6C IO 4. iJ P . Lz.6 66 O 01 KOPt,;< PRIMORSKI dnevnik Poštnina plačana » goumni •. Abb. postale I gruppo (iCDa 4U(J Lir Lelo XXXVII. Št. 268 (11.090) TRST, četrtek, 12. novembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v ošvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, zunanji_ minister colombo v včerajšnji razpravi v senatu Udeležba Italije na Sinajskem polotoku pogojena z odločitvami vseh članic EGS Evropa se ne odpoveduje beneški izjavi in se zavzema za globalno reševanje bližnjevzhodnega vprašanja RIM — Sodelovanje Evrope in Italije v sklopu večnacionalnih sil tla Sinaju bo vezana «v globalne Vizijo reševanja bližnjevzhodnega vprašanja, kot to izhaja iz beneške izjave 13. junija i980 in naslednjih stališč evropske skupnosti .. To je bila v glavnem osrednja misel odgovora italijanskega zunanjega ministra Emilia Colom-ba na številna vprašanja ob včerajšnji razpravi v senatu. ♦■Vlada se je pozitivno izrazila za sodelovanje naše države v sklopu Emilio Colombo jutri v Beogradu RIM — Jutri bo italijanski zunanji minister Emilio Colombo odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo, kjer se bo sestal s sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem, sprejel pa ga bo tudi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. To je že tretje pomembnejše srečanje šefa italijanske diplomacije po pogovorih s predsednico britanske vlade Thatcherjevo in s predsednico indijske vlade Gandhijevo. Med pogovori s svojim jugoslovanskim kolegom Vrhovcem se bo Colombo skoraj gotovo dotaknil vprašanj Bližnjega vzhoda, Poljske in madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V zunanjepolitični tematiki pa bo tudi govor o Sredozemlju in bržkone tudi o sporazumu med Italijo in Malto. Po njunem nedavnem srečanju v Gorici bosta zunanja ministra obeh držav še največ pozornosti posvetila dvostranskim odnosom, ki so po podpisu osimskega sporazuma postali' za zgled odnosov med državami z različnimi družbenimi ureditvami. bovih besedah obvezala, da bo sodelovala pri mirovnem procesu, da bi s tem še najbolje podprla Sa-datove naslednike. Colombo je tudi obvestil senatorje. da so v Londonu potrdili usmeritev »četverice* in sicer: «Evrop-ska udeležba na Sinaju mora ostali zvesta skupnim, stališčem "deseterice” o Bližnjem vzhodu, kot to izhaja iz beneške izjave, ki predvideva jamstva za obstoj m varnost Izraela, a obenem zahteva pravičnost za palestinsko ljudstvo in pravice do samoodločbe. Soudeležba štirih mora obenem odražati mnenje vse evropske skupnosti, podpreti na jo morata v celoti tudi Egipt in Izrael ter seveda ZDA*. italijanski zunanji minister je tudi spregovoril o odnosih s Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki so se od prvih stikov leta 1974 do danes ugodno razvili, a je trenutno odbil možnost «pravnega» priznanja PLO. Vsekakor pa Italija vsestransko upošteva pomembno vlogo, ki jo ima PLO na Bližnjem vzhodu. Odgovori Colombo so senatorje večine zadovoljili. Demokristjan Granelli je toplo priporočil vladi, naj pospeši stike s PLO in z arabskimi državami, da bi čimnrei prišlo do globalne rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. Neodvisna levica in komunisti pa so izrazili pomisleke glede Colom-bovih odgovorov. Senator Valori je v imenu komunistične skupine zahteval. naj vlada ponovno prouči svoj sklen. ki je bil pruranjen in ne zagotavlja avtonomije. Senator neodvisne levice La Valle pa je spregovoril o negativnih posledicah, ki jih je italijanski sklep povzročil v arabskih državah, s katerimi ima Italija dobre gospodarske odnose. V glavnem sta obe skupini ugotovili, da takemu sklepu nasprotuje večina arabskih držav. Nai-hujša politična ovira evropskim pobudam pa je nasprotovanje Izraela beneški izjavi in saudskemu načrtu. ENOTNA SLOVENSKA DELEGACIJA PRI TAJNIKU KPI ENRICU BERLINGUERJU Berlinguer poudaril potrebo po takojšnji zaščiti slovenske narodnostne skupnosti Zaščita slovenske manjšine pomemben dejavnik krepitve demokracije v Italiji - Slovenska delegacija orisala tajniku KPI vrsto problemov slovenske narodnostne skupnosti RIM — Danes se je na sedežu KPI v Rimu sestala slovenska delegacija z generalnim tajnikom KPI Enricom Berlinguerjem, s katerim je imela dobro uro in pol trajajoč ne samo prisrčen in poglobljen temveč tudi zelo stvaren in obvezujoč razgovor. Berlinguer je v zaključku strnil v daljši izjavi za tisk osrednja vprašanja: KPI izhaja pri obravnavi zaščite slovenske manjšine iz splošnih načel, pri čemer se je skliceval na zaščito nemške in francoske manjšine. Splošna načela morajo biti upoštevana pri zaščiti slovenske manjšine, ne samo iz načelnih humanističnih, etničnih in podobnih razlogov temveč, ker bo to odražalo nujnost krepitve demokracije v Italiji. Slovenska manjšina je vedno bolj most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Generalni tajnik KPI se jc skliceval na razne v senatu vložene zakonske osnutke in pozval krščansko demokracijo in vlado, da čim-prej vložita ustrezna zakonska osnutka, tako da se bo lahko pričela tiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMfiiiiiuuiiifiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiufiiiiiiiiiiiiiKiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiimintiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiMiiiiimiiiiiiiic SENATNA KOMISIJA NADALJUJE RAZPRAVO 0 FINANČNEM ZAKONU Občutno povišane socialne dajatve za obrtnike, trgovce in kmetovalce Delavci, ki še niso izplačali 40 let prispevkov, bodo lahko v službi do 65. leta - Višji davčni predujem tudi za osebne dohodke - Veliko pričakovanje za kongres CGIL Večnacionalnih sil na Sina.iu .skuhaj s Francijo, Veliko Britanijo in Nizozemsko*. Ta udeležba ia mora Po Colombovili besedah služiti skup-Pim vsestranskim evropskim napo-fom za dosego celokupnega miru Pa Bližnjem vzhodu. Morebitna ita li.ianska udeležba pa odraža v ob veznostih, ki jih ima Italija kot sredozemska država poleg seveda odgovornosti kot članica Evropske go ( fcPoclarske skupnosti in atlantskega ; Zavezništva. Odločilno vlogo za ita ‘ijansko odločitev pa so odigrale formalne prošnje egiptovske, izrael *ke in ameriške vlade. Vsekakor P*1 je Italija pristopila k reševanju tega vprašanja šele po uosvetova-P.iih s svojimi evropskimi uartne-ri|- da bi z njimi uskladila bodoče mirovne pobude na Bližnjem vzhodu. Colombo je tudi omenil, da so evropske države ob sklenitvi pozitiv-P° pozdravile izraclsko-egiptovski mirovni sporazum in ga ocenile kot Prispevek pri uresničevanju resoln rije 2-12 varnostnega sveta OZN. kol prvi korak pri globalnem reše vanju 30 let trajajoče sovražnosti ln nezaupanja med Egiptom in Izraelom. italijanskega zunanjega mini 8t.ra je udeležba naj višjih oredstav-nikov zahodne Evrope na Sadato v°m pogrebu dokazala soodgovor-uost Evrope ne samo za dogajanja v Prijateljskem Egiptu temveč na VRe.i bližnjevzhodni regiji. Med kair ®**mi političnimi pogovori 10. oktn Pr-t sta prišla do izraza dva med •teboj tesno odvisna problema, in s>cer težave Egipta po Sadatovi *mrti in morebitni zastoj egiptovsko izraelskega mirovnega procesa, frpv zato se je Evropa po Colom- RIM — Senatna komisija za proračun nadaljuje razpravo o finančnem zakonu s polno paro, a je že nabrala vsaj tri dni zamude na koledar del, ki si ga je postavila, da bi se mogel ves parlamentarni postopek za odobritev finančnih dokumentov zaključiti pred koncem leta. Za to zamudo pa prav, gotovo ne more kriviti opožičijto ’ šaj "so ravno stranke večine zahtevale odložitve, ker še niso bile izdelale svojih stališč, oziroma spremin.ie-valnih predlogov. Po predvčerajšnjem sprejemu samoprispevkov za zdravstveno službo, je včeraj komisija obravnavala člene finančnega zakona, ki zadevajo socialno skrbstvo, in tudi tokrat izglasovala amandmaje vladnih strank. Včerajšnji «poklon» predvideva poviške socialnih dajatev neodvisnih delavcev, ki ne bodo za vse enaki, kot je predlagala vlada, ampak v sorazmerju z dohodki. Tako bodo morali od prihodnjega, leta o- pravek, ki določa za zaposlene, ki še niso dopolnili 40 let prispevanja, možnost podaljšanja delovne dobe do 65 let. Ministre in vladne stranke je medtem zajela zaskrbljenost nad počasnim napredovanjem parlamcn bralki dosedanjih prispevkov še~4''oŠSf6t-ke svojega obdavčljivega dohodka, trgovci 4.20 odstotka dohodka, kmetje pa ?e 30 odstotkov katastrske kmčiijške rpnte (pomnožene z običajnimi količniki). Večina komisije je zavrnila predlog KPI, da bi pokojnine višali vzporedno z naraščanjem plač. Sprejet pa je bil po- pi' ZARADI STAVKI NO VINARJEVIH TISKARJI V PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI NE BO IZŠEL Zaradi današnje stavke, ki jo je v zvezi z razpletom okoli zadeve o založništvu Rizzoli, napovedala vsedržavna .sindikalna zveza časnikarjev, italijanski dnevniki jutri ne bodo izšli. Jutri se bodo stavke udeležili tudi časnikarji RAI in zasebnih radijskih in televizijskih postaj, prav tako pa ne bo izšel niti Primorski dnevnik. Po vsej Italiji bodo stavkali tudi tiskarski delavci. V zvezi s stavko .je združenje novinarjev Furlanije - Julijske krajine izdalo dokument, v katerem je med drugim rečeno, da je vsedržavni boj posledica zaostritve krize založništva Rizzoli, ki bi lahko privedla do najbolj množičnega vala odpustitev z delovnih mest. kar jih pomni italijansko novinarstvo. Način, kako je vodstvo založništva Rizzoli vodilo svojo akcijo — z namerno voljo, da pride do čelnega spopada — je botrovalo k temu, da je kriza prerasla meje podjetniške afere. Primer Rizzoli, je še rečeno v dokumentu, zaradi razsežnosti založništva in dvoumnega obnašanja združenja založnikov, grozi, da bo skalil že itak težke sindikalne odnose med novinarji in podjetniki, kompromitiral cela poglavja vsedržavne delovne pogodbe in vzpostavil prisiljeno ozračje izjemnega stanja pred obnovo delovne pogodbe, da bi na ta način, pod pretvezo založniške krize, pritisnili na pravične zahteve novinarjev. Brezobzirna igra založnikov, ki je povzročila tudi propad poskusa posredovanja ministra za delo, skuša izrabiti prehodno obdobje do uresničitve zakona o založništvu, za «divja» restruktu-riranja, krčenje delovnih mest in za to da bi dosegli za vsako ceno najugodnejšo pogodbo. Proti tej strategiji, je rečeno ob koncu dokumenta, predstavlja stavka novinarjev pravično zaščito svojih koristi in obrambo kolegov, katerim grozijo z odpustitvijo. Predsednik in bivša borka o zakonodajnih poteh, po katerih naj krijejo manjše dohodke ali pa večje izdatke, ki so posledica o-dobrenih amandmajev večine. Zdaj so pred problemom, kako nadoknaditi okrog 200 milijard lir. ki so jih izgubili z odpovedjo (v zadnjem trenutku) zaostritvi davčnih dajatev za reklamo po časopisih in TV. Minister Formica je najprej napo vedal, da bi v ta namen povišal davčne predujme na dohodke družb in nepremičnin v prihodnjem letu, zdaj pa nameravajo vladne stranke predlagati ustrezen povišek (od 90 do 95 odstotkov) tudi za osebne dehedke (IRPEF). Tak ukrep pa naj bi bil le »začasen*, da bi »tehnično* zapolnili proračunske vrzeli n namigujejo celo na možnost, da bi ga pred novembrom 1982 preklicali. Izkušnje pa žal niso ravno obetavne. Odraz vladne zaskrbljenosti so tudi vesti o Spadolinijevem namenu, da zaprosi predsednico poslanske zbornice, komunistko Jottijevo, naj začne poslanska komisija za proračun «prcdhodno proučitev* proračunskih dokumentov, še predet se zaključi postopek v senatu. Kaj malo verjetno je namreč, da bi mogli v palači Madama spoštovati roke, ki so si jih postavili: sklep razprave v komisiji do jutri, nato glasovanje v skupščini do 15. t.m., kar vse skupaj spravlja v dvom možnost, da bi bili proračunski dokumenti odobreni v obeh zbornicah pred koncem leta. Medtem vlada veliko zanimanje za notranji sporazum v CGIL med komunistično in socialistično komponento o vprašanju omejevanja dra-ginjske doklade v skladu z vnaprej določeno najvišjo možno stopnjo in-! flacije, ki naj bi po mnenju vlade dosegla v prihodnjem letu največ 16 odstotkov. Vsebina sporazuma, ki odpira pot enotnemu stališču sindikalne zveze, ni še znana, čeprav so precej utemeljene domneve, da sindikat sprejema zgornjo mejo 45 točk draginjske doklade v zameno '.a njihovo davčno-razbremenitev. Lama ni hotel razkriti podrobnosti niti v včerajšnjem radijskem intervjuju, in je potrdil, da bo obrazložil enotno stališče tajništva v ponedeljek, ob otvoritvi kongresa CGIL v svojem uvodnem poročilu. Tam se bo o tem razvila razprava, v katero bosta v torek posegla tudi generalna tajnika UIL Benvenuto in CISL Carniti, v sredo pa bo povedal svoje mnenje in morebiti tudi prevzel nekaj nujnih obvez tudi sam predsednik vlade Spadolini. V Franciji so včeraj praznovali 63. obletnico konca prve svetovne vojne. F.eUscdmk •večanju i veterani rokuje pod slavolokom zmage • S7-letno Adrienne Bige * Mulci,aiiil se oli ■ (Telefoto AP) Komisija Sindona zaslišala Andreottija RIM — Pred člani parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Sindona je bivši ministrski predsednik Giulio Andreotti včeraj odgovarjal na obtožbe, ki jih je bil na njegov račun navedel bivši Sindonov žago vornik, odvetnik Guzzi. Najprej je Andreotti priznal, da je v petdesetih letih spoznal Sin-dono in zadubil o njem zelo ugodno mnenje. Zadnjič sta se sestala 1973. leta, po izbruhu škandala pa ga ni več videl. Andreotti je tudi za tiikal, da se je z italijansko - ameriškim finančnikom sešel med njegovim obiskom v ZDA. Glede poskusa reševanja Sindonovega premoženja pa je Andreotti izjavil, da se je s tem vprašanjem ukvarjal le kot ministrski predsednik z name nom, da bi preveril, ali je bili mogoče na najboljši način rešiti zapleteno finančno, afero v splošno korist. V ta namen je Apdreotti pozval takratnega ministra za javna dela Stammatija. (člana lože P2) kateremu je zaupal to halogo za radi