jedil; Heleni Peterca, v Kolodvorskih ulicah št. 20, prodaja jedi!; Ani Drnovšek, v Krakovskih ulicah št. 27, prodaja jedil; Janezu Kozina, v Rečnih ulicah št. 5, tesarski obrt; Marija Mohar, v Kolezijskih ulicah št. 8, prodaja jedil; Janezu Kopaču, v Travniških ulicah št. G, gostilni-čarski obrt; Mariji Črgan, na Rimski cesti št. 10, prodaja jedil ; Franu Breskvarju, na Opekarski cesti gosilničarski obrt. — V zakup so dali obrte z dovoljenjem obrtnega oblastva: Janez Dolhar, gostilničarski obri Štefauu 'Bergantu, na Bregu št. 20. — Zbrisal ae je gostilničarski obrt Janeza Moliorča v Grubarjevih ulicah št. 3. — Obrte so odpovedali: Katarina Ferd, v Rožnih ulicah št. 23, branjevski obrt; Aleš Požar, na Rimski cesti št. 5, kramarski obrt; Neža Černivc, v Prečnih ulicah št. 8, branjevski obrt; Lucija Goršič, v Kravji dolini št. 1, branjevski obrt; Jera Arhar iz Šent Vida, branjevski obrt; Fran Toraec, na Poljanski cesti št. 8, branjevski obrt; Fran Hart-mann, na Karlovski cesti št. 6, klobučarski obrt; Jernej Kalan, na Poljanski cesti št. (iO, braujevski obrt; Janez Zupančič, na Kanonski cesti, tijakerski obrt; Janez Grajzer, na Dunajski cesti št. 18, klobučarski obrt in prodaja obuval; Katarina Jelovšek, na Starem trgu št. G, kramarija; Janeza Novaka vdova, na sv. Petra cesti, mizarski obrt; Anton Fritz, v Kravji dolini št. 16, sodarski obrt; Lucija Gril, na Karlovski cesti št. 1'.), kramarski obrt; Janez Bitenc iz Spodnje Žiške, klanje drobnice; Marija Belič, na sv. Petra cesti št. 14, prodaja ženske obleke in perila; Hugo 1'ibcher, v Čevljarskih ulicah št. 2, trgovina z inoduim blagom ; Adolf Romlng, v Kolodvorskih ulicah št. 11, podobaiski (bit; JoŽef Bischofif, na Prešernovem trgu št. 3, kavarnarski obrt ; Fran Leve, v Hilšerjevih ulicah št. 12, ključaničarski obrt iu vodovodna inštalacija; Fran Trček, na Valvasorjevem trgu št. 5, trgovina s železnim blagom in orodjem; Štefan Franzot, v Kravji dolini št. 28, trgovina s špecerijskim blagom; Cila Bizjak, na Tržaški cesti št. 20, skuha; Itegina Faukal, na Kongresnem trgu, kavarnarski obit; F. M. Schmitt, v Špitalekih ulicah št. 9, trgovina z galanterijskim in norimberškim blagom; Janez Kriznar, v Kolodvorskih ulicah št. G, bra-njarija ; Janez Keber, v Florjanskih ulicah, trgovina z živili in to6enje.žganih opojnih pijač; Marija Štele, na Poljanski cesti št. 28, trgovina s žitom; Lucijan Schneider, na Dunajski cesti št. 2, fotografski obrt; Jožef Miilleret, na Kongresnimi trgu, frizer.-ki obrt; Jožef Trnmpuš, na Dunajski cesti št. 10, izdelo-vunje kandit; Albert Trinker, Kongresni trg št. 2, trgovska agencija; Anton Kreinžar, v Židovski stezi št. G, pekarski obrt; Karol Ktnelniger, ua Mestnem trgu št. 5, trgovina z izdelano žensko obleko. Telegrami „Slovenskomu Narodu'*: Pliberk. 7. julija. Na predvečer svetih blagovestnikov naših gorelo v Podjunski dolini nad 20 0 kresov, in topičev grom razlegal Be je povsod. Podružnični shod v Ornem sijajen. Udeležencev 150. Glavne družbe zastopnik llolz in Mariborski pevci naudušeno vsprejeti. Govori in petje narod do solz gi-nilo. Naudušenje nepopisno. Varšava t;, julija. Zgradba novih vojašnic se jako marljivo nadaljuje. Kakor pri vseh vojaških zgradbah v Rusiji, skrbi se tudi pri tej strogo za to, da se pri delu uporabljajo le domači delavci. Zato jo v ta namen nedavno prišla znatna četa delavcev iz osrednje Rusije v Varšavo. Dunaj 7. julija. Vrhovni zdravstveni svet vzel na znanje naredbo turško vlado in zdravstvenega svota v Aleksandriji proti razširjenju kolero v Vzhodni Indiji, Abisiniji, Ma-savi, zlasti pa v Alepu in izjavil, da treba najoprezneje opazovati razvoj bolezni, da se pravočasno store potrebni koraki. Torok Szent Miklos 7. julija. Diizu mosta na pusti stoječo tobačno zgradbo, v kateri je bilo IGO delavcev, je podrl v nedeljo vihar. Sedem delavcev mrtvih, 14 težko, 33 lahko ranjenih. Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalj o.) XII. Zbornični tajnik poroča, da se je gremij tiskarjev in Črkoliveev v Pragi obrnil s peticijo do visoke poslanske zbornice, visokega miuisterstva iinaučnega in pravoHorinega za premembo tiskovnega zakona in odpravo časniškega in koledarskega kolka ter prosil zbornico, da bi priporočala prošnjo. V peticiji so izraža nadeja, da se bode visoku po- slanska zbornica za to potegnila, da postanejo tudi avstrijska časniška 111 tiskarska podjttja deležna tistih koriatij in pravic v tiskovnih rečeh, katere uživajo taka podjetja že dolgo časa po skoraj vseh kulturnih državah evropskih iu da ne bodo še dalje izključena od tega tiskovnega prava, katero je tako rekoč postalo mednarodno pravo, vsaj kolikor se tiče teb držav. Bremena, katera so avstrijske tiskarne doslej morale nositi, izključujejo jih od vsakeršuega mednarodnega tekmovanju iu ovirajo njih obrtno delavnost, ker jim jemljejo sposobnost z občno konkurenco. Dandanes su dotični krogi sploh pritožujejo, da domači tiskarji hodijo v inozemstvo in da zlasti tam tiskam spisi, sosebuo ilustrovani Časopisi preplavljajo Avstrijo v škodo domači podjetnosti. Glavni uzrok so neenaki pogoji za izdelovanje pri nas in v tujini. Po inostranskih deželah imajo tiskarski podjetniki veliko ugodnostij, mi pa ne vemo še nič o njih, dasi tudi niso delavske plače po tukajšnjih tiskarnah, če ne veče, pa nič manjše, nego po inozemskih. Potem preide peticija k posameznim točkam in govori o pritožbah glede časniške kavcije, prepovedane svobodne javne kolportaže časnikov, objektivnega postopanja v tiskovnih rečeh, čusuiškega in koledarskega kolka iu završuje po obširnem utemeljevanji s prošnjo : Visoka poslanska zbornica naj sklene zakonske načrte, s katerimi se 1) odpravi časniška kavcija, 2) dovoli javna kolportaža časnikov in ne-perijodičnih tiskovin, 3) opusti objektivno postopanje iu policijske konfiskacija, 4) izloči iz zakona določba, vsled katere sme politično oblaBtvo vzeti koncesijo za tiskarno, in ob enem določi z zakonom, da zadošča, če se tiskovine predlože tiskovnim oblastveni tedaj, kedar izidejo, in naposled 5) odpravi časniški in koledarski kolek. Ko je bil poročevalec, kar je bistvenega v peticiji, povedal, predlagal je v imenu odsekovem: Častita zbornica naj blagovoli to petieijo podpirati. Gospod zboruičui svetnik Vaso Petričič ne pritrjuje, da bi se odpravil časniški in koledarski kolek, ker bi vsled tega manjše državne dohodke bilo pokriti z drugimi davki, ter predlaga, naj zbornica ne priporoča te točke peticije. Gospod zbornični svetnik Maks Krenner meni, da ni ugovor gospoda predgovernika tebteu in priporoča predlog odsekov. Gospod zbornični svetnik Anton Klein govori za odsekov predlog. Ko je bil gospod zbornični svetnik Vaso Petričič še jedenkrat (spregovoril za svoj predlog in poročevalec priporočal odsekov predlog ter poudarjal, da nese koledarski kolek na leto