Inserati sa sprejemajo in velja tristjpna vrsta:
8 kr., če se tiBka lkrat,
i y	t)
' - 1» ii m p - h
•£ :i II II I! 3 ,,
P i veShrataem tUka lji se cena primerno zmanjša.
S ok o pl si
se ne vračajo, nefrankovana pisma sa ne sprejemajo.
Nnročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejeman velia :
ceio ieto . . 10 gi. — kr.
ca potieta ca četrt ieta
50
Političen list za slovensKi niti
V administraciji velja:
Za ceio ieto . , 8 gi. 40 kr.
tu ooi ieta . . 4 ,, 20 „ za četrt ieta . 2 ., 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiVan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44,
Izhaia po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Kdo bo deželni glavar kranjski?
Odkar so deželui zbori sklicani, začelo se je po časnikih živo pretresati vprašanje, kdo postane naš deželni giavar? Nedavno (4. t. m.) se je praški ..Politik" iz Ljubljane telegrafiralo, da slovenski listi nimajo nič zoper to, ako baron Apfaltrern postane deželni glavar kranjski, ker je sedanja vtč na deželnega zbora nepc-etavna in ker se Slovenci odreko želji, da bi kak naroden poslanec postal deželni glavar. Tej telegrafični nov ci smo se tem bolj začuti:! , ker so slovenski listi ravno narobe pisali, kakor se je poročalo imenovanemu listu. Naši bralci se gotovo še spominjajo, da smo ravno istega dne, ko je „Politik" objavila omenjeni telegram, pisali o bodtčem deželnem glavarju ter omenili, da izmed sedanje manjšine n.hče ne bi hotel postati deželni glavar, akoravno bi mu to čast ponujali, da pa vlada tudi iz večine gotovo ne bode izbrala najhu.šega strankarja, ampak bolj zmernega in tudi pri manjšini priljubljenega moža in da giedč na vse to ni kaj verjetno, da bi baron Apfaltrern postal deželni glavar kranjski. Rad: sicer pripoznamo, da si je baron Apfaltrern pridobil velike zaslugo za našo deželo, ker si je kot predsednik centralne komisije za vrav-navo ztmijišaega davka močno prizadeva), da so obveljali tarifi naše deželne komisije, a kot deželnega glavarja bi se ga nikakor ne mogli veseliti. Saj vemo , da gosp. Križki baron le prerad po=iuša, kar mu Schrey in Dežmau na uho šepečeta, ter je preveč strankar in premalo nepristransk ali objektiven. On je tudi ti st i mož, ki ob volitvah kranjske grajščake
zbira iu v boj pošilja proti našemu narodu, ki naše velike posestnike moti, da se poganjajo za vstavoverno stranko in za nemškutarijo, akoravno morda sami ne vedo, zakaj bi ravno morali sovražiti jezik in narod slovenski, med kterim živč, in b kteremu premnogi izmed uj h spadajo po krvi in rodu. To je toraj vzrok, da je Apfaltrern pri narodni stranki silno malo priljubljen, in da so nekteri poslanci kar naravnost rekli, da ne pridejo v deželni zbor, ako baron Apfaltrern poBtane deželni glavar.
Prav enako izrazil se je o baronu Ajfal-trernu tudi „Slov. Narod.' Prvo poročilo dunajskih listov, da Apfaltrern postane deželni glavar, ga je tako razburilo, da se je komaj in komaj premagal, ter ne naštel vnovič vseh onih pritožb, ki so se sedanjemu deželnemu zboru od raznih strani iu pri raznih prilikah očitale. Razun tega pa je 4. t. m. tudi „Narod" uaravnost reke), da bi bilo imenovanje barona Apfaltrerna za deželnega glavarja le vstavo-vercem po volji. Res je „Laib. Wochenb!att" v soboto razodel že svoje posebno veselje nad to govorico, ter priduša g. barona, naj te časti nikar ne izbije, ampak naj jo svoji stranki na korist sprejme.
Ker eo pa nemškutarji sami spozuali, da iz te moke ue bode kruha, in da baron Aj fa!-trern ne bode lahko imenovan za deželnega glavarja, obrnila se je javna pozornost na druzega moža, ki utegne postati načelnik deželne samouprave.
