LETO XLIV, ŠT. 25
Ptuj, 27. junija 1991
CENA 15 DINARJEV
začetek prihodnosti
samostojna Slovenija
z razglasitvijo samostojnosti Republike Slove-
nije 26. junija 1991 je uresničena volja slovenske-
ga naroda, izražena z veliko večino na plebiscitu
23. decembra 1990, da zaživi svoje življenje v svoji
državi.
Samostojnost Slovenije je danes dejstvo, ki ga
bo mora! sprejeti ves svet. Samostojnost države se
ne kaže le v izpolnjevanju pogojev mednarodnega
prava, temveč predvsem v doslednem spoštovanju
človekovih pravic in svoboščin ter demokracije,
trdnem gospodarstvu, pravični socialni politiki,
strokovnem izobraževalnem sistemu ter spoštova-
nju kulture.
Ravno na teh področjih nas čaka največ dela in
političnega truda ter dogovarjanja v okviru jugo-
slovanskega in evropskega prostora, saj bo Slove-
nija z doslednim izpolnjevanjem navedenih ciljev
mnogo lažje postala enakopraven in aktiven član
mednarodne skupnosti.
Z razglasitvijo samostojnosti Republike Slove-
nije pa je postavljen tudi temeljni kamen za dose-
go taksnih ciljev, saj slovenski narod svojo usodo
dejansko prevzema v svoje roke. Tako bo lahko
kot priden in delaven gospodar napravil red na
svojem dvorišču ter si uredil svoje življenje.
Ne glede na povedano pa je potrebno poudariti,
da pot do dosega takšnih ciljev ne bo lahka in brez
pretresov, vendar smo parlamentarne stranke trd-
no odločene, da zastavljene cilje dosežemo ter na-
šim voUlcem zagotovimo človeka dostojno življe-
nje v naši skupni državi — Republiki Sloveniji.
Občinski zbor SDZ Ptuj
SDP Ptuj
SKD Ptuj
LDS Ptuj
SKZ-LS Ptuj
Socialistična str. Ptuj
Zeleni Ptuja
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
27. junij 1991 - TEDNIK
Zaplešimo v
samostojno Slovenijo
Bolj ko smo se bližali težko pričakovanemu in za Slovence po-
membnemu dnevu — razglasitvi samostojne države Slovenije, bolj
smo bili nestrpni. Da hi vsaj delno zmanjšali tesnobo, ki nas je navdaja-
la, so se delavci ormoškega hotela odločili za sobotno prireditev ZA-
PLEŠIMO V SAMOSTOJNO SLOVENIJO.
Celotna prireditev, ki je pote-
kala pred ormoškim hotelom, ni
bila navadna veselica, temveč ne-
kaj več. Ob glasbi in veselem raz-
položenju je bil tudi kulturni
program, ki so ga pripravili Pi-
halni orkester Ormož, ljudski
pevci iz Obreža in Sterjancev ter
folklorna skupina PD Alojz Žu-
ran iz Podgorcev. Najmlajši na-
stopajoči je bil petletni David
Lašič iz Obreža.
Sprva je bilo vse videti dokaj
klavrno, saj je bila prireditev na-
povedana za 18. uro. To pa je
čas, ko številni Ormožani in tudi
okoličani opravljajo na polju ra-
zna dela. Prireditveni prostor se
je pričel polniti s prvim večernim
mrakom. Za dobro razpoloženje
sta ob dobri jedači (ki je bila to-
krat izjemno poceni) in pijači
skrbela kar dva ansambla Vini-
čarji in Signali. Nastopajoči v
kulturnem delu sobotnega pro-
grama ZAPLESIMO V SAMO-
STOJNO SLOVENIJO, folklor-
na skupina iz Podgorcev, so naj-
prej zaplesali splet štajerskih ple-
sov, ljudski pevci iz Obreža so
pod vodstvom Tilike Kolarič pri-
kazali običaje po žetvi, ki so bili
pred leti značilni za te kraje. Do-
bro namazane jezike so imeli tu-
di ljudski pevci iz Sterjancev.
Da je imela celotna prireditev
slovesen ton, je s svojirh nagovo-
rom poskrbel ormoški župan dr.
Jože Bešvir, ki je prisotnim govo-
ril o procesu osamosvajanja Slo-
venije. »Pri tem se zavedamo, da
ne moremo živeti brez gospodar-
ske in politične povezave med
narodi, tudi južnimi. Vendar jih
želimo oblikovati enakopravno,
z enakimi pravicami in dolžnost-
mi. Povezave pa morajo biti svo-
bodne, kot je to navada v prav-
nih državah. Samo takšna bodo-
ča ureditev medsebojnih odno-
sov nam daje upanje, da nas po
težkih dneh in težavah, ki nas ob
osamosvojitvi čakajo, čaka ven-
darle neka svetlejša, srečnejša in
bogatejša prihodnost. Veliko pa
je odvisno od nas samih, od do-
bre volje in pripravljenosti vseh
državljanov, ne glede na politi-
čno pripadnost. Naj nam bo to
vodilo pri naših skupnih prizade-
vanjih za dosego zastavljenih ci-
ljev.«
Plesalci folklorne skupine iz
Podgorcev so še dvakrat pokaza-
li občinstvu domače plese, sama
prireditev pa se je potem zavle-
kla vse do zgodnjih jutranjih ur.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
V kulturnem delu je sodeloval tudi Pihalni orkester Ormož.
Ansambel Viničarji je skrbel za dobro razpoloženje.
Slovesnost ob razglasitvi sa-
mostojne države Slovenije so v
ormoški občini pričeli sinoči ob
20.30 uri. Zbrali so se na dvo-
rišču sedanjih skupščinskih
prostorov na Ptujski 6. Po za-
saditvi lipe in krajšem kultur-
nem programu, ter nagovoru
ormoškega župana dr Jožeta
Bešvirja so se Ormožani oh
glasbi Pihalnega orkestra Or-
mož napotili proti hardeškemu
glinokopu, kjer je bilo kresova-
nje.
Z glasbo in prijazno postrežbo
so jih po končani slovesnosti
pričakali hardeški gasilci.
Komaj petletni David Lašič že nastopa ob svoji babici Tiliki pri obre-
ških ljudskih pevcih. Korajžno je dvignil klobuk in glasno »zabuškal«.
Ptujčani ob osamosvojitvi
Stane Napast, prostorski
planer: »Osamosvojitev je
nujna, če ne želimo več živeti
v balkanskih razmerah. Kot
vse kaže, bo pot do samostoj-
nosti zelo težka, morda celo
nevarna, saj nam diplomaciji
Evrope in Amerike nista naj-
bolj naklonjeni. Najtežje bo
gotovo na ekonomskem po-
dročju. Mislim pa, da se bo
naša odločitev že srednjero-
čno >izplačala<.«
Janez Vrečer, direktor:
»26. junij je verjetno ena od
zadnjih priložnosti, da po-
pravimo napake iz preteklo-
sti. Slovenci smo imeli že
večkrat priložnost, da se osa-
mosvojimo, pa je nismo izko-
ristili. Osamosvojitev po svo-
je pomeni tudi zavestno
odrekanje za določen čas. To
pa je še vedno boljše kot dol-
gotrajno in zanesljivo propa-
danje, kakršnemu smo priča
sedaj.
Pričakovati je, da bo kme-
tijstvo na nekaterih področ-
jih imelo težave, zlasti še pri
plasmaju mleka. Pri defici-
tarnih dejavnostih pa priča-
kujemo od nove slovenske
države razumnejše ravnanje,
predvsem dolgoročno kmetij-
sko politiko.«
Jakob Emeršič, višji biblio-
tekar: »Ljudje bi se morali
zavedati, da do kakršnekoli
svobode ne prideš z beseda-
mi in z lahkoto. Življenje v
sedanji Jugoslaviji ni breziz-
hodno samo za Slovence,
temveč tudi za druge narode.
Vrču, ki je razbit, ne pomaga
nobeno lepljenje. To ne po-
meni gojenja sovraštva med
narodi, temveč željo, da bi se
vsak zavedel samega sebe in
na tej osnovi gradil nova raz-
merja.
Osamosvojitev pomeni za-
vedati se samega sebe in svo-
jih možnosti, pa tudi nez-
možnosti.«
Stane Fric, upokojenec:
»Ni drugega izhoda kot osa-
mosvojitev, saj nas je JUG
dolga leta dobesedno izčrpa-
val. Zanjo smo se morali
odločiti — zdi se mi, da je
odločitev nekoliko pozna.
Za bodočnost se Sloveniji
ni bati, saj je dela dovolj. Mi-
slim pa, da bomo morali ne-
hati s staro prakso, ko politi-
ko vpletamo tam, kjer ne so-
di. Zaradi pretirane spolitizi-
ranosti se je tudi znižal stan-
dard ljudi. Vlada nej bi se
več ukvarjala z gospodar-
stvom. Najlažje je tovarng
zapreti, ljudi pa postaviti na
cesto.«
Franc Zadravec, politolog:
»Osamosvojitev je nujna.
Življenje v sedanji obliki ni
bilo več mogoče. Mislim pa,
da se glede na dolgoletne po-
slovne vezi poslovni odnosi
ne smejo pretrgati. Zato mo-
ramo delovati usklajeno,
predvsem pa preudarno, tre-
zno in postopno, saj bi sicer
lahko naredili več škode kot
koristi. Znano je, da je pretr-
gane poslovne vezi težko po-
novno oživiti.«
Spraševala: MG
Fotografije: Kosi, M. Ozmec
Stane Napas
Stane Fric
Franc Zadravec
Janez Vrečer
Jakob Emeršič
Meddržavni
mejni prehod
Sredi ravnine med polji pšenice in koruze podjetja Kmetijstvo,
Jeruzalem Ormož, slabih 100 m od križišča železniške proge in regio-
nalne ceste Ormož—Čakovec ter slabih 50 m od železniške čuvajne
hišice na levi strani cestišča so minulo soboto živahno hrumeli grad-
beni stroji. Hiteli so urejati prostor, kjer bo stal eden izmed osmih
mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško.
Ob gradnji pričneš nehote misliti na živahno življenje na obeh
straneh bodoče državne meje. Prebivalci sosednjega Trnovca iz Hrva-
ške so skoraj v celoti že stoletja vezani na Središče ob Dravi, prebival-
ci tega predela pa na Čakovec in sosednje kraje, kamor hodijo števil-
ni na delo. Bo v prihodnje tudi tako?
Vida Topolovec
Takole je bilo videti ob gradnji meddržavnega mejnega prehoda v sobo-
to ...
in tako v torek.
VV ASHINCTON: Pred meseci
je Boris Jelcin stopal v Belo hišo
skozi stranska vrata, minuli te-
den pa gaje Cjeorge Bush sprejel
skozi glavna. Bush je Jelcina
sprejel prijazno, a je znova pou-
daril, da dobrega sodelovanja z
Gorbačovom ne namerava skali-
ti. Tudi Jelcin se tega zaveda, za-
to je na tiskovni konferenci po
srečanju novinarjem izjavil, da bi
bilo dobro, ko ameriška dipFo-
macija ne bi stavila samo na
Gorbačova, saj sam ne more reši-
ti težav Sovjetske zveze. Sicer sta
se predsednik Ruske federacije
in predsednik ZDA pogovarjala
predvsem o ameriški pomoči
ekonomskim reformam v SZ.
• • •
NEMČIJA: Nemški parla-
ment se je dokončno odločil, da
bo prestolnica združene Nemčije
Berlin. Sklep bodo uresničevali
štiri leta, saj naj bi selitev zahte-
vala svoj čas in seveda tudi de-
nar. Na stran Berlina so se posta-
vili vsi vplivnejši politiki. Ko-
mentatorji pravijo, da je zmagalo
srce, čeprav je razum govoril
drugače.
• • •
AVSTRIJA: Koroški deželni
glavar Jorg Haider je moral oditi
s političnega prizorišča. Vendar
že napoveduje, da bo na prihod-
njih volitvah ponovno kandidi-
ral. Vzrok za odstop so različna
nesoglasja med njegovo stranko
(FPO) in ljudsko stranko (OVP),
vendar je bil povod povsem oči-
ten. Pred nedavnim je namreč
Haider izjavil misli o ugodnostih
zaposlovanja v tretjem rajhu. So-
cialdemokrati so takoj po tej iz-
javi zahtevali njegov odstop. Po-
slanci pa so ga nekaj dni zatem s
kar dvetretjinsko večino odstavi-
li. Novi koroški deželni glavar
bo Christoff Zernatt.
• • •
ALBANIJA: Dan pred napo-
vedanim obiskom ameriškega
predsednika v Tirani so enote al-
banske vojske porušile spomenik
Vladimiru Iljiču Leninu. Minuli
četrtek naj bi tudi ta država z Ev-
ropsko skupnostjo vzpostavila
diplomatske odnose. Ta se je za
vzpostavitev odnosov z Albanijo
odločila že minuli ponedeljek.
• • •
INDIJA: V petek je prisegla
nova indijska vlada. Nov premi-
er Naracimo Rao je vanjo pova-
bil 57 ministrov, večinoma iz
svoje stranke. Že takoj po začet-
ku se vlada spopada s številnimi
težavami. Poglavitna je gotovo
gospodarski položaj te velike dr-
žave. Indija ima na primer 70 mi-
lijard dolarjev zunanjih dolgov,
v državni blagajni pa zelo malo
deviz.
• • •
IZRAEL: Izrealski zunanji mi-
nister David Levi je v nedeljo iz-
javil, da židovska država naspro-
tuje trajni območni mirovni kon-
ferenci o Bližnjem vzhodu. Pred-
vsem Izraelci nasprotujejo težnji,
da bi v pogovore vključili OZN.
Trdijo namreč, da bi se morali z
Arabci pogajati sami, brez nav-
zočnosti mednarodne javnosti.
e • •
KURDISTAN: Voditelj ira-
ških Kurdov je v nedeljo izjavil,
da se je s Sadamom Huseinom
dogovoril, da bodo sklenili spo-
razum o kurdski avtonomiji ter
določili datum prvih svobodnih
volitev. Po 30 krvavih letih je to
prvi* korak k znosnejšim odno-
som med iraško vlado in Kurdi.
• • •
BANGKOK: Norodom Siha-
nuk je napovedal, da bo v krat-
kem podal načrt o nadaljevanju
prekinjenih mirovnih pogajanj
med kamboškimi uporniki. V za-
četku tega tedna je v tajskem me-
stu Pattayi potekal sestanek vr-
hovnega nacionalnega sveta. Na
njem naj bi sklenili mir med spr-
timi kamboškimi stranmi.
• • •
BOLGARIJA: Predsednik re-
publike dr. Željko Želev je napo-
vedal, da bo 17. julija razpustil
bolgarski parlament in razpisal
nove volitve za začetek letošnje-
ga septembra. Za ta korak se je
odločil, ker je 39 poslancev radi-
kalnega krila SDS zapustilo par-
lament.
pripravila: d. I
TEDNIK - 27. junij 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Osebna oprema in orožje slovenskih vojakov je vrhunske kakovosti in domače izdelave (razen orožja).
Prva generacija slovenskih vojakov med delom na poligonu in med predavanjem v eni od učilnic. Foto: M. Ozmec
MED SLOVENSKIMI VOJAKI V PEKRAH
Vojaki s srcem, ne le s puško
Republiški štab za teritorialno obrambo Slovenije je tako kot dva dni prej na Igu v petek, 21. junija,
predstavil javnosti še 710. učni center za usposabljanje pripadnikov slovenske teritorialne obrambe v Pekrati
pri Mariboru. Vodja tega centra major Andrej Kocbek ni skriva! zadovoljstva, saj je po mesecu dni usposa-
bljanja prve generacije slovenskih vojakov splošna ocena testiranja tako pripadnikov kot opreme precej ugod-
na. Podobne pozitivne ocene prihajajo tudi z Iga pri Ljubljani, v obeh centrih pa poudarjajo, da šolajo ne le
vojake (bojevnike) s puško, ampak tudi vojake kot kulturne osebnosti, s srcem in dušo.
Vodja centra major Andrej
Kocbek je poudaril, da je poiz-
kusno usposabljanje namenjeno
vsakemu posamezniku posebej,
da vojakov ne obravnavajo kot
številk in da skrbijo tudi za nji-
hov življenjski standard. Služe-
nje poteka zaenkrat še sedem
mesecev, razdeljeno pa je v dve
fazi. V prvi fazi preživljajo vojaki
10-tedensko usposabljanje v
učnem centru, ki je zasnovano
na visoki profesionalnosti in-
štruktorskih kadrov. Ob pouku v
petdnevnem delovnem tednu vo-
jaki še ne tvorijo bojnih enot,
ampak te izoblikujejo v drugi fa-
zi usposabljanja, ki naj bi trajalo
štiri in pol mesece, vojake pa bo-
do takrat premestili v enote. V
drugi fazi bo vojakom dodeljena
tudi vloga bojevnika, po odsluži-
tvi pa bodo z vso pripadajočo
vojaško opremo odšli domov,
kjer bodo v rezervnem sestavu
do 35. leta starosti.
Cilje in smotre bojnega uspo-
sabljanja mladih slovenskih vo-
jakov je predstavil starešina Jože
Murko; podrobneje je obrazložil
še predmetnik. Predstavili so tu-
di delovni dan usposabljanja in
prostočasne aktivnosti. Vstajajo
ob 5.30 (pri čemer imajo 15 mi-
nut za prebujanje). Po jutranji te-
lovadbi in zajtrku imajo dnevni
zbor, zatem pa pouk (vsak dan 9
ur) z vmesnimi odmori in malico.
Obiski so lahko vsak dan, izhodi
v mesto pa od 18. do 22. ure. Ob
sobotah, nedeljah in praznikih je
dnevni red spremenjen in je na-
menjen predvsem osebni higieni
in prostočasnim aktivnostim.
Vsake tri tedne pripada posa-
mezniku prost konec tedna (od
petka do nedelje). Na mesec
prejme vsak pripadnik 600 dinar-
jev žepnine.
Tudi načelnik oddelka za učne
zadeve pri republiškem štabu TO
Lojze Bogataj je enomesečne re-
zultate usposabljanja vojakov
ugodno ocenil. Puudaril je pred-
vsem prednost poveljevanja v
slovenskem jeziku, pri čemer pri-
haja do izraza odprtost stikov in
večja možnost uveljavljanja po-
sameznika. Čeprav so enote se-
stavljene tudi iz pripadnikov
drugih narodov Jugoslavije (po-
razdelitev je podobna trenutne-
mu razmerju v Sloveniji), vlada
med vojaki enotnost in med nji-
mi ne ustvarjajo nobenih razlik.
Predstavili so tudi uniforme,
oznake in pripadajočo opremo
vojakov, pri čemer so povedali,
da je razen oborožitve vse plod
domačih izdelovalcv po rahlem
vzoru opreme ameriških voja-
kov. Skratka šolanje slovenskih
pripadnikov teritorialne obram-
be so predstavili v celoti in vsi, ki
smo bili temu priča, smo dobili
dober vtis — tudi zaradi prijet-
nega in urejenega okolja učnega
centra v Pekrah.
M. Ozmec
-PTUJ-
Prireditve
ob osamosvojitvi
v pozdrav osamosvojitvi Slovenije je bilo v Ptuju in okolici več prire-
ditev. V posameznih krajevnih skupnostih so v sodelovanju z gasilskimi
društvi zagoreli kresovi, pripravili pa so tudi priložnostne kulturne na-
stope.
V Ptuju je bilo svečano pozno v noč. Preg magistratom je igral pihal-
ni orkester pod taktirko profesorja Antona Horvata. Predsednik občine
Vojteh Rajher pa je sprejel poslance in nagovoril zbrane udeležence ob
promociji suverenosti države Republike Slovenije. V kulturnem programu
so nastopili moški pevski zbor PD Markovci pod vodstvom Janeza Bezja-
ka ter recitatorja Irena Mihelič in Gorazd Jakomini. Ob 22. uri je pred ga-
silskim domom zagorel kres.
Jutri, v petek, bo v Ptuju še ena prireditev v počastitev slovenske osa-
mosvojitve: na ploščadi pred cerkvijo sv. Ožbolta bodo posadili lipo. Pri-
reditev se bo pričela ob 18. uri, udeležence bo najprej pozdravil predsed-
nik SO Vojteh Rajher, zatem pa bo govoril dr. Ludvik Toplak, predsednik
DPZ republiške skupščine. Nastopili bodo markovski in cirkovški fol-
klorni plesalci. Ob 20. uri pa se bo pričel tek po ptujskih ulicah. Petkovo
prireditev ob osamosvojitvi Slovenije bodo končali z družabnim večerom
pred Mercatorjevo Blagovnico.
MG
NOVA ZDRAVSTVENA ZAKONODAJA
Zakoni za bodočnost
Julija bo republiška skupščina predvidoma pretresala nove zdrav-
stvene zakone: o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, o zdravstveni de-
javnosti in zakon o lekarniški dejavnosti.
usnutek zakona o zaravstve-
nem varstvu in zdravstvenem za-
varovanju poudarja dolžnost po-
sameznika, da varuje svoje zdra-
vje in zdravje drugih; njegova
pravica do zdravstvenega varstva
je povezana z dolžnostjo, da po
svojih močeh sam prispeva za to
varstvo. Nosilci družbene skrbi
in odgovornosti za zdravje so dr-
žava, občina, mesto in delodajal-
ci. Država naj bi po novem pla-
čala le nekatere storitve, zato pa
se bo treba dodatno prostovolj-
no zavarovati. Obvezno in pro-
stovoljno zavarovanje pomeni
spremembo dosedanjega kon-
cepta nacionalnega zdravstvene-
ga varstva. Obvezno zavarovanje
naj bi v celoti pokrilo le nekatere
zdravstvene storitve, druge delo-
V vladi so prepričani, da je to
sistem, ki bo spodbujal k var-
čnejšemu obnašanju in večji mo-
ralni ter materialni odgovornosti
za lastno zdravje.
Prehod na nov sistem zavaro-
vanja bo postopen. Prostovoljno
zavarovanje naj bi uveljavili s 1.
1. 1993. Do takrat naj bi ohranili
sistem participacij, oprostitve pa
bodo še vnaprej odvisne od ma-
terialnega položaja posamezni-
ka.
Zdravstvena dejavnost naj bi
se torej v bodoče financirala iz
republiškega proračuna ter iz
sredstev obveznega in prosto-
voljnega zavarovanja.
Osnutek zakona o zdravstveni
dejavnosti predvideva, da naj bi
to dejavnost opravljali tudi za-
sebniki na podlagi podeljevanja
koncesij. Temeljni cilj napoveda-
nih sprememb je spodbuditi ra-
cionalnejšo organiziranost zdrav-
stvene dejavnosti in pocenitev te
javne službe.
Zasebna zdravstvena dejav-
nost naj bi bila dovoljena na
vseh področjih razen pri preskrbi
s krvjo in krvnimi izdelki, odvze-
mu in hranjenju človeških orga-
nov za transplantacijo, mrliško-
ogledni službi in v dejavnostih,
za katere sta pooblaščena zgolj
inštitut in zavod za javno zdrav-
stvo.
Lekarniško dejavnost bo po
novem urejal poseben zakon.
Doslej je bila ta dejavnost vklju-
čena v zakon o zdravstvenem
varstvu.
Lekarniška dejavnost je javna
služba, ki jo zagotavljata občina
ali mesto, in mora biti racional-
no organizirana ter čimbolj do-
stopna občanom. Ponovno bodo-
lekarne odpirali tudi zasebniki,
kar naj bi v to dejavnost vnašalo
konkurenčnost.
Nova zdravstvena zakonodaja,
četudi o njej še ni bilo širše orga-
nizirane razprave, doživlja vrsto
kritik. Očitajo ji, da je naravnana
za tiste z »bolj globokim žepom«
in da prihaja ob nepravem času,
ko je stiska ljudi že tako huda, da
je vprašanje, ali bodo zmogli pla-
čevati še dodatna bremena. V vla-
di pa so odločni in pravijo, da naj
bo že enkrat konec socialnega
zdravstva. Prav imajo tisti, ki opo-
zarjajo, da bo zdravstvo moralo-
preživeti tudi v t.i. prehodnem ob-
dobju.	MG
pismo »od daleč«-
Beograd, 25. junija anno do-
mini 1991 • Naključje je hote-
lo, da sem se v zvezni parlament
pripeljal skupaj z delegati zvez-
nega zbora z avtobusom, ki je,
če me spomin ne vara, peljal na
14. izredni partijski kongres slo-
venske delegate. No, če pustimo
sentimentalnost in zapišemo sa-
mo dejstva, pravzaprav tudi da-
našnja seja zveznega zbora pomeni nekakšno re-
prizo partijskega kongresa. Slovenski delegati so
namreč glede na vsebino ustavnega zakona danes
zadnjič v Beogradu, saj jih bo tako kot njihove ko-
lege v zboru republik in pokrajin zamenjala poga-
jalska skupina dvanajstih mož iz Slovenije.
Če pustimo ob strani morebitne bodoče scene, z
današnjim dnem praktično zvezna država ostaja
brez parlamenta, ki ga nameravajo zapustili tudi
hrvaški delegati, za katere sicer ni popolnoma ja-
sno, ali se bodo držah dogovora s Slovenijo. Slove-
nija z jutrišnjim dnem odhaja na svoje — ali bolj
slikovito: ne bo se več igrala na balkanskem pe-
skovniku. kjer že zdavnaj ni več političnega, kaj še-
le kakšnega drugega fair playa. K^e skupaj je ne-
kakšen prepir v družini, kjer niso pomagah niti so-
rodniki, še nanj pa sosedi. Vsi skupaj bi radi pro-
bleme vsaj še za nekaj časa pometli pod tepih ter
ohranili vsaj na zunaj image mirne in složne ter
povsem enotne družine. Botri in daljno sorodstvo
so ostro zavrnili enostransko razglasitev .suvereno-
sti ter napovedali prekinitev vseh odnosov s sece-
sionističnimi republikami.
Pustimo času čas. Najbolje se ir držati pregovo-
ra, da se nobena juha ne je tako vroča, kot se ku-
ha. Razmere niso rožnate; poleg mednarodne izo-
lacije se utegnejo ohladiti tudi odnosi z Beogra-
dom, ki bo vsekakor mehkejši pogajalec kot brezsr-
čni tuji botri. Markovič je seveda kot vedno zviti
pragmatik in pač ne daje preveč pomembnosti sa-
mi proglasitvi samostojnosti. Do zapletov utegne
priti šele ob konkretnih gospodarskih problemih.
Nekateri so seveda za vroče in to so dokazali že na
včerajšnji razpravi v zvezni skupščini na odboru za
notranjo politiko, kjer bi v^t- skupaj končali z obo-
roženo intervencijo in uvedbo izrednih razmer. Bolj
zmerni pravijo, da bi se Slovenija morala oziroma
mogla razdružiti šele po bilanci in stečaju, ki bi ga
najprej uzakonili, saj razpad države pač ni predvi-
den v zvezni ustavi.
Srbija bo seveda spretno izkoristila celotno pom-
poznost dogodka, o katerem bi lahko rekli samo
malo hrupa za nič, saj hoče sprati s sebe dejstvo,
da je sesula zvezno predsedstvo ter ne nazadnje
naredila vse, da bi podjetje Jugoslavija propadlo.
Res je, da utegne slovenska samostojnost,
karkšnakoli je že njena vrednost in cena oziroma
cilj, potegniti verižno reakcijo delitve Bosne in Her-
cegovine ter velike probleme na relaciji Hrvaška —
Srbija. Morda pa je že v^f- dogovorjeno in smo
pravzaprav na pragu nove skupnosti, katere skraj-
ni cilj je zveza .suverenih držav. V kratkem pismu
od daleč .seveda ni mogoče odpreti vseh zgodovin-
skih in drugih razsežnosti dogodkov tega tedna, ki
kljub svoji zgodovinskosti ne morejo biti preveč
usodni.
Vladimir Vodušek
Samostojna Slovenija
Na zadnji tiskovni konferenci,
tik pred sprejemom skupščinskih
sklepov o razglasitvi samostojne
in neodvisne države, so tuji novi-
narji z ostrimi in korektnimi vpra-
šanji zasipali predvsem predsedni-
ka Predsedstva Milana Kučana.
Tudi tokrat so največ spraševali o
pripravljenosti Slovenije na na-
daljnja pogajanja v Jugoslaviji, o
njenem dosedanjem trudu, da bi
preoblikovala SFRJ, in o sloven-
skih stališčih do odziva medna-
rodne javnosti.
Milan Kučan je poudaril, da
je jugoslovansko vodstvo že dol-
go odrivalo od pogajanj v državi
slovenske predstavnike in pred-
vsem njihove pobude, da ni niče-
sar naredilo po krizi na Kosovu
in da je celo zavrlo procese pri-
bliževanja Evropi, ki so se pri celi
sredi osemdesetih let. Ne samo
da jugoslovanko vodstvo ni upo-
števalo predlogov za konfedera-
cijo, pripravljeno ni bilo niti pri-
znati republik kot suverenih dr-
žav, kar navsezadnje utemeljuje
tudi ustava iz leta 1974. Kar za-
deva reakcije zahodnoevropskih
držav in ZDA, je Milan Kučan
poudaril, da razume njihova sta-
lišča in da so ta gotovo rezultat
neobjektivnih informacij, ki jih
širi na račun suverenih republik
jugoslovanska administracija in
predvsem diplomacija, ki ima po
svetu 85 predstavništev. Na vpra-
šanje 9 morebitnih ekonomskih
sankcijah do slovenskega gospo-
darstva pa je odgovoril, da ev-
ropske države niso ekonomsko
blokirale manj demokratičnih in
agresivnejših režimov po svetu in
da ne verjame, da bi se za to
odločile v odnosih s Slovenijo.