njegovih; velikih izkušenj finančnem področju. | Člani delegacije so opozorili, da I sedaj ni več splošnega odpora in j da se vse politične site strinjajo z načelom zaščite. Cerkev je preko svojih duhovnikov ostala zvesta etničnim vrednotam vernikov in z novim škofom Battistijem, ki je tudi v videmski pokrajini podprla njih prizadevanja in išče stike ‘ s Slovenijo. Vse to dokazuje, da se Cerkev zaveda tega problema. V KPI je vključen in zanjo glasuje dobršen del slovenskih volivcev, kar obvezuje partijo, da je za zakonodajna pot, saj gre za problem, katerega rešitev je dozorela. Berlinguer se je skliceval na obvezo vseh demokratičnih strank, da opo-zori javno mnenje na problem slo- i problem še posebej občutljiva. Manj-venske manjšine zato, da se v čim šinska zaščita mora vsebovati celot- večji možni meri pospeši postopek in čimpreje reši celotno vprašanje. V razgovoru z delegacijo, pa je ge neralni tajnik KPI tudi opozoril na splošni težavni italijanski položaj, na nevarnost razpustitve parlamenta, kot tudi na možne ovire, ki izhajajo iz tržaških volitev. V slovenski delegaciji so bili: senatorka Jelka Gerbec, Josip Pečenko, Karel šiškovič, Drago Štoka, Marjan Terpin in iz videmske pokrajine Emil Cencič, Viljem Černo in Pavel Petričič. Razgovoru je prisostvoval član osrednje direkcije in tržaški poslanec Antonino Cuffaro. Člani slovenske delegacije so o- i pozorih poslanca Berlinguerja na ‘ dejstvo, da je KPI že pred 11 leti i vložila prvi zakonski osnutek in da se celotno vprašanje vleče izredno dolgo. Za Slovence v Italiji obstajata samo dva zakona, ki sta delno uredila šolsko vprašanje pa še to na oni ravni, na kateri je že prej obstajalo. Vprašanje slovenske zaščite je politično vprašanje in za to tudi prihaja do poskusov diferenciacije med Trstom, Gorico in Slovensko Benečijo, pa tudi do diferenciacije zna raj tržaške in gori-ške pokrajine. Obstaja resna nevarnost, da se bo skušala obravnava po-no'Ab zavleci in prav zato je dele gacžja pozvala KPI in vse njerm or-gane. da zastavijo vse sile, da se stvari pospešijo. Istočasno pa sta važni tudi dve drugi vprašanji: predvsem raven zaščite in zahtevaj slovenske manjšine, da je subjekt! ] in da sodeluje pri ustvarjanju za-na I ščitnih norm na vseh ravneh in to I tudi na parlamentarni ravni. no problematiko in torej ne samo jezikovno, šolsko in kulturno temveč tudi gospodarsko. Trst in Gorica preživljata gospodarsko krizo, Slovenci v videmski pokrajini pa st stalno izseljujejo Kot vidimo iz teh nepopolnih zapiskov je slovenska delegacija v sicer nevezanem in živahnem toda istočasno vsebinsko bogatem razgovoru razgrnila celotno paleto problemov slovenske narodnostne skupnosti, Generalni tajnik KPI pa je to problematiko (čitno že dobro poznal in je tudi prevzel zelo konkretne obveze, ki izhajajo iz njegove uradne izjave. Vsekakor pa je treba o-pozoriti tudi na trezna in realistična opozorila v gospodarskem in zlasti splošnem in tržaškem političnem položaju, ki vsekakor vplivajo tudi na rešitev specifičnih vprašanj slovenske manjšine. BOGO SAMSA Izjava Berlinguerja o globalni zaščiti rmiiiiiiniiiuiitiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiimiiimtmiiiitifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii Pogovori Cnurija s Ceausescom Voditelj italijanskih socialistov Craxi in romunski predsednik Ceattsescu med včerajšnjim srečanjem v (Telefoto AP) Bukarešti BUKAREŠTA - Tajnik italijanske socialistične stranke Bettino Craxi se je včeraj v Bukarešti sestal z romunskim predsednikom Nicolaejem Ceausescom. V prijateljskem ozračju sta se pogovarjala o najbolj perečih problemih v mednarodni skupnosti in še posebej o odnosih med velesilama ter o prizadevanjih za popuščanje napetosti. Ceausescu in Craxi sta še posebno pozornost posvetila evropskim pobudam za utrjevanje miru in zalite vam. katerim sta se pridružila tudi Ijtalija in Romunija, za odstranitev vseh jedrskih raket z evropske celine. Oba sta tudi potrdila, da nasprotujeta tudi namestitvi nevtronskih bomb v Evropi. RIM — Po včerajšnjem srečanju z enotno slovensko delegacijo je tajnik KPI Enrico Berlinguer dal naslednjo izjavo: tSrečanje z delegacijo predstavnikov slovenske manjšine v Italiji je bilo po mojem mnenju koristno in plodno. Na tem srečanju smo še posebej poudarili splošno stališče naše partije, ki je odločno naklonjeno, da je treba gledati na slovensko manjšino kot na enotno skupnost, ki jo je treba zakonsko zaščititi prav tako kot je bilo z nemško manjšino in francosko manjšim v dolini Aosta. Zaščititi jo je treba z enim samim zakonom in torej brez razlik no območja, na katerih predstavniki te manjšine živijo. To je splošno j&oliščo, ki bi moralo biti spoštovano. Menimo, da je treba nujno sprejeti zakon za zaščito slovenske manjšine in to ne samo zaradi načelnosti, ker mislimo, da je treba V interesu varstva človekovih pravic in demokracije v naši deželi zaščititi tudi ljudsko in kulturno bogastvo te skupnosti, ampak tudi zato. ker menimo, da je treba enotna zaščita slovenslce manjšine v skladu z državnimi interesi in še posebej zato,-da bi ta manjšina, kot je ie bila, in jo lahko vedno bolj, most prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Tem kriterijem ustreza zakonski osnutek, ki smo ga že pred časom vložili v semitu, podobno kot jih upoštevata tudi zakonska osnutka socialistične stranke in Slovenske skupnosti. Glede našega zakonskega osnutka smo vedno pripravljeni sprejemati predloge, ki bi jih dali sami predstavniki slovenske manjšine. žal, parlamentarni postopek za sprejem teh ukrepov za rešitev vprašanj slovenske manjšine ne napreduje s potrebno hitrostjo, ker vlada in krščanska demokracija še nista pripravili svoja zakonska osnut-ka. Zato spodbujamo in bomo pod-vzeli tudi potrebne ukrepe, da bosta vlada in krščanska demokracija predstavili zakonska osnutka, da bomo lahko čimbolj pospešili zakonski postopek za zaščito slovenske mdnjšine. Menimo, da je ta problem ie zrel in da ga je treba nujno rešiti. Ne bi hoteli, da bi posebne računice ovirale rešitev tega vprašanja. To je naša obveza, ki zadeva predvsem naše delovanje v parlamentu in tudi obveza, ki mislimo, da jo moramo in ki bi jo morale imeti tudi druge stranke, da se sen-sibilizira italijansko javnost za problem zaščite slovenske manjšine, kar bi tudi lahko prispevalo k čim hitrejšemu reševanju tega vprašanja. Mufjabc v Zagrebli ZAGREB — Predsednik vlade Zimbabveja Robert Mugabe, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji se je včeraj v Zagrebu pogovarjal s pred sednikom izvršnega sveta sabora Hrvaške Petrom Flekovičem o možnosti za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja. Flekovfč je gosta seznanil z možnostmi hrvaškega gospodarstva HimmiimiiiiHniiHiiiiiiiHiniiiiiinmiiinHiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiitHiiiiMmmiiimiiimiiiimnimmiiiiiiniiniiiiiiiiiimiMiiiii* OBISK DELEGACIJE^ ZKJ V PEKINGU Pozitiven razvoj odnosov med Kitajsko in Jugoslavijo PEKING — Da se jugoslovansko-kitajski odnosi v celoti dobro razvijajo je potrdilo tudi včerajšnje srečanje med podpredsednikom centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Deng Xiaopingom in sekretarjem predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Dobroslavom čulafiččm. Ugotovila sta, da obstojajo vse možnosti za nadaljnje dobro sodelovanje med partijama in državama, ob tem pa sta opozorila, da obseg gospodarskega sodelovanja še vedno ni na pričakovani ravni. Zagotovila sta, da takšno uspešno sodelovanje po obojestranski oceni temelji na spoštovanju medsebojnega razumevanja. Pozornost sta sogovornika namenila tudi gospodarskim in po- litičnim razmeram na Kitajskem in v Jugoslaviji. Deng Xiaoping je podčrtal pomen tretjega plenuma CK KP Kitajske leta 1978, ki je pomenil preobrat v razvoju kitajske socialistične družbe, takrat sprejeti sklepi pa izražajo današnjo politično usmeritev partije. Sedanji položaj v državi je Deng označil kot dober in posebej opozoril na rezultate, ki so jih dosegli na področju kmetijstva, medtem ko industrijski razvoj napredu je nekoliko počasneje. Dobroslav čulafič pa je dejal, da v Jugoslaviji s pozornostjo spremljajo rezultate, ki jih Kitajska dosega pri svojem razvoju. Dotaknil se ie tudi družbenogospodarskih ln političnih razmer v Jugoslaviji ter podčrtal kontinuiteto notranje in m-nanje politike Jugoslavije, čulafič je gostitelja seznanil tudi s pripravami na dvanajsti kongres Zvez« komunistov Jugoslavije in s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo. Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj odpotovala iz Pekinga v domovino. RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o škandalu ENI -Petromin je včeraj zashšala poslanca Francesca Cossigo, ki je bil v obdobju, ko je izbruhnil škandal o nepravilnostih in podkupovanjih pri podpisu pogodbe med državno petrolejsko družbo ENI in saudsko-arabskim podjetjem Petromin, predsednik vlade. 2 IZVOLITVIJO DEŽELNEGA DRŽAVLJANOVEGA BRANILCA Državljan bo odslej bolje zaščiten pred krivicami organov javne uprave To pomembno funkcijo bo opravljal odv. Cauffin iz Cordenonsa - Mermolja novi član odbora deželne radiotelevizijske službe - Načelnik svetovalske skupine K Pl kritičen do deželne vlade Izvolitev deželnega državljanovega branilca je bila ena osrednjih točk včerajšnjega rednega zasedanja deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Kot je poudaril predsednik skupščine Colli, predstavlja izvolitev tega organa zelo pomembno pridobitev v okviru izboljšanja odnosov med navadnimi državljani ter med deželno oziroma splošno administrativno oblastjo. Deželni državljanov branilec, čigar vloga in funkcije so točno začrtane v deželnem zakonu št. 20, ki je bil izglasovan letos, bo tako v kratkem na razpolago vsem državljanom za morebitne pritožbe in opombe v zvezi z upravno dejavnostjo vseh organov naše dežele, s svoje strani pa bo, avtonomno nadzoroval dejavnost pristojnih deželnih organov v odnosu z ljudmi in ustanovami. Predsedstvu deželnega sveta in odbora bo lahko branilec državljanov v vsakem trenutku prijavil nepravilnost ali nepravičnost pri vsakdan jem delu tega ali onega deželnega odbora ali urada. Predsednika deželnega sveta in odbora bosta nato dolžna, da opozorita organ ali urad za nepravilnost ter. če bo potrebno, sprožita proti vodilnim in odgovornim osebam teh uradov tudi administrativni postopek. Za prvega državljanovega branilca v deželi Furlaniji -Julijski krajini je bil včeraj soglasno izvoljen odv. Mattia Cauffin, doma iz Cordenonsa. Cauffin, ki je star 60 let in je sedaj v pokoju, je bil dolga leta predsednik prizivnega porotnega sodišča v Benetkah. Svet je včeraj tudi izvolil Aceta Mermoljo za novega člana odbora deželne radiotelevizijske službe: nadomeščal bo zaradi nezdružljivosti funkcij, goriškega deželnega svetovalca Ivana Bratino. Slednjega pa je svet včeraj imenoval za predstavnika dežele v komisiji za nadzorstvo nad službami. Deželni svet se bo sedaj spet sestal v torek, 17. novembra, ter začel debato o zakonskem osnutku, ki predvideva aktivno vključevanje handikapiranih oseb v normalne delovne procese. Ob robu včerajšnje seje deželnega sveta pa je načelnik svetovalske skupine KPI v skupščini Pascolat zelo kritično ocenil dosedanje odnose med centralno vlado in deželnim odborom. Danes bo namreč v Rimu komisija za proračun pri poslanski zbornici začela obravnavati zakonski osnutek o refinansiranju zakona o obnovi ter gospodarskem razvoju dežele Furlanije-Julijske krajine in to v pomanjkanju specifičnjh stališč In predlogov s strani Spadolinijeve vlade. Pascolat se v ta namen sprašuje, zakaj Comellijev odbor ni zahteval od rimske vlade, da izdela dokončna stališča v zvezi z gospodarskim preporodom naše dežele in da poseže v parlamentu za čimprejšnje izglasovanje tega zakona. no skrbstvo Renzulli pa je včeraj v Rimu sklical tiskovno konferenco, na kateri je orisal zadnje ukrepe deželnega odobra v zvezi s problemi izseljeništva in pa posebno s povratkom emigrantov v rojstne kraje. Renzulli je med drugim naglasil, da deželni odbor postopoma u-resničuje obveze in predloge, ki so izšli na lanski deželni konferenci o vprašanjih izseljeništva, ki je bila kot znano v Vidmu. Modiano prikazal Piccoliju gospodarske ležave na Tržaškem Evropski parlamentarec Marcello Modiano, ki .je tudi član vodstva Confindustrie (in predsednik tržaške trgovinske zbornice) se je v Rimu sešel s tajnikom KD Pieco-lijem. Predočil mu je gospodarske težave tržaške in goriške pokrajine, v tem okviru pa zaželel, da bi državni finančni zakon 1982 upošteval dodatna bremena za nekatera pomembna lavna dela na Tržaškem; tako npr. dodatnih 10 milijard lir, ki so potrebne za oddajo gradbenih del za uresničitev prvega odseka avtocestne povezave med luko in Padričami. Z druge strani je potrebnih nadaljnjih 11 milijard lir za sanacijo finančnega stanja pristaniške ustanove EAPT. Onesnaženja ni bilo NA POBUDO DEMOKRATIČNIH 0R6ANHACIJ Včeraj v mestu baklada za mir in razorožitev Udeležba je bila pod pričakovanji prirediteljev Zdravstveno-higienska služba tržaške občine je zanikala vest. po kateri naj bi no razlitju nafte pri Panzanu del tekočega goriva segel tudi do tržaške obale. Blokovsko oborožitveno tekmovanje ogroža mir v svetu, še zlasti pa v Evropi. Ob tej ugotovitvi so se zadnje čase vzdignile množice v Italiji in v številnih drugih državah v odločne akcije za mir in razorožitev. Ta zahteva se vedno bolj širi. Z naraščanjem zaskrbljenosti se množijo tudi pobude. Nekaj konkretnih akcij je bilo tudi pri nas. Tako smo bili priča mogočnima manifestacijama v dolinski občini in na Krasu. Včeraj pa je bila prva manifestacija v mestnem središču. Morala bi biti že zaradi tega najpomembnejša in tudi najbolj množična, a žal ni bilo tako. Udeležba na včerajšnji bakladi