„Tribii ie" od 8. t. m. ima namreč iz Ljubljane telegram, da je grof Thuru odločen za deželnega glavarja. Tega pač nihče ne vč, ker
deželnega glavarja imenuje cesar po nasvetu ministerstva, ki pa prej časnikarjem ne povedo, koga imajo za ta važni posel na misli, zato si ne drznemo z , Narodom" trditi, da so listi morebiti zdaj pravo zadeli, ker zamore vlada svojo misel pred imenovanjem še pre-meniti, ako bi se bilo tudi res že mislilo na grofa Thurna, a svojo sodbo o tem kandidatu smemo enako odkritosrčno izreči, kakor smo ■jo izrekli o baronu Apfaltrernu.
Našemu plemstvu na čast moramo reči, da ima mnogo poštenjakov, kterim ščuvanje in zatiranje narodov že preseda, ki bi Be z našim narodom radi sprijaznili, in bi bili to tudi gotovo že dovršil', ako bi jih ne obdelovali vedno možje kakor Apfaltrern, D.žman, 8chrey, Vesteneck itd., kteri jim vuu in vun dokazujejo, da morajo biti Nemci ter v nemškem smislu voliti. Knezi VVindischgriitzi, grofje Barbo, Margheri, Pace, Lanthieri in drugi Kranjski plemenitaši so se že davno j odtegnili nadležni Apfaltrerjevi komandi, ter j hodijo po svojih potih, po treznem in resnem premisliku, ne pa po strankarski strasti. Razun teh je pa tudi še nekaj tako imenovanih vstavovernih plemenitašev, ki prav malo marajo za „Wochenblattovo" ščuvanje in za čudne nazore tega lističa in njegove stranke, ter bi raje prej ko slej mir sklenili z narodno strstko, ko bi jim tega le ne branil pritisk vstavovernih fanatikov. Med take zmerne plemenitaše štejemo tudi radolškega grofa Thurna, ki Be v deželnem zboru nikdar ni pokazal kot strastnega sovražnika naroda slovenskega in njegovih tirjatev, ampak je sim ter tje še podpiral nasvete narodnih poslancev, ter 8 tem pokazal
"mlaifm m»} a.
Vojvoda Risti Jejič.
(Lastni životopis.)
V začetku 1. 1850 je bil v Bosni še v cavadi „begiuk", to je, moški in ženske bo vsaki dan delali za Turke in prestajali mnogo vidne muke. Posebao so nas Turki priganjali k delu o naših največjih praznikih, kakor o Božiču in Velikej noči. Razun tega so oskru-njevali naše sestre, žene in hčere pred očmi zvezanih roditeljev, in če se je kdo protivil, ubili so ga. Če smo se pa pravdali pred turško neverno sodnijo, odgovorila nam je: „lažeš, ta ima prav"; tako ni moglo tisoč kristjanov Bpričati proti enemu Turku, en Turek pa je imel prav proti tisoč kristjanom. Mnogo podobnih muk smo trpeli kristjanje od Turkov m jih trpimo še zdaj, toda opisati ne morem vsega gorja. Tako je pravoslavni narod v Bosni s solzami in srcem raztrganim od velikih muk sost.avil prošnjo, ter jo poslal k sultanu v Carigrad, čez nekoliko čata pošlje bosniški vezir v Travnik prvih kristjanskih ljudi iz vse Bosne. Mi se zberemo in vezir, objavi narodu; ,,Rsja 1 prišel je firman od carja, da vam ne bomo nalagali več tlake, ampak dajali boste zanaprej tretjino, tako,