DEKLARACIJA O NEODVIS-
NOSTI
Med drugim so poslanci sloven-
ske skupšcme 25. junija zvečer
sprejeli tudi Deklaracijo ob neod-
visnosti. Nekaj poudarkov iz nje:
•	Predlog za sporazumno raz-
družitev in začetek pogovora o
novih oblikah povezovanja na
osnovi poprejšnje sporazumne
razdružitve razen v Republiki
Hrvaški ni bil sprejet v pričako-
vanem razumnem roku in Skup-
ščina Republike Slovenije je bila
dolžna sprejeti ustavni akt o sa-
mostojnosti in neodvisnosti Re-
publike Slovenije.
•	Republlika Slovenija se je
razglasila za samostojno in neod-
visno državo z dejansko oblastjo
na svojem ozemlju in se želi kot
mednarodnopravni subjekt v
polnem pomenu besede ter v
skladu z načeli združevanja suve-
renih držav v evropi povezovati z
drugimi državami, postati člani-
ca Organizacije združenih naro-
dov, se vkkiučiti v Evropsko
skupnost in druge asociacije dr-
žav in narodov. Samostojnost in
neodvisnost Republike Slovenije
je razumeti tudi kot pogoj za
vstopanje v nove integracije v
okviru dosedanje Jugoslavije in
v evropskih okvirih.
•	Republika Slovenija razgla-
ša, da ustava SFRJ na njenem
ozemlju ne velja več ter nadalju-
je postopke za prevzem dejanske
oblasti na svojem ozemlju.
•	V skladu z odločitvami Sa-
bora Republike Hrvaške Repu
blika Slovenija priznava Repu-
bliko Hrvaško kot suvereno dr-
žavo z mednarodnopravno sub-
jektiviteto.
•	Delegatom v Zveznem zbo-
ru Skupščine SFRJ iz Republike"
Slovenije in delegaciji Skupščine
Republike Slovenije, ki so opra-
vljali to funkcijo do razglasitve
te deklaracije, preneha mandat.
Skupščina izvoli novo 12-član-
sko delegacijo, ki bo na podlagi
njenih pooblastil v skupščini
sedanje SFRJ sodelovala v poga-
janjih za razdružitev dosedanje
SFRJ, v reševanju tekočih vpra-
šanj v prehodnem obdobju m v
dogovarjanju o morebitnem obli-
kovanju skupnosti suverenih dr-
žav ...
•	Republika Slovenija je pra-
vna in socialna država z zmoglji-
vostmi okolja prilagojenim trž-
nim gospodarstvom, v kateri bo-
do spoštovane človekove pravice
in državljanske svoboščine, po-
sebne pravice avtohtonih narod-
nih skupnosti in manjšin, evrop-
ski dosežki industrijske demo-
kracije, nedotakljivost lastnine
ter svoboda delovanja gibanj in
ustanov civilne družbe . ..
d. 1.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
27. junij 1991 TEDNIK
PANORAMA PTUJ
izvoz se povečuje
Panoramin i/\oy dobiva novo kakovost. A' so » preteklosti bolj aH
manj prekupčevali / izdelki suhe robe, sedaj direktno izvažajo izdelke
kovinskopredelovalne industrije, najrazličnejše stroje in zahtevnejše
odlitke. Direktor Anton Čoki je povedal, da bi bili njihovi letošnji izvo-
zni rezultati še boljši, če jih Beograd ne bi »odrezal« pri devizni kvoti.
Tako jim je že sklenjeni posel v vrednosti treh milijonov nemških mark
padel > vodo, s tem pa tudi začasna zaposlitev za okrog 150 delavcev.
Trenutno na mesec izvozijo v
vrednosti 100 tisoč nemških
mark. Njihove stroje, izdelke ko-
vinskopredelovalne industrije,
kupujejo v glavnem v Avstriji,
Nemčiji, Italiji in v ZDA.
Gospodarski tokovi so v dru-
gem četrtletju oživeli. Prodajne
plane uresničujejo, imajo pa veli-
ke likvidnostne težave. V bloka-
di, odkar poslujejo — prihodnje
leto bo dvajset let — še niso bili.
Dolžnikom dolgujejo zelo malo,
okrog 10 odstotkov svoje realiza-
cije. Sicer pa v glavnem posluje-
jo s kompenzacijami. Na ta na-
čin so sklenjene tudi pogodbe
pri gradnji oskrbnega centra v
obrtni coni na Rogoznici, saj de-
narja praktično ni v obtoku. Na-
tančnega datuma začetka poslo-
vanja centra še nimajo, je pa po
zagotovilih direktorja »čisto bli-
zu«. Glavno bitko sedaj bijejo s
skladom stavbnih zemljišč obči-
ne Ptuj. Obrtna cona naj bi bila
komunalno urejena, je pa daleč
od tega. V Panorami so prepriča-
ni, da bi morali urediti tudi in-
stalacije za drugi del obrtne co-
ne, da bi lahko parcele prodajali
kot komunalno urejene. Drago
in za družbo škodljivo bi bilo, če
bi cono urejali pomanjkljivo.
V oskrbnem centru bo okrog
700 m' prodajnih površin in več
sto m' skladiščnih prostorov. V
njem se bodo oskrbovali zasebni-
ki, podjetniki in občani.
Zadruga trenutno še ohranja
status quo, kar zadeva organizi-
ranost. Niso pa prepričani, da
bodo čakali na zakon o zadru-
gah, ki še vedno nima prave vse-
bine. Anton Čoki poudarja, da
so vse bolj naklonjeni reorgani-
zaciji v delniško družbo. Ves Pa-
noramin kapital je njihova last
oziroma last članov. Zadruga je
bila ustanovljena brez dinarja
družbenega kapitala. To se odra-
ža tudi na njihovem razvoju. Ce
bi jih bila v preteklosti podprla
banka, bi bilo danes drugače.
MG
(Foto: M. Ozmec)
Vseljivih 22 stanovanj
Gradnjo stanovanjsko-poslo-
vne stavbe na Ptujski 13 in 15 v
Ormožu so pričeli aprila 1990,
gradbena dela pa sklenili 1. maja
letos. V zadnjih dveh tednih so
opravili prvi in drugi tehnični
pregled, konec meseca pa bo
predaja ključev srečnim bodočim
lastnikom družbenih najemnih
stanovanj.
Predstavniki investitorja Gra-
disa GP iz Maribora, ki je s ko-
operanti zgradil okoli 800 m^ po-
slovnih in več kot 1000 m' stano-
vanjskih površin, so povedali, da
je prišlo v fazi gradnje do neka-
terih težav. Lokali so bili spočet-
ka projektirani za znanega kup-
ca, in ker ta ni imel denarja, so
jih morali potem preurediti v de-
vet manjših, to pa je zavleklo (in
tudi podražilo) dela za dobra
dva meseca.
Predračunska vrednost stano-
vanjsko-poslovne stavbe je bila
ob pričetku gradnje 15.780.000,
sedaj pa velja zgradba s celotno
komunalno infrastrukturo in no-
vo kotlovnico (tudi tu seje zatak-
nilo, ker je bilo spočetka mišlje-
no, da bo priključena na kotlov-
nico podjetja Jeruzalem) okoli
30 milijonov dinarjev. Cena kva-
dratnega metra stanovanjske po-
vršine je 17.340, lokalov 17.280
in skladiščnih prostorov 12.960
dinarjev.
Od dvaindvajsetih stanovanj
jih je šestnajst kupila občina Or-
mož, tri je prodal investitor, tri
pa so ostala še neprodana; ne-
prodani pa so tudi lokali v prit-
ličju stavbe.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Nova stanovanjsko-poslovna stavba na Ptujski 13 in 15.
Vzhodnonemško perutninarstvo v združeni Nemčiji
.\'a splošno velja za Vzhodno Nemčijo ugotovitev, da dokler se bo njena industrija prilagaja-
la zahodnim standardom proizvodnje in trženja, bo potekal trd in žilav boj za tamkajšnje tržišče.
Združitev Nemčije 3. oktobra 1990 je pri-
nesla ugodnosti ne samo za Nemce, ampak
tudi za zahodnoevropsko industrijo. Evrop-
sko tržišče se ni povečalo samo zaradi ozem-
lja vzhodne Nemčije, temveč tudi zaradi pad-
ca vzhodne zavese. To pa je povzročilo dalj-
nosežne ekonomske in socialne posledice.
Za evropsko kmetijsko tržišče so nastopile
pravne spremembe že dva meseca prej z usta-
novitvijo zveze med EGS in Vzhodno Nemči-
jo, denarna zveza pa je bila ustanovljena že
mesec dni prej. Za nemško kmetijstvo so se
odprli novi horizonti. Zahodnonemško peru-
tninarstvo je bilo prvo v kmetijski undistriji,
ki se je srečalo z vzhodnonemškim. Kot je
znano, je nemško ali zahodnoevropsko peru-
tninarstvo visoko specializirano in povezano
s koncentrirano trgovino, vzhodno pa eksten-
zivno.
Sedanje stanje v vzhodni Nemčiji
Pred pogledom v bodočnost poglejmo last-
ninsko podobo.
V primerjavi z zahodnim perutninarstvom,
ki ima korenine v družinskih farmah, zlasti v
proizvodnji perutninskega mesa in jajc, ima
perutninarstvo vzhodne Nemčije popolnoma
drugačno poslovno strukturo. Proizvodnja je
v glavnem organizirana na tri načine:
I. okrog 50 odstotkov jajčne in mesne pro-
izvodnje proizvedejo v velikih državnih indu-
strijskih enotah, n.pr. po I milijon brojlerjev
v enem kraju, kar daleč presega -kapaciteto
katere koli farme v zahodni Nemčiji.
2 Okrog 4(!- odstotkov perutninskega mesa
i 2w odstotkov jajc proizvedejo v specializi-
ranih zadrugah in državnih farmah.
3. Ekonomsko pomembnih 10 odstotkov
perutninskega mesa in 30 odstotkov jajc pro-
izvedejo v dvoriščih zadružnih in kmetijskih
delavcev.
Zaradi oblikovanja nekaterih novih tržnih
pogojev (cene - kvaliteta — količine) se je
znašlo pertninarstvo vzhodne Nemčije v tež-
ki tekmi z zahodno Evropo zlasti zaradi:
—	nizko produktivnih plemenskih piščan-
cev,
—	slabe kvalitete krmil (malo uvoženih su-
rovin),
—	prevelike zaposlenosti,
—	tehnične zastarelosti opreme in instala-
cije,
—	velikih koncentracij le v nekaj lokaci-
jah, ki so ločene od druge kmetijske proiz-
vodnje in povzročajo probleme v higieni in
okolju.
Še večji problemi so v klavnicah in prede-
lavi. Največ klavnic je še izpred II. svetovne
vojne! Od skupno 40 jih ima samo 5- 6 na-
rodnogospodarski pomen. Toda samo ena,
dve ustrezata standardom EGS. Glavni pro-
blemi so v tehnologiji, higieni, v premalih
hladilnih zmogljivostih, v slabo produktivni
delovni sili idr. Rezultat takšnega stanja so
slaba kvaliteta in visoki proizvodni stroški.
Potrebne so velike naložbe, da bi perutninar-
stvo vzhodne Nemčije vzdržalo konkurenco z
zahodno Nemčijo in EGS.
Nadaljnje očitne razlike so v tržnih relaci-
jah in potrošnji. V vzhodni Nemčiji je večja
potrošnja jajc (301:253) in manjša perutnin-
skega mesa (9,8 kg: 11,3). Potrošnja puranie-
ga mesa je nepomembna. Več proizvedejo sa-
mo gosi (ekstenzivno) na privatnih farmah,
ki pa prejemajo državno podporo! V tabeli je
zbrana primerjava za leto 1989:_
vzhodna zahodna
Nemčija Nemčija
V tabeli je veliko podatkov, ki bi jih za
bralce morali razložiti. Vendar ni prostora.
Opozoril bi na najpomembnejše: Proizvod-
nja po prebivalcu v zahodni Nemčiji je večja
kot v ZRN, vendar je ta v ZRN po programu
v EGS omejena, ker obstaja v Franciji in Ho-
landiji. ZRN mroa dovoliti uvoz iz držav
EGS, proizvodnjo lahko povečuje le za rast
potrošnje!
(nadaljevanje prihodnjič)
Po članku v Poultry Int.
priredil: Slavko Brglez. PP
Grajska išče novega lastnika
Anam slovenski gostinci se vse bolj zanimajo za vlaganje ► turisti-
čni Ptuj. kaže, da bo po Lisjaku v mesto ob Dravi prišel tudi znani go-
stilničar Vindiš iz Lenarta. Zanima se za grajsko restavracijo, ki jo Tu-
rizem in gostinstvo kmetijskega kombinata Ptuj želi prodati, da hi na ta
način prišel do likvidnih sredstev za razvoj ptujskega zdravilišča. S tem
priznavajo, da niso sposobni obvladovati tega objekta, in ga želijo pre-
dati nekomu, ki bo prispeval k višji kakovosti gostinske ponudbe v Ptu-
ju-
Prejšnjo sredo so se na infor-
mativnem pogovoru zbrali pred-
stavniki Turizma in gostinstva.
Pokrajinskega muzeja. Sekreta-
riata za urejanje prostora in var-
stvo okolja. Sekretariata za turi-
zem, gostinstvo in trgovino ter
gostilničar Vindiš. Pogovarjali so
se o možnostih prodaje (oddaje)
grajske restavracije.
Lenarški gostilničarje odkrito
povedal, da ga zanima nakup.
Prepričan je, da bo le tako lahko
zadovoljil potrebe po višji kako-
vosti pri obnovi objekta in bodo-
či vsebini. Restavracijo je po-
trebno celovito obnoviti, pri tem
pa naj pomaga stroka.
Trenutno je ovira ureditveni
načrt grajskega hriba, ki predvi-
deva v polovici prostorov seda-
nje restavracije informacijsko-
gostinsko dejavnost, v nadaljeva-
nju objekta pa prostore za mu-
zejske predavalnice in učilnice.
V Pokrajinskem muzeju menijo,
da mora biti grajskemu oziroma
muzejskemu kompleksu, katere-
mu pripada tudi grajska resta-
vracija, vse prilagojeno. Zahteva-
jo, da se muzejski načrti (z učil-
nicami vred) uresničijo. Muzej
pa je tudi zainteresiran za usta-
novitev skupne firme za opra-
vljanja gospodarske dejavnosti
trženja z muzejem.
Kljub temu da na prvem pogo-
voru ni prišlo do konkretnih
sklepov, ki bi zadovoljili vse, bo
gostilničar iz Lenarta nadaljeval
pogovore. V Ruju vidi velike
možnosti za svoje udejstvovanje
in prispevek k razvoju turizma.
Vse oči so sedaj uprte v občino
oziroma pristojne organe. Ta naj
bi odločila, kako v primeru graj-
ske restavracije, da ne bodo pri-
zadeti občinski oziroma muzej-'
ski interesi.
MG
Peter Vesenjak, sekretar Se-
kretariata za turizem, gostin-
stvo in trgovino, je povedal, da
podpira zamisel gostilničarja
Vindiša o ureditvi visokokako-
vostne restavracije, saj grajska
restavracija v sedanji obliki in
z obstoječo ponudbo predsta-
vlja rano v ptujski turistični
ponudbi. Pri tem pa se zaveda
pomembnosti muzejske dejav-
nosti za Ptuj, saj je ta najpo-
membnejši del ptujskega turi-
stičnega izdelka. Prepričan je,
da je primerna gastronomska
ponudba lahko pomemben del
muzejskega kompleksa. Obno-
vili bomo kulturni spomenik in
začeli novo gospodarsko dejav-
nost. kije popolnoma v skladu
z razvojno politiko občine. Za
uresničitev projekta je potreb-
no soglasje vseh prizadetih.
(Foto: IVI, Ozmec.)
Gospodinja za pomoč na domu
Pomoč na domu v organizaciji
Centra za socialno delo Ptuj že
nekaj časa uspešno teče, izobra-
ževanje gospodinj pa se nadalju-
je. O tem nam je direktorica cen-
tra Anka Osterman povedala:
»Gospodinjska pomoč na domu
že lep čas teče in je v okviru pro-
jekta javnih del. Trenutno dela
14 >gospodinj<, kot jih mi imenu-
jemo. Imamo pa že skupino 33
mladih žensk, ki so pripravljene
sodelovati v tem projektu. Pro-
gram izobraževanja smo dopol-
nili, ker smo v prvi skupini ugo-
tovili, da je vendarle treba vedeti
še kaj več, da bi lahko gospodi-
nje uspešno opravljale svoje de-
lo.
Tokrat smo izbrali ženske iz
vseh krajev naše občine z name-
nom, da lahko zagotovimo po-
moč na domu v vseh krajih in
občini. Pomoč gospodinj je vse-
stranska: od tega, da prinesejo,
kar je potrebno, iz trgovine, do
tega, da hrano pripravijo, perejo,
čistijo, obdelujejo vrt... Pomoč
je namenjena tudi temu, da se
gospodinja pogovori s človekom,
mu pomaga napisati pismo, če
težko piše, mu prebere časopis,
če slabo vidi, pelje ljudi na spre-
hod, jih spremlja k zdravniku ...
Gospodinje smo poiskali na Za-
vodu za zaposlovanje med žen-
skami, ki iščejo zaposlitev. Vse
so že bile zaposlene in so ostale
brez službe, vse že imajo neke iz-
kušnje, imajo družine, tako da
poznajo utrip življenja, obvlada-
jo to delo. Socialna delavka se je
z vsako od njih pogovorila, jim
predstavila delo in izberemo res
tiste, ki bodo delo z veseljem
opravljale.«
Vsi, ki potrebujejo tovrstno po-
moč, se lahko obrnejo na Center
za socialno delo osebno ali po te-
lefonu (štev.: 771-621). Lahko se
oglasijo tudi na sedežu svoje kra-
jevne skupnosti, saj so socialne
delavke vsak drugi oziroma tretji
torek v krajevni skupnosti. Center
organizira pomoč na domu in je
tudi nosilec projekta javnih del.
NaV
Prva posojila iz
razvojnega sklada
Ptujska občinska vlada je v četrtek obravnavala skupščinsko gradi-
vo in zadeve iz svoje pristojnosti. Določila je merila, po katerih bodo de-
lili denar občinskega razvojnega sklada. Letos naj bi za spodbujanje go-
spodarskega razvoja namenili šestnajst milijonov dinarjev. Za prvo po-
lovico leta bo vlada razpisala natečaj za osem milijonov dinarjev. Udele-
žijo se ga lahko manjša podjetja z do 50 zaposlenimi, obrtniki, kmetje
ali pa tisti, ki šele ustanavljajo svojo obratovalnico aH podjetje. Petino
sredstev razvojnega sklada bo vlada lahko razdelila kot nepovratna
sredstva za negospodarske namene.
Izvršni svet je v četrtek sprejel
tudi več odlokov, ki zadevajo bo-
dočo organiziranost ptujskega
zdravstva. Zdravstveni center dr.
Jožeta Potrča se bo reorganiziral
v dva javna zavoda: zdravstveni
dom in splošno bolnišnico. Pred-
laganima vršilcema dolžnosti di-
rektorjev novih zavodov dr. Hen-
riku Žlebniku in dr. Lojzetu Ar-
ku je naložil, da do seje skupšči-
ne pripravita operativni plan or-
ganiziranosti novih zavodov.
Vlada še vedno čaka na soglasje
občine Ormož pri ustanovitelj-
stvu bolnišnice. Ce ga ne bo, bo
ustanoviteljica samo ptujska ob-
čina.
Skupščini bodo predlagali tudi
odlok o razdružitvi srednješol-
skega centra in o ustanovitvi šti-
rih srednjih šol, ene poklicne in
skupnosti srednješolskih zavo-
dov, ki bo opravljala zadeve
skupnega pomena. Precej razpra-
ve je pričakovati tudi glede spre-
membe odloka o ustanovitvi os-
novnih šol Franca Osojnika in
Toneta Žnidariča, ki se nanaša
na spremembo dela okolišev teh
dveh šol. Območje ulic V. prcko-
morske brigade. Ulice 25. maja
in Arbajterjeve naj bi bilo v bo-
doče skupni okoliš za osnovne
šole Franca Osojnika, Toneta
Žnidariča in Olge Meglič. Doslej
so otroci iz omenjenih ulic hodili
v OŠ Olge Meglič.
Informacijsko, založniško in
marketinško podjetje Stigma je
vladi ponudilo odkup 100 izvo-
dov knjige Slovenske arhivske
kleti. Ponudbo so sprejeli. Več
pomislekov pa imajo glede izda-
je monografije Ptuj 45—90. Gre
predvsem za strokovna vpraša-
nja. S strani izvršnega sveta naj
bi pri razreševanju odprtih vpra-
šanj z izdajateljskim svetom in
uredniškim odborom skušala
ustvarjalno sodelovati Kristma
Šamperl-Purg in Ivan Lovrenčič-
Branko Brumen pa naj bi bil
član izdajateljkega sveta.
Izvršni svet je soglašal, da se
cene za uporabo tržnice in javne
tehtnice od 20. 6. povečajo za
45,8 odstotka. Potrdil pa je tudi
predlagane cene za ogrevanje-
Gre v bistvu za poračun akonta-
cijskih cen v kurilni sezoni
1990/91.
mg
TEDNIK - 27. junij 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Pred iztekom tretjega
občinskega samoprispevka
Volila' občine Ptuj so se ob koncu leta I9S6 z veliko večino odločili za tretji občinski samoprispevek /a
čas I9S7—199I. Ljudje so glasovali la program, da bodo od zbranega denarja namenili 60 % za gradnjo nove
porodnišnice v ptujski bolnišnici, /5 % za sofinanciranje modernizacije cest, 10 % za sofinanciranje dozidave
šol v Juršincih in Cirkulanah, 10 % za sofinanciranje fizioterapije v Ptujskih toplicah in 5 % za pridobitev in
ureditev delovnih prostorov Radia-Tednika Ptuj. V skladu z navedenim je bil predviden tudi vrstni red sofinan-
ciranja.
Skupščina občine Ptuj je ime-
novala poseben odbor za nadzor
nad zbiranjem samoprispevka,
njegovo razporeditvijo in izvaja-
njem referendumskega progra-
ma, ki ga nadvse uspešno vodi
dipl. ekonomist Martin Berden.
Odbor je navadno dvakrat letno
poročal občinski skupščini, ta pa
je tudi potrjevala letne programe
in finančne načrte. Posebno je
odbor skrbel, da se je referen-
dumski program dosledno ures-
ničeval in da nobeden od upravi-
čencev iz referendumskega pro-
grama ne bi bil oškodovan. To
spričo divje infiacije prva tri leta
izvajanja programa in nekoliko
umirjenejše v zadnjih dveh letih
prav gotovo ni bilo lahko. Odbor
je to rešil tako, da je vsakemu
upravičencu v času sofinancira-
nja njegovega programa določil
ustrezni delež izračunan v pov-
prečju mesečnega priliva samo-
prispevka v tistem letu. Tako je
na primer 10-odstotni delež iz sa-
moprispevka pomenil 6-mesečni
priliv, zato je bilo vseeno tako za
tistega, ki je bil na vrsti v letu
1987, kot npr. skupnost za ceste,
ali če je na vrrti v letošnjem letu.
Odbor je tudi skrbel, da se je
zbrani denar sproti vlagal, za za-
četek gradnje porodnišnice pa so
pri gospodarskih organizacijah
ptujske občine najeli kredit, ki
ga odplačujejo iz mesečnega do-
toka samoprispevka. Glede na
dejstvo, da se je za pridobitev de-
lovnih prostorov Radia-Tednika
ponudila ugodna priložnost prej,
to je nakup hiše v Raičevi 6, iz
katere so se izselile skupne služ-
be SIS družbenih dejavnosti, je
odbor s pristankom skupščine
uredil, da je Radio-Tednik del
sredstev dobil prej; to je pomeni-
lo 1,22 mesečnega priliva (glede
na 5% delež celotnega samopri-
spevka mu je pripadal priliv v
treh mesecih).
Ob koncu mandata prejšnje
občinske skupščine je odbor v
začetku leta 1990 pripravil pro-
gram za leti 1990 in 1991. Po tem
programu naj bi celotni priliv
sredstev iz samoprispevka za leto
1990 in v 6 mesecih leta 1991 na-
menjali ZC Ptuj za gradnjo po-
rodnišnice, 4,22 mesečnega prili-
va bi namenili sofinanciranju fi-
zioterapije v Ptujskih toplicah.
1,78 mesečnega prliva pa bi do-
bil še Radio-Tednik. Ta predlog
so na podlagi 5. člena sklepa o
razpisu referenduma zbori ob-
činske skupščine tudi sprejeli.
Spričo spleta raznih okoliščin, iz-
padov dela sredstev drugih sofi-
nancerjev in stvarnih potreb je
bil odbor prisiljen pripraviti za
letošnje leto nov predlog progra-
ma, o katerem bodo končno
odločali zbori občinske skupšči--
URESNIČITEV
FINANČNEGA
NAČRTA
ZA LETO 1990
Odbor je na redni seji 20. juni-
ja obravnaval in sprejel poročilo
o uresničitvi finančnega načrta
samoprispevka za leto 1990. Iz
tega poročila povzemam, da so v
lanskem letu znašali prilivi iz sa-
moprispevka 15,690.191 dinarjev
ali za 27 % več, kot so predvide-
vali v finančnem načrtu. To je
pač zaradi tega, ker je za toliko
bila infiacijska stopnja višja od
one, ki jo je napovedoval premi-
er Markovič. Ostanek sredstev iz
leta 1989 je bil 178.031 din, prili-
vi od obresti pa 30.840 din, sku-
paj torej 15,899,062 din.
Ta denar je bil porabljen v ce-
loti za gradnjo porodnišnice,
razčlenitev pa je videti takole:
7,353.516 din za odplačilo kredi-
tov, kar je bilo točno po načrtu,
za plačilo obresti je šlo 678.630
din, za gradbena dela pa
5,840.040 din ali kar za 192%
več, kot je bilo načrtovano. To
preseganje je deloma zaradi neu-
resničene nabave dela opreme že
prej, predvsem pa zaradi financi-
ranja del četrte gradbene faze, ki
je bila ob prijavi investicije iz-
puščena oziroma preložena na
poznejši čas. Med temi deli so iz-
kazani tudi stroški nakupa dviga-
la, ki je stalo 1,5 milijona din, in
stroški zunanjih priključkov (ka-
nalizacija, voda, elektrika) v viši-
ni nekaj čez 1 milijon dinarjev.
Za arheološka dela je bilo plača-
no 197.144 din ali pa 97 % več od
načrtovanega, to pa zaradi po-
membnih najdišč na območju
neposredne gradnje porodnišni-
ce. Za opremo je bilo nakazano
1,200.000 din ali 49% manj od
načrta, saj je bil nakazan le
avans za splošno opremo in pla-
čan generator. Stroški plačilnega
prometa pa so znašali 54.993 din
ali za 14 % čez plan.
Skupno je bilo v letu 1990 po-
rabljeno 15,324.323 din ali 23%
več od načrtovanega, presežek
574.749 din pa je bil prenešen v
načrt za letošnje leto.
SPREMEMBE V
PREDLOGU
NAČRTA ZA LETO
1991
Mesečni prilivi denarja iz sa-
moprispevka so za prvih pet me-
secev letošnjega leta znašali
8,084.458 din in so v zadnjih treh
mesecih skoraj enaki, zato je
stvarno možno, da bodo tudi do
konca leta pritekali v višini
1,800.000 din mesečno. Za letoš-
nje prvo polletje bo ves denar še
porabljen za Zdravstveni center
Ptuj, to je za gradnjo porodnišni-
ce in s tem povezane stroške.
Odbor je predlagal bistvene
spremembe programa za zadnjih
6 mesecev referendumskega pro-
grama. Tako naj bi 3-mesečni
priliv v načrtovani višini
5,400.000 din porabili za dokon-
čanje telovadnice pri osnovni šo-
li Cirkulane. Za dokončanje te
telovadnice je bila predvidena
tudi združena amortizacija os-
novnih šol, vendar je ta bila po-
rabljena za druge, enako nujne
potrebe. Za tak predlog se je od-
bor odločil po ekonomski logiki,
da novih investicij ne moremo
odpirati, če niso bile končane
prejšnje. Dokončanje telovadni-
ce v Cirkulanah bo po predra-
čunski vrednosti veljalo
6,800.000 din in bo razliko v viši-
ni 1,400.000 din zagotovila ob-
činska skupščina iz sredstev za
šolstvo.
Za zadnje tri mesece pa je od-
bor predlagal dve različici načr-
ta: sofinanciranje fizioterapije v
Ptujskih toplicah, če bo Kmetij-
ski kombinat Ptuj v tem času iz-
delal program z zaključeno fi-
nančno konstrukcijo za Toplice
in bo odbor do tega programa
sprejel stališče.
Druga možnost koristne pora-
be priliva zadnjih treh mesecev
samoprispevka pa bi bila delna
ureditev kletnih prostorov po-
rodnišnice za najnujnejše potre-
be ambulant in dispanzerjev v
površini okoli 900 m'.