za mir in razorožitev, k organizaciji katere je pristopila cela vrsta druž benopolitičnih organizacij, je bila znatno pod pričakovanjem, saj je v sprevodu, ki je krenil z Ober-dankovega trga, korakalo le kakih tisoč ljudi. V prvih vrstah so stopali mladinci z velikim dvojezičnim transparentom z napisom «Tržaški mladinci enotno za mir*, vendar bi tudi iz njihovih vrst pričakovali uiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiniiiiminiKiiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Stavka dijakov slovenskih sol večje zanimanje za problem miru in razorožitve. To velja seveda tu di za slovensko mladino, ki je je bilo tokrat v sprevodu manj, kot ob raznih drugih priložnostih. Sprevod je krenii po Carduccijevi ulici na Goldonijev trg, nato po Korzu in Ul. Roma ter po Nabrežju do Trga Unita, kjer se je pred vladno palačo razšel brez posebnih priložnostih govorov, pač pa ob dokaj glasnem skandiranju pacifističnih gesel ter zahtev, da se zmanjša proračunska postavka za vojaške potrebe, proti namestitvi jedrskih raket v Evropi in proti blokovski oboroževalni tekmi. K organizaciji baklade je pristopilo, kot rečeno veliko organizacij. Udeležile so se je razne sekcije KPI, med njimi tudi sekcija «Pin-ko Tomažič*, radikalna stranka, sekcije ACLI, nekatere verske organizacije, Kolektiv za zdravje ženske, Združenje upokojencev, PDUP in DP, sekcije PSI, organizacije ARCI, razna druga pacifistična gibanja, zveza stanovanjskih upravičencev itd. Od slovenskih organizacij sta se formalno odzvali pobudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Kmečka zveza. PSI: Ravnovesje je porok za mir Tržaška federacija PSI priredi v nedeljo, 15. novembra, ob 11. uri v krožku «S. Salveminb na Korzu 12 manifestacijo proti oboroževanju pod geslom: Odpravijo naj se sovjetske rakete in naj se ne gradijo in nameščajo rakete NATO. Tega dne bodo socialisti priredili sorodne manifestacije tudi drugod po Italiji. V tiskovnem sporočilu tržaške federacije PSI piše med drugim, da je mir treba doseči z dialogom in pogajanji ter da mora mir sloneti na dejanskem razvno-vesju. Na naši celini se je takšno ravnovesje obdržalo trideset let, naenkrat oa so ga prevesile sovjetske rakete SS-20, spričo katerih so si sovjetski voditelji prevzeli veliko zgodovinsko odgovornost; zaradi tega je Atlantska zveza tudi morala poskrbeti za okrepitev orožnega potenciala, vendar bo ustrezni postopek trajal tri leta. V tem času bo treba storiti vse mogoče, da se pogajanja ZDA - SZ uspešno končajo. Skrb za javna dela v miljski občini Občinski svet v Miljah .ie sinoči sprejel vrsto finančnih sklepov za uresničitev pomembnih javnih del. Med drugim so odobrili načrt o preureditvi kanalizacije na 2 kilometra dolgem odseku od portiča do Sv. Roka za domnevnih 1,6 milijarde lir, Dalje so sklenili najeti zajetni posojili za izredno vzdrževanje šolskih poslopij in ogrevalnih naprav, odobrili so še zadnji del načrta za obnovo vodovoda Sv. Rok - Lazaret (s tem bo tudi zagotovljena stalna dobava vode turističnemu območju pri Lazaretu), sklenili odpraviti nekaj pokopaliških stezic za smotrnejšo ureditev grobov in poleg drugega odobrili uporabo primernih zneskov za popravilo nekaterih stanovanjskih hiš. Skupščina je potem ob nasprotovanju LpM in KD sprejela sklep o začasni preselitvi ljudske knjižnice iz prostorov Olimpie fkjer bo nastal socialni center) v Campore. Soglasje med KD listarji ie prišlo do izraza tudi ob polemiki okrog 8 milijonov, ki jih .ie bil bivši pokrajinski odbornik Liste za Trst Marchio obljubil za kritje izdatkov za 4. niz gledaliških predstav za otroke na trgu (Teatro in niazzal, a tega denarja sedaj ni od nikoder, češ da ustreznih listin na pokrajini ne najdejo. SKUPEN DOKUMENT CNA-SDGZ TRŽAŠKEMU PREFEKTU Avtoprevozniki delujejo v nevzdržnih razmerah Med drugim naglašajo, da so žrtve hudih diskriminacij iz vrst spediterskih podjetij in posredniških agencij Diploma RK Slovenije devinskemu princu Raimondu Torre in Tassu Tržaško pokrajinsko vodstvo obrtniške zveze CNA (Confederazione Nazionale dell'Artigianato) in Slovensko deželno gospodarsko združenje sta naslovili prefektu skupno listino, v kateri ga naprošata, naj posreduje za rešitev hudih problemov,' k! tarejo mala avtoprevozni-ška podjetja; avtoprevoznike torej,' ki delujejo na obrtniški ravni SDGZ in CNA naglašata, da je avtoprevozništvo tudi v vsedržavnem merilu že itak v krizi zaradi splošnih težkih razmer v gospodarstvu. pripominjata pa, da imajo mali avtoprevozniki v naši deželi In še ziasti na Tržaškem tudi prav specifične težave. Tem botrujejo: zastoj v italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosih, ki otežuje •dnai ’ — Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so včeraj stavkali v znak protesta zaradi nekaterih, o^-, rešenih vprašanj,' kf r tarej6 trf' *StP le. V prvi vrsti dijaki zahtevajo, da pristojni organi (pokrajina in občina) dokončno rešijo problem prostorske stiske na državnem trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois*, ki sedaj močno omejuje didaktično dejavnost tako zavoda kot dveh razredov oddelka za geometre. Nadalje slovenski dijaki v letaku, ki Deželni odbornik za delo in social-1 so ga včeraj razdeljevali pred šo- Trubarjevo priznanje Tončki Kolarič V prostorih Kluba delegatov v Ljubljani bodo danes dopoldne ob 11. uri podelili tradicionalna Trubarjeva priznanja za zasluge na področju knjižnih dejavnosti. Komisija za podelitev teh priznanj pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije je na svoji seji 20. okt. M. sklenila podeliti to priznanje tudi zaslužni tržaški Slovenki Tončki Kolarič od Sv. Ivana. V utemeljitvi priznanja je posebej poudarjeno njeno izjemno uspešno prizadevanje na knjižnem področju na Tržaškem. Nedvomno je Trubarjevo priznanje prišlo v prave roke, saj vsakdo, ki pozna Tončko Kolaričevo, pozna tudi njeno dolgoletno po-žrtwvalno in strokovno delovanje v okviru Narodne in študijske knjižnice v Trstu pa tudi že prej v času, ko je bila slovenska pisana beseda potisnjena v globoko ilegalo in dejansko obsojena na smrt. Kot ljubiteljica slovenske knjige in kot javna delavka, ki se je dobro zavedala pomena slovenske knjige zlasti še pri nas, je Tončka Kolaričeva aktivno sodelovala pri ustanavljanju Narodne in študijske knjižnice neposredno po končani vojni. Da bi se še bolj usposobila za delo v tej naši pomembni kulturni ustanovi in si pridobila potrebno strokovno znanje, je opravila strokovni tečaj pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Poleg rednega dela pri N&K, pa je Tončka Kolarič našla tudi čas, da je sestavila vrsto biblio grajskih pregledov za razna ob dobja s čimer je opravila nadvse dragoceno delo. Tako je leta 1966 sodelovala pri sestavljanju Bibliografije slovenskega tiska v Italiji od 1918 do konca aprila 1945 Že naslednje leto je izšla njena Bibliografija šolskih knjig in skript za slovenske šole v Italiji. Leta 1968 je sledil Seznam periodičnega tiska, nato pa leta 1969 še Bibliografija slovenskega tiska v Italiji od 1. maja 1945 do 31. decembra 1954, naslednje leto 1970 pa še Bibliografija slovenskega tiska v Italiji od 1. januarja 1955 do 31. decembra 1964. Bibliografije je potem objavljala tudi v Jadranskem koledarju, za katerega je leta 1974 pripravila še Bibliografijo del svetoivavskega rojaka, pisatelja Vladimira Bar tola. Z njej lastno skrbnostjo je zbirala tudi gradivo za zgodovinsko razpravo «Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic», ki je bila objavljena v Prosiet nem zborniku leta 1970. Kot zavedna svetoivanska Slovenka je v mladih letih sodelovala pri domačem mladinskem društvu Plamen. Svoje spomine na to obdobje je objavila v pod listku v našem dnevniku. Med vojno je bila aktivna v narodnoosvobodilnem gibanju. Bila je članica terenskega odbora ženske protifašistične organizaci je, avgusta 1944 pa je odšla v Črnomelj v Belo krajino, kjer se je udeležila zborovanja aktivistov Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi je delovala kot knjižničarka v domačem prosvetnem društvu Slavko Škamperle, udejstvovala se je tudi kot pevka v slavnem Venturinijevem zboru, pa tudi kot slikarka-amaterka in je večkrat razstavljala na skupinskih in samostojnih razstavah. Dokazov prav gotovo dovolj za uvodno trditev, da je Trubarjevo priznanje prišlo v prave roke s tem, da ga je prejela prav Tončka Kolarič. Zato tudi naše če slitke. tjk) lami, zahtevajo tudi čimprejšnjo uporabo četrtega nadstropja znanstvenega lW«ja:,f?rance Prešeren* teV popravek 'variante št. 25 regulacijskega načrta, ki sedaj ne predvideva vključitev višjih srednjih šol v paviljone bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Ob stavki so dijaki priredili sprevod po mestnih ulicah in tako opozorili javnost o namenih dijaškega boja ter o neobčutljivosti, ki so jo slovenske šole deležne s strani odgovornih organov. Delegacija slovenskih dijakov se bo v ta namen morda že danes srečala z izrednim komisarjem, ki je pred kratkim sprejel posle pokrajinskega odbora. Sen. Jelka Gerbec o problemu CAA Senatorka Jelka Gerbec je naslovila ministru za državne soudeležbe De Michelisu brzojavko, v kateri ga poziva, naj se zavzame za čimprejšnjo rešitev problema o milj-ski ladjedelnici Alto Adriatico. Nemudoma naj se ustanovi mešana družba Fincantieri - Friulia, da se v obratu zagotovi nadaljevanje proizvodnje, a delavcem CAA je treba zajamčiti redno zaposlitev. mednarodne prevoze; pomanjkanje VČERAJ USODEN DAN ZA -NEZGODE ,NA DELU Na openski železniški postaji mlad železničar ob življenju Žrtev je 29-letni E. Crevatin iz Trsta - Pridržana prognoza za 45-letnega G. Maticchia, ki je padel v delavnici za vulkanizacijo Včeraj približno ob 16.30 je med opravljanjem svojega dela na openski železniški postaji izgubil življenje 29-letni železničar Enzo Crevatin iz Drevoreda R. Sanzio 13/3. 0-koliščine nesreče so bile spočetka precej nejasne, govorilo se je tudi o morebitnem infarktu, vendar nadaljnje ugotovitve železniške policije in preiskovalnega sodnika Staffe so dinamiko nesreče povsem razčistile. Enzo Crevatin je imel nalogo, da po radijski zvezi sproti poroča centralnemu uradu številke in sigle vagonov tovornega vlaka, ki je bil namenjen v Videm. Ko je prišel do zadnjega vagona je hotel prečkati tir in pri tem ni opazil, da se mu približuje kompozicija drugih vagonov, ki so ravnotako bili namenjeni v Videm in ki jih je pred seboj z zmanjšano hitrostjo porivala lokomotiva. Fanta sta vklenila vzmetna odbijalca prvega in zadnjega vagona obeh kompozicij ter mu smrtno poškodovala prsni koš. Ko je prav zaradi vzmeti smrtni objem popustil, je Crevatin obležal nezavesten na sredi bližnjega tira, kjer so ga čez nekaj časa našli delovni tovariši. Na kraj nesreče jih je priklicala temna slutnja, potem ko se za skoraj pol ure ni oglašal po radijskem aparatu. Ko so le nekaj minut po odkritju prihiteli reševalci, je zdravnik Rdečega križa lahko le izdal potrdilo o ■iiMiiiiiiiiMiiiniiiniiinimmMUMiiiuiiiitMiiiimiiiiiMmiMiMiiiiiiiiiiiiiiimHiminMiiMiiirimmmmiimiuMiiiiMiitinMiMiiiiiMiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiimininHini OB VČERAJŠNJEM MARTINOVEM PNEVU NA PROSEKU Novo vino se zelo dobro pije... Martinovo nam je letos prizaneslo z burjo in dežjem in nas obiskalo s soncem, ki je nekoliko v zatišju, a je vendarle sonce. In taki dnevi kakršen je bil včeraj morajo biti seveda sončni in veseli, saj 11. november ni dan od muh. Vsakdo ve, da se na Martinovo iz «mo-šta dela vino*, da se v kleti pretoči žlahtna pijača, ki bo ogrevala in razžarevala obraze marsikaterega zemljana. To je dan, ki je na Slovenskem posebno čislan in ga seveda ljudje močno spoštujejo ter radi pokušajo novo vino. Seveda je tako tudi pri nas, čeprav brez tistega leska in razbori-tosti kot denimo na Dolenjskem ali štajerskem. Dejstvo pa je, da so martinovanja že tradicija, predvsem na Proseku, kjer se zgrne na ulice na stotine ljubiteljev vinske kapljice iz mesta in kraških vasi. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da razen v vaške gostilne skorajda nimajo kam zaiti, saj toliko opevanih, pristnih in tradicionalnih osmič ni, kar seveda ni v stilu z martinovanjem in tradicijo. Vino so točili le v šoščevi hiši, kjer jc bilo preskrbljeno tudi za prigrizek, kot se pač na tak dan spodobi. In če pristnih osmič ni več, pa še živi nekakšen prašičji sejem, ki je na Proseku tudi že tradicija. Veliko ljudi si je ogledalo cvileče ži vali, od mlaiših do starejših, nekateri so prašička tudi kupili, kajti jasno je, da se vino in domač pr šut dobro ujemata. Na sliki: otroci sl z zanimanjem ogledujejo male nrašičke, ki se bodo spremenili ▼ pršute... smrti. Truplo pa takrat še ni imelo nobenih znakov nasilne smrti in to je utrlo pot domnevi, da je nesrečnega železničarja morda zadela kap. Šele čez čas, ko je bil zraven tudi sodnik Staffa, so se pokazale na plečih in na prsih značilne okrogle podplute, iz ust in nosa pa se je vlila kri. Dr. Staffa si je ogledal vse podrobnosti in je zaenkrat izključil odgovornost drugih. Dokončno mnenje bo vsekakor izrekel danes, ko bo imel na razpolago izsledke obdukcije in ko bo izprašal osebje, ki je bilo zadolženo za operacije pri priključevanju vagonov. Do izredno hude nezgode na delu je skoraj v istem času prišlo tudi v delavnici za vulkanizacijo in o-skrbovanje gum v Ul. Tacco 32, kjer je 45-letni delavec Guido Ma-ticchio iz Ul. del Seminario 2 pleskal zidove manjšega pomožnega | prostora. Iz še nepojasnjenih razlogov je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z lestve, pri tem pa z gla-1 vo udaril v rob železne kadi. Spre-1 jeli so ga na oddelek za oživljanje, | kjer se zaradi hudih poškodb na j glavi bori s smrtjo. ustreznih prometnih infrastruktur; (ironične pomanjkljivosti tržaške lu ke, ki povzročajo hude zastoje v avtoprevozništvu; nevzdržne razmere v carinski službi in slednjič politika velikih podjetij, ki se za prevoze raznih tovorov čedalje bolj obračajo na avtoprevoznike izven tržaške pokrajine. Dokument poudarja zatem diskriminacije, ki jih v tarifnem pogledu delajo na račun malih avtoprevoznikov preštevilne posredniške agencije. Edino upanje za prebroditev težkoč je v novih sporazumih o tarifah, ki bi morali pričeti veljati 1. januarja 1982, vprašanje pa je, če in kako bo te sporazume mo goče uveljaviti pri nas, «kjer so mali avtoprevozniki pogosto žrtve pravega izsiljevanja, saj podjetja nezakonito izkoriščajo za prevoze co Italiji tudi tuje avtoprevoznike in s tem silijo domače, da nižajo svoje tarife.