da vam bo moral beg spahija narejati hiše, vam dati volov in semena, vi pa mu boste dajali tretjino, vsega sadeža". Narod se razveseli nad tem, ter se razide domov, hvaleč carja. Pa komaj so se ljudje vrnili, j b že vizir zopet pozove v Travnik in jim razglasi: „Raja! Od carja je prišel drug firman, da bi vam begi ali spahije ničesar ne dajali, vi boste pa dajali od vsega tretjino, od sena polovico in razun tega še plačali carju davek". Narod 8e obilno raztogoti nad temi besedami in začne govoriti s solzami: „Boljše nam je poginiti, kakor v to privoliti. Vizir pade nad ljudi in jih na mestu nekaj umori, nekaj jih pa zakuje v železa in potakne po temnicah. Od težkih okov in mraza so mnogi izgubili noge, drugim j h je pa vizir dal našteti po podplatih, tako, da je nekateri prejel do tisoč udarcev ter umrl od strašnega tepenja, druge, še žive so pa razposlali domov, da so v kratkem pomrli sredi svojih družin. Toka je bila njih osoda Med tem pride iz Avstrije v Bosno Risto Jejič v trgovskih zadevah. Enkrat se zbere narod v njegovi hiši in mu a solzami začne tožiti svoje nadloge. Jejič jim pravi: Bratje I ne plakajte, potrpite" nekoliko časa, jaz vam vse razkažem, samo ostanite verni do posled-
nje kaplje svojo krvi". Nato je Jejič napisal proklamacijo na narod, pozval je prvake iz vse Bo/,ne na skupščino poleg cerkve v Obu-dovcu, kjer je večja ravnina. Ko se narod zbere, ga Jejič nagovori: „Bratje! kaj mislite zdaj in kaj vam leži na srcu, povejte mi!" Narod odgovori: „Mi želimo, da bi ti bil starešina nad nami, ter nam pravil, kar smo dolžni delati!' Jejič pa zavrne na to: ,,0 bratje! Vže vidim, da mi je izgubiti družino in dom, toda jaz jih darujem za vero in za-te, narod pravoverni! povem vam, bratje, kar mi leži na srcu. Jaz žrtvujem za vas svojo družino in samega sebe in vas Ie to prosim, da se mi vsi obrnemo k našemu očetu, našemu svetlemu solucu, carju vseh pravoslavnih. Poprosimo ga pomoči in svobode in znajte, da oče naš in rodni bratje naši ne odrečejo pomoči. Ti naši pravi bratje — to je naša pre-mila, velika in pravoslavna Rusija, naš oeč pa — veliki njeni car. On, bratje, je naše žarko solnce! To je, kar Bem hotel reči, to mi leži na srcu od mojega rojstva. Kaj pa vi mislite?" Narod odgovori: „Vsi smo za to in pripravljeni biti in boriti se b Turki do poslednje kaplje krvi". Jejič odgovori: „Bratje! prav ste povedali, a prej prisezite, da ostanete
svoje samotojno mišljenje in s voje srcu za blagor dežele. To ga toraj pred drugimi njegovimi tovariši priporoča za važni posel, deželnega glavarstva, in odkritosrčno rečemo, da bi nam bil izmed vseh poslancev sedanje večine grof Thurn kot deželni glavar »sjljubš'. Ali pa on reB deželui glavar poBtaue ali ne, tega ue vemo, ker reč kakor buio že omenili ni odvisna od nas ali od narodne atranke sploh, ampak od mnogih drugih okolišiu, o kterih pa zdaj čisto nihče ne \6 in tudi ne more vedeti, kako se bodo obnesle iu razvile.