Tako bi Radio-Tednik kot naj-
manjši upravičenec do sredstev
iz tretjega občinskega samopri-
spevka s svojim zahtevkom 1,78
mesečnega priliva odpadel. V
odboru to utemeljujejo s tem, da
je v referendumskem programu
zapisano pridobitev in ureditev
delovnih prostorov. Ta cilj pa je
kolektiv Radio-Tednika že ures-
ničil z deležem 1,22 mesečnega
priliva, s krediti, lastnimi sred-
stvi in delom.
O tem in o obeh različicah
programa porabe denarja za zad-
nje tri mesece petletnega (60-me-
sečnega) referendumskega pro-
grama bodo dokončno odločili
zbori skupščine občine Ptuj.
F. Fideršek
Je Radio-Tednik res uresničil cilj?
Na areški cerkvi postavili
tesarsko smrečico
Cerkev svetega Areha na Po-
horju stoji že okoli štiri stoletja
in je doživela mnoga razširitvena
in vzdrževalna dela. Okoli nje je
prelep pohorski travnik, kjer ze-
lena preproga kar vabi izletnika
in planinca, da sede in uživa v
svežem gorskem zraku in soncu.
Še večjo privlačnost pa mu pove-
čajo planinska koča, hotel in ma-
riborska smučišča.
Po vojni se je na areško cerkev
pozabljalo. Tudi tradicionalno
žegnanje in sejem v juliju, ko so
se skozi stoletja srečavali Pohor-
ci in Dravskopoljci (Polanci) ter
trgovali, predvsem pa menjavali
les, žito, vino in živino, je vse
bolj plahnel in izgubil nekdanjo
veljavo. Povečal se je turistični
promet smučarjev in avtomobili-
stov, domačih in tujih, s tem pa
tudi zanimanje za staro, s škri-
Ijem krito cerkev, ki je vse bolj
propadala.
Kulturna skupnost občine
Slov. Bistrica je uvidela, da je
treba nekaj storiti za ohranitev
kulturnega spomenika in začela
je akcijo za obnovo. Po njeni raz-
pustitvi je delo nadaljevala Zve-
za kulturnih organizacij občine
Slov. Bistrica. Posebno aktiven
je bil njen tajnik Stanko Gradiš-
nik. Leta 1990 so se pričele ugla-
ševalne akcije z občinami Mari-
bor, Ruše, Slov. Bistrica, župnijo
Šmartno na Pohorju in maribor-
sko škofijo; septembra so usta-
novili osrednji odbor za obnovo.
Zagotovili so finančno konstruk-
cijo in 15. maja so se pričela ob-
novitvena dela.
Najprej so se lotili obnove
strehe zvonika. Med delom jih je
zelo oviralo letošnje muhasto
vreme, saj sta jih redno ovirala
sneg in dež. Toda izvajalci so tr-
dovratno vztrajali pri delu. Lovi-
li so ure lepega vremena in tako
je 18. junija bila pritrjena na no-
vo ostrešje na ladji cerkve tesar-
ska smrečica, kar navdaja načr-
tovalce in izvajalce z optimiz-
mom, da bodo obnovo končali
do konca avgusta 1991, nato bo
pa potrebno še dve do triletno
sušenje cerkvenega zidu, ki so ga
deževja obilno zalila z vlago.
Odbor pa se spoprijema z no-
vimi težavami: zaradi dražjih
prevozov, materialov ter prehra-
ne in bivanja delavcev v Ruški
koči se že kaže, da ne bo dovolj
denarja za obnovo. Zato obno-
vitveni odbor skuša zagotoviti
nova finančna sredstva. Se posa-
bej pričakujejo pomoč sekreta-
riata za kulturo Republike Slove-
nije in Škofijskega ordinariata
Maribor, ki bi s svojima deleže-
ma omogočila uresničitev vseh
načrtovanih del, še posebej, ker
bo potrebno dodatno obnoviti že
razpadajočo kapelo.
Pred odborom je torej mnogo
problemov, a je sklenil, da ne bo
dovolil nobenih prekoračitev ro-
kov, saj tako zahteva muhasto
pohorsko vreme in si zamude ne
smejo privoščiti.
Vsi želimo odboru in izvajal-
cem, da bi v svojem delu uspeli
in da bomo v septembru že videli
cerkvico v novi obleki. Bralce pa
vabimo, da pridejo na julijsko
proščenje na Areh na Pohorju in
se prepričajo o delu ter preživijo
nekaj lepih planinskih uric.
Edi Pogorevc
Na vrhu strehe je že postavljena smrečica.
14.
Iz kapitulacije
v upor
Z-ormana so
prepeljali v ptujske zapore in še
isti dan so aretirali dr. Spindlerja
in Franca Toplaka, pozneje pa še
nekaj drugih sodelavcev, med
njimi tudi Miha Anžela.
Miha Anžel in Alojz Zorman
sta bila ustreljena kot talca 10.
oktobra 1941 v Šoštanju, Metod
Špinuler in Franc Toplak pa 30.
oktobra v Mariboru skupaj z 28
drimimi talci.
bi bil tisti avto 28. avgusta
1941 zvečer pri hajdinskem goz-
du res policijski, bi to bil dejan-
sko prvi oborožen spopad z
Nemci na ptujskem območju.
Vendar vse okoliščine kažejo, da
je do tistega streljanja prišlo po
tragičnem naključju.
AKCIJE POHORSKE ČETE
S prihodom Ptujčanov in tudi
borcev iz drugih krajev se je Po-
horska četa močno okrepila tako
številčno kot kadrovsko. Priklju-
čila se jim je tudi skupina parti-
zanov iz Šaleške doline. Organi-
zirali so se bolj vojaško. Koman-
dir je postal bivši učitelj in špan-
ski borec Miha Pintar-Toledo,
politični komisar pa Zvonko Sa-
gadin-Mužik. S tremi mitraljezi,
prinesenimi s ptujskega območ-
ja, je bila krepko izboljšana tudi
oborožitev borcev. Med številni-
mi akcijami v septembru 1941
velja omeniti spopad z Nemci na
Klopnem vrhu. Zaradi tega je bi-
lo s posebnim razglasom v nem-
ščini in slovenščini 19. septem-
bra 1941 Pohorje v celotnem ob-
segu razglašeno za zaprto ozem-
lje. Po vsej Štajerski so z zidov in
plotov opozarjali na to določilo
plakati, na katerih je bilo med
drugim zapisano:
»Vsak turistovski promet ka-
kor tudi nabiranje jagodnih sa-
dežev, gob, drv, itd. je prepove-
dano in kaznivo. Vse do sedaj iz-
dane dopustnice za nabiranje so
na tem ozemlju do nadaljnjega
neveljavne. Osebe, ki se brez do-
voljenja zadržujejo na zaprtem
ozemlju, ogrožajo lastno življe-
nje.«
V pomoč partizanom na Šta-
jerskem je CK KPS poslal tri iz-
kušene politične delavce, vojaške
izvedence in španske borce: To-
neta Žnidariča in Dušana Kve-
dra, oba Ptujčana, in Rudija Jan-
hubo, sina železničarja iz Mari-
bora.
Po več oskrbovalnih akcijah se
je Pohorska četa napotila proti
Mislinjski dolini. Zbrali so se na
Grmadi pod Uršljo goro jn 5. ok-
tobra 1941 ustanovili Štajerski
partizanski bataljon, ki je čez tri
dni napadel Šoštanj in ga za ne-
kaj ur tudi obvladal. To je bila za
tisti čas ena najdrznejših akcij.
Na ozemlju, nasilno priključe-
nem nemškemu rajhu, so borci
za svobodo napadli mesto z mo-
čno postojanko in jo premagali.
Na vse te akcije so nacisti di-
vje in brezobzirno reagirali. Vr-
stile so se številne aretacije, sko-
raj tedenska streljanja talcev,
mučenja aretiranih in pošiljanja
na morišča in v taborišča.
Odlok o izselitvi celotnega
prebivalstva v širokem pasu ob
Savi in Sotli so Nemci objavili s
posebnimi lepaki 20. oktobra
1941. To je med ljudmi vzbudilo
veliko vznemirjenja in v obmej-
nih predelih, zlasti Halozah,
strah, da bodo tudi tu kmalu pri-
šli na vrsto za izselitev.
Glavno poveljstvo slovenskih
partizanskih čet je sklenilo po-
slati vse razpoložljive partizan-
ske enote na to ozemlje, da bi
sprožili splošno vstajo proti izse-
litvi. Tja je bil poslan izkušen po-
litični delavec Rudi Janhuba,
sem je krenil tudi Štajerski parti-
zanski bataljon.
Toda tisto jesen je zgodaj za-
padel sneg, kar je otežkočalo
premike partizanov, okupatorju
pa omogočalo lažje zasledova-
nje. Borci so bili sredi stalnih bo-
jev, imeli so velike izgube. Mora-
li so se vrniti in razdeliti na sku-
pine, da bi lažje prezimili. Breži-
ška četa, ki seje edina prebila na
ozemlje, določeno /a izselitev,
pa je bila v spopadih uničena.
Tudi na drugih območjih oku-
pirane Slovenije je v začetku zi-
me 1941/42 prišlo do začasnega
zastoja. Okupatorju je uspelo za-
dati osvobodilnemu gibanju zla-
sti na Štajerskem in Ciorenjskem
hude udarce na vojaškem po-
dročju, ni pa mu uspelo zavreti
silnega ra/inaha Osvobodilne
fronte, čeprav je na Štajerskem z
vdori po i/dajalcih v njeno orga-
nizacijo moče :>te/il delo OF.
.^IKI IEV POSlOJANK OF
V	Ljubljani seje 16. septembra
1941 že tretjič sestal vrhovni ple-
num OF. Takrat se je plenum
glede na doseženo moč osvobo-
dilnega gibanja razglasil za Slo-
venski narodnoosvobodilni od-
bor (SNOO). To je bil pomem-
ben korak k suverenosti in držav-
nosti slovenskega naroda. Odbor
se je razglasil za najvišji organ
ljudske oblasti in se obvezal, da
bo uresničeval slogo in enotnost
jugoslovanskih narodov. V skla-
du s tem so sprejeli odlok o
vključitvi slovenskih partizan-
skih čet v narodnoosvobodilne
partizanske oddelke Jugoslavije.
Nadalje so sprejeli odlok o zašči-
ti slovenskega naroda in njego-
vega gibanja za osvoboditev in
združitev. V njem je bilo zapisa-
no, da so vsi prebivalci Slovenije
postali pred narodom in ljudsko
oblastjo odgovorni za dejanja, ki
bi bila nasprotna koristim osvo-
bodilnega boja. »Izdajalci bodo
kaznovani s smrtjo, sodila jim
bodo posebna sodišča po na-
glem, ustnem in tajnem postop-
ku,« je bilo zapisano. Zgodovi-
narji naj ocenijo, kakšne daljno-
sežne posledice je imel ta odlok,
kako in kdaj so ga zlorabljali.
Sprejetje še bil odlok o narod-
nem davku in o posojilu svobo-
de. Z njihovim uresničevanjem
se je okrepila gmotna osnova os-
vobodilnega boja in gibanja.
Kljub temu da je v jeseni 1941
na našem območju bilo na stoti-
ne aktivistov OF in organizator-
jev osvobodilnega gibanja že v
zaporih in koncentracijskih tabo-
riščih, veliko od njih že ustrelje-
nih ali pa so kot talci še čakali na
ustrelitev, je na terenu še vseeno
bilo veliko požrtvovalnih ljudi,
ki so delovali naprej.
Ustanavljali so odbore OF po
vaseh, podjetjih in ustanovah, ti
so se navzgor povezovali v okraj-
ni, okrožni in pokrajinski odbor
OF. Odbori so bili v glavnem
ustanovljeni povsod tam, kjer so
že prej obstajale postojanke OF,
pot pa so jim utirali predvsem
komunisti. Aretirane može in
fante so uspešno nadomeščale
žene in dekleta.
V	Ptuju je bil oktobra 1941
ustanovljen mestni odbor OF.
Njegovi ustanovitelji in člani so
se zbrali v Korenovi hiši na Lju-
tomerski cesti. Glavni pobudnik
je bil Jože Lacko.
Enako kot na ptujskem so se
tudi na ormoškem območju na-
rodno zavedni Slovenci vključe-
vali v OF. Glavni organizator je
bil Jože Kerenčič, doma s Koga,
pred vojno profesor na meščan-
ski šoli v Gornji Radgoni. Že od
prvega dne, ko je okupator zase-
del naše ozemlje, je brez strahu
in pomislekov začel zbirati sode-
lavce, bil je tudi sekretar KPS za
ljutomersko okrožje. Po okupaci-
ji je legalno živel pri stricu v Pes-
nici, od koder je hodil v posame-
zne kraje Slovenskih goric usta-
navljat odbore OF.
Avgusta 1941 je ustanovil na
Kogu odbor OF, skupina sode-
lavcev pa je tam imela že čez 20
članov. Opravljali so razne sabo-
tažne akcije, širili ustno propa-
gando, predvsem pa zbirali ma-
terialno in denarno pomoč za
borce in zapornike. Gestapo je
po svojih zaupnikih skupino od-
kril že septembra 1941, njene čla-
ne zasledoval, da bi tako odkril
celotno mrežo, udaril pa v no-
vembru. Jože Kerenčič je bil are-
tiran 17. novembra 1941 pri stri-
cu v Pesnici, ostalih 16 sodelav-
cev pa na Kogu; od teh jih je bi-
lo 10 ustreljenih med talci.
Pomembna postojanka OF že
od maja 1941 je biia pri Kram-
bergerjevih v Novi vasi pri Ptuju.
Franc Kramberger, predvojni
komunist, je delal v ptujskih že-
lezniških delavnicah, gestapo ga
je imel stalno na očeh, /ato so
glavno težo ilegalnega dela OF
opravljale njegova žena Ne/ka
in hčerki Štefka in Milena. Skozi
njihovo domačijo je oktobra
1941 odšlo v Štajerski bataljon
več partizanov z območja Slo-
venskih goric (Ijutomersko-rad-
gonskega okrožja). Tu so se se-
stajali pomembni voditelji odpo-
ra z območja celotnih Slovenskih
goric, Prekmurja in Med/imurja.
Podobno vlogo je imela tudi po-
stojanka OF, ki jo je vodil Jože
Kerenčič na ormoškem območju.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. junij 1991 - TEDNIK
NAŠE VASi POD DROBNOGLEDOM
Vabljiva Velika Nedelja
Turista, ki si pase oči na lepotah Slovenije, bo kot čebelo med zvabila Velika !Sedelja. ISa
poti iz Ptuja v Ormož na vzpetini levo nad cesto nikakor ne moremo prezreti bleščečega, bahatega
velikonedeljskega gradu. Podoba razkošja na hribu je dopolnjena še s cerkvijo. Tako cerkev svete
Trojice kot grad imata začetke v I J. stoletju. Oba sta pozneje doživljala spremembe in dozidave.
Velika Nedelja torej vabi
in prav gotovo marsikoga tu-
di zvabi. Po cesti na levo in
po nekaj ovinkih navzgor, do
same vabeče krasote. Razen
vabečega videza pa kraj ni
preveč turistično gostolju-
ben, če seveda odmislimo vi-
norodno gričevje za njego-
vim hrbtom, ki mu kraljuje
KogI — v zadnjih letih nekak
sinonim za dobro kapljico.
Obiskovalec bi torej priča-
koval do potankosti izdelano
naselje, ki bi mu bila grašči-
na in cerkev kot pika na i. Pa
malce razočara že po nekaj
metrih vožnje odsotnost roke
in kose. Trava tu in tam s
kakšno vmesno koprivo sili
kar na cesto, to pa deluje od-
bijajoče. Res je to opažanje
rezultat dokaj kritičnega po-
gleda, toda kriva sta lepotca
na vrhu, ki vzbujata pričako-
vanje.
Velika Nedelja je v bistvu
gričasto naselje v podnožju
in na razglednem gričevju.
Po vasi se vozimo po lepih
asfaltnih, sicer nekoliko oz-
kih cestah; ena takih pelje tu-
di na vrh.
Okoli cerkve je bilo nekoč,
do leta 1787, pokopališče,
danes raste tu bujna trava;
po njej je treba hoditi, če si
želite ogledati okolico cer-
kve. Le-ta je, kot že omenje-
no, doživljala mnoge dozida-
ve, tudi zvonik je višji od pr-
votnega. Cerkev je bila pre-
beljena pred kratkim časom,
vendar se že opazi odstopa-
nje novega ometa. Vzrok bo
najbrž vlaga, prav boju proti
vlagi pa so, tako kaže, name-
njena dela ob cerkvenih te-
meljih. Vlaga bo najbrž tudi
problem grajskega poslopja:
tudi tu namreč pogled od bli-
zu pokaže vrzeli v od daleč
bleščeči fasadi. Tako je pač z
zapuščino nekdanjih gospo-
dov.
Na vrhu je še nekaj objek-
tov, dva med njimi dajeta
zdrav videz, tretji bi potrebo-
val glavo strokovnjaka in
spretno zidarsko roko. V ru-
meno fasado, povsem novo,
je odeta šola, ki se ponaša tu-
di z modernim prizidkom —
rezultatom občinskega samo-
prispevka.
Z visokega se lahko ogle-
damo po dolini. Tam so ne-
koč gospodje gotovo lahko
opazovali polje do obzorja.
Danes so ob vznožju hriba
elementi mestne arhitekture:
nogometno igrišče z atletsko
stezo, teniška igrišča, razko-
šna športna dvorana, sodo-
ben trgovski objekt in za
njim stanovanjski objekt. Vse
novo, če odmislimo nekoliko
starejše poslopje s sedežem
krajevne skupnosti. Za kraj v
celoti lahko trdimo, da je
urejen in čist. Nogometno
igrišče je gotovo izgubilo tek-
ino s teniškim in ne kaže sle-
dov pretirane uporabe, vsaj
po travi na njem sodeč ne.
Tudi atletske steze, posute z
rdečim peskom, že nekaj ča-
sa niso vznemirjali žeblji te-
kaških čevljev. Pa je dala
možnost zeleni travi, naj tu
in tam okrasi njeno površino.
Ob nedeljskem popoldnevu
je v kraju mirno. Prodajalna
seveda zaprta. Kljub zabojni-
ku in dvema vidnima kanta-
ma za smeti pa asfaltno povr-
šino, prostor za parkiranje
koles in motorjev — skratka
okolico krasijo številni pa-
pirčki, papirji, celo cele kar-
tonske škatle. Nič kaj turisti-
čno!
Pokopališče se je iz ome-
njene okolice cerkve preseli-
lo nekoliko niže. Odmerjen
mu je zelo velik prostor. S
teh strani je obraščeno s ci-
presami, tudi na njem je veli-
ko cipres. Žal se ponavlja po-
doba mnogih drugih pokopa-
lišč, ciprese skrivajo marsi-
kaj. Gornji del pokopališča
je v primerjavi s spodnjim
pravi biser, po sredi vodi ne-
govana, s peskom posuta pot.
Pred gornjim vhodom odvr-
žene smeti, ob gornji ograji z
zunanje strani poln zabojnik,
prav tako ob levi ograji. Sled-
nji ima ob sebi še za svojo
vsebino velik kup. Tudi tu so
torej težave s smetmi. Kot ka-
že, se bo pokopališče spodaj
v prihodnje izteklo v velik
parkirni prostor, ob njem pa
je že zraslo ogrodje moderne
mrtvašnice.
O Veliki Nedelji bi se dalo
napisati še marsikaj, toda to-
liko prostora namenjamo
vsem ocenjevanim vasem. Le
še končna ocena nam ostane:
vas ali že kaj več kot vas je
kot lepa srajca. Naj bo še ta-
ko lepa in bleščeča, jo je po-
trebno za popolnejši videz
zlikati.
Jože Bračič
Spopad z vlago?
Bleščeče vabilo mimoidočim.
Pod pokopališčem raste moderna mrtvašnica.
Športni, krajevni, nabavni in stanovanjski center spodaj.
Stara in nova šola v sožitju.
w
V Zabjaku bo zrastel velik
športno rekreacijski center
v opuščenem glinokopu v
Žabjaku je Opte uredila teniško
igrišče, ki gaje letos vzel v najem
Aljaž Lukman, profesor telesne
vzgoje in lastnik agencije LUKA
— šport in turizem, družbe z
omejeno odgovornostjo. Igrišče
je najemnik uredil do konca,
skupaj z Optejem pa si tudi deli
stroške pri ureditvi ceste. Ob
igrišču je tudi manjši objekt, v
katerem naj bi v kratkem zrasla
športna trgovinica z rekviziti za
tenis in smučanje.
Aljaž Lukman je povedal, da v
okviru agencije že uspešno dela
teniška šola iia osnovi modernih
strokovnih spoznanj. Odziv je
nadpovprečen, abecedo tenisa
pa spoznavajo otroci od 5,5 let
naprej. Za odrasle organizira
mesečne tečaje, poudarek pa je
na individualni vadbi. »Žabjak«
ni športni klub, saj prodajajo ter-
mine na celo leto naprej. S tem
so pridobili že okrog 40 navduše-
nih tenisarjev, prostora pa je še
za 10 do 15 igralcev. S teniškim
klubom je po besedah lastnika
agencije vzpostavljeno dobro so-
delovanje in v nobenem primeru
ne gre za konkurenco, prej za do-
polnjevanje stroke.
Ob igrišču ne bo bifeja, Aljaža
Lukmana kot profesorja telesne
vzgoje zanimajo čis^o strokovne
stvari. Prjzadeval si bo, da bo
igrišče v Žabjaku postalo del po-
nudbe Ptuja. S tujimi partnerji je
že navezal stike, sedaj, ko se od-
pirajo nove nočitvene zmogljivo-
sti in ko ho urejeno okolje, bo to
vključeno v turisitčno ponudbo.
v opuščenem glinkopu je še
veliko prostora, prednost ima
ureditev še dveh igrišč z drugo
podlago, ki bo omogočala igra-
nje tenisa če/ celo sezono. Nared
naj bi bili do začetka prihodnje
se/one.
/a poletna meseca je posebej
zanimiva ponudba tečajev za šol-
ske otroke, /aintert-sirani naj po-
kličejo n- tfli'l"onsko sti.-vilk(!
77,'.-4(iX ali pa v Maistrovi; 7, po
16. uri pa jo m:^.>:'n di-jiovor na
igrišču. L;'stnik bc? r"''d drugim
poskrbel tudi -'a prev::/ otrok.
M (i
Alja/ f.ukmaii: »/.anima me predvsem strokovno delo . . .!«
(Posnetek: \L O/mec)
TEDNIK - 27- '991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
35. krajevni praznik in odprtje nove telovadnice
Telesno idra\ človek je sposoben za
fizične in psihične napore, je bila
enn izmed misli slavnostnega govorni-
ka ormoškega župana dr. Jožeta Beš-
rirja ob .?5. prazniku krajevne skupno-
sti Miklavž pri Ormožu in odprtju no-
ve telovadnice.
Brez primernih prostorov za tele-
sno kulturo, telovadnic, je težko skr-
beti za pravilen telesni razvoj mlade-
ga človeka. Zaradi tega so se občani
ormoške občine pred desetimi leti
odločili za pospešeno gradnjo osnov-
nošolskih prostorov, tudi telovadnic,
s pomočjo občinskega samoprispev-
ka. Rezultat zbiranja sredstev je tudi
nova telovadnica pri osnovni šoli Mi-
klavž pri Ormožu, ki so jo svečano
odprli minulo soboto.
Samo štiri osnovne šole v ormoški
občini imajo moderne telovadnice.
usoda drugih, ki bi bile na vrsti ob
tretjem, pa je zaradi neizglasovanega
občinskega samoprispevka dokaj ne-
gotova.
502 m' telovedne površine, 130 m'
galerije in 150 m' spremljajočih pro-
storov daje dobre osnove za razvoj te-
lesne vzgoje na miklavški osnovni šo-
li, hkrati pa tudi za društvene potrebe
na športnem področju in za kulturne
potrebe kraja.
Naložba, ki je veljala 7,486.607 di-
narjev, je bila v veliki večini zagoto-
vljena iz sredstev drugega občinskega
samoprispevka, v manjšem deležu pa
s prispevki delavcev podjetij prek pri-
spevne stopnje v preteklosti in prora-
čuna občine. »Ob današnjem odprtju
telovadnice se v imenu sedanjih in bo-
dočih učencev, delavcev šole ter v ime-
nu krajanov Miklavža javno in iskreno
zahvaljujem vsem, ki so omogočili, da
je (a lepi objekt danes zgrajen. Zahva-
la je v prvi namenjena vsem občanom
občine Ormož, ki so prek drugega ob-
činskega samoprispevka namenili del
svojih sredstev za telovadnico,« je po-
vedal ravnatelj miklavške šole Mirko
Tramšek.Vrvico sta prerezala učenca
osmega razreda, tudi sicer dobra
športnika Saša Štampar in Andreja
Koščak.
Ker pa je bilo odprtje telovadnice
najsvečanejši del 35. praznika kraje-
vne skupnosti Miklavž pri Ormožu,
so petim krajanom za večletno požrt-
vovalno in aktivno delo v organih
krajevne skupnosti podelili plakete
krajevne skupnosti. Prejeli so jih: An-
ton Aleksič iz Velikega Brebrovnika,
Jože Jurkovič starejši iz Vinskega Vr-
ha, Marija Prapotnik od Miklavža,
Jože Tomažič starejši iz Hermancev in
Karel Tušek od Miklavža.
Ob tej priložnosti so v prostorih os-
novne šole pripravile članice aktiva
kmečkih žensk razstavo jedi in ročnih
del. V nadaljevanju praznovanja so
bile razne športne igre in gasilska va-
ja, 35. krajevni praznik pa so sklenili
v nedeljo zvečer z igro Vdova Rošlin-
ka v izvedbi domačega prosvetnega
društva.
Vida Topolovec
Ob odprtju telovadnice se je zbralo veliko ljudi.
Slavnostni govornik ormoški župan dr. Jože Bešvir: Zdrav duh v zdra-
vem telesu je pomembno gojiti tudi danes.
v
Preljubi Sent Lenart...
»... Kako si ti lep,« pravi in poje stara narodna. Lokalno narodna,
bi lahko rekli. Rekli pa bi lahko tudi, da posebno lepo zveni, ko se zapo-
je ob spremljavi harmonike — »frajtonarice« še posebej.
Lep nekdaj. Vsaj takrat, ko je
ta pesem nastala, je gotovo bil.
Pa tudi veliko lepih deklet je pre-
mogel, kot pravi pesmica v nada-
ljevanju. Lep tudi danes?
Toda biti lep ni dovolj. Lepoto
daje narava, ta jo tudi vzame. Ni
pa dovolj živeti od darov narave.
Tako kot marsikaj si je tudi lepo-
to često treba ustvariti: s premi-
slekom, s pogovorom, z ustvar-
jalno rečjo, zanesenostjo in na-
zadnje z delom.
Delom tokrat na zadnjem me-
stu. Zakaj? Vsaka lepa, estetska,
prijetna in domiselna stvar na-
stane in se oblikuje šele po drob-
nih zamislih, ki se gradijo v mo-
zaik in ustvarjajo celotno podo-
bo. Lepa stvar ne mara zamisli
ene ali morda dveh, treh glav, ne
mara negacije vsega, kar je ne-
koč raslo, cvetelo, se plodilo.
Vedno, pa še pri tako ponesreče-
ni stvari so bile prisotne ustvar-
jalne misli in delovne roke.
Ali Lenart je na poti v lepo
mesto? Veliko, odmaknjeno,
onesnaženo, polno semaforjev,
plinov, miniaturnih zelenic?
Najbrž, pa čeprav se »stari trža-
ni« kar ne moremo sprijazniti z
mislijo, da živimo v mestu. Nič
utripajočih in piskajočih sema-
forjev, ki ustvarjajo neskončne
vrste čakajočih, nič ali skorajda
nič črnih dimnikov, pa kljub vse-
mu: potočki le niso več tisto, kar
so bili, pa mnoge hiše in poslop-
ja tudi ne. Premočno kičasto in
nezrelo spreminjajo nekatere
stavbe svojo podobo, mnoge pa
so v ponos staremu trgu, sedaj
mestnemu jedru. In mnoge povr-
šine dobivajo svoj nekdanji po-
men: kar nostalgija objame člo-
veka ob pogledu na našo Polano
in po mnogih spečih desetletjih
ponovnem hrzanju konj na njej.
Pa cvetje na mnogih, tudi »hlad-
no imenitnih« stavbah.
Pa ni vse tako lepo, kot se sliši.
Ali kot se piše. Marsikaj bo še
treba postoriti, da bo Lenart
ostal mestece na gričku sredi Slo-
venskih goric. Pa ne le na zunaj;
da bo lep tudi od znotraj, da bo
bogat. Bogat duhovno, z življe-
njem, z željo ljudi po dobri do-
mači pesmi, predstavi, lepi bese-
di. Tudi med ljudmi.
Naj živi Sent Lenart, mestece z
dobrimi ljudmi. Mnogi med nji-
mi bodo pač morali veliko nare-
diti, da bodo postali dobri.
F. S.
Posnetek je iz lanskoletne parade, ki je bila uvod v konjske dirke (na pr-
vem »fijakerju« sedita predsednika SO in IS Lenart Jože Škrlec in Av-
gust Zavernik).	Foto: BRUMEN
Komu je mar za stisko vojakov
v petek, 21. junija, sta Liberalnodemokratska
stranka Lenart in Združenje staršev v občini Lenart
organizirala javno tribuno z naslovom »Zakaj, kako
in kako dolgo še vojaki JLA?« Poleg staršev voja-
kov iz lenarške občine in predstavnikov LDS sta se
tribune udeležila tudi Janez Sodržnik, sekretar se-
kretariata za LO mesta Ljubljano, in Metka Men-
cin, poslanka LDS v republiški skupščini.