* —— o CNA Tn SEJGŽ 'HSbrošath prefekta, da primerno posreduje med njima na eni in šjUeditfeTji ^tjsr" pbsretftiP škimi agencijami na drugi strani. Od sok'« velika razstava plazilcev «Rcptilia 81» V prostorih tržaškega sejmišča pri Montebellu pripravljajo ta čas zelo zanimivo razstavo, ki jo bodo odprli v soboto, 14. t.m. Gre za razstavo «Reptilia», na kateri bo prikazanih nad osemdeset vrst vsakovrstnih plazilcev iz vsega sveta: kače, pitoni, želve, krokodili, itd. «Reptilia 81» bo prav gotovo naletela na velik odmev tudi v Tr stu, saj .ie zelo zanimiva razstava, ki v živo kaže na nekatere najznačilnejše vrste plazilcev. Razstavo, ki bo prav gotovo zanimiva predvsem za otroke in študente, ie pripravil «Studio Natura*, odprta pa bo od soboto vse do 13. decembra letos po sledečem urniku: ob delavnikih od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 20.30, ob praznikih pa od 10. do 20. ure. Včeraj opoldne je v prostorih generalnega konzulata SFRJ v Trstu bila kratka prisrčna slovesnost, med katero je generalni konzul Štefan Cigoj izročil devinskemu princu Roimondu Torre in Tassu častno diplomo, katero mu je podelil Rdeči križ Slovenije, v znak priznanja in zahvale za njegovo človekoljubno dejanje v korist transfuzijskega zavoda RK v Ljubljani. Generalni konzul Štefan Cigoj je uglednemu gostu izrekel zahvato tudi v imenu jugoslovanskega konzularnega predstavništva v Trstu. V NEDELJO V LJUDSKEM DOMU V Križu proslava oktobrske revolucije Kriška sekci'a KPI «Josip Vergi-nella» iz Križa prireja v nedeljo ob 18. uri v krajevnem Ljudskem domu proslavo 64. obletnice oktobrske revolucije V kulturnem programu bo nastopil moški pevski zbor «Vesna», nato pa bodo vrteli film slavnega sovjetskega režiserja E. Ejsenste na «Oklopnica Potiomkin*. Na proslavi besta spregovorila Edvin Švab in Stelio Spadaro. Ministrska navodila .. v prid inozemskim univerzitetnikom Tržaška univerza ie v zvezi > vprašanjem tujih študentov prejela od prosvetnega ministra sledeča navodila: tuji študentje, ki so opravili sprejemni izpit za imis na univerzo, a niso prišli v poštev za vpis zaradi znanih številčnih omejitev, se lahko vpišejo na kako drugo univerzo, kjer jim omenjene omejitve to ds» voljujejo; tisti pa. ki sprejemnega izpita niso uspešno opravili ali pa ga sploh niso opravili, čeprav so zaprosili za vpis na univerzo, bodo na podlagi posebnega sporazuma z notranjim in zunanjim ministrstvom lahko ostali v Italiji še vse akademsko leto 1981-82 — sledili bodo lahko tečajem italijanskega jezika, tako da bodo bolje pripravljeni na sprejemni izpit v naslednjem akademskem letu 1982-83. Ob izgubi dragega očeta izrekaj« Lučani Baruci globoko sožalje delovni tovariši Založništva tržaškega tiska. Podlegla je poškodbam prometne nesreče Po petih dneh od prometne ne sreče .je v torek ob 17. uri v tr-! žaški bolnici umrla 85-letna upoko- ! jenka Maria Stocco iz Ul. Domus Civica 5. Ženska je preteklega 5. novembra ob mraku prečkala Ul. j Brigata iz Ul. Donadoni 2. Stocco-! vo so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer pa ji zaradi hudih ■ poškodb niso mogli pomagati. Z avtom v pešca Dva meseca se bo moral zdraviti 79-letni Bazovec Anton Kalc, katerega .je včeraj okrog 9, ure na Ul. Roma podrla s svojim avtom fiat 126 39-letna Ada Toneatto iz Rojana, Ul. Moreri 140. Na ortopedskem oddelku, kjer so ranjenega Kalca sprejeli, so mu ugotovili hud zlom leve noge, udarce in rane na čelu ter druge poškodbe po desni roki in nogi. Mlad mopedist skoraj do smrti povozil upokojenko S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na oddelku za oživljanje 77-letno upokojenko Giusep-pino Švara vd. Kasma iz Ul. Boc-caccio 5. Ko .je na Videmski ulici v višini hišne številke 30 prečkala cesto izven prehoda za pešce, jo ie z mopedom zbil ob asfalt 16-tetni Corrado Manzin iz Scala San-te 39. Zdravstveno stanje priletne ženske je zaskrbljujoče, sa.i ie med nesrečo utrpela hude poškodbe Dne 10. t.m. nas je za vedno zapustil naš dragi dr. DUŠAN PRAPROTNIK ZDRAVNIK Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. tm., ob 15. uri na pokopališče v Lokvi. Žalostno vest sporočajo: žena Vida, sin Marko in hčerka Lučka z družinama, sestre Sava, Vanda in Dana ter družine Praprotnik, Primožič, Šramel, Možina, Lubej, Boltar, Kovačič in Pete jan Lokev pri Sežani, 12. novembra 1981 Gorica, Sežana, Trst, Ljubljana, Kranj, Miren pri Gorici, Nova Gorica. Namesto cvetja darujmo v dobrodelne namene! Zapustil nas je naš dragi CARL0 SOSIČ (DRAGO) Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 10.15 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena, hči in sin z družinama, sestra, brat ter drugo sorodstvo Trst, 12 novembra 1981 GORIŠKI DNEVNIK SLOVENSKO STALNO „ , GLEDALIŠČE V TRSTU tvuitumi dum JUTRI, 13. novembra, ob 16. uri — Abonma red «J. V soboto, 14. novembra, ob 20. uri — Izven abonmaja. FERDO KOZAK PUNČKA dramatična zgodba v 5 slikah DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE VABILO NA FILMSKI VEČER V - . V prostorih društva (Ul. D’An-nunzio 62) bo jutri, 13. novembra, ob 19.30 znani slovenski filmski amater ALJOŠA ŽERJAL predvajal svoj film Olim piada v Moskvi 1980. Za uvod bo nastopil pevski zbor »JADRAN* GLASBENA MATICA *■ TRST Sezona 1981-82 2. abonmajski koncert V torek, 17. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST Dirigent STOJAN KURET Orgle ANDREJ PEGAN Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD SLAVEC Ricmanje - Log priredi 13., 14. in 15. novembra v Kulturnem domu v Ric-manjih (Babna hiša) 3. RAZSTAVO DOMAČIH VIN Program: Jutri/ 13. novembra: ob 17. uri otvoritev razstave; ob 20.30 koncert godbe na pihala iz Ric-manj. Sobota, 14. novembra: ob 17. uri odprtje'razstave; ob 20. uri družabnost z ansamblom «Po-mlad». Nedelja, 15. novembra: ob 15. uri odprtje razstave; ob 19. uri družabnost z ansamblom »Pomlad*. Deloval bo dobro založen bife z raznovrstnimi pijačami, s kalamari ter domačimi klobasami. KD VESNA priredi jutri, 13. novembra, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu odprtje razstave slik domačina DANILA KOŠUTE Avtorja bo predstavila Barbara Gruden Vabljeni Gledališča Obvestilo KZ prosilcem dopolnilne odškodnine Kmečka zveza obvešča kmete iz repentabrske in zgoniške občine, ki so preko zveze zaprosili za dopolnilno odškodnino za gorata področja, naj se zglasijo v občinskih uradih, kjer jim bo občinski tajnik o-verovil podpis, in sicer za repenta-brsko občino v četrtek, 12. t.m., ob 17.30, za zgoniško občino pa isti dan ob 18. uri. Kmečka zveza opozarja interesente, naj bodo točni ter naj prinesejo s seboj osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje ali potni list. KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na FILMSKI VEČER ki bo jutri, 13. novembra, ob 20.30. Sergio Nodus bo predvajal film s svojega potovanja •Afrika Crossing* Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 12. novembra EMIL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16,38 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 17.28 in zatone ob 7.13. Jutri, PETEK, 13. novembra STANISLAV Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,4 stopinje, najnižja 2,6, ob 18. Uri 7 stopinj, zračni tlak 1022 mb Pada, brezvetrje, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. ROJST\ A IN SMRTI RODILI SO SE: Aleš Brce, Mat ko Bottosso, Daniela Morich, Enri-P° Malpaga, Alexia Vasta, Daniele Venir, Pierluca Arancio. UMRLI SO: 74-letna Emma Stebel, 46-letna Paola Radin por. Del-"Hlo, 71-letni Mario Vianello, 98-letna Maria Ciroi vd. Turolo, 63-letni Giorgio Fumolo. 79-letna Enri-na Slavez vd. Stocchelli, 83-letni Oiuseppe Tendella, 82-letni Valentino. Del Puppo, 79-letni Rodolfo Cos-setto, 36-letni Edward Malcolm Da-'ud Day, 90-letna Elisabetta Geyer Y“- Milleri, P letni Luca Bocoato, "‘-letni Francesco Perini, 73 letni Antonio Martincich. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-Cotno 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Re voUella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. ure do 20.30) Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2. nočna služba lekarn _ (od 20.30 dalje) Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2. 6 2DRAVSTVKNA DEŽURNA služba Nočna služba od 21 do 8. ure "j1- 732 627, predpraznična od i4 do 1 ure in praznična od 8. do 20 nre tel 68 441 ROSSETT1 Gledališka sezona 1981/82: 10 pred stav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 20.30 red »prost*, bo gledališče Centro Teatrale Brescia-no uprizorilo Ibsenovo delo: «Hedda Gabler*. V glavni vlogi Valeria Mo-riconi. Režiser Massimo Castri. AVDITORIJ Od jutri, 13. do 28. t.m. Laboratorij - predstava z lutkami Podrecce za osnovne in nižje srednje šole. Rezervacije tel. 567-201. VERDI Wagnerjeva opera »Valkira«, v nemškem izvirniku, bo na sporedu v soboto, 14. t.m., ob 19.30 (red A/E). Jutri ob 20. uri »Nabucco*, šesta predstava za red C/B. Gostovanje dramske skupine iz Boljunca v nedeljo na Opčinah V nedeljo, 15. t.m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala mladinska gledališka skupina kulturnega društva France Prešeren z delom, ki so ga Boljun-čani pripravili lani ob 80-letnici svojega društva. Domača mladina se je hotela ob tej priložnosti spoprijeti z^ nečim novim, kar bi pritegnilo širši krog mladih k sodelovanju. In to jim je v polni meri uspelo z uprizoritvijo gledališke lepljenke po motivih iz pesniške zbirke Marka Kravosa «Tretje oko* po dramaturški priredbi in režiji Sergeja Verča Tako je nastalo novo gledališko delo: «S kakšno pravico ti rečem dober dan*. Nadja Kriščak je poskrbela za ustrezno j koreografijo, Pavel Ota pa za originalno glasbo, ki jo izvaja ansambel Dober dan. Skratka, v nedeljo se nam v Prc svetnem domu na Opčinah obeta spet lep popoldan v prijetni družbi gostov igralcev' iz Boljunca. Kino Cappella Underground 18.00 »Nessu- 1 na festa per la morte-del cane di Satana*. Režiser Fassbinder. Ariston Dvorana rezervirana za,Bri-tish film club. Jutri:" 16.00 »So-gni d’oro». Ritz 17.30 «Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore. Eden 17.00 «L’onorevole con 1’aman-te sotto il letto*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30—22.15 <11 turno*. Paolo Villaggio in Laura Anto-nelli. Fenice 15.45 «Bronx 41. distretto po-lizia*. Paul Newman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Excalibur». Jutri zaprto. Aurora 16.15 «Taxi driver*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Storie di ordinaria fol-lia*. Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Fobia». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.0** «Maschi bollenti per femmine bagnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.15 «Quella por-cacciona di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Mogli sotto e femmine sopra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16 00 ;C1 Termične centrale, kuhinje, pralnice za skupnosti 34145 TRST — UL, CAPODISTRIA 35 Tel. 040/820089-820960 pri šolskem skrbništvu kot pri krajevnih ustanovah in jih prisiliti, da s primernim in daljnovidnim u-ukrepanjem nemudoma izboljšajo razmere v državnih otroških, vrtcih.. Obenem pa‘ ta skupina vabi vse, ki jim je pri srcu vzgoja najmlajših, da ji pomagajo z informacijami in koristnimi nasveti. V ta namen naj se obrnejo na šolski sindikat CGIL v Ul. Pondares 8 vsak torek po 17. uri. Kaj pa slovenski otroški vrtci? Ali ne bi morda kazalo, da bi naši pristojni dejavniki po vzoru kolegov italijanske narodnosti prav tako pripravili nadroben prerez razmer v slovenskih vrtcih? Gradisa imajo več kot dovolj že samo. če se omejimo le na bazovski vrtec, ali pa na lonjerskega. Jesen v Osapski dolini (Foto Magajna) HlllllllltlllllttllllllllllliniHttlllltnilinMIIIItllllltltllintllllllllllllllfltllinilllllllllllllHIItMIIttlllltlHMItlltlNIlllllMlllIftllltlllllllllilllflMIIMIIIIIIOIIIIIIIHIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIItlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllIftllllllt VISOKO PRIZNANJE MEDNARODNE AKADEMIJE UMETNOSTI V BOLOGNI • ■ . Rovinjski narečni pesnik Giusto Curto izbran za «pesnika dvajsetega sto!etja » V mladih letih mornar in ribič, nato partizan v italijanskih enotah jugoslovanske NOV V okviru posebne slovesnosti je Mednarodna. akademija umetnosti v Bologni, ki se ie leta trudi, da bi ovrednotila dialektalne pisatelje in pesnike, podelila pomembno priznanje Giustu Curtu, 7'2-letnemu pesniku-ribiču iz Rovinja, enemu izmed najbolj priznanih literatov italijanske narodnostne skupnosti v, Jugoslaviji. Giusto Curto se že dobrih 32 let ukvarjal s pesništvom in folkloro. V tem času je napisal nad 300 pesmi, folklorističnih prizorov in glasbenih komedij, ki se večinoma nanašajo na «njegov» Rovinj, istrskemu mestecu, ki je znano po svojem posebnem narečju in po delavnosti domačinov. Pred štirimi leti, na Festivalu narečnega pesništva v Miljah, je Biagio Marin med izročanjem prve nagrade mednarodne kategorije Giusta Curta, o njem dejal: «Cur-to je eden izmed najbolj značilnih in izvirnih narečnih pesnikov mit-televropskega območja. Preprost, a izviren tolmač želja, stremljenj in trpljenja preprostih ljudi. Eden Kmsfj: pepcev prerokov, ki se z jasnostjo'in klenostjo svojega jezika dviga v višine, ki gotovo daleč presegajo rovinjske in same istrske meje ter se uvršča v dia log na znatno višji ravni, kajti njegovo narečje spoje* in izraža najbolj intimna počutja .