okoli 165,000 gld. in čustiiški kolek okoli 1)00 000 gld., da so na Ogrskem leta 1870. odplavili Časniški kolek, da so na Angleškem že leta 1855 časniško pristojbino omejili edino le na poštne znamke, leta 18(51. pa odpravili tudi poštno pristojbino, da bo na Francoskem časniški kolek opustili z odlokom z dne 5. septembra 1870. leta in na Nemškem izrekli v $ 30. tiskovnega zakona, da se tiskovnim i/.delkom ne sme nakladati časniški kolek; odklonila je zbornica predlog gospoda zborničnega svetnika Vaša Pe-tričiča in vsprejela predlog odsekov. (Dalje prih,) Mii<>K«»loiiin opazovanju. Pri slabem prebavi je-nji in poimtnk ariji slasti d<> J6fUJ, sploh pri vsrb želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ s e i d I i r./. - p r a š k ia zelo odlikujejo kakor nobeno drn_'o sredstvo n svojim že lodeo krepenjoe.ini ter kri ćiatućim uplivom. (Jena »kutijici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jib vsak dan A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik ti.t Dnnaji, Tnehlanben 9. V lekarnah |><» d< tleli zahtevaj vedno izrecno M o II-o ve preparate /. njega varstveno znamko in podpisom. 1 (!-*') Sr Aaatheriflova ustna voda in zobni prašek s ohrani alta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Ikatlja BObnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld'.; 12 Skatolj samo S *;ld. (81—84) Lekarna Piccoll, „pri ancelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se lavrlujejo z obratno posto proti povzetju zne.ika. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za čotrt leta 1 gld. 15 kr. Javna zahvala. 1'ive. gospema T. Svetee-evi in N. L c 11 č ek - o v i ter goSpodifinam A. Jenkovi, L. Koblar - j e v i, Z. P o d-krajšek-ovi, L. Koblek-ovi in K. Demšar-j ovi, kakor tudi gospodom J. Me.soku, J. Pat isu in 11. 11 a-dlurl SS požrtvovalni trud, ki so ga imeli pri nabiranji darov za gasilno orodje, ter vsem, ki ho k lepemu uspehu kaj pripomogli, izreka v imenu gasilnega društva Pitij-akega najtoplejšo zahvalo Lovro Tura) Litija, dne (J. julija 1891, načelnik. Tujci: 6. julija. Pri Mnllfti: Kohn, Frlnkel, ValoviČ, VVeiss 1 Dunaja. — UOnigman iz Kočevja, — Poženel iz Bistrice. — 1'avlovic, dr. Damaska it Zagreba. Pri Monu: Vitez pl. Schneid, Robitschek 2 Dunaja. — Legana iz Rakeka. — Urbančič .z Gradca. — Jereb z Bleda. — Stermoli lz Gorice. — Sedlak iz Beljaka. — Stern, Arko iz Zagreba. — Comighi, Kronfeld ii Trsta. — Fattav iz Pazina. — Adler iz IMzna. Pri bavarnkein dvoru: Nasembin iz Pontebe. — (Jodel iz Gorice. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm, Temperatura Vetrovi Nebo Moki -ina v mm. 6. julija 7. zjatraj S. po po i. 9. zvečer 735'5 mm. 734 1 mm. 735T mm. 170° C 22-4» C Iti 6° C brezv. bI. jvz. si. vzh. 1 d. jas. jasno jasno 0 00 mm. gld Srednja temperatura 18*7°, za 0*1° pod norinalom. JD-cinaJsl-ra, "borza, dn6* 7. julija t. 1. (Izvirno tele-graficno poročilo.) včeraj — PapirtiM renta.....gld. 92 45 Srebrna renta....., 92 50 Zlata renta.......111 20 5°/„ uiarona renta .... „ 10245 Akcije narodno banko . . „ 1036* — Kreditne ahcije......294 75 London.......„ 117 45 Srebro........, —*— Napol.......... 932 C. kr. eokiui......, b'57 Nemške marke.....„ 57*65 4- ,. državne srečke Is I. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 100 , 8merska zlata renta 4°/0 ....... 106 gerska papirna renta 0 101 Dunava rog. srečke &•/, ... 100 gld. 120 „ — Zomlt. obe. avstr. 