Predstavnica staršev Bronja Lešnik je dejala, da
javna tribuna ni bila organizirana z namenom, da
bi starši izvedeli točne odgovore. Želijo predvsem
na miren način pritiskati na republiško volado, da
se bo lotila reševanja problema slovenskih voja-
kov v JLA.
Na vprašanje staršev, kdaj in kako se bodo fan-
tje vrnili iz JLA je Janez Sodržnik dejal, da je na
to vprašanje nemogoče odgovoriti. Kakršnokoli
določanje datuma vrnitve vojakov iz JLA je neod-
govorno početje vlade.
Po mnenju obeh ljubljanskih gostov se je vlada
lotila procesa osamosvajanja preveč »trmasto«, ni
izkoristila vseh možnosti pogajanj. Konflikt z
JLA, vprašanje slovenskih vojakov se lahko reši
samo s pogovori med vlado, JLA in TO.
Janez Sodržnik je prepričan, da v času osamos-
vajanja ne bo prišlo do posega JLA v Sloveniji.
Po pripovedovanju staršev je očitno, da vojaki
doživljajo v JLA različne usode, večina jih psihi-
čno zelo trpi. Nekateri fantje se staršem že dalj ča-
sa niso oglasili.
Po besedah Janeza Sodržnika je v zadnjem času
veliko slovenskih vojakov pobegnilo v tujino. Star-
ši so zelo zaskrbljeni. Ogorčeni so bili, ker se javne
tribune niso udeležili predstavniki lenarškega se-
kretariata za ljudsko obrambo in nihče od lenar-
ške vlade. Imajo občutek, da je strankam in vladi
kaj malo mar za stisko njihovih sinov.
Starši so na tribuni oblikovali izjavo in jo posla-
li slovenski vladi.	j^^^ja Ornik
Avtomati za igre na srečo — zaslužek iz otroških žepov
v zadnjem letu so se po gostinskih lokalih
y lenarški občini močno razširili avtomati za
'gre na srečo, ki privabljajo zlasti otroke in
mladino.
Sekretar uprave za družbene prihodke
Skupščine občine Lenart Josip Tomašek pra-
^i, da po sedanji zakonodaji tovrstna dejav-
nost ni dovoljena. Igralni avtomati so zaradi
razmahnjenosti za tržno inšpekcijo in Skup-
ščino občine Lenart postali »nerešljiv« pro-
1^'em, zato so se povezali z Republiškim se-
l^retariatom za finance. S sekretariata so pre-
jeli odgovor, da je v pripravi novi zakon, ki
"O natančno opredelil igre na srečo.
Predsednik i/vršnega sveta SO-Lenart Av-
gust Zavernik je dejal, da je bila SO Lenart
pred dilemo, ali naj podpira nezakonit zaslu-
žek gostincev, ali pa naj avtomate za igre na
srečo obdavči. Pred nekaj meseci so se go-
stinci sestali z županom Jožetom Škrlecem.
Dogovorili so se, da bodo v prihodnje od
vsakega avtomata za igre na srečo plačevali
pet tisoč dinarjev davka mesečno.
Na žiro računu Skupščine občine Lenart bi
se moralo zbrati precej finančnih sredstev od
davka na avtomate. Po besedah A. Zavernika
davek redno plačujeta le dva gostinca, -,aj se
je do 19. junija letos na žiro računu SO Le-
nart zbralo borih 27.000 dinarjev.
Zastavlja se vprašanje, zakaj Skupščina ob-
čine Lenart ne ukrepa, ker gostinci doslej ni-
so poravnali davčnih obveznosti. Drugi vi-
dik, ki ga je treba upoštevati, so otroci, ki so
najpogostejši obiskovalci »igralnic«. O
(ne)vzgojnosti iger na srečo ni vredno izgu-
bljati besed.
In ne nazadnje ali je prihodnost lenar-
škega turizma! in gostinstva res v »kafičih-: in
bistrojih z igralnimi avtomati?!
Darja Ornik
CIRKOVČANE OGROŽAJO TOVORNJAKI
Grozijo z zaporo ceste
Magistralna cesta Ptuj—Slovenska Bistrica že dolgo časa ogroža vsakogar,
ki se pelje po njej Če ne upošteva prometnih znakov, ki omejujejo hitrost, izposta-
vlja sebe in svoje vozilo resnim poškodbam. .Va odseku med Kidričevim in Sikola-
mi pa je z najnovejšim ukrepom upravljalca ceste prepovedan promet tovornjakov s
skupno težo nad pet ton. S tem je začela ta cesta posredno ogrožati Cirkovčane in
prebivalce nekaterih drugih vasi.
Cesta ni sposobna za normalni pro-
met, avtomobili po njej poskakujejo
in vzmeti ječijo. Upravljalec je težke
tovornjake preusmeril na obvozno
pot. Pri tem je imel v mislih pot do
Slovenske Bistrice prek Maribora. Šo-
ferji pa, ki so na cesti doma, so se
znašli drugače: težki tovornjaki, med
njimi tudi kakšen italijanski, naložen
z živino, krenejo v Kidričevem levo in
mirno pelje skozi Lovrenc, Župečjo
vas, Pleterje in Cirkovce naprej do Si-
kol — seveda po ozkih vaških cestah,
ki so jih krajani gradili s svojim de-
narjem zase, ne pa za trideset- ali šti-
ridesettonske kamione. Poleg njiho-
vih cest tovornjaki ogrožajo tudi ži-
vljenja.
Pred dnevi so se sestali člani uprav-
nega odbora Kmečke zveze — Ljud-
ske stranke v Cirkovcah in se jezili
nad omenjenim problemom. Odločno
so sklenili, da bodo skupaj s krajevno
skupnostjo opozorili izvršni svet ptuj-
ske občine, da naj prek svojih služb
takoj ukrepa in jih reši gostega tovor-
nega prometa. Krajani niso krivi za
uničeno šikolsko cesto, tudi za to ne,
da za njeno modernizacijo iz leta v le-
to ni denarja in ostajajo samo načrti.
Izvršnemu svetu dajejo, tako so skle-
nili, čas do I. julija. Po tem datumu si
bodo pomagali sami. Uporabili bodo
klasično kmečko orožje: namesto kos
in vil sodobno kmetijsko mehanizaci-
jo. S traktorji in drugimi stroji bodo
enostavno zaprli cesto.
i lem problemov s cestami še ne bo
konec. Že prejšnja občinska vlada jim
je namreč obljubljala gramoz za gra-
moziranje vaških in melioracijskih
poti, pa je ostalo pri obljubah. Tako
še vedno vozijo na svoje ceste dro-
bljenec iz Poljčan, to pa je drago in
njihove ceste so zato vse bolj blatne.
Rešitev je v določitvi gramoznice,
kjer bi dobili gramoz brezplačno, s
prevozom in pridnimi rokami pa v
kmečkih vaseh tako ni težav.
v roke bodo člani Kmečke zveze (v
KS Cirkovce jih je že okoli 160) plju-
nili tudi pri gradnji veterinarske po-
staje — ambulante in priročne veteri-
narske lekarne v Cirkovcah. S tem bo
rešen velik problem tega poljedeljsko
in živinorejsko bogatega območja. Z
investitorjem — Obdravskim zavo-
dom za veterinarstvo in živinorejo so
se že dogovorili, da bodo kmetje pri-
spevali prevoze in darovali material
za ostrešje. Ambulanto naj bi pričeli
graditi že letos, služiti pa bi pričela
prihodnje leto.
Na seji upravnega odbora KZ —
LS v Cirkovcah so izrazili tudi neza-
dovoljstvo zaradi velikih stroškov po-
novne setve koruze na okoli 30 do 40
odstotkih posejanih površin. Pričako-
vali so namreč pomoč, kot so jo dobi-
li kmetje v nekaterih drugih občinah,
na primer v mariborski. V Ptuju so
dobili odgovor, da denarja ni. Hlad-
no in vlažno pomladno vreme je torej
znova udarilo le po kmetovem žepu.
JB
Krajevni praznik v Cirkulanah
v krajevni skupnosti Cirkulane je bil 8. junija praznik, šesti po
vrsti, in zato proslava, ki se je je udeležilo veliko število krajanov pa
tudi ljudi od drugod. Pripravljen je bil bogat kulturni program, v ka-
terem so sodelovali, kot je to že v navadi, najmlajši iz vrtca pod vod-
stvom Marte Bratušek in Silve Meznarič, mladinci z recitalom, šolski
pevski zbor, mladi folkloristi, instrumentalisti in mešani pevski zbor.
V počastitev praznika so pripravili razstavo raznih specialitet iz
moke — kruha in peciva. Pripravile so jo članice aktiva kmečkih
žensk, ki jih vodi požrtvovalna Genovefa Arnečič iz Gradišč.
Novost v Cirkulanah je bil bogat srečolov, ki je zelo dobro uspel.
Kmečke ženske so razstavljene izdelke podarile za srečolov. ves izku-
piček pa bo za opremo dvorane v kulturnem domu.
Za ples in druge šale je po proslavi skrbel ansambel »Ptujskih
pet« s pevci. Vsa dogajanja na proslavi je povezovala Danica Herceg.
Jože Vidovič
Županove petice za odličnjake
v torek, 18. junija, dan po sprejemnih izpitih na srednjih šolah,
je 84 odličnjakov štiriindvajsetih šol bistriške občine prejelo v viteški
dvorani bistriškega gradu simbolične petice, ki jim jih je podelil žu-
pan Ivan Pučnik.
Srečanje sta pričeli učenki Marjane Vajngerl Gabrijela in Minka,
ki sta zaigrali dve klavirski točki. Nato je odličnjake nagovoril župan:
»Dokazali ste, da se znate učiti in ste pripravljeni na trdo delo še na-
prej. Z znanjem se boste uveljavljali povsod, kamor vas bo ponesla
pot. Star pregovor, ki pravi Več znaš, več veljaš, velja še v današnjem
času. Iskreno vam čestitam in želim uspehe še pri nadaljnjem delu.
Hvala tudi učiteljem, saj brez dobrih učiteljev ni dobrih učencev.«
Dodal je še, da imajo petice simboličen pomen, saj so pripete na obe-
sek za ključ, tega pa imajo učenci sami.
Lepa gesta bo ostala v spominu zdaj že bivših osmošolcev in bo-
dočih srednješolcev in jih vzpodbujala pri šolanju.
Nataša Pogorevc
Marjanca Šafhalter —
nenavadna obrtnica
v Slovenski Bistrici je od 4. maja dalje odprta še ena trgovina. To-
krat ne gre za tekstilno niti za trgovino na drobno, temveč za trgovino z
obutvijo. Nova trgovina, katere lastnica je Marjanca Šafhalter, se ime-
nuje Maja.
Lastnica zase pravi, da je žele-
la v življenju začeti nekaj nove-
ga, saj je delala v Konusu 19 let
pri prodaji artiklov, kijih vgraju-
jejo v'čevljarski industriji. Ker
pa je delala v glavnem na po-
dročju domačega trga, posel ni
več tako tekel, kot bi moral.
Prostor za trgovino je dobila
od tašče, in to na najbolj prome-
tni ulici v Slovenski Bistrici, pri
urejanju pa sta ji pomagala mož
in oče. Denarja niso imeli na
pretek in je delo potekalo počas-
neje. pa vendar so končali v še-
stih mesecih.
»Prodajam obutev in galante-
rijo, v kratkem pa bom dodala še
bižuterijo. Sprva sem želela imeti
v trgovini tudi usnjeno konfekci-
jo, ker pa imam premajhen pro-
stor in tudi kabine nimam, nisem
dobila dovoljenja. Ce bi se mo-
goče odločila za prodajo usnjene
konfekcije, imam možnost razši-
ritve lok:<la, vendar še zaenkrat
ne razmišljam tem,« pravi am-
biciozna lastnica.
Vse posle opravlja sama, od
nabave, prodaje in čiščenja pro-
stora do rednega vodenja knjig.
Kakšen je njen delovni dan?
»Delovni dan zdaj, ko sem obr-
tnica, s prejšnjim nima primerja-
ve. Delam cel dan. Že zjutraj,
preden odprem trgovino, opra-
vim nekatere posle: ali se po te-
lefonu dogovarjam za blago ali
grem po opravkih na banko ali
občino. Od 9. do 12. ure sem v tr-
govini, potem grem domov in
opravim gospodinjska dela. Po-
poldan sem zopet v trgovini od
14.30 do 18.30. Ce pa bo v pole-
tnih mesecih več zanimanja proti
večeru, bom delovni čas prestavi-
la na kasnejšo uro.«
Marjanca šafhalter ima že
zdaj polno idej za naprej in pra-
vi, da bi lahko prodajala še mar-
sikaj. Ko pa ima ogromno dela
naenkrat, priskočita na pomoč
tudi mož in sin, ki jo pri delu
podpirata.
Nataša Pogorevc
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. junij 1991 - TEDNIK
DomaČa zabavna glasba
»Ptuj 91«
Priprave na XXII. Slovenski festival domače zabavne glasbe, ki
bo od 6. do 8. septembra v dvorani srednješolskega centra v Ptuju, so
v polnem teku. Minulo soboto in nedeljo so bile avdicije za festival ti-
stih ansamblov, ki še niso poznani slovenski glasbeni sceni. Avdiciji
sta bili na Vinski Gori pri Velenju in v Dornavi. Nivo izvedb ansam-
blov je bil sorazmerno visok, kar daje upanje na dober nastop ansam-
blov, ki bodo na Ptuju nastopili prvič.
V večerih ansamblov v petek, 6., in soboto, 7. septembra, bomo
slišali trideset ansamblov, ki se bodo potegovali za zlate, srebrne in
bronaste Orfejeve značke. V nedeljo, 8. septembra, bo večer melodij,
ko bomo slišali dvajset novih melodij domače zabavne glasbe v izved-
bi ansamblov, ki so na ptujskem festivalu dobili zlate Orfejeve znač-
ke.
Torej se nam tudi letos obeta zanimiv festival domače zabavne
glasbe in nova možnost za afirmacijo kulturno-turističnega Ptuja.
L
Pri Tomažu je pisatelj Janez Švajncer vedno vesel.
JANEZ ŠVAJNCER - MENTOR MLADIM
Vesel sem, da imajo mladi
radi materni jezik
Sedemdeseti rojstni dan je mariborski pisatelj Janez Švajncer praz-
noval že novembra lanskega leta (rojen je 22. novembra 1920 v Zgornji
hungoti pri Mariboru), vendar so 14. junija, ko je bil jtri Tomažu lite-
rarni večer, njegov jubilej ponovno svečano proslavili. Ze šesto leto je tu
mentor mladim literatom, ki se prijavljajo na natečaj, ki ga razpiše PD
Ivana Cankarja ob tomaževskem krajevnem prazniku.
Janez Švajncer v svojih delih
še vedno živi v krajih ob naši se-
verni meji, od koder so doma
njegovi številni junaki, ki jih opi-
suje v romanih, mladinskih po-
vestih, črticah, pravljicah za
najmlajše in odrskih delih. Rad
se vrača v kraje svoje mladosti,
kjer ga še posebej privlači nara-
va, ki jo ima za sestavni del vse-
ga lepega, tega, kar mu je omo-
gočilo, da je spoznal vse živo v
njej — cvetlice na travnikih, po-
tok Pesnico, kjer je s svojimi
vrstniki uganjal norčije, kot jih v
vseh časih uganjajo kratkohla-
čniki. Globoko ljubezen do kra-
jev mladosti so mu podarili nje-
govi starši, sosedje in vsi, s kate-
rimi se je srečeval.
Svoj pečat mu je vtisnil tudi
Maribor, kjer je obiskoval klasi-
čno gimnazijo, še posebej pa voj-
ni čas, ki je njemu in njegovi ge-
neraciji pustil takšne in drugačne
posledice; nosijo jih v sebi, še
posebej zato, ker jih je oropal
mladosti in vsega najlepšega, kar
lahko doživiš samo v mladostnih
letih in vidiš z mladostnimi očmi.
To, da zna prisluhniti še pose-
bej mladim in jim usmerja prve
korake v svet besedne umetnosti,
je bilo vzrok za prošnjo Toma-
ževčanov, naj bi literarne zače-
tnike z besedo pedagoga in zrele-
ga pisatelja usmerjal v svet zare-
sne besedne izpovedi. Je dober
in prijeten sogovornik, ki zna tu-
di resno vprašanje obrniti na ve-
selejšo plat.
Gospod Švajncer, kaj vam je
ljubše, sedemdeset pomladi ali se-
demdeset let?
Janez Švajncer: Pravzaprav
oboje. Ker se tako lepo sliši. In
če seštejemo, je to 140, to se pra-
vi, da imam še lepo perspektivo.
Že vrsto let se srečujeva dva-
krat letno: na začetku poletja pri
Tomažu in na pragu jeseni na Šta-
tenbergu. Katero srečanje vam je
ljubše: tisto, kjer se srečujete z
mladimi, ali drugo, kjer se sreču-
jete s pisatelji?
Janez Švajncer: Oboje je lepo,
vendar mi je lepše pri Tomažu.
Zakaj tako? Tu se srečujem z do-
mačini, s šolarji, z učitelji in uči-
teljicami, ki so čudovite — to
moram še posebej poudariti. Pa
z mladimi literati! Letos še pose-
bej, ker so prišli ne samo iz or-
moške občine; natečaj so razširi-
li, tako da so prišli celo iz Žetal.
Iz Ptuja pa tako ali tako pridejo
vsako leto. Še posebej sem vesel,
ker sem se danes srečal s tremi
udeleženci, z dvema dekletoma
in fantom. Vsi trije so dijaki tret-
jega letnika gimnazije v Ptuju. Z
njimi sem imel izredno zanimiv
pogovor, zame predvsem zaradi
tega, ker smo si bili povsem ena-
kovredni. Imel sem občutek, da
so silno zagnani, resni in radi
pesnikujejo. Njihova dela niso
nastala ravno za ta natečaj, tem-
več pesnikujejo že dalj časa, že iz
osnovne šole. Povpraševali so to
in ono in menim, da smo se odli-
čno razumeli, saj pesnikujejo res-
nično iz srca. Njihovi motivi so
iz življenja, razumljivo, da v dela
vključujejo sebe. Vsi trije so liri-
ki, ki izpovedujejo zelo zrelo; ne
samo o prvih ljubeznih, tudi o ži-
vljenju, kot ga razumejo oni. Ni-
majo sicer še ne vem kako boga-
tih izkušenj, ampak na življenje
gledajo zrelo in razsodno.
K Tomažu prihajate že celo vr-
sto let. Bi lahko ocenili izražanje
mladih v pisani besedi?
Janez Švajncer: Literarni nate-
čaj spremljam že nekaj let in dej-
stvo je, da posvečajo vso skrb je-
ziku — lepemu, slovenskemu,
maternemu jeziku. Iščejo nove
izraze, kar je razumljivo. Še po-
sebej me veseli, da ni v njih nič
plehkega in narejenega. Občutek
imam, da se trudijo vstopiti v
svet kot enakopravni udeleženci,
ne samo kot opazovalci. To je
velika dragocenost. To je obet,
da bodo šli po pravi poti. Lepo
sc izražajo, radi segajo po lepi
slovenski knjigi. To jim je napo-
tilo, da se čim lepše izražajo.
Glede na to, da je literarnih na-
tečajev za mlade literate zadnje
čase več, se bo sčasoma pomladil
tudi pisateljski Štatenberg?
Janez Švajncer: To je nujno.
Letos gredo prizadevanja v to
smer, saj je v mladih prihodnost.
To ni nobena fraza, to je dejstvo.
Mladi naj pokažejo, kaj znajo,
ne da samo razvrednotijo to, kar
je bilo do sedaj narejenega. V
tem vidim prihodnost Statenber-
ga in vseh podobnih pisateljskih
srečanj. Ne pričakujem, da bi bi-
lo med starejšimi in mlajšimi ne-
ko sožitje, ampak znanost, tole-
ranca. Ne da se izničuje, ampak
da se opravljeno delo vrednoti,
kot je to potrebno.
Na Štatenberg bi bilo potreb-
no vabiti tudi pisatelje začetnike;
ne samo tistih, ki so člani stanov-
ske organizacije, ampak take, ki
obetajo, da bi utegnili postati do-
bri pesniki, dobri prozaisti. Do-
slej tega nismo storili, ker so ver-
jetno naša društvena pravila vse
preveč toga, preživeta in bi jih
bilo potrebno pomladiti. Danes
je pogoj za sprejem v društvo pi-
sateljev vsaj ena knjiga; to po-
tem dva člana društva ovrednoti-
ta in predlagata avtorja za spre-
jem. Tako so mladi pisci odrinje-
ni. Nimajo svojega glasila, skoraj
nikogar, ki bi bdel nad njihovim
delom in jih usmerjal. V sloven-
ske revije težko prodrejo. Men-
tor ne zmore vsega objavljati in
zaradi tega se potem vrste pesni-
kov in pisateljev redčijo. Tudi to
bi mora! Štatenberg postaviti na
realna tla.«
Za konec še anekdota. Na to-
maževskem literarnem večeru so
Janeza Š^ajncerja vztrajno nasla-
vljali kot osemdesetletnika. O
svoji osemdesetletnici, ki jo bo
imel komaj čez deset let, je pove-
dal: »Prav počaščen sem, da so
mi Tomaževčani danes prvi vo-
ščili za 80 let. To pomeni, da
bom moral dočakati leto 2000.
Kaj pa je to v današnjem času, ki
tako hitro mineva! In takrat bo-
mo že samostojni v naši državi!
Prav vesel sem. Dobro, bomo pa
živeli naprej.«
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Nočni koncert v Bistrici
v petek, 14. junija, sta oktet Planika in Študentski pevski zbor Jurija Vodovnika oba iz Slovenske Bistri-
ce, ob koncu delovne sezone imela skupen nočni koncert, ki je zagotovo nekaj novega v bistriškem kulturnem
prostoru. Pevci so pokazali svoje celoletno delo, seveda pa niso mogli pokazati vsega svojega znanja. S koncer-
tom so se zahvalili tako domačim, ki so z razumevanjem spremljali njihove vaje, kot tudi poslušalcem, ki so
zmeraj spodbuda za nadaljnje petje.
Kaj lahko povemo o pevcih?
Fantje okteta Planika prepeva-
jo skupaj še enajsto leto, njihova
gonilna sila pa je od vsega začet-
ka Ignac Pančič. Naštudiranih
imajo že ogromno pesmi, še po-
sebej pa radi pojejo slovenske
ljudske.
ŠPZ Jurija Vodovnika je neko-
liko mlajši, vendar pa zato nič
manj uspešen. Deluje že tretje le-
to in pravijo, da lahko dosežejo
še boljše uspehe, kot so jih do se-
daj. Amibicije zborovodje Mar-
jana Krajnca in seveda tudi pev-
cev dokazujejo, da mladim ni
vseeno za lepo zborovsko pesem.
Koncert je pričel oktet Planika
•s štirimi pesmimi. Prva je bila
ljudska Košnja, druga v priredbi
Vasilija Mirka Katrica, tretjo.
Pesem galebu, je uglasbil Rado
Simonitti, četrta pa je bila pesem
Antona Foersterja Večerni ave.
ŠPZ Jurija Vodovnika se je
predstavil najprej s pesmijo
Bourree v Swing and sing izved-
hi, druga je bila pesem Jakoba
i^McIina Ciallusa Fn ego campa-
na. tretja je bila iz pravoslavne li-
■ iiuije Petni lljiča ('ajkovskega
Otče naš. Za konec prvega dela
so zapeli še črnsko duhovno
Plenty good room.
Nadaljevali so oktetovci, ki so
zapeli pesem Dragotina Ketteja
Na trgu (uglasbil jo je Vasilij
Mirk), druga je bila Kangalejska
ohcet v priredbi znanega France-
ta Maroka, tretja ameriška na-
rodna napitnica Vive Tamur in
četrta Rezijanska v priredbi Aloj-
za Srebotnjaka.
Koncert je sklenil ŠPZ Jurija
Vodovnika s pesmimi So še
rož'ce v priredbi Zdravka Švikar-
šiča, Čabami v priredbi Jožeta
Leskovarja, Pa se sliš skladatelja
Karola Pahorja, koncert pa so
sklenili s šaljivo pesmico Luigija
Colacciccha Me pizzica, me
mozzica.
Tako so se na koncertu preple-
tale narodne in umetne pesmi,
domače in tuje, pesmi z zgodo-
vinsko tematiko, pa tudi povsem
sodobne. In prav to je bil dokaz,
da sta obe skupini kvalitetni in
se znata prilagoditi vsaki sklad-
bi. Kljub temu da je bil koncert
na izredno kvalitetni ravni, so bi-
le klopi na dvorišču mogočnega
gradu, ki je dal koncertu še pose-
ben priokus, pol prazne.
Ob tem se lahko samo vpraša-
mo: ali tako malo ljudi zanima
zborovsko petje?
Nataša Pogorevc
Oktet Planika
ŠPZ Jurija Vodovnika
(Foto: Samo Brbre)
Spomini na maturo 1961
(odlomki iz dnevnika)
A. Ž.
Ponedeljek, 22. maja 1961
V šoli smo imeli prvo uro matematiko. Profesor
je že popravil šolske naloge. Proti pričakovanju
sem pisal minus zadostno. Drugo uro smo se dol-
gočasili pri zemljepisu. Profesor je danes spraše-
val, k sreči nisem bil vprašan; opazil sem, da sploh
nisem pripravljen. Sledila je zgodovina. Profesor,
dobrodušen 70-letnik, je razlagal vso uro. Za spra-
ševanje nima časa med rednim poukom, zato kliče
po štiri dijake popoldan, da jih oceni. Ker ni bilo
prostovoljcev za popoldan, je določil štiri; med
njimi ni bilo mene. Ker je poklical enega, ki ni bil
pripravljen, sem se sam javil namesto njega. Pri
slovenščini smo jemali še srbske in hrvatske so-
dobnike, čeprav sem bil prepričan, da smo že kon-
čali s snovjo. Zadnje ure ob ponedeljkih nimamo.
Vadil sem sošolce, ki bodo peli ob koncu šolskega
leta na proslavi neko mojo skladbo v obliki črnske
duhovne pesmi. Z. N. je precej težav, ker nima do-
brega posluha. Ob 13.30 bi moral iti v glasbeno šo-
lo k pouku kontrabasa, ki se ga učim peto leto,
vendar sem se raje učil zgodovino. Prosil sem C.,
naj gre namesto mene k uri. Šel nisem niti k šolski
telovadbi ob 2.30, ker sem se učil. Ob štirih sem bil
že v gimnaziji. Vprašanja so bila še kar lahka, od-
govarjal sem kar dobro. Tako sem se vedno rešil
šolske zgodovine. Vrnil sem se domov ter se učil
prirodopis in francoščino. Ob 19. uri sem šel na te-
levizijo v delavski klub, nato pa ob 20. uri v gleda-
lišče gledat komedijo Naši ljubi otroci, v kateri sta
igrala glavni vlogi dva sošolca iz 4. b razreda. Bilo
je še kar zabavno. Po vrnitvi iz gledališča sem ob
22. uri napisal še.francosko popravo (zadnjo nalo-
go sem pisal 3), sedaj pa sem pošteno utrujen in
grem spat. Ura je 22.30. Upam, da bom zdržal tak
napor še teh deset šolskih dni. Opaziti je, da se mi
zaradi utrujenosti ne ljubi pisati o ničemer drugem
kot o golih dnevnih dogodkih.
Torek, 23. maja 1961
Vedno bolj pozabljam vsakdanje zadeve. Ves
svoj prostor v možganih sem napolnil s snovjo za
šolo, ker moram teh nekaj dni še pritisniti, če ho-
čem imeti prav dober uspeh. Manj pomembne vsa-
kdanje dogodke zato sproti pozabljam. Prvo uro
smo imeli francoščino. Polovico ure smo pisali po-
pravo, nato smo analizirali neko lekcijo. Sledila je
ura kemije, nato pa fizike. Oba profesorja sta spra-
ševala, toda k sreči sem bil že oboje vprašan. Cetr-
\ to uro smo imeli prirodopis. Profesorica je že v
pokoju, toda še vedno poučuje, ker primanjkuje
učnih moči. Je zelo razgledana in se z njo še kar
razumem. Mislil sem, da bom vprašan, vendar me
je prihranila za prihodnjič. Pouk smo končali z an-
gleščino.
Po kosilu je prišel k meni N., da sva vadila petje
za naš nastop. Danes mu je že šlo bolje, jutri pa
bomo imeli že skupne vaje. Bil je lep dan, zato ni-
sem mogel vzdržati doma in se učiti, ampak sem
se odpravil na nogometno tekmo med gimnazijo
in TAP. Zmagali so naši 3:2. Drugič bom verjetno
branil za nogometno ekipo gimnazije. Nato sem
gledal še rokometno tekmo in popoldan je hitro
minil. Na poti domov me je dohitel z avtomobi-
lom sošolec Marjan, s katerim sva bila posebno
dobra prijatelja, ko sem bil star pet let. Povabil me
je v avto, s katerim je treniral vožjo za jutrišnji šo-
ferski izpit. Nekaj časa sem se vozil z njim, nato
sem ob 19. uri izstopil ter odšel v gledališče na
akademijo ob Dnevu mladosti. Spravil sem se za
oder med nastopajoče, med katerimi je bila tudi
moja nekdanja punca G., lepa črnolaska. Je neko-
liko spremenljivega značaja, s čimer me je včasih
mučila, ko sva še hodila. Zadnjič mi je priznala,
da ji je zaradi tega žal, toda jaz ne verjamem, da bi
bila kaj drugačna, če bi zopet hodil z njo. Pospre-
mil sem jo na postajo na njen vlak, ki je odpeljal
ob 21.30. Vrnil sem se domov in se nekoliko učil
zemljepis, ker ga imamo na sporedu jutri.