človeške- »JIIIIIIIIIIIIMIIfllllMIUmilllltlMIIIIIUttlHIIIimillllHIMIIIflfimillllNHIIHHIIflllimilllUIIUHIIMIIIIIIIHIItlltirHlltltlllllllllllltllMIIIIIimillllllllMtllllimillllllllllH NA POBUDO GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Problemi krajevnega vinogradništva predmet živahne razprave na Proseku Osrednja tema: zamisel o ustanovitvi pokrajinske vinogradniške zadruge S sestanka vinogradnikov na Proseku Na pobudo glavnega sveta Kmečke zveze je bil v> torek zvečer v prostorih cvetličarskega centra ERSA na Proseku zelo zanimiv sestanek o problemih krajevnega vinogradništva, ki se ga je udeležilo lepo število tržaških pridelovalcev vin. Po uvodnih besedah predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština je uvodno poročilo podal tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, ki je nanizal nekatera pereča vprašanja našega vinogradništva in orisal nekatere predloge vinogradniške komisije naše osrednje kmetijske organizacije. V prvi vrsti je bil govor o pe-rr em vprašanju zavarovanja proti toči in drugim vremenskim ne-prilikam, zlasti potem ko je dežela ukinila prispevke za zavarovalne police našim vinogradnikom, ki morejo sedaj te premije sami plačevati. V ta namen so prisotni vinogradniki sklenili, da zaprosijo goriški konzorcij proti toči za za asen sprejem v njegovo sredo in to v pričakovanju razširitve ju goslovansko italijanskega sporazuma za boj proti toči tudi na ob moc.ie tržaške pokiajlne. Ta sklep predstavlja v tem trenutku vseka kor najltolj hiter postopek, saj se tako tržaški vinogradniki izognejo dolgemu birokratskemu procesu, ki bi še nadalje odložil plačilo zavarovalnine proti toči. Osrednja točka torkovega srečanja na Proseku pa je bila vsekakor zamisel o ustanovitvi pokrajinske vinogradniške zadruge. Vse kaže namreč, da bo tudi nekaterim krajevnim vrstam vin ministrstvo za kmetijstvo v bližnji bodočnosti priznalo uvodno zaščitno poreklo in pri tem bi gotovo vinogradniki. zbrani v zadrugi, prišli lažje do številnjh ugodnosti, ki jih predvideva to priznanje. V drugi vrsti je znano, da dežela in drugi državni organi in sama Kraška • gorska skupnost lahko finančno podprejo določene pobude na področju kmetijstva, le če so denarna Sredstva namenjena kmetijskim zadrugam. Ustanovitev vinogradniške zadruge v naših krajih pa bi omogočilo boljše strokovno izpopolnjevanje, zlasti mladih kmetovalcev, skupni nakup kmetijskih strojev ter učinkovitejše posege na področju kletarstva in prodaje vin na debelo. To so vsa vprašanja, ki so prišla na dan v živahni debati, ki je jasno pe»kazalo, kljub nekatei im različnim mnenjem, da obstaja med krajevnimi pridelo valci vin živa potreba, da se usta- novi taka zadruga. V ta namen ni bil ria torkovi seji sprejet noben sklep, vprašanje pa bodo sedaj še nadalje poglobili tako v okviru Kmečke zveze, kot med vi-nogradnikimi sami in o tem do končno sklepali na enem izmed prihodnjih sestankov. Na koncu torkove seje pa je bil še govor o letošnji prodajni ceni vina na debelo v osmicah ter o vprašanju dovoljenja za prodajo jedače in ostalih dobrot v osmi cah. Prisotni so bili mnenja, da bi morale oblasti in sami vinogradniki odločneje nadzorovati izvor vina, ki ga prodajajo v teh osmicah. Žal se namreč ponekod dogaja, da prodajajo v osmicah vino tudi ljudje, ki kupijo grozdje in nato to vino prodajajo kot domače. S takim početjem so največ oškodovani kmetje, ki s celoletnim delom in trudom v vinogradu nudijo odjemalcem pristno domačo kapljico. Podobno srečanje bo Kmečka zveza priredila v kratkem tudi za vinogradnike dolinske občine in iz ožje mestne okolice. Pozitivno pa bi bilo, da bi cvetličarski center na Proseku še naprej služil krajevnim kmetovalcem za njihove stvar ne potrebe in pobudo, saj je bil prav v ta namen ustanovljen, (st) ga duha. Giusto Curto je človek in pesnik v najglobljem pomenu besede. . .» Biagio Marin je zadel v črno. V mednarodni režiji, ki je v preteklem septembru pregledala nekaj sto pesmi, ki jih je prispevalo okrog petdeset narečnih piscev iz 14 evropskih držav, sta bila tudi dva izvedenca za narečno slovstvo; sam Biagio Marin in Mario Soldati. Po petih dneh intenzivnega dela, je mednarodna žirija formulirala soglasno mnenje: pergament z zlatim robom, marmornato ploščo, pokal in znatno denarno vsoto, je žirija prisodila pesniku-ribiču Giu-sUi..Curtu Sz Rovinja^ ki ga je označita -za 'epesnilcdi dvajsetega, stoletja». Pred kratkim je prišlo do uradne izročitve pomembnega priznanja. Obiskali smo Giusta Curta dan po «slavnostnem večeru» v Bologni. Spr.ejfd nets fcv.svajem pre-'i*ast*m 'domu med $jf kovitimi strehami starega dela i-strskega mesteca, od koder je nenavaden raigietk oPeanika dvajsetega stoletji* smo obiskali v tretjem nadstropju ozke stavbe, v Beo-'mtfški: ulici štev. ,7jf. m . ga presenetili, ko je pravkar pisal pesem v spomin tovarišev, padlih v, partizanskem bataljonu *Pino Budicin« Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, v ' katerem se je Curto hrabro bojeval. Pesnik je rade vpije .pristal na kratek intervju za bralce Primorskega dnevnika. kPesnik dvajsetega stoletja?» Y Mislim, da- je naslov priznanja nekolika domišljav —: je sam začel pogovor Giusto Curto. To je najbolj laskavo priznanje za neko kariero, ki se je začeRa tokaj pp vojni. '-Pr&f' pač .nisem imel časa za lirične* pestiti ve. Še zelo mlad sem se moral zaradi revščine vkrcati. Prebredel sem ves svet, najprej kot pripravnik in pozneje kot pravi mornar. Na ladjah sem plul skoraj dvajset let in lahko rečem, da ga praktično ni pristanišča. v katerem bi ladje, na katerih sem bil vkrcan, ne vrgle sidra. Nepretrgano romanje. Nabral sem si vrsto življenjskih izkušenj, ki pa so vendarle prispevale k formiranju moje osebnosti. Marsikaj sem videl po svetu. Trpljenje ljudi pa je zbudilo v meni ljubezen do človeka. .. — Nadaljnja odločila izkušnja za izoblikovanje tvojega svojstva človeka in pesnika je bila tudi partizanska vojna? Giusto Curto.. 72-ietni narečni pesnik iz Rovinja -«Pesnlk;dvaj: setegla stoletja« ^ ... rf ’ v - 7. ladje sem sfpM v^etku Ipta im in se - pinj, ki sem ga vedno goreče ljubil. In ugotovil sem., da 'se moie mestece nahaja.v"težkem pofpzfiiu? s fašističnimi bandami, z ijb-jno tako rekoč pred Vrati. K freči je bil Rovinj med istrskimi mesteci od nekdaj med najbolj ,«rdeči-m,i». Takoj po povratku sem se povezql s skupino tovarišev na 'fcrednfe miselnosti. Osebno spni sodeloval z narodnima hčrojema i-talijanske narodnostne grupe, Pinom Budicinom. Matteom Benussi-Ciom, pozneje z Aid«,m Rismon-dom, z Aldom Negrijem, Vidom švalbo. Spomladi leta 1944 sem odšel v gozdove ter stopil v vrste partizanskega bataljona sPino Bu-3iein»... Dobro , leto dni smo se Jjo-fvali v Istri, v Gorskem Kotaru in v Liki. Bila je to strahotna, a hkrati tudi očarljiva izkušnja, Partizanski boj je bil predvsem nepozabna šola enotnosti in bratstva. ,... — Ali ne bi priklical v spomin kakšen izjemen dogodek iz tega boja? — Opisal bom dogodek, ki se je zgodil februarja 194j. leta, ko se je druga svetovna vojna že polagoma bližala koncu. Prizor, ki ga ve bom nikoH p'”ab j. Pri strahovitem napadu Nemcev na Lokvi-ce v Liki, je naš odred utrpel hude izgube. Sam sem se zatekel v goščavo in taval po njej vsaj dva (Jni. ne da bi vedel, kam naj usmerim korak. Lačen, s hudimi ozeblinami na skoraj basih nogah. Končno sem se povsem zdelan zatekel v' neki hlev. 'in tam-zaspal. Ob zori je stopila v hlev starka z dolgimi, kot sneg belimi: lastni. Hrvaščine nisem znal. razumel sem le nekaj besed. Starka mi je prinesla črnega kruha', nekaj -krompirjev in par čevljev: Preden sem jih obul, mi je -s toplo vodij umila krvaveči, stopali. Priletna ženica je razumela, da sem .italijanski borec in povedala, da so fašisti -nekaj dni poprej ubili njenega >sina partizana! Ali si lahko predstavljaš, kako mi. je bilo pri srcu,? Dala mi je še nekaj hrane in me ^poljubila, Ime ji je bilo mama A,nka; Njej sem pozneje .posvetil posebno, pesem. Seda j, nameravam napisati še dramo, prenesti na orfer . prizor. • ki mi je ostal za vedno vklesan v sveti,... Kako misliš, zakaj so ti ;po-deliji to pomembno priznanje? - ,\c vem. Na zlatem parga'-ntentu piše. da.' sem dosegel izredne rezultate pri ovrednotenju narečnega pesništva;" Moje osebno in skromno mnenje 'je; da sem-bil v svojih pesmih vedno pristen. Nisem intelekliialecs-rZDokončal sem vsega šest razredov osnovne šole. Nato sem se moral vkrcati, da sem lahko živel. Moja fakulteta je bilo življenje, sestavljeno iz številnih žalostn h dogodkov in iz trpljenja. Pozneje sem postal ribič: -V sNjjih posmih -sem Opisoval Hudi. njihove želje, njihove tesnobe. Opisoval sem samega sebe. «svo.i» Rovinj. Nikoli nisem nikogar posnemal. V svojih pesmih, če jih lahko tako imenujem, sem obravnaval preproste reči s preprostimi besedami in pri tem skušal ohraniti samobitnost rovinjskega narečja. Morda je tudi zasluga mojih pesmi, da se to na-rečie sedaj študira na več šolah italijanske narodnostne skupnosti v Istri. V pripravi je tudi slovar rovinjskega narečja, .in 'to na pri zadevanje nekaterih članov Centra za zgodovinske raziskave Unije 1-talvanov iz Istre in z Reke s sedežem v Rovinju. Tudi sam .sodelujem pri sestavi 'anju tega dela. Osebno sem si vgd.no prizadeval, da bi ovrednotil ' to narečje in morda sem deloma tudi uspel v svojih spisih, v skromnih pesm-h, folklorističnih prizorov in komedijah, v katerih so vedno prisotni izseki iz realnega življenja — je zaključil svoje pripovedovanje Giusto Curto. E. OPASSI MItlllMIIttIHtllllllltllllllimtmiIHMIliriHllltllllllMIIIItHIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllltlllirillllllltlllllllHIllIlMIlIHtJIltlllltllllllllllllllHIIIIIIItlllUIIHIIIIIIMIIIIin Okrogle povesti pri CZ Poročali smo o prvih knjigah zbirke Okrogle povesti, ki jo je zasnovala Cankareva založba, da bi ponudila slovenskim bralcem izbrana dela svetovnega slovstva 'n to predvsem dela stare književnosti, ki v robatem, včasih tudi kosmatem jeziku in ljubezenskih zgodbah, tudi rahlo spotakljivih vzbujajo pri bralcih vedrino, morda tudi smeh, vsekakor pa tudi radost do življenja. Poročali smo o Gargantui in Panta-gruelu Rabelaisa, o Balzacovih Okroglih povestih, ki so celotni zbirki posedite naslov. Danes pa nam ostane, da predstavimo še o-stale' knjige, ki tvorijo s prvimi prvo serijo letošnjih izdaj te zbirke. Giovanni Boccaccio: DEKAMERON Ni tu mesto, da bi ponovno razpravljali v globino in širino o Boccaccicivem' Dekameronu, ki je najbolj znano delo tega slovečega humanista in renesančnega pisca. Dovolj je, da opozorimo na to novo izdajo knjige, ki jo Slo venci žc dolgo poznamo in to tudi v prevodu Nika Koširja; ki je v izbranem jezikmprevedel vseh sto novel, katere pripovedujejo begunci iz kužnih Firenc. Ta pisateljeva vojna napoved mračnjaštva in asketizma srečnega veka, polna jiosmelta hinavščini in polna slavospeva ljubezni, življenjski vedri- ni in radosti je že dolgo na vrhu tistih knjig, ki jili lahko uvrščamo med stotero najbolj znanih knjig vsega človeštva. Sedanja nova kompletna izdaja Boccacciovega Dekamerona v starem prevodu bo torej samo zadostila povpraševanju po tej knjigi in zadovoljila mlade bralce, ki bodo lahko segli po tej edinstveni knjigi. Založba je za sedanjo izdajo poskrbela za ustrezno opremo knjige, ki je delo Julijana Miklavčiča in ki naj bi se skladala z žlahtno, renesančno vsebino. Za izbor ustreznih ilustracij je poskrbel Aleš Rojec tako, da imamo pred seboj vsestransko skrbno pripravljeno izdajo,«ki hi samo žlahtna po Vsebini temveč tudi v okras vsaki . knjižni polici. ■. 'I. Nizam!; SEDEM ZGODB SEDMIH PRINCES Morda v sedanji izdaji Dckame rona pogrešamo krajšo spremno besedo o značaju in pomenu Boc-cacciove knjige pa je ta pri knjigi Nizamija vsekakor nujna, ker gre za nam neznanega avtorja V spremni besedi Vladislava jagodi ca je slovenskemu bralcu pred stavljen • avtor in njegovo delo. Nizam! se je rodil okoli leta 1141 v Gandži. v seda'n>em sovjetskem Azerbe/džanu. materi, ki je bila kurdskega rodu, medtem ko za očeta narodnost ni znana, Nizanii je vse svoje življenje prebil v rojstnem mestu, ki je bila kulturno in gospodarsko središče Zakavkazja in biLpripadnik posebne organizacije. ki je bila nasprotna vsakemu nasilju, in boju. Bil je pesnik-in -njegbva dela pomenijo vrh tedanjega razvoja humanisttč ne smeri literature, V svojih pesmih je izražal najbolj napredne i-dd.je svojega časa, obsojal je nasilje in krivičnost ter. še' potegoval za pravice tlačenih in .izkori ščanih. Na.ivečjo slavo si je pvido bil s svojimi petimi. poemami, zbranih kasneje pod skupnim ime nom Hamsa, četrta poema je Se dem slik. sedem pripovedi Sed n m lepotic. Izbor iz, te poeme vsebu ,ie tudi sedim ia slovenska izdaja Gre za ljubezenske zgodbe, ki jih pripovedujejo lepp žene mladega vladarja-. Vendar ljpbezenske zgod be, ki jih vladarju pripovedujejo njegove žene niso* same sebi namen. Ideja-pravičnosti je osnovna idfcja poeme, liubezfrt pa pomaga plemenititi značaj vladarja. Niza mi je v' svoji,literatur) in idejah daleč presegel svoje sodobnike Prav je zato, da ga spoznamo tudi pri nas. Njegove zgodbe je pre\csd'a Gitica 'Jakopih, vendar ne d'rektno iz iraiVčiirc temveč _s pomočjo nemškega prevodu. Založ ba nravi, da hodo te zgodbe za lpetafne sladokusce prava, paslas-. tiča. polne na’več’e poduhovljeno sli iu tudi najbolj drzne čutnosti. Sl. Ru. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Kraljica diamantov, TV nadaljevanka 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Oddaja o športu 15.00 Šolska vzgoja: Shede — Zgodovina 15.30 Kapitan Futuro, risani film 16.00 PREŽIVELI, TV nadaljevanka 16.30 Pustolovec — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 Neposreden prenos: 17.10 Tom story — risanka 17.30 Pogovorimo se skupaj... 17.55 Steze dogodivščine, četrti del 18.20 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 18.50 Happy circus, vmes TV film iz serije «Happy days» 20.00 DNEVNIK 1 20.40 Dragi prijatelj.. . Koncert Riccarda Coccian-teja 21.45 Adua — TV nadaljevanka 22.40 Velike razstave Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere p-ugi kanal 12.30 ( .klanski program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: 1947: italijanska demokratična izbira 14.00 Popoldan: 14.10 OSEMSTO, TV nadaljevanka 15.25 Vzgojna «>ddaja 16.00 Program za mladino: Martina — TV film Risanka 16.55 McMillan in soproga, TV film 14.45 Dnevnik 2 — Flash 17.50 Dnevnik 2 — športne vesti in Iz parlamenta 18.05 Sereno variabile 18.50 Inšpektor Derrick, TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.40 Eddie Shoestring, zasebni detektiv — TV film 21.35 Srečanje s kinom, filmi, ki jih boste videli na velikem, ekranu 21.40 Dnevnik 2 — Dosjer 22.30 Glasba v vojašnici, POOH Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Padova: Nbgomet Italija - Grčija 16.15 Foggia(?!lSA'BLJANJE"' 17.03 Vabilo 19.09 DNEVNIK 3 19.30- Dnevnik- 3 —-Deželne vesti 20.05 šolska vzgoja: ŠVEDSKA 20.40 Straparole. strani Cesareja Zavattinija 21.40 Šolska vzgoja 22.10 Dnevnik 3 — Tedenska od-. da a 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Liubljano 8.55 - 15.50 TV V ŠOLI: TV koledar; Jabolko; Geo- metvija: O vodi; Kemija: Risanka ; Združeni naredi; Pravljica; Užiška republika;' Hrana in sonce 17.25 Poročila 17.30 Jelenček, otroška serija 18.00 Mozaik kratkega filma: Irak — dinamična družba,; iraški' film V današnjem Mozaiku kratkega filma vam bomo pred1: stavili iraški barvni dokumentarni film, za katerega je scenarij napisal Tarih Karin in film tudi režiral. Prikazal bo ekonomske in družbene spremembe, ki jih doživlja arabska dežela — Irak. 18.30 OBZORNIK 18.40 Gozdarstvo — Povsod ni e nako, dok. 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 Mednarodna obzorja Današnja redna mesečna oddaja Mednarodna obzorja, ki jo pripravljajo novinarji uredništva zunanjepolitičnih oddaj, prinaša dva prispevka. V prvem bo novinarka Blanka Doberšek podala pregled mednarodnega dogajanja preteklega meseca. Drugi prispevek, ki ga pripravlja Boris Verbič, nosi naslov Solidarnost — sindikalno gibanje ali politična stranka. Zadnji del oddaje pa bo pogovor v studiu o dogajanju na Poljskem. Pogovor, ki ga bo vodil Janez Stanič, bo potekal v živo. Gledalce obveščamo, naj vprašanja, ki jih zanimajo, sporočijo med od dajo po telefonu 322-580 ah 313-181. Urednik oddaje je Boris Bergant. 21.35 625 22.15 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 15.30 Ponovitev Odprte meje 16.00 Dokumentarna oddaja 16.30 Pravljice iz gozda, risanke 17.00 Rezervirano za najmlajše: Priročnik za otrokovo prehrano Stare japonske pravljice Serijski film 18.00 Ponovitev filma 19.40 Jugo rock, Šarlo Akrobata 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Gospodar New Yorka, film 22.10 TV D — Danes 22.20 Kdo pozna umetnost? ‘"'""'TVD - Danes Zagreb Mi SH>o smešna družina 18.25 Kronika občine Split 18.45 Tikvarium, satirični kabaret 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 Hobi v sobi — kviz ŠVICA 18.00 Za najmlajše 18.05 Oddaja za otroke 18.10 Mladinski program 18.50 Jules in Lenny\— film 20.40 Ob prvem svitanju zore, film TRST A 7.C0. 8.00, 10.00, 13.00. 14 00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Živozele-no. Pripravlja Alenka Rebula; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki, pripravlja Lojze Zu-pančič; 10.10 Koncert; Poldnevniški razgledi; 11.30 Izbrani listi; 12.00 Od Milj do Devina; Beležka vmes lahka glasba); 12.30 Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: Junaki pravljic: «Vse najboljše, Ostržek!»; 14.30 Izbrali smo za vas; 14.55 Naš jezik; 15.00 Jugoslovanski ižvajalei; 15.30 Za ljubitelje vokalnega jazza; 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.40 Sodobne slovenske novele; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda: 7.30 Zaključek; 13.00 Otvoritev, najava sporeda, pregled dogodkov: 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Zapojmo pesem — spored mladinske zborovske glasbe: otroška zbora osnovnih šol Solkan in .Šempeter ter mladinski Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koppr 98,1 MHz UK\V - Nanos 88,6 MHz zbor Milojke štrukelj iz Nove Gorice; 14.00 Mali koncert lahkih not ; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 10.30 Glasba po željah; 16 00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 16.30 Primorski dnevnik; 16..45 Zabavna glasba. KOPEP (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. J0.30, 11.30, 12 30, 13.30. 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 18.30 Poročila;. 0.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.43 Su e.zo per le coiittade; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32'Lucianov! dopisniki: 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Lete-(,i zmaj; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Včerajšnje popevke; 12,05 Glasba po željah: 15.20 Glasbeni odmor; 16.00 Glasovi v nevihti; 16.10 Dalmacija in njene pesmi: 16.32 Crasli; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Jazz glasba; 17.32 Belcanto. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13 00. 14.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.40 Gospa iz Monze; 12 03 Ulica Asiago Tcnda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Opera: 15 03 Popoldanska sreča nja; 16.00 II Paginone; 18.05 Glas bena kombinacija; 18.35 Programi pristopanja: 19.30 Zgodb« jazza; 20.00 Dovolite, konj?. • RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 10 30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 — predvaja; 9.00 I promes-si sposi; 9.32 - 10.13 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L'a ria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Eneida: 18.C2 Glasbene ure; 18.45 Krog sonca; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Mass music; 22.00 Mesto ponoči." Neapelj. LJUBLJANA 6 30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12,00. 14.00, 15.00. 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otro ci!; 7.30 Iz naših sporedov;8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; Mladinski pevski festival Celje ’81; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 - 11.35 Rezervirano za.,.; 11.35 Znano in priljubljeno: 12.10 Znane melodije; 12 30 Kmetijski na sveti: 12.40 Od vasi do vasi: 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporoča jo vam. . 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14A0 Jezikovni pogovori: 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio da nes. radio jutri!: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 18.35 «Narodne» v priredbah slovenskih skladateljev; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-trocil; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Poročila — Našim rojakom po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba z ju goslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki: 2.10 Paleta popevk jugo slovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba. KOŠARKA V KORAČEVEM POKALU Iskra Olimpija izločena Tudi v povratnem srečanju doma je zgubila proti Acqui Fabii - Skrajno nešportna poteza Lj. Vujačiča - Američana odiična - Jelovac najboljši pri Ljubljančanih l*kra Olimpija - Acqua Fabia 75:77 (37:42) ISKRA OLIMPIJA : Moffardin, Golc 2, Brodnik 12, Ljubo Vujačič 2 (2:2), Polanec 6 (2:3), Jelovac 25 (3:3), Kompara, Vilfan 16 (4:5), Jadran Vujačič 8, Grgin 4. ACQUA FABIA : tsrunamonti 6 (2:2), Sanesi 8, Blasetti 10 (4:6), Ženo 25 (3:3), Sojourner 28 (2:4), Olivieri, Bonino, Balducci, Stringhi-*>i, Colantoni. SODNIKA : Popovič (Bolg.) in Gregor (Avst.) GLEDALCEV: 4.500. PON: Iskra Olimpija 18, Acqua Fabia 17. PM: Iskra Olimpija 11:13, Acqua Fabia 11:15. LJUBLJANA — Iskri Olimpiji ni uspel podvig, da bi se uvrstila v četrtfinale Koračevega pokala. Ne samo to: Ljubljančani, ki so že v Rietiju izgubili za 4 točke, so sinoči zopet klonili Acqui Fabii iz Rietija, tokrat za 2 točki. Žal, je prišlo po srečanju do skraj-uo nešportnega dogodka, ki je dal sinočnjemu Olimpijinemu porazu še grenkejši okus. Po končnem žvižgu je namreč Ljubo Vujačič stekel proti Brunamontiju in ga silovito brc-uil v želodec. Le poseg policije je Preprečil, da se pretep ni nadaljeval. Končala se je tako, na žalost, sinočnja tekma, v kateri so košarkarji iz Rietija povsem zasluženo zmagali, saj so taktično povsem nadigrali Ljubljančane. Poleg tega sta bila Američana Sojourner in Ženo Praktično nezgrešljiva, proti njima je bila obramba Ljubljančanov nemočna. če dodamo še, da so domači košarkarji dokaj živčno in slabo igrali, poraz tudi ni tako nepričakovan. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili halo Tivoli, so pričakovali, da bodo Jelovac in tovariši ponovili sijajno ponedeljkovo i-gro, ko so v jugoslovanskem pokalu visoko premagali beograjskega Partizana. To pa se ni zgodilo. Že v uvodnih minutah je bilo jasno. da Ljubljančani niso našli pra-vega orožja proti nasprotnikovi conski obrambi, poleg tega pa sta jim Odlična Ženo in Sojourner polnila koš iz vseh položajev. Košarkarji jz Rietija so tako brez težav »držali v šahu* sinoči povprečne Olimpi-Jjne igralce, med katerimi se je izkazal le veteran Vinko Jelovac. Vil-jan in Brodnik sta se sicer trudila, joda proti razpoloženim nasprotnikom to gotovo ni bilo dovolj. Vseh pet italijanskih košarkarjev, *i so od začetka do konci igrali! (Brunamonti, Sanesi, Blasetti, Ženo ln Sojourner), so odlično opravili Svojo nalogo, Američana pa sta bi- la v tem srečanju za razred boljša od vseh ostalih. «To je sramota,* je po tekmi ogorčeno dejal trener Acqua Fabie Clau-dio Bandoni. »Ljubo Vujačič je enostavno nor. Poglejte Brunamontija, v kakšnem stanju je. Glede tekme lahko rečem, da smo zelo pametno igrali, in da smo povsem zasluženo zmagali. Vseh pet mojih igralcev je igralo odlično.* Iskra Olimpija je tako izločena iz Koračevega pokala. Ne samo to: Ljubo Vujačič je dodal temu porazu še skrajno nešportno potezo, ki je vrgla temno senco na vso ekipo. Po srečanju se je tudi sestal izvršni odbor Iskre Olimpije, ki ga je suspendiral. B. Lakovič V četrtfinale Koračevega pokala pa sta se uvrstila Zadar in šiben- ka. Zadrčani so tudi v povratnem srečanju premagali PAOK iz Soluna, in sicer s 103:93 (47:45),, Šiben-ka pa je nadoknadila zaostanek štirih točk iz prve tekme, saj je premagala Hapoel iz Tel Aviva z 98:88 (50:46). V četrtfinale se je' uvrstil tudi Lat te Sole iz Bologne, čeprav je sinoči izgubil v gosteh proti Zbrojev-ki iz Brna (59:60). Prvo tekmo je namreč dobil s 104:86. Ježica izpadla v pokalu L. Ronchetti Ljubljanska Ježica je sinoči s 74:69 (35:35) zgubila proti Sparta-cusu iz Budimpešte in tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Ježica je zgubila tudi prvo tekmo v gosteh (72:78). KOŠARKA PRED SOBOTNIM SREČANJEM Zaskrbljenost pri Jadranu Zaradi poškodb in drugih težav na treningu le po šest Igralcev, gostili pa bodo morda najboljšo ekipo prvenstva Četrto tekmo v košarkarskem prvenstvu C-l lige bo Jadran igral spet doma, se pravi v športni palači v Trstu. Tekma bo v soboto ob 20.30, naslednja dva tedna pa bo Jadran na gostovanju in sicer v Codroipu ter v S. Bonifaciu pri Veroni. Trener Jože Splichal je ta teden nekoliko zaskrbljen, kajti v ekipi Jadrana ni vse tako, kot bi bilo Želeti. Klobas še ne trenira, prav tako ne Ivo Starc, ki ima težave s hrbtenico in verjetno nekaj časa ne bo sposoben za igro. Spet sta poškodovana Walter Sosič in Klavdij Starc: prvi ima ponovne težave s prepono, drugi z gležnjem. Adrijan Sosič je nekaj dni službeno odsoten, tako da prihaja na trening le po šest igralcev, kar je seveda odločno premalo. Za smolo bo imel Jadran v gosteh ekipo SITIP iz Bergama, ki naj bi bila poleg Fornaciarija najmočnejša ekipa tega prvenstva. Trener Splichal nam je v tej zvezi dejal: .......................»•■■■"■■■I..............................,..... SINOČI V OKVIRU BOROVEGA ODBOJKARSKEGA TEDNA V TRSTU Mlajše tokrat uspešnejše V okviru odbojkarskega tedna ŠZ Bor se je sinoči pomerila ekipa Bora, ki je igrala v 1. italijanski ligi z «mladinsko* šesterko, ki je leta 1969 zasedla 2. mesto v Italiji. Srečanje je bilo izredno zanimivo in občasno tudi sama igra dokaj dopadljiva, saj se je tekma končala s 3:2 (v korist »mlajših*). «Mladinke» so igrale v naslednji postavi: Julka Bezeljak, Ingrid Kalan, Jasna Rau-ber, Sonja Pernarčič, Mara Rogelja, Lučka Pečar in Mira Bole. Ekipa «A lige*: Olga Pavletič, Miranda Batista, Mili Regent, Norči Zava-dlal, Pia Hmeljak, Nadja Švab, Sonja Barej in Lidija Kenda. V soboto začetek mednarodnega turnirja V soboto in nedeljo pa organizira odbojkarska sekcija ŠZ Bor mednarodni ženski odbojkarski turnir za 2. «Memorial Nede Mijot*. Tudi to tekmovanje spada v okvir letošnjega praznovanja 10-letnice obnovitve in delovanja ZSŠDI, saj je naša krovna organizacija prevzela pokro-vitoljstvo nad samim memorialom oziroma odbojkarskim tednom ŠZ Por. S turnirjem pa bo tržaško društvo počastile .?pppin, na eno svojih prvih članic ih pjpfijrk ženske zamejske odbojke — Nede Mijot. .