4«.,1°'0 zlati tast. listi . . 115 „ 25 Kreditne srečke......100 gld. 186 , 50 Kudolfove Brečko..... 10 „ 20 „ — Akcije anglo-avatr. banko . 120 , 158 , 50 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 228 „ — dane« . 92 40 92 45 111 20 102 65 1028 — 295 25 117-50 - . 9 33 - . S 59 - . 57 70 134 gld. — kr. 179 m — . 25 „ 50 . Išče se (565—1) stanovanje za »tiri gimnazijce. Samo pismene ponudbe vsprejema upravniStvo „Slov. Naroda" pod naslovom: „Slovim" najmenj do 1». julij«. ^sBBBBBBBsnnnnnnnnnnnnnHBnnmBnn^nHBisnuk XDot>er i in. trajen, postranski zaslužek daje podjetna tvrdka osebam, ki mnogo pridejo v dotiko z občinstvom. — Ponudbe vsprejme iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (510) nj. Trgovski pomočnik velo trgovini mešanega blaga in deželnih pridelkov, z dobrimi izpričevali, sedaj vodja neki podružnici, dnu;«* iu«-nto. — Ponudbe naj se pošiljajo upravniStvu »Slovenskega Naroda" pod znamko K.*'. (552—2) V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (186—21) pri nizozemsko*ameriški i»a- rohrotliii Xinliii X* e trio- Učenec rokodeljskih Btarišov, zmožen nemškega in slovenskoga jezika, vM|»reJuie se tnkoj v gnlnntorlJMko trgovino v I.juMjaul. — Kje? izve se v upravništvu „Sloven-skega Naroda". (561—1) Grozdičje (ribesel) in maline kupuje v vsaki množini (562—1) Viktor Grablowitz v Eggeubergu pri (Jrailci. Praktikant iz dobre rodbine, vsprejme se za pisarnico Dunajske tvrdke proti malemu začetnemu plačilu. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. — Ponudbe pod znamko J. S. upravništvu „Slovenskoga Naroda". (553—2) puškar v Ho ro vi j a Ii (Fcrlucli) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstno nove puško in revolverje ter VSO lovsk«* priprave, pitlroMv ter ilriijgM strcl|ivo po nuj nižjih conah. — Puške ho vso pre-• .liiiseii«- na cea. kr. i/.kušavalidći ter ^uzuamenovano z znamko tega zavoda. (175—(M}) Za izbornost blaga jarnči izdelovatelj. Stare puške popravljajo so ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Ljubljana, Špltalske ulice 10. Poslovne knjige, kopirno knjige, knjige beležnice. Izboren voz, najboljši papir, čedno in ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice,folijo knjigo, ozko priročne knjige, glavne kn;igo, knjige v četrtinki, knjige kazalnice. (456—6) C»)oSoc>Soc>goDigoc:4joo®<>o{gooS>o(S) OO w O H t i—i o. >—( > >< "5 o O "S* a rt a txD o .—I a> > L Luser-jev obliž za turiste. praskom kože. Dohiva se v lekai nah. GetOTO in liitro npli- S^£s> vajočo Bre . platlh, pelah in . Vel,l^° Snigin trdim oV/ _ priznaliiih *v» S pisem |0 na !lft °k'u1^ v \vSo^ irluvni raipoHljalniti: ^ \>yS L Schwenk-a lekarna v**b. IB24) Moldllns-Dunaj. y^^r Pristen aamo, ću Imata navod in J^^r OpUS varstveno znamko in podpis, ^ST^rJT ki je tu zraven*, torej naj »e pasi <\pP^^ i« zavrne vbo manj vredne ponaredke. PrietneKS Imajo v i. juii- lliiul .1. Svvoboda, IT. pl. Trnkoczy, G. PiOoolI, Ii. Greoel;* ltuilolluvcm B. pl. Bladovifi, F. Satka; v Kmiiniku .). Močnik ; v Celovel A. Egger, W. 'rhiirm\vald, J. Himba-cber; v If re«uli A. Aich-Inger; v Trgu na Koroškem) V. Menuet j v Itvljaku F. Scholz, Dr. K. knmpi': v Uori«! <3. li. Pontoni; v Wolt»-liiTKii A. 1 1 u'Ii ; v Krnil 11 K. Savolk; v i(a«i-BjOttl 0. K Andrien; v l«lri|l JitHip \Vartn; v ICnilovllief A. Koblol t Olji J. Ktipferschtnid, Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tibkarne".