Sreda, 24. maja 1961
Danes sem se počutil duševno in telesno še kar
svež. V šoli smo imeli slovenščino, matematiko, fi-
lozofijo, zgodovino in zemljepis. Ničesar nisem bil
vprašan. Ob 14. uri smo imeli predvojaško vzgojo.
Vprašani so bili skoraj vsi razen mene in še pešči-
ce drugih. Nato smo vadili za zaključni gimnazij-
ski nastop mojo skladbo. Bilo nas je pet in zvenelo
je kar ubrano. Jutri ni pouka, zato sem se odšel ne-
koliko sprehajat. Srečal sem dva sošolca, s kateri-
ma smo odšli igrat košarko na Breg. Zvečer sem
bil še v delavskem klubu, spat sem se spravil ob
22.30 brez posebnih vtisov.
Četrtek, 25.maja 1961
Danes je bil dan mladosti, zato je pouka prost
dan. Spal sem lahko do 8. ure. Zjutraj sem se odlo-
čil, da se bom odpeljal v Maribor nakupovat. Ob
9. uri sem se odpeljal s Ptuja z avtobusom, čez pol
ure sem bil že v Mariboru. Denar za nakup sem si
izposodil doma. Kupil sem nekaj oblačil, za kar
sem plačal 6000 dinarjev. Ni se mi ljubilo ostati
dalje v Mariboru, zato sem se vrnil s prvim avto-
busom.
Po kosilu sem se nekoliko učil, nato sem se ude-
ležil nogometne tekme Drave proti Celju, ki se je
končala z zmago Drave 3:2. Gledal sem tudi tre-
ning rokometašic Drave, ki so republiške prvaki-
nje. Najboljša je mlada nadarjena igralka Treza.
Zvečer sem bil spet v delavskem klubu, kjer je bila
tudi C., ki se ne muli več name. Pogovarjal sem se
z njo. Pričakovala je, dajo bom pospremil domov,
vendar sem jo na pol poti zapustil in krenil sam
proti domu.
TEDNIK - 27. junij 1991
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 9
21. revija pevskih zborov
severovzhodne Slovenije v Ormožu
Revijo je odpri predsednik
ZhO Ormož ravnatelj Bojan Bur-
gar, slavnostni govornik pa je bil
ljubitelj lepe pesmi in dolgoletni
pevec dr. Jože Bešvir, župan Or-
moža.
!Ka reviji, ki je bila S. junija, je
sodelovalo devet pevskih zborov,
od tega sedem mešanih, en moški
in en ženski PZ.
Mešani PZ DPD Svoboda Or-
mož je pod umetnišlcim vod-
stvom Jožeta Barina Turice zapel
J. Gallusa Ecce quomodo mori-
tur iustus, A. Vodopivca Troben-
tice in F. Venturinija Nocoj pa,
oh, nocoj. Zbor je pokazal lep
napredek, dosegel je mehko, zvo-
čno uravnovešenost v vseh glaso-
vih, z dobro intonacijo in jasno
izgovarjavo v celotni izvedbi svo-
jega programa.
Mešani PZ DP Videm ob Ščav-
nici, umetniški vodja Jože Kur-
bus. Zbor je prijetno presenetil
že s prvo pesmijo P. Jereba Že
pada mrak v dolino. Dirigent in
zbor sta pokazala svojo kvalite-
to, ki je dosegla vrhunec pri Mo-
zartu Ave verum korpus in do-
stojno sklenila z E. Adamičevo V
dolinci prijetni. Mešani zborček
v komorni zasedbi zveni zelo
ubrano z dobrim razmerjem med
moškimi in ženskimi glasovi, lep-
šajo ga čista intonacija, svežost
glasov, dobri soprani z lahkimi,
neprisiljenimi višinami, kultur-
nim zvokom in smiselno inter-
pretacijo zborovodje.
Moški PZ Gozdar iz Lovrenca
na Pohorju pod umetniškim vod-
stvom Lovra Čučka je zapel živo,
z enotnim zvokom, ki ima svoje
zvočno težišče v prvih in drugih
tenorjih, zato bi mu prav prišli še
trije ali štirje drugi basi. Pri Ju-
vančevi Spomin na zimski večer
so baritonski solo zelo ubrano, z
enotno barvo zapeli prvi basi in s
tem obogatili celotno skladbo.
Pri pesmi Jes sem en burn paver
(P. Kernjak) pa je takoj na začet-
ku precej zanihala intonacija,
kar je v neki meri zmanjšalo pre-
pričljivost in folklorno duhovi-
tost skladbe.
Mešani PZ Ruše pod umetni-
škim vodstvom Metke Safran je
lepo izvedel Mozarta Ave verum
korpus. Lep je bil začetni piano,
nastopila je sicer rahla nezanes-
ljivost v intonaciji, čeprav je prav
ta skladba dala slutiti o resnem
študijskem pristopu. Večerni ave
(Forster—Simoniti) je bila do-
stojno izvedena, vendar bi še ma-
lo izpiljenosti in dodelanosti bilo
skladbi v prid. Pregljeva Venite,
rožce moje je lahka, a prisrčna
pesmica. Solo je lepo zapela Ma-
ruša Vršnik in s tem pripomogla
k lepi izvedbi pesmi.
•Mešani PZ Štefan Kovač Mur-
ska Sobota z umetniškim vodjem
Tomažem Kuharjem je zapel Gal-
lusa Ecce quomodo moritur iu-
stus, R. Gobca Vidi baba muho
in St. Mokranjca Primorski na-
pevi. Zbor, ki razpolaga s komaj
osmimi moškimi glasovi (tenorji
in basi) ob polni zasedbi ženske-
ga zbora ima plemenit in izena-
čen zvok, ki jasno pokaže, kaj
zmore sposoben in umetniško
nadarjen dirigent. Njegovo ume-
tniško ustvarjanje sloni pred-
vsem na dobro — enako šola-
nem dihu, ki omogoča enakozvo-
čno odmevnost različnim voka-
lom, ozkim in širokim, svetlim in
temnim, ki izzvenijo vedno ena-
ko sočno in nudijo različnim me-
lodičnim izpeljavam vse polno
raznolikosti pevne izvedbe, ena-
komernih crescendov in decres-
cendov z umirjeno in jasno po-
stavljeno intonacijo. Naj nave-
dem kot primer frazo (Gallus)
»et erit in pace memoria eius«:
ta fraza, izvedena na en sam dih,
ne dela pevkam in pevcem nobe-
nih težav, a le na ta način lahko
doseže zbor adekvaten, nenalom-
Ijen — nedeljen glasbeni izraz.
Morda bi pri Gallusu (beneška
renesančna šola) dirigent lahko
malo bolj upošteval vlogo odme-
va (eha), ki je tipika Gallusovega
stila. Tehnično in muzikalno je
bila skladba izvedena na višini,
prav tako obe drugi skladbi. Pev-
ski zbor »Štefan Kovač« se je
pokazal kot dobro šolan zbor, ki
mu stoji na čelu nadarjen in iz-
redno muzikalen dirigent s prefi-
njenim občutkom za lepoto, z
zrelim pojmovanjem monodije
in polifonije, s prirodnim občut-
kom za obliko in arhitektonsko
gradnjo skladbe, zato je dinami-
ka njegovega izvajanja naravna,
agogika in gradacija doživeti, to
pa so nepogrešljive vrline, ki
omogočajo dirigentu, da pričara
vzdušje in skrivnosti, ki v partitu-
ri niso zapisane, ampak so zapi-
sane nekje med notami, da zna iz
pomanjkljivega glasovnega se-
stava izvabiti zgleden zborovski
zvok ter mrtvim notam vdihniti
življenje in ki izžareva svojo mu-
zikalnost na svoje pevce, da jo
le-ti živo in neokrnjeno prenaša-
jo na poslušalce, ti pa skupaj s
pevci in dirigentom doživijo veli-
častnost glasbene govorice in so
jim za to hvaležni.
Dekliški komorni zbor Ormož,
umetniški vodja Alenka Šala-
mon. Onokrat sem pisal o tem
zboru le v superlativih, ki so si
ga pevke v polni meri zaslužile.
Tokrat so imele smolo že pri prvi
pesmi: CIare vir (Mozart). Že pri
tej pesmi je malo spodletelo pr-
vim sopranom in ustvarilo nervo-
zo in negotovost, ki seje poznala
še pri Gobčevi Dekletom. Šele
pri Igraj kolce (Jež) so se dekleta
umirila, vendar njihov nastop tu-
di pri tej pesmi ni bil tako uspe-
šen, kot je bil na reviji v Ptuju ali
na koncertu v Leskovcu. Še meni
je bilo žal, da se prav v domačem
Ormožu niso mogle izkazati in
zapeti tako, kot znajo.
Študentski PZ Jurij Vodnik
Slovenska Bistrica, umetniški
vodja Marjan Kranjc. Zapel je
Gallusa En ego kampana, črnsko
duhovno Plenty good room
(Smith) in Me pizzica, me mozzi-
ca (Luigi Colacicchi). Zborovod-
jo Marjana Kranjca sem slišal
nastopiti že z več zbori, s PZ Ju-
rij Vodovnik že drugič, in vsako-
krat je znal s svojim izvajanjem
navdušiti svoje pevce in poslu-
šalce. Njegov študentski PZ poje
z zanosom in mladostno igrivost-
jo, je dobro naštudiran po glaso-
vih, zato je v skupni izvedbi zvo-
čno zlit, krasi ga smiselno poda-
janje zborovodje, saj zna ta iz-
brati za vsak zbor primeren pro-
gram, ki nastopajoče osvoji v ta-
ki meri, da le-ti na mah pritegne-
jo poslušalce. To pa je namen
vsake izvedbe, pa naj bo pesem
žalostna ali vesela.
Mešani PZ Ruda Sever Goriš-
nica pod umetniškim vodstvom
Slavice Cvitanič je izvajal J. Gal-
lusa Musica, F. Schumanna Ci-
gani in V. Žganca Pjesme iz Me-
dimurja. Gallusova Musica je bi-
la v glavnem dobro izvedena,
malo bolj poudarjene stilne zna-
čilnosti (npr. nekoliko spreme-
njene vodilne melodije, prehaja-
joče iz enega glasu v drugega, bi
lahko prišle bolj do izraza). Ci-
gani (Schumann) so zahtevna
skladba v izvajalskem, še prav
posebno pa v interpretacijskem
smislu, saj zahteva skladba vse
polno različnih razpoloženj
(Stimmung), če hočemo, da pride
do polnega izraza. Pri klavirju je
bila pianistka Tanja Kožar, ki je
briljantno opravila svojo soigro,
čeprav sta bila klavir in zbor pre-
več oddaljena, tu pa nastopi ne-
varnost skupnega slišanja (piani-
sta, dirigenta in zbora), posebno
če zapiha še veter v nepravem
trenutku. Na srečo je šlo vse
gladko, vendar bi skladba, ki je
bogato pisana za zbor in še pose-
bej za klavir (saj, kot vemo, je bil
Schumann v prvi vrsti odličen
pianist), našla v zaprtem prosto-
ru še večji odziv pri občinstvu. S
skladbo V. Žganca, s katero je
imel zbor na reviji v Ptuju naj-
večji uspeh, tokrat žal ni bilo ta-
ko; že začetek pesmi je bil pre-
počasen, preplah in neizrazit, če-
prav je celotna pesem napisana
kot šaljivka.
■Mešani PZ Pro musica Mari-
bor, umetniški vodja Ivan Vrban-
čič. Ta zbor sem slišal tokrat pr-
vič, po imenitnem imenu in ker
je zasedba komorna, sem si pred-
stavljal, da zbor sestavljajo le iz-
brani pevci — pa ni tako. Glaso-
vna zasedba je povprečna, ženski
glasovi so dosti enotni, ne pre-
morejo sicer kakšnega izrazitega
soprana, se pa glasovno dobro
ujemajo in zlivajo v celoto, pri
moških glasovih pa manjka zlito-
sti in čiste tenorske barve. Ruti-
niran dirigent, kot je Ivan Vrban-
čič, je sicer dobro naštudiral J.
Gallusa Livide quare tibi mea
musica, ki je lepo komorno zaz-
venel in bil dobro oblikovan kot
celota. Pri posameznih pevcih je
bila opazna delna negotovost. U.
Vrabca Kresno jutro je bila into-
nančno čista, z lepim zvokom,
malo manj jasna v izgovarjavi in
nekoliko monotono podana.
Najboljše so bile izvedene Pje-
sme iz Medimurja (V. Žganec),
kjer je dirigent že pri prvem vsto-
pu nakazal pravi tempo in ja-
kost, pevci so mu točno sledili in
s tem že na začetku skladbe na-
kazali njeno šaljivo vsebino.
Mešani PZ Ruda Sever iz Gorišnice. Zbor vodi Slavica Cvitanič, na klavirju spremlja Tanja Kožar.
(Foto: Hozyan)
Uspel literarni
večer in odprtje likovne razstave
, »Prav neverjetno se sliši, da tomaževska fara že
šesto leto gosti likovno kolonijo in vabi na literar-
ne večere mlade literate, ki resno gledajo na svet
in takšnega radi opisujejo,« je povedala predsed-
nica skupščine krajevne skupnosti Tomaž pri Or-
možu Anica Rajh.
Resnično so lahko ponosni in srečni, da premo-
re svet okoli Tomaža toliko naravnih lepot in pri-
vablja iz leta v leto več ustvarjalcev in občudoval-
cev. Letos je v slikarski koloniji sodelovalo 14 sli-
karjev — amaterjev, njihov mentorje bil akadem-
ski slikar Ervin Kralj iz Maribora. V dveh dneh,
kolikor je kolonija trajala, je nastalo precej del,
razstavili so jih 28, veliko motivov iz teh krajev pa
so slikarji prihranili za »domače delo«.
Anica Rajh je povedala, da so slike slikarjev
^rnaterjev spravljene v šoli, vendar niso dovolj za-
ščitene. V ta namen so si prizadevali obnoviti roj-
stno hišo pisatelja F. Ksavra Meška, kjer naj bi del
Prostorov namenili bogati zbirki slik. Zal je ta ide-
jni propadla, ker je komisija Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine to možnost dokončno
ovrgla.
Vsako leto se na šoli zbirajo tudi mladi literati,
ki zelo resno ustvarjajo. Vsa leta je njihov duhovni
vodja in pedagog znani pisatelj in velik prijatelj
Tomaža pri Ormožu Janez Švajncer starejši, ki le-
tos praznuje sedemdesetletnico.
Na literarni natečaj se je prijavilo pet odraslih
mladih ustvarjalcev in sedem osnovnošolcev.
»Prebrani prispevki so mi utrdili prepričanje, da
so jih pisali in napisali avtorji, ki spoštujejo in ne-
gujejo domačo književnost in se želijo ustvarjalno
vključiti vanjo. Moram jim pritrditi, da je njihova
odločitev popolnoma pravilna zaradi skrbnosti za
lep jezik in zrelosti obravnavanih motivov,« je
ocenil dela mladih literatov Janez Švajncer.
Prijetno srečanje mladih in starejših ustvarjal-
cev vsako leto sklenejo s kulturnim programom.
Letos so ob mladih literatih, ki so brali svoja dela,
sodelovale še pevke Dekliškega komornega zbora
iz Ormoža
Ob koncu moramo zapisati, da največje finan-
čno breme prireditve iz leta v leto prevzemajo na
svoja ramena Zveza kulturnih organizacij Ormož
in domačini, ki veliko naredijo s svojim delom.
Vida Topolovec
Srečanje mladih literatov in slikarjev amaterjev je iz leta v leto prisrčnejše. (Foto: §. Hozjan)
Mlada pesem čez
dobrave . . .
že nekaj časa se nismo oglasili drugače kot s skromnim obvesti-
lom, da bo v Markovcih koncert moškega pevskega zbora oz. koncert
šolskih pevskih zborov z nastopom učencev glasbene šole Karola Pahor-
ja. Ta molk naj prekinem danes z zapisom o dveh dogodkih in še nekaj
drugih pevskih srečanjih r naši krajevni skupnosti.
V petek, 7. junija, sta otroški
in mladinski pevski zbor, ki ju
vodi Jerneja Bombek, s sodelo-
vanjem vseh šolarjev in učiteljev
pripravila zelo uspešen koncert
pod geslom Mlada pesem čez
dobrave. Program glasbenega ve-
čera je bil zelo bogat in pester.
Prav prikupno so ga dopolnile
učenke 2. b razreda, ki so na svo-
jo pobudo ustanovile manjšo
pevsko skupino.
Precej markovskih šolarjev
obiskuje glasbeno šolo v Ptuju in
sedem jih je popestrilo koncert z
nastopom s svojim instrumen-
tom. Prisluhnili smo harmoniki
in rogu, violoni in klavirju, celo
kitara je prelila med poslušalce
svojo melodijo. Po zadovoljnih
obrazih in pohvalnih besedah
obiskovalcev koncerta sodeč se
je še enkrat uresničil pregovor,
da vaja naredi mojstra.
Naj omenim še to, da je nekaj
dosedanjih koncertov lepo pove-
zovala osmošolka Brigita Kristo-
vič.
Sicer pa na naši šoli posveča-
mo dosti pozornosti prav glasbi,
s katero se srečujemo tudi ob
raznih praznikih in kulturnih
dnevih. Tako smo v lanskem ok-
tobru obiskali glasbeno matinejo
v Cankarjevem domu v Ljublja-
ni, 20. februarja je gostovala pri
nas skupina New Swing Quartet
— zelo nas je navdušila, 26. apri-
la pa nas je s svojim koncertom
popeljal v praznične dni tenorist
Dušan Kobal. Celo nastop arti-
sta Bruna Hermayerja — 27. ma-
ja je bilo — je poveličeval glas-
bo, ki lahko prihaja tudi iz naj-
bolj neverjetnih »glasbil« (npr.
kamnov, steklenic . . .)
»Pesem čez dobrave« pa so
naslovili svoj koncert člani mo-
škega pevskega zbora Markovci.
Ta je bil v nedeljskem majskem
popoldnevu 26. maja in je o
njem napisal pohvalen komentar
prof. Jože Gregorc, priznani
ptujski glasbeni strokovnjak. In
Markovčani zaupanjo v njegovo
oceno svojega petja. Prav zato o
tem koncertu ne bom zapisala
drugega kot svoje doživetje: bilo
je lepo, želimo si mnogo podob-
nih srečanj, ki nas čustveno bo-
gatijo in nam lepšajo dan, včasih
tako sivo enak drugim dnevom.
Sicer pa — Mlada pesem čez
dobrave očitno že raste v Pesem
čez dobrave...
Karolina Pičerko
Člani mladinskega pevskega
zbora so za svoje celoletno priza-
devno delo doživeli lep, sproščen
dan na izletu v torek, 11. junija. O
njem je napisala petošolka Nata-
ša:
Pevci smo si zaslužili izlet
Tovarišica Jerneja nam je povedala, da smo si pevci zaslužili izlet.
11. junija zjutraj ob 9. uri smo se zbrali vsi pevci in krenili na pot. Naš
cilj so bile toplice v Zrečah. Med potjo je bilo zabavno. Ko smo prispeli v
Zreče, smo vsi nestrpno čakali, da se bomo lahko šli kopat. Kopali smo
se tri ure. Nekateri pa so igrali tenis. Čas je hitro minil. Nekateri so šli v
trgovino po lučke, drugi so jedli sendviče in pili koka-kolo. Vsi skupaj
smo se odpravili proti domu, a še prej smo se ustavili v Tepanju — šli
smo na kremne rezine in pijačo.	Nataša Hameršak, 5. a
Koncert štirih pevskih
skupin na Črešnjevcu
Bliža se konec kulturne sezone in vsak bi rad pokazal svoje rezulta-
te. S tem namenom so se zbrali na koncertu trije pevski zbori bistriške
občine in oktet Planika.
■ Vsak pevski zbor seje predsta-
vil s petimi pesmimi različnih
obdobij. Skupni koncert, ki je bil
v soboto, 15. junija, ob 20. uri v
kulturnem domu na Črešnjevcu,
je pričel mešani pevski zbor iz
Makol pod vodstvom .Mladena
Ravnikarja. Sledil mu je študent-
ski pevski zbor Jurija Vodovnika
pod vodstvom Marjana Krajnca,
nato pa še oktet Planika pod
vodstvom Ignaca Pančiča. Zago-
tovo pa je bil v središču pozorno-
sti domači mešani pevski zbor
KUD-a Štefana Rorhiha, ki ga
vodi Marjan Krajnc. Zbor uspe-
šno poje že šesto leto. Za njim so
mnogi nastopi ter priznanja in
domačini pravijo, da je zbor gla-
vno gibalo kulturnega življenja
na Črešnjevcu. Svojo pevsko se-
zono so pevci želeli skleniti s
skupnim koncertom zborov, s
katerimi ima črešnjevski zbor več
kot le prijateljske stike. Z zbo-
rom iz Makol so že imeli skupni
koncert, v oktetu pojejo nekdanji
pevci njihovega zbora, s študent-
skim zborom pa jih poleg skup-
nih nastopov povezuje še skupni
zborovodja.
Ker društvo praznuje letos
70-letnico delovanja, je koncert
tudi ena izmed prireditev ob vi-
sokem jubileju. Črešnjevčani so
koncert izrabili za to, da svojim
pevcem podejijo Gallusove znač-
ke za zvestobo uglasbeni besedi.
Tako so podelili sedemnajst bro-
nastih, šest srebrnih in šest zlatih
Gallusovih značk. Najstarejšemu
pevcu Stanetu Kolarju, ki prepe-
va že dobrih štiriinpetdeset let,
pa so poklonili šopek, saj ima že
vse značke.
Po končanem koncertu so
Črešnjevčani nastopajoče pogo-
stili, kot znajo le oni, in jim pri-
pravili ples do zgodnjih jutranjih
ur.
Nataša Pogorevc
10 — OGLASI IN OBJAVE
27. junij 1991 - TEDNIK
Šola je življenje kraja
Delegati skupščine občine Ptuj bodo v torek razpravljali tudi o šolstvu v občini. Vsaka od po-
litičnih strank v svojem programu govori tudi o tem področju. Zato smo na pogovor povabili pred-
stavnike strank ptujske občine. Pogovor se je tokrat omejil le na osnovno šolo. Na okrogli mizi so
sodelovali: Boris Miočinovič — Kulturni forum, Gabrijel Berlič — Liberalnodemokratska stran-
ka, Mirko Vaupotič — Liberalnodemokratska stranka (republiški poslanec), Ivan Jurkovič —
Slovenski krščanski demokrati. Srečko Frangež — Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka,
Marjan Horvat — Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka in Ervin Hojker, ravnatelj Osno-
vne šole Olge Meglič Ptuj, ki ga je povabila Liberalnodemokratska stranka.
Tednik: Smo lahko zadovoljni z mrežo osnovnih šol v ptujski občini? Kako sprejemamo dej-
stvo, da je še osem šol brez telovadnice, da je velika večina šolskih stavb potrebna temeljite preno-
ve, kako gledamo na proces izobraževanja in njegovo kakovost, normative in standarde...
Ivan Jurkovič: Presenečen
sem, da nas je tako malo priso-
tnih, saj je izobraževanje področ-
je, ki naj bi vse zanimalo. V okvi-
ru Demosa smo se o tem večkrat
pogovarjali, zlasti okrog srednjih
šol, o osnovnih šolah nekoliko
manj. Da imamo toliko starih in
dotrajanih šolskih stavb, nismo
mi ne zaslužni in ne krivi. V naši
stranki ne razmišljamo, da sta-
rost šolske stavbe govori tudi o
(ne)kvaliteti šole — to je le goli
statistični podatek. Vsebine daje-
jo učenci, učitelji, starši in oko-
lje, v katerem stoji šola. Ko smo
se v naši stranki pogovarjali, kdo
bi bil sekretar za področje šol-
stva, sem rekel sedanji sekretarki
Kristini Šamperl-Purg, da bom
med prvimi, ki bo zahteval njen
odstop, če bomo imeli v razredu
več kot 30 otrok. Menim, da je to
nesprejemljivo za strokovno delo
in bi v zvezi s tem morali biti naj-
bolj glasni učitelji sami. S spre-
membami pričakujem torej tudi
to, da se zmanjša število učencev
v razredu pod 30, ne glede na to,
da smo revna družba, vendar bi
denar za dodatnega učitelja mo-
rali najti.
Mirko Vaupotič: Kadarkoli in
kjerkoli se bomo pogovarjali o
šolstvu, bomo trčili ob problem
financiranja. Moram izpovedati
svoje razočaranje nad prejšnjo in
sedanjo oblastjo. Država, ki je
tako majhna, kot je naša, in se
poleg tega še bori za samostoj-
nost, ne more doseči dobrih re-
zultatov s tremi do petimi odstot-
ki družbenega proizvoda za šol-
stvo, medtem ko je ta delež na
zahodu sedem in večodstotni. Iz
tega izhaja seveda cela vrsta pro-
blemov, s katerim se srečujemo.
Mrežo šol bo potrebno opredeliti
v nacionalnem programu. Dotra-
jana šolska poslopja se mi ne
zdijo takšen problem kot stanje
na področju sodobnega pouka,
ki je v celotni Sloveniji dokaj ka-
tastrofalno. Delno odstopa Ljub-
ljana in še mogoče Maribor, na
podeželju pa je stanje izredno
slabo. Eden mojih predlogov je,
da se poskuša organizirati ne-
kakšen tehnični center v Ptuju, ki
bi šole oskrboval z učili, avdio-
vizualnimi sredstvi in nudil tudi
drugo pomoč šolam. V tem tre-
nutku se mi zdi zelo pomembno,
da dajemo šolam čimveč ...
Srečko Frangež: Kmčeka zve-
za ugotavlja, da je: v osnovni šoli
premalo vzgoje in izobraževanja
v smeri pridelovanja hrane. Zgo-
di se, da otroci ne vedo, od kod
mleko. Naša stranka se zavzema
za tak učni program, ki bo izo-
braževal tudi za pridelovanje
hrane, saj je ta strateškega pome-
na. Odločitev, da bo nekdo kme-
toval, ni lahka, saj je poklic kme-
tijca zelo širok in vsestranski,
pripravo terja že v osnovni šoli,
tudi zato, da bi se lahko učenci
po osnovni šoli lažje opredelili.
To naj bi bilo v okviru splošnega
programa ali pa kot poseben
predmet.
O šoli stroka, politika o
denarju
Boris Miočinovič: Znanje je
osnova vsega, vzgoja in izobraže-
vanje je tako temelj vsake druž-
be. Zavedati se moramo, da kot
družba hočeš nočeš tekmujemo z
drugimi državami. So države, ki
so po količini in kakovosti bi-
stveno pred nami — to so drža-
ve, s katerimi dirko izgubljamo.
Znanju namenjajo bistveno več
denarja. Ne more biti države, ki
bi se na račun revščine odpove-
dovala znanju, bistvenemu ele-
mentu razvoja. Kakšna bo osno-
vna šola, naj odloči stroka, poli-
tika pa je tu, da zagotovi denar.
Na področju izobraževanje ni-
mamo kaj varčevati, lahko pri-
hranimo pri vojski, v diplomaci-
ji...
Gabrijel Berlič: Pred dvema
letoma sem bil še v šolstvu in se
dobro spominjam prodora raču-
nalništva v šole. Vse šole v Slove-
niji -so dobile računalnike. Zače-
lo se je osnovno opismenjevanje.
Kasneje pa je mnogokje vse sku-
paj zamrlo. Niso bili izdelani
programi za računalniško podpr-
te posamezne predmete. Pričako-
vali so, npr., da bo učitelj kemije
izdelal program za kemijo. Saj
smo delali skupaj z otroki, ki jih
je to zanimalo, ampak vse skupaj
je ostalo v zraku. Verjetno je kje
kakšna izjema, sicer pa nismo
napredovali in smo ostali na ra-
vni izpred štirih, pet let. Ves de-
nar, ki so ga šole dobivale, je bil
v pretežni meri za plače, drugo
pa...
Marjan Horvat: Pri mreži šol
moramo biti zelo previdni, še po-
sebej pri zunanjih šolah. Res je,
da imajo te marsikje danes pro-
blem zaradi premajhnega števila
otrok, vendar sem prepričan, da
se bo to spremenilo, če bomo
spremenili odnos do teh krajev.
Ne bi smeli dovoliti, da se-zuna-
nje šole ukinjajo, saj lahko le na
ta način ohranimo ta območja
pri življenju. Govorimo o demo-
grafsko ogroženih območjih, ka-
mor sodijo tudi Haloze in Slo-
venske gorice. Če bomo začeli
tukaj ukinjati šole, problema
ogroženih območij ne bomo
uspeli nikoli rešiti. Spet smo pri
denarju. Torej dokler ne bomo
rešili problema financiranja izo-
braževanja in plačila učiteljev,
nismo rešili nič. Vse ostaja tako,
kot je bilo, tudi tako, da smo bili
učenci, ki smo prihajali iz zuna-
njih šol, okarakterizirani kot
manj sposobni. Na neki način
smo bili zapostavljeni, pa ne toli-
ko zaradi šol samih, ampak te šo-
le niso imele takih materialnih
pogojev kot na primer centralne
šole. Ne vem, ali to ni še danes
kje prisotno.