•■Na gledana to« da,.ne bodo nastopile lanske zmagovalke prvega memoriala, zastopnice Haladasa iz Szombathelyja — Železna županija »Žal je položaj takšen, kakršen je. Zavedati se moramo, da so poškodbe in bolezni sestavni del tekmovanj in je torej treba nanje vseskozi računati. Upati je, da bo vsaj Klavdij Starc okreval in lahko nastopil na sobotni tekmi. Ekipe iz Bergama ne poznam, vendar vsi pravijo, da je zelo močna. Toda po dosedanjih rezultatih sodeč je tudi ta ekipa premagljiva. Če bomo uspeli zgraditi dobro igro s hitrimi protinapadi, tedaj Bergamu ne bo tako lahko, kot si morda oni predstavljajo. Vsekakor pričakujem, da se bodo naši zdravi igralci borili tudi za tiste, ki bodo odsotni, se pravi z največjo borbenostjo in koncentracijo.* »Ali vam analiza rezultatov dosedanjih tekem kaže, kako se bo od vijalo prvenstvo v naprej?» »Prvi rezultati kažejo, da so vse ekipe zelo izenačene in da skoraj vse zmagujejo na domačih igriščih. Če bo šlo tako naprej, tedaj lahko predvidevam, da bi osvojitev tekem doma in nekaj točk na zunanjih i-griščih pomenila uvrstitev v zgornji del lestvice, v nasprotnem primeru pa obratno.* »Bo Jadran v soboto zmagal?* »Mi se vedno borimo za zmago. Tudi v soboto bomo skušali dati vse, da dosežemo ta cilj, vendar bo potrebna — ponavljam — res dobra igra in maksimalna požrtvovalnost naših fantov. In če bo tako, ter s pomočjo naših zlata vrednih navijačev, tedaj nam zmaga ne bi smela uiti.* «1 n še zadnje vprašanje: v poročilu o sobotni tekmi v Reggio Emilii je tamkajšnji novinar na koncu napisal, da se bosta Fornaciari in Jadran gotovo srečala v poulu. Ali ste tudi vi tega mnenja?» «Ponavljam, kar sem že enkrat povedal: vsaka ekipa se bori za čim boljši rezultat, za zmago, za napredovanje. To velja tudi za našo ekipo. Če bodo okoliščine take, da bi se utegnili tudi mi uvrstiti v zgornji del lestvice, tedaj bomo prav gotovo izkoristili vse, da dosežemo optimalen rezultat.» GIMNASTIKA AuLAN — ltanja se bo uaa,9>.?ia letošnjega svetovnega gimnastičnega prvenstva v Moskvi (od 23. do 29. novembra) le s svojo moško vrsto. V i* \ - ■ >f ■< / :: ‘ ; f ,'rf . f?. >•. i ? £ / i ; \ :|5;4 f'. ■ v ' ; - ■ - - , ^ t j* i ' ■ m ,r; a?; % ■ v : C?' ■ -? 5. v 4< :# * ‘ , ' t -- , . , \ 0 *' ", ;r f f „ ; 4 ' ' A »'■ ® V ‘ ■ Jr ■ ■**. v - - > ! u > 'r* • ! • ■v- , • mk f Jjh .. >1; jjK s* M** Da sledi Jadranovim domačim nas topom na tribunah mnogo navijačev najbolje dokazuje tudi ta naša slika BlllliiiiliiiiiliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiliiiiillliiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiNiiilivtiiiiiiiiiiililliillilliiliiM SMUČANJE ZA NOVO SEZONO Pestri načrti SK Devin bo v naslednjih treh mesecih izpeljal bogat smučarski program SK Devin se vneto pripravlja na zimsko sezono, saj ima v načrtu begat program. V nabrežinski telovadnici se ie že pričela predsmučarska telovadba, ki je namenjena vsem, ki bi se radi sprostili ali si utrdili mišice za boljšo smuko. Telovadba ie vsak do 30. decembra. Cena zimovan.ia je 90.000 lir, vkl.jučno s penzionom in smučarskim učiteljem. Zimovan.ia se lahko udeležijo vsi člani SK Devin, ki se lahko prijavijo ob priliki sejma ali vključno do 30. t.m. SK Devin bo organiziral tudi jesenski pohod in sicer 15. t.m. Od- torek (od 18. do 19. ure) in četrtek j vijal se, bo na področju Grmade, (od 17.30 do 18.30) pod vodstvom! Hoje bo približno dve uri in pol, Iva Pertota. j na sredini poti pa bo dobi! vsak Kot druga točka zimskega nro- \ udeleženec skodelico toplega čaja. grama bo tudi sejem rabljene in! Vpisnina bo 1000 lir na osebo nove smučarske opreme. Setom bo | Prve tri skupine bodo nagrajene na Madžarskem p-^.bo turnir prav gotovo zanimiv in gotovo tudi izenačen. Nastopili,, bodo trije italijanski drugoligaši, Tm.Špinea, Sokol in Bor ter šesterka Kopra, ki letos i-gra izredno uspešno v 2. zvezni jugoslovanski ligi - zahod. Na sliki: nagemu znanemu fotoreporterju Mariu Magajni so ob otvoritvi fotografske razstave, ki so jo priredili v okviru Borovega odbojkarskega trdna, podelili odbojkarski delavci tega društva posebno priznanje. SABLJANJE Evropsko prvensivo v znamenju Italije i™ptyuv FOGGIA — Na evropskem sablja-škem prvenstvu v Foggii je v finalu ženskega flbreta Italijanka Vaccaroni premagala svojo rojakinjo Sparaciarijevo z 8:2. Brcn je osvojila zahodna Nemka Hanisch. na sedežu SK Devin v soboto. 14. in v nedeUo. 15. novembra. Prve dni v decembru se bo pričel tudi smučarski tečaj za alpske discipline v Trbižu, za norditske discipline pa v Žabnieah. Tečaj bo letos za nordiiske discipline brezplačen. za alpske pa bo brezplačen samo za začetnike, pod poojem, da so le ti člani SK Devin. Smučarski tečaj bo 8.. 13. in 20. decembra ter 3. in 10. ianuaria. Cene so naslednje: tečaj in prevoz 54.500 lir, samo -tečaj 16,000 lir. samo prevoz 40.000 lir.' ehtoaftiFbre-voz 8 500. Teča j bedo vodih slovenski smučarski .hcitšJil®.'!Kf;Ajf).j-ske gore in Trbiža. Kot zadnja točka bo na programu zimovanje v Boh. Bistrici od 23. NOGOMET JUGOSLOVANSKI POKAL Olimpija v četrtfinalu Ljubljančani so slavili visoko in zasluženo zmago Crvena zvezda bo njihov prihodnji nasprotnik 0l1mpjja — Rljeka 4:0 (0:0) STRELCI: Rožič v 53. min., Perovič v 56. in 68. min., Perduv v min. OLIMPIJA: Janjuš, Perduv, Iskra, F- Ameršek, Elzner, Šarenac, Sej-aic (od 78. min. Vujnovič), V. A-meršek, Petrovič, I. Volč (od 75. Bengez), Rožič. RIJEKA: Žaveh, Marjanovič, Hr-**lc> Jerolimov (od 75. min. še-^n), Radin, Šugar, Belič, Pegic, pornič (od 55. min. Petkovič), Ru-**č, Desnica SODNIK: čolič iz Sarajeva. GLEDALCEV: približno 2 tisoč. LJUBLJANA — Z včerajšnjo zatoženo zmago proti Rijeici se je .totojanska' Olimpija uvrstila v če-“tfinale jugoslovanskega nogemet-pokala. V četrtfinalu pa bodo Ljubljančani igrali proti beograj-to Crveni zvezdi, ki je včeraj do-toa premagala Sarajevo. Olimpijini nogometaši so se vče-(sicer maloštevilnemu občin-tvu) oddolžili za nedeljski visoki Prvenstveni poraz proti državnemu Prvaku. že v prvem polčasu bi lah-® Povedli, Najzrelejšo priložnost imeli že v drugi minuti s Petro-to^m, toda vratar žaveli ga je Osil v kazenskem prostoru, sodni-a Piščalka pa je ostala »nema*. vfTetan.je se je odločilo že v u-»PPPih minutah drugega polčasa. J® V 53. minuti je namreč dosegel p to gol Rožič, nakar je Mihajlo etrovič še dvakrat premagal vra-rJa gostov Žavelija, četrti zadetek )a Je dal Perduv štiri minute pred Pncem in tako je Olimpija nepriča-PV**. toda povsem zasluženo vi-°ko premagala Rečane. B. Lakovič OSTALI IZIDI c*-, zvezda - Sarajevo Uinamo - Sloga Doboj y°jvodina- Budučnost ‘‘ajduk - Napredak Moboda - Radnički K. 2:0 2:0 0:1 3:1 6:4 11-m) 2:1 4:2 11-m) Galenika - Maribor Rad - Mogred Budva (po ČETRTFINALE (18. 11.) Rad - Dinamo, C. zvezda - Olim-Sloboda • Budučnost, Galeni-Ka - Hajduk. pred tekmo z grčijo nedeljah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, lemo 800.00 din, zo orgamzociie in podietja mesečno 100,00, letno 1000.00. Petini tekoči račun za Itoliio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. novembra 1981 Oglasi 2a SFRJ Žiro rnčun 50101 603 45361 «AOIT» DZS SIC00 L|utliand Gradišče !0/II naO leleron 22207 Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'Sir I st viS 43 runi) 27 000 Ur Finančni' 900 legalni 8UU osmrtnice 300 sozano 400 lir za mm višine v sirim 1 stolpca Mah oglasi 200 lir beseoa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlaniie-Jullisk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh drugih dezet v Italiji pri SPI. t i Član italijanske S— jjt:... ...;. • -r r\4'i POGLOBLJENA RAZPRAVA NA SEJAH OBALNE SKUPNOSTI IN SZDL V KOPRU POZITIVNA OCENA OBMEJNEGA SODELOVANJA V SKUPŠČINAH DRUŽBENOPOLITIČNIH TELES Potrebni pa so na obeh straneh še dodatni napori za poglabljanje odnosov v skladu z osimskimi sporazumi - Poudarjena vloga obeh manjšinskih skupnosti KOPER — Odnosi s sosednjo Ita I bi na primer manjšo količino bla j gledališča, ki ima že več milijard li.io so dobri, konstruktivni in pri- ga iztovorili samo v eni luki in jo jateljski, so menili delegati na vče raje s tovornjakom ali vlakom ure rajanji seji obeh zborov skupščine j peljali v drugo luko, ne ra z ladjo, obalne skupnosti iz Kopra, ko so | Črtomir Kolenc je povedal tudi, obravnavali izčrpno informacijo o j da je obmejno sodelovanje' name problematiki obmejnega gospodar- j njeno blagostanju, napredku in do skega sodelovanja med Italijo in j bremu počutju . prebivalstva teh Jugoslavijo, dodali pa so tudi, da I krajev, obeh narodnosti in ga zato je ob teh dobrih odnosih potrebno ne kaže obravnavati povsem loče z vsemi silami na obeh straneh ! no od ostalih življenjskih pogojev skrbeti za njihovo ohranjanje in še i ljudi, ki živijo ob meji. To oa še dodatno poglabljanje. Povoj za to i zlasti velja za obe manjšini oz. napa je tudi dosledno zavzemanje za I rodnosti. «V zvezi s tem je oo-uresničitev osimskih sporazumov. | membna zahteva o globalni zakon Pred kratkim sta problematiko ski zaščiti naše manjšine v Italiji obmejnega sodelovanja obravnava- Negotovo premirje v cvinski vojni* med Italijo in Francijo MILAN — V (vinski vojni* med Italijo in Francijo je nastopilo le premirje, ugotavljajo italijanski vinski trgovci, sklicujoč se na nedavne izjave ministra za kmetijstvo Bartolo-meija. bržkone se bo pa spet razplamtela 7. decembra, ko bo odplulo v francosko speeia lizirano luko Sete drugih 25 i-talijanskih ladij. Že sedaj zadržujejo francoske carine mi lijon hektolitrov italijanskega vina, se pritožujejo trgovci, ki se še bolj jezijo nad novim davkom na vino za rezanje, ki je stopil v veljavo v Franciji pred kakim tednom in znaša več kot 30 lir za liter. Trgovci se torej zgražajo nad ^piratstvom » francoskih vinogradnikov, ki jim uničujejo ali zadržujejo vino (in s tem ma stne zaslužite) in nad ukrepi francoske vlade v obrambo domačega pridelka. Ponavljajo zato zahteve po povračilnih u-krepih Italije proti uvozu francoskih pridelkov, v bistvu podžigajo (vojno* vzdušje. Sindikalne organizacije italijanskih kmetov in zadružnikov pa zagovarjajo drugačno stališče, da je pač treba stremeti k dogovarjanju med obema država ma za izboljšanje pridelka in odpravo zajedavskega posred ništva. Na srečo se bodo po vsej verjetnosti vzroki za svinsko vojno* v bližnji perspektivi u-blažili, saj je letošnji pridelek v Italiji manjši za skoraj 20 odstotkov od lanskega, njegova kakovost pa v glavnem dobra. in sicer v takšrfi obliki, ki jo bc manjšina sprejela in jo izenačila i v vseli treh italijanskih provincah. I kjer. živi. Mi. te zahteve Slovencev v Italiji podpiramo in pričakujemo. da jih bo demokratična Itali -a I pripravljena in sposobna rešiti. Zla sti kar zadeva rabo slovenskega i .jezika v javnem življenju. ,v pora j vi in šolstvu, dvojezičnih javnih | napisih, z enakopravnim in avto nornnim položajem slovenskega šol stva in zaščito pred ponavljajočimi se izpadi narodnostnih nestrpnežev. Zagotoviti je tudi potrebno redno j finansiranje Stalnega slovenskega lir dolga, omogočiti normalno delo slovenskim denarnim zavodom in prenehati z neutemeljenim rada ščanjem slovenske zemlje, na še nekaj drugih nerešenih zadev iz osimskih sporazumov.* Kar se tiče obmejne blagovne me njave po tržaškem in goriškem sno razumu so danes ugotovili, da ta pomeni 5 odstotkov celotne menja ve med SFRJ in Italijo, oz IG od-stptkov menjave med Slovenijo in Italijo. V izvozu po tržaškem spo razumu so v letošnjih prvih osmih mesecih izmenjali za 84,7 milpar-de' lir blaga. Struktura iugoslovan skega iz.voza po tem sporazumu ie približno takale: 38 odstotkov izvažajo iz Jugoslavije živine. 1013 odstotkov mesa 17 18 odstotkov lesa in celuloze. 31 odstotkov pa ysta lih izdelkov. V Jugoslavijo na uva žajo skoraj 95 odstotkov reproma-teriala. kar pomeni, da bi usmerjenje v višje oblike obmejnega so delovanja moralo predvsem veiiati za jugoslovansko stran, ki bi morala stremeti po tem. da bi veliko bolj izvažala izdelke z visoko stop njo obde’ave. Zaskrbljujoč je še drugi podatek- Jugoslavija pokriva približno 75 odstotkov uvoza iz Italije z izvozom v to deželo, vendar je ta slika obr njena pri brezcarinski men lavi no listi C in D. V okviru te menjave bi lahko obe strani brez carine u vozili po 13 milijard lir in Italija je to tudi izkoristila. Jugoslavija pa predvsem zaradi uvoznih omejitev tega ni izkoristila. To pa seveda ponovno za škodo jugoslovanskemu gospodarstvu. V Italijo so sicer izvozili blago določene vrednosti, ki io tam že izkoriščajo in obračajp denarce, medtem ko je «plačilo>>, še zmeraj v Italiji, to je namreč blago v vrednosti 12 miliiard lir., katerega vrednost izkoriščajo predvsem . tržaške banke, namesto - da bi pohiteli in ga čunefej spravili na jugoslovansko stran. Res oa ie, da so te možnosti brezcarinskega uvoza omejene in da jih ie težko spreminjati oz. prilagajati trenutnim razmeram. Delegati skupščine obalne skupnosti so dokončno sprejeli še nekaj sklepov, s katerimi bodo skušali prispevati k hitrejšemu razvoju in poda bi jan iu obmejnega gospodarskega sodelovanj. BORIS ŠULIGOJ Pertini sprejel Gandhijevo RIM — Indijsko ministrsko predsednico Indiro Gandhi, ki se mudi na večdnevnem uradnem obisku v Italiji, je včeraj sprejel tudi italijanski predsednik Pertini. Državnika sta se v prijateljskem ozračju pogovarjala predvsem o sedanji krizi v mednarodnih odnosih in o prizadevanjih obeh držav za popu- UGOTAVLJANJE ZAH0DN0NEMŠK1H POLITIKOV PMD OBISKOM SOVJETSKEGA VODITELJA BREŽNJIVA Pomembna vloga zahodnonemške diplomacije pri urejanju odnosov med Zahodom in Vzhodom Brežnjev bo obrazložil stališča SZ o omejevanju jedrskega orožja - V ZRN upajo, da se bosta velesili v Ženevi sporazumeli za odstranitev jedrskih raket iz Evrope la tudi obalna konferenca SZDL in svet za mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Sloveni je. Na obeh sestankih so podprli sedanji potek razvoja obmejnega gospodarskega sodelovanja, širi« nje in poglabljanje odnosov in preobrazbo v višje oblike sodelovanja. Hkrati pa bi vsi morali paziti, da kljub vsem stabilizacijskim priza dcvanjem. ne bi z notranjimi ukrepi motili poteka lega gospodarskega sodelovanja med dvema prijateljskima sosedoma. Kar zadeva osimske sporazume so delegati ugotavljali, da je že odprta cesta na Kolovratu, da gradi .io cesto v Brda pod Sabotinum. odprli so prebod druge kategorije na Rijavčevi cesti v Novi Gorici in mejni prehod Vrtojba - Štandrež, dogovorili so se za skupno ribolovno območje v Tržaškem zalivu izdelali pravilnik za skupno obrambo pred točo. gradijo hidrocentralo Solkan. na področju vodneea gospodarstva pa pripravljajo še nekatere načrte (vodovod). Vendar je še vrsta določil osimskih sporazumov, ki jih še ne uresničujejo. Eno .je prosta industrijska cona. drugo na so uresničevanje dogovorov devetega, desetega in sedmega člena sporazuma o pospeševanju eospodar-skega sodelovanja med SFRJ in Italijo. Črtomir Kolenc, predsednik koordinacijskega odbora za mednarodno sodelovanje pri obalni konferenci SZDL iz Kopra je k temu povedal tudi naslednje: «Niti sedmi člen omenjenega sporazuma, ki obravnava sodelovanje severnojadranskih luk se nC uresničuje dovolj učinkovito, pa čeprav je obojestranski interes v tem primeru očiten, sai se bodo ta pristanišča v prihodnje sr ečevala še z agresivnejšo poslov no politiko. Zaradi vsega tega bi morali ob vsaki priložnosti itali.ian ske sogovornike opozarjati na tak šen potek' uresničevanja osimskih sporazumov in jim posredovati na ša stališča za reševanje teh in ostalih dogovorjenih določil tega sporazuma.