Ervin Hojker: Normativ 32
učencev v oddelku je preveč. Dr.
Zakrajšek z republiškega Zavoda
za šolstvo je v Juršincih rekel, da
so dali vsem občinam v Sloveniji
sugestijo, da bi v prvi razred vpi-
sovali samo 28 učencev; upam,
da bo to veljalo tudi v ptujski ob-
čini. Od izvršnega sveta smo do-
bili dopis, da nam ne dovolijo
novega oddelka, čeprav imamo
toliko otrok. Te bodo usmerili na
drugo šolo. Še vedno torej velja
normativ 32 učencev v oddelku.
V ptujski občini tečejo na treh
osnovnih šolah republiško pod-
prti eksperimenti. Preizkušamo
novitete, vendar je tega zelo ma-
lo, zato podpiram misel, da bi
pri našem sekretariatu za šolstvo
nastal center za izobraževanje
učiteljev, za spremljanje in finan-
ciranje inovacij. Zavzemam se,
da bi razvijali ob rednem progra-
mu fakultativne programe. Ne
samo kmetijstvo, tu so ekologija,
tuji jeziki... V šolah imamo do-
volj možnosti za to, vključevali
pa naj bi se tudi strokovnjaki zu-
naj šole. Šola naj bo odprta, uči-
telji samoiniciativni. Nekaj
aktivnosti že razvijamo z muze-
jem in razmišljamo, da bi kultur-
ne, naravoslovne dneve za celo
Slovenijo organizirali v Ptuju. To
pa pomeni, da center sam po se-
bi ni prednost, ampak je stvar
iniciative, ali hoče kdo postati
center ali ne. In mi želimo posta-
ti strokovni, pedagoški center.
Mirko Vaupotič: Ne drži po-
vsem, da v drugih državah dajejo
šole boljše znanje. Veliko je razi-
skav, ki govore o tem, da naši di-
plomanti, naši strokovnjaki zu-
naj izredno uspešno opravljajo
delo. Iz tega je moč sklepati, da
naše šole dajejo znanje, ki se ga
da meriti z drugimi: Problem pa
je v tem, da mora naš učenec,
naš študent vložiti bistveno več
dela, da pride do istega nivoja,
ker ima pogoje dela bistveno
slabše. Tudi ni vse v iniciativno-
sti učiteljev, saj ima učitelj v cen-
tru ob boljših in lažjih pogojih
dela občutno višji osebni doho-
dek v primerjavi s tistim na po-
deželju,. čeprav bi moral sistem
po definiciji zagotoviti enako-
pravne pogoje in znotraj tega po-
tem prizadevnejšim omogočiti
kaj več.
Šola je duša kraja
Ivan Jurkovič: Treba je tudi re-
či, da učitelji na zunanjih šolah
ne živijo s krajem, zlasti tam,
kjer učitelj ni domačin. Osebno
mislim, da naj bi bil — ne da
mora biti — učitelj iz kraja, v ka-
terem uči, saj vemo, da je poleg
cerkve, pokopališča in gostilne
tudi šola duša nekega kraja.
Tednik: O šolskih okoliščinah se
v ptujski občini prerekamo že lep
čas...
Ivan Jurkovič: Vsiljevanje ob-
veznosti staršem in otrokom, da
obiskujejo določeno šolo, mi je
tuje. Kot povsod drugje naj bi
tudi v šolstvu otroci in starši, če
se le da, imeli svobodno izbiro,
katero šolo bodo obiskovali.
Eden od razlogov za to je tudi ta,
da se mora šola sama boriti za
svoje dobro ime s sredstvi, ki jih
pač ima. Starši, ki želimo otroku
najboljše, bomo iskali tisto šolo,
ki bo sposobna dajati največ. To
pomeni konkurenco med šolami,
do katere bo postopoma moralo
priti.
Mirko Vaupotič: Pri obravnavi
osnutka Zakona o vzgoji in izo-
braževanju v odboru za šolstvo
pri republiški skupščini sem se
zavzemal, da bi bilo v samem za-
konu določilo, po katerem bi se
lahko skupaj z otroki sami odlo-
čali, katero šolo bodo obiskovali
ne samo v občini, tudi šriše, šole
pa naj bi dodatno stimulirali. Žal
predlog ni bil sprejet. Če se zgo-
di, da ima šola več prijav kot ka-
pacitet, je v vlogi, ko lahko izbira
učence. S tem je mogoče priti do
elitnih šol, kar po moje ni nič na-
robe.
Marjan Horvat: Menim, da pri
nas še ni prišel čas za elitne šole.
Gabrijel Berlič: Problem je
verjetno v prerazporeditvi denar-
ja. Če hočeš nekomu nuditi ne-
kaj več, mu moraš tudi dati nekaj
več: dodatno izobraziti učitelje,
zagotoviti več materialnih sred-
stev ...
Ervin Hojker: Če si izbiram
zdravnika ali krojača, potem bi
moral imeti možnost tudi izbirati
šolo, v katero bom dal otroka.
Od izbrane šole pa bom zahteval
kvaliteto. Nisem za standardne
šolske okoliše — starši naj imajo
možnosti izbire. Šola naj bo kva-
litetna, strokovna, odprta za vse
iniciative, naj bo takšna, kot jo
učenec potrebuje, in najverjetne-
je bo potem tudi na tem področ-
ju določena konkurenca. Če pa
hočemo imeti tako šolo, moramo
vlagati v učitelja; doslej je bilo
tega vse premalo. Mislim na stro-
kovni, izobraževalni del. Vsaki
šoli je treba omogočiti, da je lah-
ko konkurenčna drugim. Ko šola
ima možnosti, pa jih ne izrabi, se
bodo otroci pač vpisovali dru-
gam. Za osnovni program mora-
jo imeti vse šole iste možnosti.
Sem proti šolskim okolišem, kot
jih imamo danes.
Brez denarja — kata-
strofa
Tednik: Delež sredstev v druž-
benem proizvodu ptujske občine
za izobraževanje pada ...
Ervin Hojker: Ce bo padal še
naprej, bo stanje katastrofal-
no ...
Mirko Vaupotič: Razprav o
šolstvu v Ptuju ni mogoče voditi
ločeno od razprav v Sloveniji.
Ptuj si ne more izdelati svojega
nacionalnega programa, delež
sredstev za izobraževanje v ptuj-
ski občini se v precejšnji meri
ujema z deležem v republiki (od
leta 1985 do 1989 od 3,17% do
3,96 % v drubženem proizvodu).
Nemogoče je ločeno govoriti o
ptujski občini, ker je cela vrsta
zadev, ki jih treba najprej urediti
na nivoju republike.
Boris Miočinovič: Nesprejemlji-
vo je, da se, ko se pogovarjamo o
šolstvu, ne pogovarjamo tudi o
perspektivi. Nič nam ne pomaga,
če imamo izredno nadarjene
otroke, če bodo vsi šli v Maribor
ali Ljubljano. Tega ne bi smeli
zanemariti. Vsem moramo zago-
toviti neko perspektivo, kar po-
meni, da šolstva ločenega od
drugega ne moremo obravnavati.
Marjan Horvat: Tudi naša
stranka je to izpostavila, zakaj
ko kmečki otrok enkrat odide, se
odtuji in se praviloma ne vrača
več. Posebej bi rad opozoril, da
bi bilo potrebno tudi okoliškim
šolam zagotoviti, pa čeprav z
manjšim vpisom, da bodo ostale,
da zaradi administrativno posta-
vljenih normativov krajem ne
vzamemo življenja.
Srečko Frangež: Nekje sem za-
sledil podatek, da je na 25 od-
stotkih slovenske zemlje samo
dva odstotka prebivalcev. Nacio-
nalni program bi moral zagotovi-
ti, da bosta ta dva odstotka pre-
bivalcev ostala, v nasprotnem
primeru, če bomo začeli zunanje
šole zapirati, bomo prebivalce v
odročnih krajih izgubili. Otro-
kom na Goričkem, Kozjanskem,
v Halozah, Slovenskih gori-
cah ... moramo omogočiti v do-
mačem kraju vsaj osnovno šolo.
To je program, ki bi moral imeti
prioriteto, tudi na račun večjega
deleža v družbenem proizvodu.
Gabrijel Berlič: Ko se predpi-
šejo normativi in standardi, se
predpišejo poleg maksimalnih
tudi minimalni. Tu vidim mož-
nost, kjer bi lahko zagotovili me-
hanizem, ki bi ohranil pri življe-
nju tudi šole z manj učenci.
Tednik: Po vsem, kar ste pove-
dali, je jasno, da je treba šolstvu
nameniti več denarja. Stranke
imate v skupščini svoje poslance.
Kako ste se prek njih ob spreje-
manju občinskega proračuna bo-
rili za večji kos kruha v šolstvu?
Ivan Jurkovič: V skupščini ni
bilo odziva. Po moji laični oceni
so bile v proračunu take postav-
ke, ki bi jih bilo mogoče znižati v
korist šolstva, pa je bil tudi pro-
račun tako pripravljen, da prak-
tično ni dopuščal sprememb —
brez variant. Mislim, da tudi
zdaj ni pričakovati v skupščini
kaj drugega kot tarnanje.
Ervin Hojker: Tarnanja je bilo
v skupščini že dovolj. Dati bi
morali strokovne elemente in vo-
diti razpravo na ustvarjalnem ni-
voju, da bi dala sklepe, ki jih lah-
ko uresničimo. V razpravi o pro-
računu smo slišali, da tudi tak,
kot smo ga sprejeli, ne zagotavlja
denarja za vseh dvanajst mese-
cev; potem je zelo neodgovorno
razmišljati, da bi vzel kaj več v
kolaču, ki ga ni. Pričakujem, da
bomo v razpravi zvedeli, kaj ho-
čemo v naslednjih letih.
Mirko Vaupotič: Tudi ptujski
proračun je na neki način pro-
jekcija republiškega. V republiki
smo že večkrat zahtevali, da mo-
ramo najprej imeti načrt mini-
muma v šolstvu, ki ga potrebuje-
mo. Ta načrt mora biti finančno
ovrednoten in šele zatem lahko
sprejmemo Zakon o organizira-
nju in financiranju vzgoje in izo-
braževanja, za katerega menim,
da bi ga tudi zaradi tega morali
prekvalificirati iz predloga nazaj
v osnutek. Zelo pomemben je tu-
di nacionalni program, ki naj bi
bil narejen do konca leta. Ta naj
ne bi določal kalupov, ampak le
okvir minimalnih standardov, ki
so obvezni. Dokler to ne bo ure-
jeno na nivoju republike, je vsa-
ka razprava v ptujski občini zgolj
razprava.
Ivan Jurkovič: Mislim, da v
proračunu ptujske občine so
možnosti, vendar nihče noče
vzgrizniti v jabolko, kje vzeti. In
če je tako, potem parlament niče-
mur ne služi, odločilno besedo
pa ima stroka.
Boris Miočinovič: Ne glede na
nacionalni program lahko tudi
Ptuj kaj sam naredi. To je neneh-
no izobraževanje učiteljev, kar se
lahko zapiše tudi v pogodbe o
delu. To bi lahko stranke predla-
gale naši skupščini; tudi, da se
za to zagotovi denar. Učitelje pa
je treba spodbuditi, da se tudi sa-
mi izobražujejo.
Ervin Hojker: Lani smo v
Sloveniji za izobraževanje učite-
lja dali v povprečju 300 dinarjev.
Marjan Horvat: Imel sem
možnost hoditi po Halozah.
Mladine ni, ostajajo ostareli in
prazna pokrajina ... Dvomim,
da bodo to sami po sebi rešili na-
cionalni programi, standardi,
normativi...
Vsega, kar je bilo povedanega,
ni bilo mogoče zapisati. Zaklju-
ček pogovora je bil, da stranke o
osnovnem šolstvu v ptujski občini
razmišljajo zelo podobno, da raz-
hajanj praktično ni, vsaj ne med
strankami, ki so se pogovora ude-
ležile. Šola je bila, je in tudi jutri
bo življenje, duša kraja. Ta šola,
pa naj stoji v mestnem središču ali
na odročnem griču v Halozah, pa
mora zagotoviti vsem otrokom
enake možnosti izobraževanja in
možnosti biti v koraku s svetom
tako učiteljev kot učencev. In ne
nazadnje — šolstvo je gotovo tista
dejavnost, pri kateri ne kaže var-
čevati in ji tudi proračun večjega
kosa kruha ne bi smel odreči.
Pogovor je vodila:
Nataša Vodušek
Foto: Martin Ozmec
Boris Miočinovič
Gabrijel Berlič
Mirko Vaupotič
Ivan Jurkovič
Srečko Frangež
Marjan Horvat
TEDNIK - 27. junij 1991
NAGRADNA KRIŽANKA - 11
12 - NEKOČ IN DANES
27. junij 1991 - TEDNIK
Učenci osnovne šole, učitelji,
prijatelji in domači so izgubili
odličnega in priljubljenega učite-
lja in vzgojitelja, sodelavca in
prijatelja, biologa, kemika, pla-
ninca, ljubitelja narave in ljud-
skega izročila Ludvika Javerni-
ka, ki so mu kratko rekli »naš
Lukec«.
Javernik se je rodil leta 1945
na južnih obronkih sončnega in
zelenega Pohorja v kmečko-že-
lezničarski družini. Po končani
osnovni šoli se je šolal na odli-
čnem mariborskem učiteljišču ter
leta 1965 postal učitelj na pohor-
skem Tinju. Ljudje so ga vzljubi-
li, on pa se je zaljubil v Pohorje
in njegove preproste ter delovne
ljudi. Tu je dobil tudi svoj zna-
meniti vzdevek »naš Lukec«. Na
mariborski Pedagoški akademiji
je doštudiral za predmetnega
učitelja ter 1978. leta prišel pou-
čevat v Slov. Bistrico. Učence je
pritegnil kot zahteven učitelj, ki
pa se je dal svojim učencem tudi
do zadnjega atoma, samo da bi
zadovoljil njihovo ukaželjnost in
spodbudil ustvarjalnost.
Lukec je bil povsod, kjer je di-
halo življenje, povezano z nara-
vo in poštenostjo. Učencem je
bil strog učitelj, dosleden vzgoji-
telj in prijatelj, da so se radi vra-
čali v njegov kemijski kabinet,
na njegov dom in ga vabili na
srečanja, prireditve, izlete in pro-
blemske pogovore. Luka je na
šoli osnoval več skupin planin-
skega podmladka in z njimi ho-
dil v planine. Bil je pravi prijatelj
mladini in zato je med mladimi
žalostno odjeknila vest, da je v
torek, 18. junija 1991, prenehalo
biti njegovo plemenito slovensko
srce. Končala se je življenjska
pot Slovenca — delavnega, po-
žrtvovalnega, ustvarjalnega in
spoštljivega, ki ni dočakal ures-
ničitve svoje največje želje — sa-
mostojne in suverene Slovenije.
Zato bomo njegovi prijatelji, so-
delavci in nekdanji učenci nosili
njegov lik v svojih srcih v tistem
svečanem trenutku, ki ga on ni
imel sreče doživeti. Na njegovi
zadnji poti na slovenjebistriško
pokopališče pa je v nas dozorel
sklep: ostali bomo Slovenci.
Edi Pogorevc
Denar ali zdravje
Resnično, pri nas se lahko
zgodi vse. Skoraj bi rekli: nemo-
goče v tem modernem času. Pa
naj grem k stvari.
Na obisku imam bratranca iz
daljne Brazilije, ki po štiridesetih
letih preživlja dopust v svoji do-
movini. Rekli boste: nič poseb-
nega. Vendar se je v zvezi z njim
zgodil dogodek, ki se mi zdi vre-
den, da ga opišem, pa tudi da o
njem prečita širši krog ljudi.
V ponedeljek, 10. junija 1991,
sem se odpeljal z bratrancem v
Slov. gorice k moji sestri na
obisk. Na kmetiji je dela vedno
dovolj. Sestra me je poprosila,
da ji pokosim del pašnika. Tako
sem pognal motorno kosilnico.
Nesreča nikdar ne počiva, pravi
stari pregovor. S kosilnico sem
ranil bratranca po obeh nogah in
morali smo iskati zdravniško po-
moč v bolnišnici Ptuj. To je prav-
zaprav srž vsega.
Oglasila sva se pri dežurnem
zdravniku. Ta je pacienta pregle-
dal in napisal napotnico za ki-
rurgijo. Bratranec je bil samopla-
čnik. Šla sva na omenjeni odde-
lek. Zopet ga je pregledal zdrav-
nik in odločil, da mu rano zašije-
jo. Na hodniku sva čakala, da je
sestra napisala račun. Žal nisem
imel pri sebi toliko denarja, koli-
kor je znašal račun. Sestro sem
poprosil, naj zašijejo rano, med-
tem ko pojdem jaz dvignit denar
na banko. Tu pa je zdaj sestra
povedala tisti odgovor, ki se mi
je zdel obsojanja vreden: »Ne
bomo šivali, dokler ne bo porav-
nan račun (1450 din), ker imamo
dobre izkušnje.« Ko sem jo vpra-
šal, ali bi bolnika samoplačnika,
če bi bil v kritičnem stanju, pusti-
li umreti, mi je odgovorila, da bi
v tem primeru le posredovali.
In res, ko sem se čez nekaj ča-
sa vrnil, je moj bratranec še ved-
no čakal na hodniku na šivanje
rane. Plačal sem zahtevani zne-
sek in šele nato so rano zašili.
Kar nerodno mi je bilo pred
bratrancem, ki je vse to doživljal
po tolikem času v naši Sloveniji.
Upam, da ne bo tega neljubega
dogodka ponesel v Brazilijo in
tam blatil naše zdravstvo - bol-
nišnico Ptuj.
Smo res tako dovzetni za slabo
luč tudi pri stvareh, kot je zdrav-
niška etika? Je več denar ali
zdravje? Naj na koncu omenim,
da sem dolgoletni krvodajalec
(več kot 30 krat), pa nikoli nisem
pomislil, da bi zahteval denar za
življenjsko tekočino. Kam vodi
to negostoljubje? Gotovo ne k
ugledu, še posebej sedaj, ko bije-
mo na vseh področjih bitko za
biti ali ne biti.
Janez Horvat
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
in Zakon o davkih občanov
(5. nadaljevanje)
Koliko osebnega dohodka in pokojnine ter ne-
katerih prejemkov je dovoljeno zarubiti
Na osebni dohodek in pokojnino ter na
nadomestilo osebnega dohodka je mogoče
seči s prisilno izterjavo do ene tretjine.
Na pokojnino kmetov in na prejemke iz
pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmr-
tni renti ter na prejemke iz pogodbe o ži-
vljenjskem zavarovanju je mogoče seči z iz-
vršbo le toliko, kolikor ti presegajo najnižjo
stalno družbeno denarno pomoč, ki se izpla-
čuje na območju, kjer ima dolžnik stalno pre-
bivališče.
Vrstni red sredstev, na katere se seže zaradi
prisilne izterjave in plačila davkov
Prvo se zarubijo osebni dohodki in terjatve
zavezanca, drugo premoženje pa praviloma
le, če zavezanec nima osebnih dohodkov,
med katere se štejejo vsi prejemki iz živega in
minulega dela, oziroma če nima terjatev ali
pa če dolga z rubežem osebnih dohodkov
oziroma terjatev ne bi bilo mogoče poravnati
v enem letu. Prisilna izterjava davka iz nepre-
mičnega premoženja je dovoljena le, če je iz-
terjava iz premičnega premoženja ostala
brezuspešna.
Poslovanje davčnega organa
Prisilno izterjavo davka uvede pristojni
davčni organ z izdajo sklepa, ki mora vsebo-
vati vse v ZDO predpisane podatke. Ce gre
za prisilno izterjavo davka iz osebnih dohod-
kov ali iz terjatev zavezanca, vroči davčni or-
gan ta sklep izplačevalcu osebnega dohodka
zavezanca (podjetju, obrtniku itd.) oziroma
zavezančevemu dolžniku (npr. banki), ta pa
iz upravičenih razlogov (npr. zavezanec ne
prejema več osebnih dohodkov, nima žiro ra-
čuna pri tisti banki itd.) lahko vložita ugovor,
sicer pa morata postopati po sklepu davčne-
ga organa ter se ravnati po v ZDO predpisa-
nem postopku.
Če gre za prisilno izterjavo davka iz premi-
čnega premoženja, se premične stvari oceni-
jo, nato pa prodajo, če je potrebno tudi na ja-
vni dražbi. O poteku rubeža premičnin, dolž-
nosti in pravic izvršitelja sklepa o prisilni iz-
terjavi davka, o pravicah davčnega zavezanca
itd. vsebuje ZDO precizne določbe zlasti v čl.
59-77.
Ugovor in pritožba
Proti sklepu o prisilni izterjavi davka, kot
tudi proti rubežu in cenitvi lahko zavezanec
vloži ugovor pri davčnem organu, ki je uve-
del prisilno izterjavo, zlasti iz razlogov, na-
štetih v 50. čl. ZDO. Ta organ bo tudi odločal
o ugovoru. Zoper sklep o rešitvi ugovora in
tudi zoper posamezna opravila v postopku
izvršbe pa davčni zavezanec vloži še redno
pritožbo na Republiško upravo za družbene
prihodke.
Kdo opravi prisilno izterjavo davkov iz nepre-
mičnin
Prisilno izterjavo davkov iz zavezančevega
nepremičnega premoženja opravi na zahtevo
davčnega organa sodišče po zakonu o izvršil-
nem postopku.
Odpis davka zaradi neizterljivosti
Izvršni svet občinske skupščine lahko na
predlog davčnega organa odloči, da se zave-
zancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše,
če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno
preživljanje zavezanca in njegovih družin-
skih članov.
Poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz zave-
zančevega premoženja, se ta izterja iz premo-
ženja članov njegovega gospodinjstva, ki so
to premoženje kakor koli dobili od zavezan-
ca.
Zastaranje
Zastarajo: pravica do odmere davka v pe-
tih letih, pravica do izterjave davka, obresti
ter stroškov v treh letih, pravica zavezanca,
da se mu vrnejo preveč plačan davek, obresti
in stroški prisilne izterjave, v treh letih.
Zastaranje se prekine z vsakim uradnim
dejanjem za izterjavo davkov oziroma z vsa-
kim dejanjem zavezanca, ki meri na vrnitev
preveč plačanega. Ko preteče dvakrat toliko
časa, kot je navedeno za normalno zastara-
nje, nastopi t.i.absolutno zastaranje, ki ima
za posledico, da ni več možno davka odmeri-
ti, izterjati ali vrniti.
Konec
Podpora dvema družinama
Stranke Demosa, ki so letos v občini Ormož že drugič organizira-
le proslavo dneva družine, so prostovoljne prispevke, ki so jih zbrale
(35.200 dinarjev), namenile dvema družinama, ki sta po mnenju Kari-
tasa pomoči najbolj potrebni. Pri izbiri je odločalo vzorno družinsko
življenje in težek materialni položaj brez lastne krivde. Odločili so se
za dve družini: družino z enajstimi otroki v krajevni skupnosti Ivanj-
kovci in družino s štirimi otroki v krajevni skupnosti Velika Nedelja.
Na željo ene izmed obdarovanih družin njihovih imen ne bomo
objavili. Obe pa se ob tej priložnosti vsem darovalcem iskreno zahva-
Vida Topolovec
Regres na pogajanjih!
ptujski zdravstveni delavci še vedno niso prejeli regresa za letni
dopust. Zato so se 19. junija sestali ^sindikalni zaupniki javnega zavo-
da Zdravstveni center in oblikovali zahteve, ki so jih na pogajanjih
postavili vršilcu dolžnosti direktorja Milanu Jagru.
Do 30. junija zahtevajo izplačilo regresa v enkratnem znesku.
Redno naj bi jim izplačevali tudi regres za prehrano ter druge stroške
v zvezi z delom (potne stroške, dnevnice, kilometrino, nadomestila za
ločeno življenje, prenočišča). Sindikalni zaupniki tudi zahtevajo ko-
rektno obnašanje poslovodstva do delavcev in napovedujejo, da bodo
zahteve iz drugega dela sindikalne liste oblikovali julija.
Majšperški borci so
se dogovarjali
V	nedeljo, 9. junija, je imela OOZZB NOV Majšperk redno letno konferen-
co. Udeležilo se je je dvajset članov in predstavnik ZZB NOV Ptuj Ivan Rau.
V	letu 1990 in začetku leta 1991 so umrli štirje člani ZZB NOV. Z enominu-
tnim molkom smo počastili njihov spomin. S smrtjo predsednika ZZB Rafka
Mohorka smo izgubili dušo naše organizacije, je rekel tajnik Stanko Vedlin, saj
nas je še preteklo leto optimistično pripravljal na volitve in nas seznanjal z
družbenimi spremembami v Sloveniji.
Glede na starost in maloštevilnost smo bili v preteklem letu aktivni, saj
smo sodelovali na pohodih po poteh revolucije, obnovili in prenesli na ustrez-
nejše mesto zgodovinsko obeležje na Jelovicah ter sodelovali pri izbiranju po-
moči oškodovancem pri poplavah v Sloveniji.
Novi predsednik je sedaj Štefan Belca iz Sestrž, tajniška dela pa je s spo-
štovanjem do borcev in priznanjem njihovega programa in dosedanjega dela
prevzela nova članica.
Fizične moči borcev so zaradi starosti, bolezni in invalidnosti že močno na-
čete. V svoji mladosti smo bili boj s sovražniki, sedaj ga bijemo za svoj, če že ne
boljši, vsaj znosni jutri.	,
Štefan Belca
^"^SPROF. MARJAN GOJKOVIČ
ZGODOVINA
GIMNAZUE PfUJ
(6. nadaljevanje)
12. januarja 1930 se je gimna-
zija preimenovala v Državno re-
alno gimnazijo kraljeviča Andre-
ja. 2. junija je bila proslava ob
imenovanju gimnazije, ki je ime-
la naslednji spored:
Oh pol 9 sta se od kri U spomin-
ski plošči v gimnaziji s pozdravom
došlih gostov in nagovorom gimn.
ravnatelja dr. Josipa Komljanca.
Oh 9 je bila v mestni cerkvi slo-
vesna pontijikalna služba, katero
je opravil ob asistenci K) duhovni-
kov pomožni škof dr. Ivan Toma-
žič. Na koru je pel pomnoženi ptuj-
ski cerkveni zbor.
Dijaška akademija v mestnem
gledališču z vzporedom:
1.	Bože pravde. Dijaški zbor
2.	Prolog. Spesnil Blumenau
Igor, VIII. razr. = Govoril St.
Potokar, VIII. razr.
3.	Jurko Stane, rajanje s cvetni-
mi loki = Izvaja nižji oddelek
dijak.
4.	Iv. pl. Zaje, Potpouri iz opere
Nik. Zrinjski = Orkester Di-
jaškega doma
5.	Slavnostni nagovor, ravnatelj
dr. Jos Komljanec
6.	Alegorija = Poklonitev z za-
voda protektorju.
7.	Kreisler, Ljubezni bol. Lepi
rožmarin = Gartus Bogomil
VII: r.. Gosak Cirila VI. r.
8.	Oton Župančič = Duma
Melodramatično predava-
nje = St. Potokar VIII. r.
9.	Adamič Emil, Solnce sije. ze-
leni livada = Ženski dvospev.
10.	Jurko Stane, Ritmična kom-
pozicija, Poklonitev = Višji
oddelek dijakinj
11.	a) Adamič Emil, Pojdem na
Hrvatsko
b) Ferjančič Fr., Planinarni-
ca = Poje dijaški zbor
12.	Vlach, Feodora, ouvertu-
ra = Orkester Dijaškega do-
ma
Ob 13. uri je bil v Mladiki ban-
ket, ki ga je priredila povablje-
nim gostom mestna občina ptuj-
ska.
Slavja so se razen zastopnikov
vseh ptujskih uradov in mestne-
ga sveta udeležili kot kraljev za-
stopnik polkovnik Milan Rado-
vanovič iz Maribora, kot zastop-
nik banske uprave dr. Fr. Ko-
tnik, prosvetni inšpektor dravske
banovine, pomožni škof lavan-
tinski dr. Ivan Tomažič in stolni
kanonik dr. Maks Vraber.
V tem obdobju so redno izha-
jala Izvestja, od jubilejne 51. šte-
vilke ob 60-letnici ptujske gimna-
zije v letu 1929 do številke 62 za
šolsko leto 1939/40. Redno izda-
janje šolskih poročil kaže na to,
da so se tudi gmotne razmere v
šolstvu kolikor toliko uredile in
da je bil denar zanje redno zago-
tovljen. Danes lahko iz njih raz-
beremo vse življenje šole v šol-
skem letu, saj so bili kronisti zelo
vestni in natančni. Prvo so vedno
povzeli profesorski zbor z vsemi
spremembami med šolskim le-
tom, sledil je učni načrt za tisto
šolsko leto, zatem šolski letopis,
seznam učbenikov in pisnih na-
log. Posebno poglavje je bilo na-
menjeno zvezi med šolo in do-
mom. V njem so predvsem poda-
li poročilo Podpornega društva z
imenikom članov in dobrotnikov
ter blagajniškim stanjem. V tej
rubriki so podali tudi stanje
knjižnice Podpornega društva ter
poročila o delu podmladka Ja-
dranske straže. Rdečega križa,
podružnica Ferialnega saveza.
ter stega skavtov in planincev.
Sledila je rubrika Knjižnica in
zbirke učil, zatem poročilo
Zdravstvo in nato Klasifikacija.
V tem delu so bili seznami učen-
cev vseh razredov z imenom ra-
zrednika, seznam tistih, ki so iz-
delali popravni izpit in kdo ni iz-
delal razreda, zatem seznam te-
čajnih izpitov, privatnih izpitov
ter statistika, sledi poročilo dija-
ške kuhinje, važnejši razpisi, po-
ročilo iz dijaškega doma in za
konec oznanila za naslednje šol-
sko leto. V Izvestjih vedno najde-
mo tudi osmrtnice za umrle dija-
ke v tekočem polskem letu in za
delavce šole. Za temi je objavljen
tudi posmrtni govor ravnatelja.
Izvestja so postajale tudi vedno
bogatejše, saj je od 52. številke s
33 stranmi narasla zadnja že na
58 strani.
Nekatera poglavja iz posamez-
nih šolskih let si boste lahko
ogledali v tej in naslednjih nada-
Ijevnajih.
Nadaljevanje prihodnjič
Fotokopija strani l/vestja.
Fotokopija strani Izvestja.
Opombe
(nadaljevanje iz prejšnje številke):
Slovenci so bili že v ni/ji realni gimnaziji vsi zavedni. Združeval nas je pouk slovenščine v slovenskem jeziku in v sle-
hernem razredu so nas bile velike skupine, tako da smo se z Nemci po številu izenačili, a že od leta 1874 smo bili v večini.
Naročevali smo si iz Maribora leposlovni časopis »Zoro« in nje znanstveno prilogo »Vestnik«; za oba sem nabiral naro-
čnike v IV. in morda že v lil. razredu. VIII. razredu mi je profesor verouka M. Lendovšek včasih posoial »Slovenca«, v
IV. razredu pa sem si že sam naročil dnevnik »Slovenski narod«. Ravnatelj Fichna je gledal neprijazno, češ da ie list
»enostranski«, toda jaz sem na tihem ugovarjal, češ da ima nekaj strani. Že na koncu I. razreda gimnaziie sem se znašel v
»Čitalnici«, ki Je imela lepo dvorano v hotelu, katerep so pozneie Slovenci kupili in preuredili v Narodni dom (leta
1882). Profesor Zitek Je pozval nekaj svojih učencev, naj bi deklamirali na zabavi te Čitalnice. Meni ie namenil Koseskega
znano domoljubno pesem »Kdo je mar?« Po naključju si Je izbral to pesem tudi učenec IV. razreda', tedai ptuiski abituri-
ent, vendar ni imel tako dobrega učitelja za deklamiranje kot Jaz in Je odbrbljal to patetično pesem strašno hitro in brez
vsakršnega poudarjanja pomembnih mest. Tein bolj sem presenetil Jaz, ko sem zagrmel v občinstvo počasi. Jasno in s sil-
nimi poudarki zveneče domoljubne besede in stavke. Se na stara leta so mi omeniali liudie, ki so me tedai poslušali, kako
velik uspeh sem dosegel; moj tekmec mi še kot upokojenec Imančne službe v Gradcu ni mogel odpustiti, da sem ga v mla-
dosti osramotil.
Na Slovenskem, vsaj v mojih krajih. Je bila v starejših časih navada, da so študentie v počitnicah »vandrali« od žup-
nika do župnika; župniki so zahtevali spričevala (testimonia! testimonia!). Marsikdaj so prinesli študentje domov »cvan-
cik« več, kakor so Jih vzeli s seboj. Ta navada Je v mojih časih v Slovenskih goricah že izginila, toda vsak študent je imel
pravico priti na največjo slavnost, na primicijo. Tako sem imel tudi iaz v II. razredu priložnost, obiskati dve taki primiciii:
na Murskem polju in pri l.Jutomeru. Tako primicijo v zgornjih Slovenskih goricah je orisal dr. A. Kraigher v romanu
»Kontrolor Skrobar«. Posebno znamenite so bile primicije pri bogatih kmetih na Murskem poliu.-kier gojiio krasne ko-
nje, s katerimi so prirejali v pčiznejšem času tudi dirke. Konji in vozovi so bili okrašeni z zelenjem, cvetjem in trakovi, ka-
dar so vo/ili novega duhovnika in njegove številne goste v nedeljo v župno cerkev, v ponedeljek in navadno še tudi v to-
rek v kako sosedno župnijo ali \ kako podružnično cerkev. Seveda ni nosil stroškov take pogostitve sam primiciantov oče,
marveč vsi njegovi rojaki, ki so darovali živino, perutnino, moko, vino itd. Shaialo se ie nekaj desetin študentov; zato so
imeli nalogo zabavati goste s petjem, pri katerem so pomagale družice (svatevce) in domači fantie s petjem, deklamacija-
mi, govori in drugače. Take slavnosti so bile pomembne tudi za prebuianje slovenskega ljudstva, zlasti, če je bil bogoslo-
vec »ceremoniar«. ki Je vodil slavnost. dober govornik. Ti dve primiciji sta bili edini, katerih sem se udeležil kot nepova-
bljen gost. Po III. in IV. razredu sem bil o počitnicah domači učitelj. Zato sem imel na poti k tema dvema primiciiama pr-
vič priložnost, spoznati od blizu krasne in bogate kraje svoje »ožje« domovine, slišati nieno liubko blagoglasno narečie in
občudavati krasna krajevna in>ena nekdanjih panonskih Slovencev (kakor so Branoslavci. Bratislavci. Radoslavci. Drago-
tinci, (itidomerci, Radomerir itd.). Prijetni so tudi bili pogovorj s prijaznim ljudsdvom. Se dandanes se rad spominiam,
kako nam je neki deček razlagal nadaljnjo smer poti: »Potem pa pojdite dalie [i)leg tiste njive, kjer so naš dedek lani ime-
koruzo!«	•	Se nadaljuje
TEDNIK - 27. junij 1991
OGLASI IN OBJAVE — 13
EKO-TABOR
DRAVA '91
Pričetek v
ponedeljek
Republiški raziskovalni ekolo-
ški tabor Drava bo letos tretjič.
Organizatorji so Zeleni Ptuja, fi-
nančno so ga podprli Republiški
in občinski Sekretariat za vzgojo,
izobraževanje in telesno kulturo.
Zeleni Slvoenije iz Maribora, šte-
vilne delovne organizacije ter za-
sebniki.
Udeležili se ga bodo predvsem
srednješolci iz naravoslovnih šol,
pet pa bo učencev ptujskih os-
novnih šol. Mentorji so srednje-
šolski profesorji, študentje nara-
voslovnih fakultet in vodji labo-
ratorijev na ptujski čistilni na-
pravi ter v Obdravskem zavodu
za veterino in živinorejo. Napo-
vedanih je skupno 36 udeležen-
cev.
Tabor bo letos v Spodnjih Ja-
blanah pri Cirkovcah. Tamkajš-
nji gasilci so namreč odstopili
gasilski dom in njegovo okolico,
kjer si bodo mladi raziskovalci
uredili tabor. V štirinajstih dne-
vih bodo popisali in analizirali
divja odlagališča v ptujski občini
in s tem končali raziskovalno na-
logo, ki so jo letos pričeli Zeleni
FHuja. Druga skupina bo nadalje-
vala opazovanje in popisovanje
ptičjih vrst v ptujski in sosednjih
občinah, tretja bo analizirala ka-
kovost nekaterih vodotokov na
Dravskem polju, četrta skupina
bo preučevala male sesalce na
območju melioriranih površin in
v gramoznicah, peta bo krajane
vasi na Dravskem polju anketira-
la, da bi ugotovila njihov odnos
do narave, šesta pa se bo ukvar-
jala z rastlinstvom — analizirala
bo botanične vrste, spoznavala
zelišča in raziskovala rastišča v
gramoznicah.
Tabor bodo pričeli v ponede-
ljek ob 16. uri. Se isti dan si bo-
do ogledali centralno komunal-
no čistilno napravo v Mestnem
logu in čistilno napravo farme
Draženci.	d. 1.
Pravila igre se spreminjajo
Občinski samoprispevek je bil pred petimi leti izglasovan, odstotki za posamezne udeležence so bili dolo-
čeni, za spremljanje in nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev je bil imenovan poseben odbor. Da bi vsak po-
rabnik sredstev samoprispevka dobil ustrezen delež, ki bi bil primerljiv v vsakem obdobju glede na inflacijo, je
odbor posameznim odstotkom določil mesečni priliv sredstev. Tako so posamezni udeleženci lahko vsaj pribli-
žno določili sredstva, s katerimi lahko računajo, ne glede na čas, ko pridejo na vrsto. Tudi okvirni vrstni red je
bil določen.
Vse je tako potekalo do letos,
ko se je odbor pojavil pred skup-
ščino občine Ptuj z novim pred-
logom o razdelitvi sredstev, kljub
temu daje skupščina občine Ruj
v letu 1989 sprejela dinamiko iz-
rabljanja sredstev do izteka sa-
moprispevka. In po tem najno-
vejšem predlogu odbora se prvič
spreminjajo odstotki za posame-
zne udeležence.
Tako odbor ugotavlja, da se je
Zavod Radio-Tednik že preselil
v nove prostore in ne potrebuje
več sredstev iz samoprispevka.
Zavod Radio-Tednik se je res-
nično preselil v Raičevo ulico in
odkupil pravico uporabe od biv-
ših SIS družbenih dejavnosti,
uredil radijski studio in nabavil
najnujnejšo opremo z delnimi
sredstvi samoprispevka ter last-
nimi sredstvi, ki jih je načrtoval
za postavitev oddajnika na Bel-
skem Vrhu in za nakup računal-
nika za montažo Tednika — v
dobri veri, da bo ta sredstva do-
bil po programu 1991. leta. Za to
je vedel tudi odbor, ki nam je v
letu 1990 izdal garancijo za kre-
dit pri ptujski banki, pa ga zara-
di moritorija nad frekvencami
nismo izrabili.
Hvaležni smo odboru, da je ob
preselitvi razumel naše probleme
in smo predčasno lahko izrabili
del sredstev, ne razumemo pa,
da nas sedaj hoče odpraviti z
manj kot polovico sredstev, kot
so bila predvidena po samopri-
spevku — to pa je tako ali tako
bil samo 5-odstotni delež.
Upamo, da Skupščina občine
F*tuj sklepa, kot ga predlaga od-
bor, ne bo sprejela, saj ni skla-
den z vt)ljo občanov, ki so samo-
prispevek izglasovali, p. Lačen
Nove delavnice
ptujskega
Certusa
Zadnje čase so takšni in po-
dobni dogodki žal vse redkejši.
Delovni ljudje ptujske delovne
enote Certusa iz Maribora pa bo-
do prihodnjo soboto, 6. julija,
vendarle slavili velik delovni do-
sežek. Na Ormoški cesti v Budini
v neposredni bližini Savine Gu-
marne bodo svečano odprli nove
prostore servisnih delavnic. Pri-
reditev se bo pričela ob 10. uri in
bo trajala ves dan.
Fotovest: M. Ozmec
Dvakratno slavje v Tržcu
Ob lepem in vročem vremenu ter v prisotnosti številnih gostov so
v nedeljo v Tržcu slavili 17. dan gasilcev občine Ptuj in 60-letnico ga-
silskega društva Tržeč. Na slovesnosti so predali namenu novo gasil-
sko orodno vozilo Zatava Iveco. Več o slavju v naslednji številki Ted-
nika.
JB
Slovo od vrtca...
... so si v vrtcu ob Potrčevi cesti v Ptuju omislili na prisrčen na-
čin. Malčkom in njihovim staršem so pripravili tradicionalno sklepno
prireditev, na kateri so pokazali, kaj so se naučili, kako so spretni in
tudi kako zabavni znajo biti. Ob koncu pa so vse skupaj presenetili z
veliko, veliko torto v obliki šole. Izdelali so jo v Sladkem butiku, ma-
terial zanjo pa so zbrali otroci in vzgojiteljice. Da so šolo vsi z vese-
ljem snedli, tega verjetno ni treba poudarjati, v jeseni pa bo pričela
šola verjetno obratni proces.
Foto: M. Ozmec
14 — OGLASI IN OBJAVE
27. junij 1991 - TEDNIK
Obračun dela v NTK Petovia
za sezono 90/91
v petek, 21. junija, smo se zbrali
igralci, igralke, vodstvo kluba in star-
ši, da pregledamo delo in dosežke v
pretekli tekmovalni sezoni. Zbrane je
nagovoril predsednik kluba Tine
Mlakar. Na kratko je opisal uspehe in
težave v pravkar končani sezoni.
Klub je v osemnajstletnem obstoju
dosegel v pravkar končani sezoni naj-
boljše rezultate do sedaj. Poudaril je
zasluge za izjemne rezultate vseh:
igralcev, trenerjev in predvsem star-
šev.
Nato je poročal o najvidnejših re-
zultatih predstavnik trenerske komisi-
je. Dekleta so v drugi zvezni ligi dose-
gla najboljšo uvrstitev in zbrala naj-
več točk, odkar tekmujejo v drugi zve-
zni ligi. Največja pridobitev za ekipo
je vrnitev nekdanje igralke Petovie
Marinkovičeve. Po njeni zaslugi in
zaslugi Karničnikove, Mlakarjeve in
Cerčetove je Petovia postala stabilen
drugoligaš. Mlakarjeva je skupaj z
Ignjatovičevo (01.) osvojila bronasto
medaljo na prvenstvu RS za članice.
Mladinke so viceprvakinje RS in pete
na državnem prvenstvu. Tri mladinke
so bile na TOP-u (20 najboljših v RS)
uvrščene na tretje, peto in deseto me-
sto. To ni uspelo niti Olimpiji, ki je
pojem nam. tenisa v Sloveniji. Pono-
vno smo imeli pri ml. mladinkah dve
igralki v reprezentanci Slovenije na
igrah treh dežel; Mlakarjeva in Čer-
četova sta igrali zares odlično. Tako
so dekleta osvojila ekipno zlato, po-
samezno pa Mlakarjeva zlato in Cer-
četova srebro. Odlično napreduje
Mojsilovčeva, saj je že med petimi
mlajšimi pionirkami RS, za njo priha-
jajo Katja, Nina, Jasmina in druge.
Tudi fantje so dosegli izredne uspe-
he. Po uspešni uvrstitvi v I. namizno-
teniško ligo (v drugi so zasedli drugo
mesto) smo jim prerokovali težko
borbo za obstanek, vendar so s kvali-
tetnimi in borbenimi igrami zasedli
odlično šesto mesto. Uspeh je tem
večji, če povemo, da so najmlajša in
še neizkušena ekipa. Za ekipo so igra-
li Rozman (še ml. pionir tudi 91/92)
Strašek (še pionir 91/92), Križe je bil
tudi pionir ter mladinci Tancer, J.
Bračko, B. Bračko ter v prvem delu
Brodnjak in Janžekovič. V najmlajši
konkurenci je Rozman med šestnaj-
stimi ml. pionirji Jugoslavije (igralo
600 ml. pionirjev), prihajajo pa že
Nejc Janžekovič, brata Zafoštnik, Ši-
lak, Zajšek, Siračevski in še mnogo
novih iz pionirske šole. Nedvomno je
razred zase Strašek. Urh je osvojil (po
prvi moški medalji na rep. prvenstvu
pred dvema letoma) v tej sezoni kar
tri medalje: zlato v ekipni konkuren-
ci, bron posamezno in bron v dvoji-
cah s Pepelnakom. Je na širšem se-
znamu reprezentantov Jugoslavije, je
med desetimi pionirji Jugoslavije, pa
še v naslednji sezoni je pionir.
Iskrene čestitke vsem, pa tudi pe-
tim zveznim in enemu republiškemu
sodniku, ki so si v pretekli sezoni pri-
dobili ustrezno imenovanja, prav ta-
ko novemu sekretarju kluba Zafoštni-
ku.
- • -
Ne morem pa mimo dejstva, da se
pregleda dosežkov in družabnega sre-
čanja v NTK Petovia za sezono 90/91
niso udeležili gospodje iz Športne
zveze Ptuj (vabila jim je avtor osebno
vročil). Videti je, da je gospodom iz
Športne zveze bolj pomembno tekmo-
vanje v kartanju ali kakšna tekma ob-
činske lige. No, že prav, saj so zato
zaposleni na Športni zvezi, pa vendar
so tam tudi zaradi NTK Petovia.
Spomnim naj jih samo, da je NTK
PETOVIA edini zvezni ligaš v ptuj-
ski občini in da si zasluži več po-
zornosti NTK Petovia ni nobe-
den klub, kjer se v zveznem meri-
lu tekmuje v pljuvanju v daljavo
(nekateri pa to počno), temveč je
delaven, pošten in stabilen dru-
goligaš, na katerega smo igralci,
igralke, uprava in starši ponosni.
Kaj pa vi, gospodje iz Športne
zveze?
I. P.
Vsaki ekipi žoga
Tudi letos prireja TVD Partizan Majšperk nočni turnir v malem
nogometu za prehodni pokal Haloz. Začetek turnirja bo v soboto, 26.
junija, ob 19. uri. Organizatorje pripravil bogate nagrade, ki jih bo
prejelo šest najboljših ekip, prvouvrščena pa bo prejela še nagrado v
znesku 20 tisoč dinarjev. Vsaka od sodelujočih ekip na turnirju bo
prejela nogometno žogo. V Majšperku se v noči s sobote na nedeljo
obeta obilo športnega užitka in bogate nagrade.
JB
Tekmovanje potapljaških
reševalnih enot
v soboto, 29. junija, bo na obali Drave pri Brodarskem društvu
Ranča potekalo tradicionalno srečanje potapljačev, ki ga organizira
reševalna potapljaška enota Občinskega štaba civilne zaščite Ptuj. K
sodelovanju so povabili 15 ekip iz Slovenije in goste iz Varaždina in
Šodereice (občina Koprivnica), s katerimi sodelujejo že vrsto let.
Med 11, in 14. uro bo tekmovanje v podvodni orientaciji, za pope-
stritev pa bo ob delovni organizaciji Pentlja iz Ptuja poskrbelo še go-
stišče Novak.
VT
Moštvo Aluminija. Nova prvenstvena sezona bo nova priložnost.
(Foto: M. Ozmec)
Aluminiju ni uspelo
Nogometaši Aluminija so v soboto na Prevaljah odigrali
povratno tekmo kvalifikacij za uvrstitev v območno ligo. Doma-
či Korotan je pripravil vse, da uspe in izloči Kidričane. To mu je
uspelo, saj so domačini zmagali s 4:2, v Kidričevem pa je bilo
3:2 za Aluminij. Domačini so prvi polčas dobili s 3:1, nato je
prišlo do znižanja na 3:2, deset minut pred koncem pa so doma-
čini dosegli želeni četrti zadetek in uvrstitev v višji rang. Pred
okrog tisoč gledalci je tekmo vodil Govedarič iz Ljubljane, za-
detka za Aluminij pa sta dosegla Hojnik in Koren.
I.k.
V soboto svečanost ob
3 O-letnici rokometnega kluba
Prvi zametki Rokometnega kluba Ormož segajo v leto 1957, prvo
organizirano tekmovanje pa seje pričelo jeseni 1961. leta. Po besedah
sedanjega predsednika kluba Francija Šuleka so za pravi začetek dela
kluba vzeli leto 1961, ko je Rokometni klub Ormož pričel organizira-
no tekmovati v mariborski okrajni ligi.
Prireditve ob 30-letnici se bodo pričele v soboto, 29. junija, ob
14. uri s tekmovanjem pionirjev. Ob 16. uri bo po nastopu Pihalnega
orkestra Ormož in mažoretk krajša slovesnost s priložnostnim govo-
rom. V nadaljevanju bo tradicionalni turnir veteranov (nastopile bo-
do tri najstarejše generacije rokometašev — letniki 1965, 1970 in
1980), uradni del pa bodo sklenili s članskim tekmovanjem. Sodelova-
le bodo ekipe sosednjih klubov iz Velike Nedelje, Drave iz Ptuja in
rokometne ekipe iz Bakovcev.
Vida Topolovec
To nedeljo konjske dirke v Poleni
Konjeniški klub Slovenske gorice Lenart je organizator velike
konjske dirke, ki bo v nedeljo ob 14. uri na hipodromu v Poleni. Lju-
bitelji konjeništva si bodo lahko ogledali dirke najboljših kasačev Slo-
venije, galopsko dirko in dirko kmečkih dvovpreg.
Poleg športnih užitkov obljubljajo organizatorji tudi dobro hra-
no in pijačo.
Ptujski ribiči drugi v republiki
Zveza društev invalidov Slovenije je bila organizator odprtega
republiškega prvenstva v ribolovu. Pripravilo gaje Društvo invalidov
Vrhnika v Sinji Gorici 15. junija. Ekipo Ptuja so sestavljali Adolf
Hvaleč, Ivan Golob, Srečko Haladeja in Marjan Vajdič. Nastopilo je
20 ekip iz cele Slovenije. Prvo mesto je pripadlo DI Velenje, drugo
mesto ekipi DI Ptuj in tretje DI Radgona.
Adolf Hvaleč je postal republiški prvak za 1991: v treh urah je
ulovil 110 rib.	Franc Cetl
^ ^ PLANINSKI KOTIČEK
Planinski izlet
na Golico
Za konec šolskega leta je planinska skupina na hajdinski šoli or-
ganizirala izlet na Golico.
V soboto, 8. junija, ob 6. uri smo se kljub slabemu vremenu od-
pravili na pot. Dolga je bila, saj je Golica nad Jesenicami. Čez nekaj
časa smo se ustavili pri domu Pod Golico, se namalicali, nato pa smo
se odpravili na naporno pot proti vrhu. Po dolgem času smo vsi utru-
jeni prišli do koče Na Golici. Ker smo bili utrujeni, smo si odpočili,
nato pa nameravali nadaljevati pot do vrha, ki je bil še 300 m nad na-
mi. Načrt nam je skazilo vreme — začelo je deževati. Ko je ploha mi-
nila, smo se odpravili v dolino. Pot je bila manj naporna in tudi bolj
vesela, saj smo si med potjo tudi peli. Ustavili smo se na jasi, kjer je
cvetelo polno dišečih, za Golico značilnih narcis. Nekaj časa smo sta-
li in občudovali lepote narave. Po kratkotrajni hoji smo prišli do do-
ma, kjer nas je čakal avtobus.
Cilka VUČAK
Sredi narcis
TEDNIK - 27. junij 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Ko za mizo smo zbrani
Danes vam ponujam tale menu:
HLADNA JABOLČNA JUHA
Z JOGURTOM
GI ROS
TZATZIKl
SOLATA IZ KUHANEGA
ZELJA
JAGODNA ZMRZLINA
Hladna jabolčna juha z jogurtom
Jabolka olupimo, odstranimo
pečke in narežemo na kocke. Pri-
lijemo vodo, limonin sok, doda-
mo sladkor, cimet, nageljnove
žbice (klinčke), sol in jih do meh-
kega skuhamo.
Odstranimo nageljnove žbice
ter jabolka zdrobimo in ohladi-
mo. Dodamo vino, jogurt in pre-
mešamo. Ponudimo dobro ohla-
jeno, po želji lahko dodamo tudi
kislo smetano. Okrasimo jo z na
tanke lističe narezanimi rdečimi
jabolki.
Hladne sadne juhe so zelo pri-
ljubljene po celi Srednji Evropi.
Tako pripravljajo juho Madžari.
Na enak način laho pripravimo
sadno juho še iz sliv, hrušk, bre-
skev in češenj.
Naredimo jo iz 3 srednje velikih
jabolk (45 dag), 1 1/2 dl vode,
8 dag sladkorja, soka 1/2 limone,
1 čajne žličjke mletega cimeta, 2
nageljnovih žbic (klinčkov), ščep-
ca soli, 2 jedilnih žlic suhega bele-
ga vina, 4 1/2 dl jogurta in 1
1/2 dl kisle smetane.
Giros
Giros je specialiteta grške ku-
hinje. Tradicionalno se pripra-
vlja na ražnju, ki stoji navpično
pred žarom.
Tanke rezine mesa (v obliki
zrezkov) pustijo prek noči v mo-
čno začinjeni marinadi, da se do-
bro prepojijo z začimbami. Na-
bodejo jih tesno, drugo vrh dru-
gega, na raženj. Med pečenjem z
ostrim nožem sproti režejo tanke
trakove od vrha navzdol.
Doma pa ga lahko pripravimo
tudi v ponvi. Meso narežemo na
trakove. Prelijemo z marinado iz
olja, drobno nasekljanega česna.
timijana, origana in mlete ostre
rdeče paprike. Pokrijemo s folijo
in pustimo najmanj 4 ure v hla-
dilniku. Najbolje je, da ga preli-
jemo z marinado že prejšnji dan
in da ga pustimo prek noči mari-
nirati.
Meso damo na cedilo, da se
odteče. V ponvi segrejemo jedil-
no žlico olja, dodamo odcejeno
meso in nad visoko temperaturo
med nenehnim obračanjem 4 mi-
nute pečemo.
Giros solimo in popramo ter
ponudimo na krožniku skupaj s
solato iz kuhanega zelja in tzatzi-
kijem.
Za pripravo smo porabili:
80 dag svinjskega mesa (stegno,
pleče, vrat b. k.), 2 dl olja, 1 čajno
žličko timijana (suhega), 1 čajno
žličko origana (suhega), 3 stroke
česna, 1/2 čajne žličke ostre mlete
rdeče paprike, sol in poper.
Tzatziki
Kumarice operemo, grobo na-
ribamo, ožmemo in tekočino
shranimo. Primešamo skuto, jo-
gurt in kislo smetano. Dodamo
nasekljan česen, sladkor, solimo,
popramo ter okisamo z vinskim
kisom. Po potrebi prilijemo ku-
marično vodo. Tzatziki ne sme
biti preveč redek.
Tik pred serviranjem primeša-
mo drobno nasekljan zelen ko-
per. Tzatziki je še boljši, če ga
pripravimo dan prej.
Serviramo ga lahko tudi kot
predjed. V tem primeru ponudi-
mo zraven črne olive in bel kruh.
Tzatziki smo naredili iz: 25 dag
svežih kumaric, 3 strokov česna,
25 dag skute, 1 kozarčka jogurta,
1/2 kozarčka kisle smetane, 1 čaj-
ne žličke vinskega kisa, 1/2 čajne
žličke sladkorja, soli, popra in
šopka kopra.
o ' '
Solata iz kuhanega zelja
Zelje očistimo, odstranimo tr-
de dele in narežemo na tanke
trakove (malo debelejše kot za
običajno zeljnato solato). Nare-
zano zelje stresemo v vrelo vodo
in ga pustimo 2 minuti vreti (ze-
lje blanširamo). Nato ga odcedi-
mo ter z mrzlo vodo splaknemo.
Ohlajenega prelijemo s preli-
vom iz kisa, olja, soli in popra.
Zeljna solata mora stati 3 do 4
ure. Lahko jo pripravimo tudi
prejšnji dan. Pred serviranjem jo
potresemo z grobo nasekljano
čebulo.
Za pripravo potrebujemo: 1 kg
svežega zelja, 4 do 6 jedilnih žlic
kisa, 1 1/2 dl olja, sol, poper in 1
manjšo čebulo.
Jagodna zmrzlina
Iz beljakov in sladkorja stepe-
mo trd sneg. Primešamo pretla-
čene jagode z limoninim sokom,
rum in stepeno sladko smetano.
Maso napolnimo v poljuben mo-
del, pokrijemo s folijo ter pusti-
mo prek noči v zamrzovalniku.
Pred serivranjem postavimo zmr-
zlino za trenutek v vročo vodo in
jo stresemo na primerno ploščo
oziroma krožnik. Okrasimo jo s
stepeno sladko smetano, svežimi
jagodami ter z zelenimi listi me-
te.
Naredimo jo iz: 2 beljakov,
25 dag sladkorja, soka 1 limone,
50 dag svežih jagod, 3 cl ruma,
5 del sladke smetane in nekaj me-
tinih listov.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspeha s kuhanjem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz
Kmetijskega kombinata —
turizem in gostinstvo
Jagodna zmrzlina
Želin vam en lepi, dober in sunčen den! Zaradi služheno-privatne in
nezdravstvene zadržanosti sma smi z Mico privošila enih por dni Ptuj-
skih Toplic in sem vam zato pisa toto pismo že v petek, 21. junija. Obod-
vo sma hodla k dohtari na letni tehnični, pardon — zdravstveni pregled,
pa nama je obema poleg nekšnih tablet še toplice predpisa. Obodvo naji-
že tak precik v sklepih in križi trga, skleroza montra, v želodci črviči, v
ledvicah špiči ali boj po domočen povedano — matilda za nama s koso
leče. Pa sma si rekla: Neje hujdič, ke ne bi tudi mija malo nekaj za svoje
zdrovje naredla, malo v toplicah telovadla in se šla turista. Mene med
drugin tudi joko zanimle, če drži tista reklama za ptujsko vodo v topli-
cah, za kero provijo, da starejšin moškin iz nevole pomoga in jin pre tisto
gor postovi, ke jin doj visi. Saj ste vena že culi za tistega, ki mu je zlota
vura notri v bazen pola in mu še zdaj stoji. Vura seveda, da ne bi slučaj-
no kdo kaj drugega misla.