* Ob tem je nerazumljivo, da na primer tržaško pristanišče ne kaže velikega zanimanja za sodelovanje s koprsko luko. Tukaj so namreč predlagali vrsto zanimivih predlo gov in možnosti, ki bi lahko pove zali sodelovanje obeh sosednjih pristanišč. Na primer, da bi si pri stanišči s specializacijo delili delo, da bi vpeljali enotno tarifno noti ♦iko. uvajali enotno opremo, sini paj dograjevali prometno infrastrukturo (.železnico in ceste), da (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Ko ugledni politiki javno razmišljajo o ten), kaj je pri pravilo sovjetskega državnega in partijskega voditelja k temu, da j bo kljub slabemu zdravstvenemu I stanju v neprijetni pozni jeseni o biskal Bonn, se vračajo vedno znova ria misel, da velja Zvezna republika za kvalificiranega tolmača* v od naših med dvema supersilamp. Kancler Helmut Schmidt pri tem poudarja, kako pomembno je. da se dialog ne pretrga in kako od ločilno vlogo lahko pri tem odigra bonska zunanja politika. Iz bližnje okolice vlade je slišati, da je Zvezna republika, tako za Sovjetsko zvezo kot tudi za Zdru žene države Amerike, drugi najpomembnejši partner, kar naj bi ji prisojalo položaj dvojnega' tol m a j: a toda je ne bi ločevalo od žailiddiie ‘ strategije. Dokaze za tako nesramežljivo visoko oceno lastne pomembnosti v razmerju med su-persllama vidijo v poskusu Brež-n.jeva. da v obliki intervjuja (-Spieglu» prikaže celotno sovjetsko strategijo najprej zahodtionemški javnosti, na drugi strani pa v soglasju ameriške vlade na Schmid tove pogovore z Brežnjevom. Če prav nihče ne želi vzbujati opt imiz. ma, pogosto omenjajo možnost,, da bi Brežnjev med obiskom v Bonnu zdaj znanim osnovnim stališčem dodal še kaj konkretnega, kar bi bilo mogpče razumeti kot znamenje dobre volje pred pogajanji o ra ketah srednjega dosega z Združe nimi državami Amerike. Na.jpogo šteje govorijo v tej zvezi o neki novi različici predloga o moratoriju, torej ustaviti postavljanja in morda proizvodnje,..ppornit). ..raket za čas do dokončne odločitve. Slišati je tudi različice tako imenovane rešitve nič, torej pogodbe, ki bi ob ustreznih nasprotnih dejanjih Sovjetske zvezo odpravila načrt o postavitvi stavili 'ameriških raket por shing 2 in manevriranih raket v več državah zahodne Evrope. Med vrsticami je mogoče razbrati, da je pogajalska prednost Zahoda v tem, da 'želi očitno Sovjetska zveza ža všako ceno preprečiti namestitev novih jedrskih r.aketniii sistemov in je pripravljena popuščati, kot slabo točko zahodne pozicije pa ome njajo močnejši pritisk široke javno sti 'v snfcri učinkovitih ražorožil-venih pogajanj. Obisk Brežnjeva bo imel delovno laravo brez pretiranih protokolarnih svečanosti, zato tudi ne pričakujejo nekakšne sklepne deklaraci- 1111111111 tl imilllllllltltlllllltltllllltlHIIIIlilillilltllllllitlimiHIMtlUlllllHIMmillf lllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIHfllllMIIMIIIHItlllllllllll* llllltlllllllllllltllllllllllllllllllll 111111» Columbia cuka na izstrelitev Drevi odprtje ljubljanske obvoznice LJUBLJANA — Nocoj bodo slo venski televizijski gledalci priče nekoliko nenavadni otvoritvi Ljubljanske obvozne ceste od Celovške ceste do Dolgega mostu (imenovane tudi zahodna obvoznica). Tokrat namreč ob otvoritvi ne bo nikakršnih velikih govorov, vrvic in gostov, temveč bodo cesto odprli prometu pred tisoči gledalcev ljubljanskega televizijskega dnevnika. Odsek obvozne ceste od Celovške do Dolgega mostu, ki bo občutno razbremenil ljubljanske ulice, sai bo preusmeril promet iz gorenjske smeri mimo Ljubljane proti morju, je dolg 9,1 km in ima štiri pasove. Prihodnje leto naj bi Ljubljana zagotovila približno 150 milijonov dinarjev za pripravljalna dela na južnenft delu obvoznih cest. leta 1983 pa naj bi zabrneli stroji, šele takrat,, ko bo zgrajena tudi južna obvoznica bo seveda Ljubljana res nično drugače zadihala. WASH1NGT0N — Danes ob l‘j SO po srednjeevropskem času bi morali z vesoljskega oporišča Kennedy na Cape Canaveralu izstreliti ve soljsko letalo »Columbia*. NASA zatrjuje, da so odpravili vse napake in pomanjkljivosti, ki so po vzročile prejšnjo odložitev. Izvedenci so tudi ugotovili, da so zaradi banalne okvare potrosili od poklru gega do dveh milijonov dolarjev. Če bo torej vse šlo po sreči, bomo danes priča izstrelitvi že rab ljene vesoljske ladje, ki so ostala v zemeljski tirnici 5 dni in bo ob krožila naš planet 83 krat. Včeraj so že pričeli vzvratno štetje. Na sliki (telefoto AP): vesoljsko letalo »Columbia* oa Ustrelišcu je z orisanimi dolgoročnimi cilji, čeprav bonska stran zatrjuje, da bo vztrajala na pojasnilni pi fmerjavi tistega dela dolgoročne politične izjave iz maja 1978, ki govori 6 vzajemni odpovedi povečevanju enostranske pomoči ih o prizadevanju za vzdrževanje približnega ravnotežja moči. Bonski kancler je v minulem obdobju večkrat dal vedeti, da šteje sovjetsko raketno orožje lipa SS 20 za prekršen je. izjave o ravnotežju. Od sovjetske' strani bo torej zahteval pojasnilo. Toda, tako kot vse drugo v zvezi z zapletenimi in praviloma enostranskimi ocenami o ravnotežju moči, tudi izjava iz leta 1978 počiva ha interpretaciji vojaške moči. če Sovjetska zveza vztraja pri tezi, da je le posodobila raketne sisteme, da bi jih s tem prilagodila grožnjam z Zahoda, Zvezna republika pa to posodobitev šteje za nov element ogrožanja zahodne Evrope, potem si s pojasnjevalnim načelom o ravnotežju iz leta 1978 ni mogoče nič pomagati. Primerjava lahko pokaže v najboljšem primeru le to, da je iskanje ravnotežja tesno povezano s splošnim političnim ozračjem in da je preveč nezanesljiv dejavnik, da bi ga lahko šteli za stalnico v mednarodni politiki, ki preživi več kot tri leta nezaupljivih odnosov med Vzhodom in Zahodom. MOJCA DRČAR MURKO ščanje napetosti v svetu. Gandhi-jeva in Pertini sta spregovorila tudi o gospodarskih težavah držav v razvoju in o zadnjih rezultatih pogovorov Sever - Jug v Cancunu, ki bodo lahko postali pomembna podlaga za boj proti lakoti in revščini. Vse to pa je predvsem odvisno od bogatejših držav, ki morajo v večji meri upoštevati stiske revnejših. Včeraj popoldne so se končali tudi pogovori med Gartdliijevo in mi nistrskim predsednikom Spadolini-jem. Po teh pogovorih sta se italijanski in indijski politik udeležila tiskovne konference, na kateri sta obrazložila potek in rezultate obiska Gandhijeve v Italiji in še posebej dosežen napredek na področju utrjevanja gospodarskih izmenjav med državama. Italija bo v naslednjih letih izvozila v to državo večje količine najsodobnejših tehnoloških naprav in podjetje ENI bo sodelovalo pri iskanju naftnih nahajališč v Indiji. Na tiskovni konferenci so posebno pozornost posvetili tudi vprašanjem mednarodne politike, kjer i-mata državi precej podebna gledišča. Glede Afganistana sta Spadoli-ni in Colombo poudarka, da je prisotnost sovjetskih vojaških enot vzrok za nestabilnost na ten območju. Gaodhljeva pa je de;a'a, da se Indija ne more sprijazniti z nobenim vojaškim vmešavanjem v notranje zadeve katere koli države in to ne glede ali prihaja z Vzhoda ali Zahoda. Na sliki (telefoto AP): Indijska ministrska predsednica Gandliijeva in predsednik Pertini med včerajšnjim srečanjem na Kvirinalu. vigacijsko nesrečo* za poživitev protisovjetske propagande. (Zahodna propaganda je namenoma spregledala dejstva* in se je poslužila (izmišljotin* za «svoje podle politične cilje*. «TASS* vztraja pri verziji okvare navigacijskih in Štrumentov, a ne navaja, da je podmornica, predno je klavrno nasedla, mojstrsko krmarila skozi nevarne čeri, preplula 360 metrov široko ožino in nasedla šele po še ožjem, 200-metrskem prelivu. Njen premec pa je bil obrnjen proti izhodu, kar Švedi ocenjujejo kot dekaz. da je podmornica nasedla ob povratku, ko je predhodno še globlje zaplula v prepovedano vojaško območje. SZ priznava, da so Švedi zabeležili na krovu jedrsko sevanje, a to je bil le nedolžni uran 238, ki ne služi v vojaške namene. MALI PINO GALU SPET V ŠOLI PINETO (Teramo) - Odisejada malega Pina Gallija, sedemletnega otroka, ki se je bil nalezel izredno redke oblike gobavosti in je po dolgih letih okreval, se je naposled srečno končala. Potem ko so njegovi starši in krajevni didaktični ravnatelj romali od šole do šole in, povsod zadevali ob nerazumevanje in na vedenje polno predsodkov oblasti. učiteljev in staršev, je mali Pino včeraj prvič prestopil prag I. B razreda osnovne šole v Pinetu, l>jer so ga z veseljem sprejeli sošolci, s katerimi si je ogledal predstavo v bližnjem cirkusu. Po dolgih letih popolne izolacije in pomanjkanja vsakršnih neposrednih stikov z »zunanjim* svetom, je torej Pino zopet za; živel in se naposled počutil kot vsi otroci njegovih let. Toda koliko muk. preden se i* njegova pravica uresničila! Potrebnih je bilo na desetine zdravniških pregledov in še več sestankov preden so se starši Pinovih sošolcev prepričali, da je bila nalezljiva bolezen strta, da ne obstaja nobene nevarnosti za njihove otroke, skratka, da je mali Pino popolnoma »normalen* otrok in ima torej vso pravico da obiskuje državno šolo v družbi vrstnikov. Vsakič ko sc je Pint Viiitli pojavil v kako šolo, so se razredi praznili, starše in učitelje pa ;fi obšel neosnovan strah in žolčno nasprotovanje vsakemu prigovarjanju. Ob tem pa popolna odsotnost soh skih oblasti, ki so dosledno zavračale vsakršno odgovornost iii dopustile. da se je zadeva vlekla celih sedem mesecev. Naposled je le zmagala razumnost. Včeraj so Pinovi starši, z izidi zadnjega zdravniškega pregleda v' rokah, pospremili svojega otroka v šolo. še poslednji sestanek ž ravnateljem ih starši ostalih otrok in vprašanje, ki bi sploh nikoli 'ne smelo obstajati, je bilo rešeno, še predvčerajšnjim je Pino dejal časnikarjem, da nima prijateljev. Sedaj jih je najbrž že spoznal. RIM — Pravosodna komisija senata je včeraj izglasovala predlog o uvedbi tako imenovanega »sodnika miru*. SZ obtožuje Zahod zlorabe incidenta pred Kariskrono MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj zanikala, da je njena podmornica P 137 vohunila pred švedskim vojaškim oporiščem pri Karls-kroni. Prav tako je odločno zavrnila ugotovitve švedske preiskovalne komisije, da so bili na krovu nasedle podmornice torpedi z jedr skimi konicami. Za nameček je a gencija »TASS* obtožila zahodne kroge, «da so izrabili banalno na- JEAN Saaer Jonnv POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO TRG LIBERTA’ 3/A TRST KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najbolisega nudi nemška in itaiiianska tehniko ITT Schaub • Lorenz, TELEFUNKEN. PHILIPS, REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 Kulturna prireditev emigrantov v Liegeu ČEDAD — V soboto se je v Liegeu (Belgija) začela petnajstdnevna prireditev namenjena slovenski kulturi, ki jo organizira Zveza slovenskih emigrantov iz Furlanije Julijske krajine. S to prireditvijo ne nameravajo le okrepiti vezi sloven škili emigrantov z domačimi kraji, ampak tudi seznaniti druge italijanske izseljence in belgijsko javnost z vrednotami in bogastvom slovenske ljudske kulture. Otvoritvene slovesnosti so se udeležiti belgijski minister. za kulturo Hansenne, predsednik dežel nega svgia Furlanije Julijske krajine Marjo Golli, italijanski generalni konzul v Liegeu, župan iz Rezije Barbarino, predsednik Zveze slovenskih emigrantov Ferruccio Clavora in številni slovenski emigranti iz Beneške Slovenije. V kulturnem programu so nastopili pesnik in komik, Luciano Chia budini, folklorna skupina (Lepi Vrh* iz Ukev, folklorna skupina iz Rezije, pevski zbor »Planika* iz Ukev in harmonikarji iz Nadiških dolin. V atriju kulturnega centra, v katerem je bila kulturna prireditev, so odprli tudi razstavo puhli cistične dejavnosti Slovencev iz videmske pokrajine in fotografsko razstavo, ki jo je pripravila Av-, tonomna turistična in letuviščarska ustanova u Čedada m Nadiških dolin. prisoten do 15. novembra na 12. SEJMU NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani I. Avtomobil ALFASUD «N» II. Avtomobil INNOCENTI mod. 90 SL lil. Motorno kolo CIAO piaggio IV. Bivanje za 2 osebi v Ronzonu (TN) V. Radioregistrator TOSHIBA mod. RT 7760 VI. Črno - beli televizor KORTING 12" VII. črno - beli televizor KORTING 12" Vlil. črno - beli televizor KORTING 12" IX. črno - beli televizor KORTING 12" X. Črno - beli televizor KORTING 12"