Ker sen van pisa pismo v prejšjen tjedni, te seveda še nesen veda, kak
nam je kaj osamosvojitev uspela in kak se nam bo godilo v samostojni
Sloveniji, zato o tem kaj več drugi tjeden, glih tak kak o vtisih, kak je v
toplicah bilo. Pret sen vam pozoba povedati, da sma z Mico vso živino
zavujpala dobrin sosedom, saj v toplicah glih tak kak na morji še nemajo
štal naretih, da bi si lehko kmeti z živino vred počitnice privošili. Jaz pa
tak provin: Povsodik je lepo, duma pa je pač najlepše. Delati je treba kak
črna živina, pa saj smo toga že navajeni od malih nog. Saj vete, da smo
negda pravU, da brez dela nega jela. Toti pregovor še stalno drži, samo
da je zaj ob povečanem števili brezposelnih tak, da nega dela in za mar-
sikoga tudi ne jela. Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš LUJZEK.
Nagradno
turistično vprašanje
Akcija Pokrajinskega muzeja Ptuj in našega časopisa teče že peti
mesec. Bralci pridno odgovarjajo, nekateri pa so za svoj trud nagraje-
ni. Prvi izlet nagrajencev bo septembra. Program naj ostane zaenkrat
še skrivnost.
Pred tremi tedni smo vprašali, zakaj ima ura na mestnem stolpu
številčnice samo v tri smeri. Pravilen odgovor: Zato, ker graščak ni
hotel prispevati svojega deleža. Nagrado prejme: Rezika Milošič,
Trajanova 2, F*tuj.
Danes vas, spoštovani bralci, vprašujemo, katera grajska zbirka
je bila pred kratkim ponovno odprta za javnost. Nagrada za pravilen-
odgovor so muzejske publikacije, družinska vstopnica za ogled mu-
zejskih zbirk in oljenka.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Pokrajin-
skega muzeja
Katera grajska zbirka je bila pred kratkim odprta za jav-
nost?
Naslov:_
Novosti na videu
v rubriki z naslovom Novosti na videu vam želimo vsak teden pred-
staviti nekaj najboljših filmov, ki so ta čas že na sporedu v kinematogra-
fih, možno pa sijih je izposoditi tudi v videotekah. Dokler v Sloveniji ne
bo urejena zakonodaja izposoje in distribucije filmov z avtorskimi pravi-
cami, bodo lastniki videorekorderjev še vedno imeli priložnost gledati
najnovejše filme kar doma.
Za film SILENCE OF THE
LAMBS (Ko jagenjčki obmolkne-
jo) so si filmski kritiki enotni, da
je to eden najboljših letošnjih fil-
mov ameriške produkcije. Reži-
ser Jonathan Demme je z glavni-
mi igralci Jodie Foster, Antony-
jem Hopkinsom in Scottom
Glennon ustvaril napet psiho-tri-
ler, zaradi katerega boste nekaj
dni zaklepali vsa vrata in se izo-
gibali temnim kotičkom.
V nekem ameriškem mestu je
morilec ubil že pet žensk. Svoje žr-
tve po smrti delno odere in si iz
njihovih kož šiva obleko. FBI vple-
te v reševanje primera študentko
akademije FBI Clarice Starling.
Clarice dobi nalogo, da se poveže
z dr. Lecterjem — nekoč izvrstnim
psihiatrom, ki pa je že nekaj let v
zaporu, saj je na grozoten način
ubil več ljudi. Dr. Lecter ji je pri-
pravljen pomagati, vendar v zame-
no zahteva od Clarice, da mu pri-
poveduje o svojem življenju. V po-
govorih ji razkrije psihološki por-
tret morilca in Clarice uspe prepre-
čiti naslednji umor.
- • -
Romantično komedijo GRE-
EN CARD (Zelena karta) je pos-
nel režiser Peter Weir (Društvo
mrtvih pesnikov). Govori o ljub-
ki Bronte (Andie Mac Dowell) in
Francozu Georgesu, (Gerard De-
pardieu), ki nimata ničesar skup-
nega razen zakona na papirju.
Kot soprog Američanke dobi
Georges »zeleno karto« — dovo-
ljenje za stalno bivanje v ZDA,
Bronte pa se slednjič lahko vseli
v stanovanje svojih sanj, ki ga
lastniki dajejo v najem le zakon-
skim parom. Urad za priseljence
želi preveriti njun zakon, zato sta
Bronte in George prisiljena pre-
živeti skupaj nekaj dni. V tem ča-
su med njima vzklije ljubezen.
Konec dober, vse dobro. Gerard
Depardieu že dolgo ni imel tako
vedre, komične vloge kot v Zele-
ni karti.
- • -
Ljubitelji filmov z vohunsko
tematiko si bodo zagotovo ogle-
dali film Johna Le Carreja Russi-
an House (Ruska hiša), v kateri
so zablesteli Sean Connery, Kla-
us Maria Brandauer in Michelle
Pfeiffer, ki že zdaj obetajo nomi-
nacijo za Oskarja.
Ruski fizik Goethe preda Katji
nompmhpn roknnis Odnpvti vn
mora njegovemu znancu Barlevu,
ki se trenutno zadržuje v Moskvi.
Rokopis, na žalost, pade v roke
Ruski hiši — oddelku britanske
tajne službe. Agenti britanske taj-
ne službe skupaj z agenti CIA-e
prisilijo Barleva, da se poveže z
Goethejem in da ga pretihotapi
prek meje. Vendar se dogodki za-
čno odvijati drugače, kot so si za-
mislili odgovorni v Ruski hiši.
Vlogo Barleya v Ruski hiši so
zaupali odličnemu škotskemu
igralcu Seanu Conneryju. Rodil
se je 30. avgusta leta 1930 v
Edinbourgh. S petnajstimi leti je
pustil šolo in služil v angleški
vojni mornarici, nato pa se preži-
vljal kot krojač, tapetnik, mizar,
brivec, model in še kaj. Z dvajse-
timi leti začne študirati igro in le-
ta 1956 se prvič pojavi v filmu
»Brez vrnitve«. V anketi bralcev
časopisa »Daily Express« 1. 1962
je izbran za vlogo tajnega agenta
James Bonda. S svojim hladno-
krvnim in ciničnim nastopom in
angleškim smislom za humor je
ustvaril nov tip človeka, ki ga ni-
so zasenčili vsi njegovi nasledni-
ki v filmih o Jamesu Bondu. Če-
prav je njegova popularnost do-
segla vrhunec v šestdesetih letih,
pa je v devetdesetih ponovno
med najbolj iskanimi igralci. Ne
glede na to, ali se pojavlja v gla-
vni ali stranski vlogi, je Sean
Connery dominantna oseba na
ekranu. Za stransko vlogo v fil-
mu »Nedotakljiv« je dobil
Oskarja, odličen pa je tudi v fil-
mih »Ime rože«, »Indiana Jones
in poslednji križarski pohod«,
»Highlander 1 ip H«, »Robin in
Marian«.
Sean Connery je bil od leta
1962 do 1973 poročen z igralko
Diano Cilento, s katero ima sina
Jasona, danes pa pluje v mirnih
zakonskih vodah s francosko
igralko Miccheline Roquebrune.
Podatke je pripravil
studio ^^^^^^^ Potrčeva 2
Nagrada Tednikove priloge
o modi v Dražence
Na nagradno vprašanje butika Sonja iz Ptuja o modi (obja-
vljeno je bilo v Tednikovi prilogi) je najbolj izvirno odgovorila
Vlarija Cebek iz Dražencev 76/a.
Takole je zapisala: »Moda sama je sestavljena iz nekaj za-
bavnih idej, ki jih je treba takoj zažgati. Če pa kombiniramo mo-
do s stilom, STIL OSTANE. Je način, kako se v dobrem .mislu
soočiti z realnostjo.«
Mariji C ebek pripada nagrada butika Sonja oblačilo; le
obiskati jih mora. Čestitamo!
MG
V	SADNEM VRTU obiramo
najžlahtnejše sadje — vrtne jago-
de. Čeprav niso posebno zahte-
vne za rastne razmere, sta kljub
temu njihova kakovost in zdrav-
stveno stanje predvsem odvisna
od tega, kje so posajene. Jagoda
je kot večina sadnih vrst rastlina
sonca, zato ji moramo omogočiti
največjo možno osvetlitev z izbo-
rom ustrezne lege za nasad.
V	letošnji pomladi, ko je bilo
za rast in razvoj jagod na voljo
znatno manj sončne svetlobe in
toplote, so plodovi za spoznanje
manj okusni, rastline pa močneje
prizadete po glivičnih boleznih.
Bela listna pegavost je zaradi raz-
širjenosti okroglih rdečkastih
peg na zgornji strani lista občut-
no zmanjšala asimilacijsko povr-
šino listov, jagodova pepelasta
plesen je na spodnji strani listov
stebla in plodove prerastla s paj-
čevinasto prevleko, siva grozdna
plesen ali botritis pa povzročila
gnilobo plodov.
Kakor koli smo doslej bili
uspešni pri škropljenju za pre-
prečevanje navedenih bolezni,
moramo to po obiranju okrepiti,
da bi ohranili čimveč zdrave li-
stne površine za tvorbo cvetnega
nastavka za prihodnje leto. Pri-
poročljivo je za preprečevanje
širjenja bolezni uporabljati
0,2-odstotni antracol BT, ki "kot
kombinirani fungicid deluje pro-
ti gnilobi in pepelovkam.
Pri obiranju jagod ne puščaj-
mo na rastlinah nagnitih in po-
škodovanih plodov, ker se iz teh
naglo širi gniloba na zdrave plo-
dove. Pri obiranju je najbolje
vzeti še eno košarico, v katero lo-
V	vrtu
čeno od zdravih plodov odlaga-
mo poškodovane in nagnite.
Neuporabne plodove sproti za-
kopljemo nekje na zelenjavnem
vrtu čim dalje od jagodnega na-
sada nekoliko globlje, kot je ob-
delovalna plast zemlje.
V	OKRASNEM VRTU v veči-
ni pomladansko okrasno rastli-
nje končuje cvetenje, nadomesti-
le ga bodo okrasne cvetnice, ki
jim prija dolg dan in obilje son-
čne svetlobe. Rastlinam, ki so
odcveteie, moramo nuditi naj-
manj toliko pozornosti in nege,
kot smo jim takrat, ko so se na
cvetenje pripravljale in nas s svo-
jim žlahtnim in dehtečim cvet-
jem razveseljevale. Vsem cvetni-
cam in grmovnicam, ki nimajo
tudi okrasnih plodov, moramo
odrezati odcvetela socvetja in
cvetove, da preprečimo razvoj
semena na račun rasti. Obreže-
mo tudi vse polomljene, suhe in
bolne veje do zdravega dela rast-
line.
Liste in stebla enoletnih ali
trajnih zelnatih okrasnih cvetnic,
-če so porumeneli in se posušili,
ker so prenehali asimilirati, odre-
žemo in odstranimo, da ne bi
ovirali rasti in cvetenja poletni
generaciji okrasnega rastlinja in
da ne bi odmrli in zapuščeni ka-
zili okolja.
V	ZELENJAVNEM VRTU v
letošnji hladni in deževni pomla-
di nismo zadovoljni z rastjo in
razvojem vrtnin, ki smo jih sadi-
li. Sadike paradižnika, paprike,
zelja in druge, čeprav so bile
zdrave in kakovostne, se posaje-
ne na odprte grede nikakor ne
morejo razrasti v vsej svoji buj-
nosti.
V prehodnem obdobju prepre-
čujemo s plitvim okopavanjem
ali rahljanjem zaskorjenost zem-
lje, sproti uničujemo plevel in
skrbimo, da bodo vrtnine ustre-
zno obvarovane pred rastlinski-
mi boleznimi in škodljivci. K vr-
tninam, ki jim je potrebna opora,
kot so visoki fižol, kumarice, pa-
radižnik, oporo pravočasno na-
mestimo in rastline nanjo usme-
rimo ter po potrebi privežemo.
Pri paradižniku ne pozabimo
na redno odstranjevanje zalistni-
kov. Brž ko se pojavijo, jih pre-
prosto odščipnemo, da se preveč
ne razbohotijo, kar rastlino slabi.
Paradižnik škropimo z enakimi
fungicidi in v času, kot to napo-
veduje prognostična služba za
krompirišča, ker ga napada po-
dobna bolezen — fitoftora
kot krompir.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo za plod, od 24. do
29. junija, 3.. 4. in 6. julija, za list
od 23. do 26. junija ter od 4. do
6. julija, rastline, ki jih prideluje-
mo zaradi korena ali gomolja,
29. in 30. junija ter 1. julija, rast-
line za cvetje in zdravilna zelišča
pa priporočamo sejati in saditi
23. in 27. junija ter 2. in 3. julija.
Miran Glušič. ing. agr.
16 - TV SPOREDI
27. junij 1991 - TBPfffK
TEDNIK - junij 1991
ZA RAZVEDRILO - 17
18 — OGLASI IN OBJAVE
27. junij 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 27. junij 1991
OGLASI IN OBJAVE — 19
v MOŠKANJCIH PRVO SREČANJE ALTERNATIVNIH LETALCEV
Višinski rekord Ptujčana
Janka Bezjaka
Minulo soboto in nedeljo, 22. in 23. junija, je bilo letališče Aerokluba Ptuj r Moškanjeih prizorišče prve-
ga in doslej največjega srečnja alternativnih letalcev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne. Udeležili so se ga tudi
gostje iz Avstrije, Italije, !\emčije in Švice. Prava paša za oči številnih obiskovalcev, ki so z zanimanjem
spremljali prikaz letenja s prostoletečimi in motornimi zmaji, ultra lahkimi in drugimi letali, jadralnimi pada-
li in topozračnimi baloni. CIan Aerokluba Ptuj Janko Bezjak iz Gajevcev je v soboto presegel dotedanji višin-
ski državni rekord za J40 m in se dvignil z motornim zmajem na višino 5300 metrov.
Predsednik Aerokluba Ftuj
Otmar Gaiser je bil nad sreča-
njem alternativnih letalcev izred-
no navdušen, najbolj pa ga je
prevzel sobotni nastop svetovne-
ga hitrostnega rekorderja Horsta
Molina, ki je preletel letališče v
Moškanjeih v nizkem naletu z
okoli 450 km/h v atraktivnem
modelu nadzvočnega letala.
V nedeljo dopoldne pa so pri-
pravili strokovni posvet o pro-
blematiki alternativnega letalstva
pri nas, na katerem je sodeloval
tudi Jože Možek, pomočnik re-
publiškega sekretarja za promet
in zveze Slovenije. Udeleženci
pogovora so skoraj soglasno
ugotovili, da v Sloveniji še nima-
mo urejene zakonodaje s tega
področja, zato bodo predlagali,
da bi pospešili izdajo zakona o
zračni plovbi pri nas. Za zdaj
mnogi alternativni letalci pač le-
tajo »na črno«. V Sloveniji je tre-
nutno okoli 1000 jadralnih pa-
dal, okoli 300 jadralnih zmajev
in čez 100 motornih zmajev. Za
vse letalce sicer skrbijo v posa-
meznih klubih, kjer jih ustrezno
izobražujejo, vendar ne dajejo
nobene pisne garancije za var-
nost letenja. Zaenkrat bo osa-
mosvojena Slovenija nadaljevala
z upoštevanjem zvezne zakono-
daje s tega področja, varnosti le-
talcev pa bodo posvetili še več
pozornosti.
-OM
Med ultra lahkimi letali je bilo največ zanimanja za tale model
(Storch). (Foto: M. Ozmec)
Na letališču v Moškanjeih se je zbralo doslej največ alternativnih letal-
cev.
Končno ZA
Ena lastovka še ne pomeni pomladi, pa vendar po dolgem času raz-
veseljiva novica: referendum za samoprispevek je uspel. In to 81-odstot-
no.
Veseli dogodek se je zgodil v naseljih Dravci in Soviče v krajevni
skupnosti Videm pri Ptuju. Na referendumu so se vaščani odločali,
ali bodo zbirali denar za modernizacijo ceste, dokončanje doma vaš-
čanov, ureditev odcepov vaških cest in avtobusnega postajališča. Od
110 volilnih upravičencev so se glasovanja udeležili 104, ZA pa jih je
bilo 86. Denar bodo zbirali pet let.	jg
Kulturni križemkražem
PTUJ • V prodajni galeriji Florijan Bogomira Lugariča bo od jutri naprej
razstavljal akademski slikar Rado Jerič iz Maribora. Otvoritev bo ob 18. uri,
umetnik pa se predstavlja s ciklusom Gozdovi in cvetje.
BORL • V nedeljo se bo pričela 13. slikarska kolonija Gorca '91. Slikarji
bodo ustvarjali do 7. julija, ko bodo svoja dela predstavili v gostišču Bojana
Kocjana na Borlu, ki je tudi glavni pokrovitelj slikarske kolonije.
SLOVENSKA BISTRICA • V viteški dvorani slovenjebistrišekga gradu
bo v soboto, 29. junija, ob 19. uri gostovala klapa Posedarje iz okolice Zadra.
Pripravili bodo celovečerni koncert dalmatinskih narodnih in umetnih pesmi
ob spremljavi tamburaškega orkestra.
V Ljubstavi prvi haloški motokros
Kako neslutene možnosti razvo-
ja se ponujajo že skoraj pozablje-
nim Halozam, je dokazala prva
motokrosistična dirka v Ljubstavi
sredi haloških gričev, saj je kljub
neznosni vročini v nedeljo, 23. ju-
nija, privabila okoli 3000 obisko-
valcev od blizu in daleč. Po zami-
sli domačina Stanka Vindiša, si-
cer predsednika AMD Mototurist
Lenart, so zgradili 1600 m dolgo
in izredno atraktivno progo, na
kateri se je v prvi tekmi pomerilo
48 tekmovalcev iz Jugoslavije in
sosednjih držav. Junaka sta posta-
la Boštjan Kermauner z Vrhnike
in domačin Stanko Vindiš (mlaj-
ši).
V	prvi vožnji za republiško in
državno prvenstvo (kategorija do
125 ccm) je med 24 tekmovalci
že po prvem krogu začel voditi
Boštjan Kermauner in po nekaj
razburljivih borbah obdržal
prednost do konca. Domačin
Vindiš je zaradi napake takoj po
startu privozil na cilj šele petnaj-
sti. Drugi je bil Celjan Vogrinc
in tretji Cerar iz Lukovice. V dru-
gi vožnji te kategorije pa je do-
mačin Vindiš dokazal svoje spo-
sobnosti, saj je pričel voditi že ta-
koj po startu in prvi pripeljal tu-
di do cilja. Največ skupnih točk
je zbral Vogrinec iz Celja z dve-
ma drugima mestoma.
V	kategoriji do 250 ccm z med-
narodno udeležbo je bil najboljši
Avstrijec Kainz, dobro pa se je
odrezal tudi Ptujčan Silvin Vese-
njak in na koncu dosegel celo
drugo mesto. Tretji je bil Lampl
iz Avstrije.
V	kategoriji najmlajših od 60
do 80 ccm je zmagal Roman Je-
len pred Romanom Cerarjem in
Golažem (Slovenijaavto). Po
drugi dirki je zmaga pripadla Ce-
rarju iz Lukovice.
Organizatorji so tekmo dobro
pripravili, obiskovalci pa so ne-
godovali le zaradi slabe označbe
kraja dirke, saj so nekateri tavali
po haloških gričih tudi po uro,
preden so prišli na kraj priredi-
tve.
-OM
Poleg naravnih strmin sta bili najbolj atraktivni umetni kameli, kjer so
tekmovalci skakali tudi po 10 metrov daleč.
Zahtevna in atraktivna proga po zamisli domačina Stanka Vindiša
direktorja dirke. (Foto: M. Ozmec)
Ob koncu sta med vsemi obrazi zagotovo n. jbolj sijala obraza očeta in
sina Vindiševih, saj sta oba dosegla svoj cilj sredi svojih Haloz.
osebna kronika
RODILE SO: Antonija Hri-
beršek. Strmec II, Zg. Leskovec
—	deklico; Angela Zakelšek,
Kungota 73, Kidričevo — dečka;
Gabrijela Gril, Frasova 6, Ptuj
—	dečka; Sonja Pajenk, Kvedro-
va 4, Ptuj — Saro; Lidija Vido-
vič, Lancova vas 7, Videm — de-
klico; Dušanka Kustec, Pavlovci
15/a, Ormož — Mišela; Marta
Šori, Rotman 24, Juršinci ~ de-
klico; Tatjana Murko, Zg. Hajdi-
na 100/a, Ptuj — Ano; Marija
Šalkovič, Semnica 272, Miho-
vljan — Ivana; Jadranka Frlju-
žec, Petrovsko 64, Krapina —
deklico; Kristina Pislak, Breg 15,
Majšperk, Marka; Karolina Ko-
rošec, Volkmerjeva 9, Ptuj —
Matica; Irena Svenšek, Lancova
vas 8, Videm — dečka; Irena Te-
ment, Turniška 32, Ptuj — Eveli-
no; Marjetka Majcen, Majšperk
92 — Mojco; Branka Majhen,
Mihovci 96, Vel. Nedelja — Va-
njo; Liljana Kokol-Lukič —
Tomšičeva 52, Slov. Bistrica —
Marka; Ivanka Švaljek, Jazvine
101, Radoboj — Petra; Salijaj
Servet, Dornavska c. 8, Ptuj —
deklico; Veronika Papež, Dolena
40, Ptujska Gora — Igorja; Ani-
ta Bračič, Pobrežje 103, Kidriče-
vo — dečka; Irena Bezjak, Kaju-
hova 1, Ptuj — Florijana; Du-
šanka Vršič, Ziherlova pl. 10,
Ptuj — Urško; Natalija Novak,
Stročja vas 1, Ljutomer — Sabi-
no; Marija Kmetec, Vuzmetinci
27, Miklavž — Polonco; Alenka
Petek, Potrčeva 70, Ptuj — Laro;
Anica Jagarinec, Spuhlja 108,
Ptuj — deklico; Marinka Feguš,
Abramičeva 14, Ptuj — deklico.
POROKE - PTUJ: Štefan
Križančič in Silva Horvat, Spuh-
lja 37; Roman Emeršič, Lancova
vas I6/a, in Duška Markovič,
Limbuš, Ul. Mihe Zidanška 6;
Simon Hrga, Hvaletinci 14, in
Marjeta Toplak, Grlinci 21.
POROKA - ORMOŽ: Albin
Bezjak, Severova 7, Budina, in
Viktorija Kolarič, Vilhelmova 2,
Budina.
POROKA - LENART: Silvo
Majcen in Valerija Lorber, Mal-
na 27, Jurovski Dol.
UMRLI SO: Franc Lah, Or-
mož, Kerenčičev trg 3, roj. 1921
— u. 18. junija 1991; Danijela
Runovc, Maribor, Gosposvetska
ul 33, roj. 1922 — u. 14. junija
1991; Anton Kokot, Hrastovec
24/b, roj. 1932 — u. 18. junija
1991; Uršula Brec, Paradiž, 9,
roj. 1905 — u. 20. junija 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750fi0 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.
UMRL V BOLNIŠNICI
V prejšnjem Tedniku smo po-
ročali o trčenju na magistralni
cesti pri Slovenji vasi, v kateri je
bil voznik osebnega avtomobila
Franjo Reporečki iz Zagreba hu-
do poškodovan, prav tako pa tu-
di tri sopotnice v njegovem avto-
mobilu — vse so prepeljali v
ptujsko bolnišnico. To je bilo v
petek, 14. junija; v četrtek, 20. ju-
nija, pa je 62-Ietni Franjo Repo-
rečki zaradi posledic prometne
nesreče v ptujski bolnišnici umrl.
Z MOPEDOM TRČIL V DRE-
VO
Zvonko Ozmec iz Placarovec 4
je v torek, 18. junija, pol ure po
polnoči vozil kolo z motorjem po
makadamski cesti ob kanalu HE
Formin. V ostrem nepreglednem
ovinku okoli pol kilometra pred
hidroelektrarno je zapeljal levo s
ceste in trčil v drevo. Čeprav je
uporabljal zaščitno čelado, se je
pri »trdem srečanju z drevesom«
hudo poškodoval in so ga prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
KOLESARKA PRED AVTO
Po dovozni cesti v Podgorcih
se je v soboto, 22. junija, nekaj
po 7. uri peljala na kolesu 65-let-
na Neža Marin iz Sodincev 38.
Ko se je pripeljala do ceste med
Podgorci in Ormožem, se ni usta-
vila in prepričala, ali lahko var-
no zapelje na prednostno cesto.
Tako je s kolesom zapeljala pred
osebni avto, ki ga je po predno-
stni cesti vozil Marjan Žvegla iz
Cvetkovcev 35. Voznik se je sicer
umikal, vendar je vseeno zadel v
kolo. Kolesarka je padla po ce-
stišču in se hudo ranila. Prepelja-
li so jo v ptujsko bolnišnico.
UMRL POD TRAKTORJEM
NA ROBU NJIVE
V soboto, 22. junija, dopoldne
je 52-letni Ivan Pulko iz Selc 19,
KS Voličina, občina Lenart, s
traktorjem delal na domači njivi.
Ko je okoli 10. ure na robu njive
traktor na strmini obračal, se je
ta prevrnil in pokopal pod seboj
voznika. Zaradi hudih poškodb
je Pulko na kraju nesreče umrl.
Nesreča je vse prebivalce Selc
globoko prizadela, saj Ivan Pul-
ko ni bil samo dober kmet, tem-
več vsestransko dejaven; med
drugim je bil tudi predsednik
GD Selce.
Z MOTORJEM V SMRT
Na lokalni cesti med Podleh-
nikom in Pobrežjem, KS Videm,
se je v soboto, 22. junija, ob
15.40 zgodila prometna nezgoda,
ki je zahtevala življenje 24-letne-
ga Martina Kelca s Poljske c. 17
v F^tuju. Kelc se je na motorju ya-
maha in brez čelade peljal po lo-
kalni cesti. Verjetno zaradi pre-
velike hitrosti je na ravnem delu
cestišča zunaj naselja Pobrežje
izgubil oblast nad krmilom, za-
peljal je na levi rob ceste, vozil
nekaj deset metrov po njem, ob-
časno zaviral, nato je padel in
skupaj z motorjem še 15 m drsel
po bankini. Tam je obležal, mo-
tor pa je vrglo še naprej na njivo.
Ponesrečenca so prepeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer so lahko
ugotovili le smrt.
ZARADI POŠKODB JE DE-
KLICA UMRLA
V	Doleni se je v nedeljo, 23.
junija, popoldne zgodila tragična
nesreča, v kateri je izgubila živ-
ljenje leto in pol stara deklica
Natalija G. Na svojo domačijo je
prišel 24-letni B. G. iz Kidričeve-
ga pomagat pri delu. Ko je na
dvorišču obračal traktor, je izza
vogala hiše pritekla leto in pol
stara deklica naravnost pod trak-
tor. Zaradi hudih poškodb je de-
klica umrla.
POSILJEVALEC JE BIL ZA-
PORNIK
V	začetku prejšnjega tedna so
mariborski kriminalisti privedli
27-letnega P. A. in 22-letnega K.
M., oba iz okolice Ptuja, k prei-
skovalnemu sodniku z utemelje-
nim surnom, da sta zagrešila kaz-
nivo dejanje posilstva. Do tega je
prišlo že v petek, 14. junija, v
gozdu med Slovensko Bistrico in
Pragerskim. Pri odcepu ceste od
Slovenske Bistrice proti Ptuju je
19-letna F^ujčanka stopala. Usta-
vil je fičko, ki ga je vozil P. A.;
povedala je, da je namenjena
proti Ptuju in prisedla. Takrat ni-
ti slutila ni, da je P. A. tisti dan
na prostem izhodu iz KPD Ro-
goza, kjer je prestajal kazen zara-
di nasilniškega obnašanja. P. A.
je zapeljal v gozd in se tam nad
dekletom spolno izživljal. Za-
man je poskušala pobegniti, saj
ji je tudi grozil, dajo bo ubil. Po-
tem sta vožnjo nadaljevala.
Po spletu okoliščin se je na ce-
sti znašel posiljevalčev znanec k.
M. in prisedel. P. A. je fička zno-
va zapeljal v gozd in dekletu še
enkrat storil silo. Potem je stopil
iz avta in K. M. ukazal, da tudi
on stori enako; ta je verjetno tu-
di storil. Potem sta nesrečno de-
kle odpeljala na avtobusno po-
stajo in ji še enkrat zagrozila, kaj
jo čaka, če bo komu kaj poveda-
la. To je bil tudi vzrok, da je pri-
java o posilstvu prišla šele po šti-
rih dneh. Dekle posiljevalcev ni
poznalo, vendar so ju po opisu
miličniki hitro izsledili. Po zasli-
šanju pri preiskovalnem sodniku
so K. M. izpustili in bo na kazen
čakal na prostosti, P. A. pa so vr-
nili na prestajanje kazni.
Z NOGO V ŽAROMET AVTA
Po lokalni cesti od Črešnjevca
proti Pragerskemu je v nedeljo
ob 0.30 vozil kolo z motorjem
17-letni D. S. V naselju Leskovec
mu je pri hiši št. 64 nasproti po
njegovem voznem pasu pripeljal
osebni avto. Pri tesnem srečanju
je sopotnik na mopedu Borut
Magdič z levo nogo trčil v žaro-
met osebnega avtomobila, padel
po cestišču in se hudo ranil. Ne-
znani voznik avtomobila je na
kraju nezgode ustavil, potem pa
odpeljal dalje. Prometni miljčni-
ki so ga izsledili že po nekaj
urah. Osebni avto je vozil Vin-
cenc Žnidar iz Pečk 17, KS Ma-
kole, ki tudi ni imel ustreznega
dovoljenja za vožnjo.	pp