Upamo, da Be ne motimo, ako pri tej priliki izrečemo nado, da se bodo kranjski plemeniti, kar jih ni zaslepljenih in strastnih strankarjev, sčasoma sprijaznili |z našim narodom in njegovimi opravičenimi željami, pa tudi s sedaujo vlado, ki išče J povsod le blagor države, na da bi pa kteremu narodu žeiela ali pa delala krivico. Nam se zdi nerazumljivo, zakaj bi kranjski grajščaki v jezi in sovraštvu z drugim ljudstvom živeli, nerazumljivo se nam zdi, zakaj bi ti grajščaki v deželnem zboru vedno glasovali z vstavoverno, našemu narodu in deželi naši sovražno stranko* Vsak čas pričakujemo v tem oziru zdravega in naravnega preobrata, in Bko že naši grajščaki nečejo glasovati z našo narodno stranko, naj si enako neodvisnost ohranijo tudi nasproti vstavoverni stranki, da se ne bodo vklanjali komandi Koppa ali Schbaererja, ki jo v Ljubljani posnemata in naprej narekujeta Dežman in Schrey. Zmerni in neodvisni grajščaki kakor grof Thurn, Gutmannsthal, Savinšek in drugi naj se ločijo od naših v8tavovercev ter naj govori in glasujejo po svojem premialiku brez predsodkov in mržuje do naroda slovcuskegu, naj osnujejo samostojno, od nemškutarjev, od vlade in narodnjakov neodvisno, pa v reBnici pomirljivo in spravljivo stranko. To bi bil jako lep in hvale vreden čin, in naši veliki posestniki, kteri bi to dosegli, bi Bi postavili lep spomin v zgodovini naroda slovenskega. Deželnemu glavarju, vzetemu iz take nepristranske in neodvisne stranke, bi narodni po-Blanci gotovo ne nasprotovali in se ne pritoževali, ampak še veselili bi se, da je prišel čas, ko glaa političnih petelinov tudi pri naših velikih posestnikih ne najde več rado-voljnega posluha!
Politični pregled.
V Ljubljuni 10. avgusta.
Avstrijske deaele.
Vse oči so zdaj obrnjene na našega cesarja na njegovem potovanji po ]Bre«la-relskl in Tirolski deželi. Cesar je dospel v Bregenice (Bregenz, Brežice) na bo-denakem jezeru, glavno mesto Predarelske dežele, kjer je bil se ve da z navdušenjem sprejet. Razsvitljava po hribih in po jezeru je bila bojda jako krasna. Osem sto domač'h strelcev Be je vladarju poklonilo. CeBar je rekel, da se mu zmirom srce odpira, kadar pride v tirolske gore. Iz tega se pač vidi, kako cesar to deželico ljubi, ki jo nemškoliberalci toliko zasmehujejo in obrekujejo zaradi nje zvestobe do katoliške cerkve, do svojih zgodovinskih pravic iu do Avstrije. Narod tirolski in pre-darelski kaže povsod veliko navdušenost in veselje, pa nič ne \6 iu nič ne čuti o tisti vznemirjenosti, ki jo ustavoverci umetno redč med nemškim prebivalstvom; Tirolci in Pre-darelci so gotovo bolj trdi in bolj čisti Nemc:, ko nemškutarji na Štajarskem s svojimi slovanskimi imeni, vendar ti pravi Nemci nič ne ved6 za to, da bi bilo nemštvo zatrto pod sedanjo vlado.
„Politik" misli, da kakor je cesar zdaj obiskal Moravsko in Šlezijo, Galicijo, Tirolsko in Predarelsko, da bo v prihodnjem letu obiskal tudi slovenske dežele in Trst, kjer bc bo praznovala petstoletnica združenja Trsta z Avstrijo. V slovenskih deželah, ako se ta vesela nada obistini, mu je navdušen sprejem gotov.
Na Hrvaškem se imajo v kratkem pričeti volitve za sabor. Vse stranke se pri-pripravljajo za volilni boj. Vse kaže na to, da si bo neodvisna narodna Btranka pod vodstvom Mrazoviča mnogo sedežev pridobila Vladna narodna stranka, ki jo vodijo ban Pejačevič, Živkovič in Miškatovič, se je zamerila Hrvatom radi Bvoje popustljivosti napram Madjarom. To se je pokuzalo pri zadnjih volitvah za mestni zbor zagrebški, pri kterih je vladna stranka popolnem propadla.
če bo izgled Zagreba uplival na deželo, kar se sme pričakovati, potem je vladna več.na v prihodnjem saboru jako dvomljiva, če je ne
verni do poslednje kaplje krvi iu potem vam jaz naznanim, kako nam je treba postopati". Narod se mu zaroti, da ostane zvest do smrti iu Jejič začne znova govoriti: „Bratje! Najprej nam je treba napraviti pisanje iu poslati v ltusijo". Napišejo tako prošujo, potem pa še drugo na Dunaj, ker Jejič je namerjal poslati eno deputacijo ua Rusko in eno v Avstrijo V Rusijo se odpravi Jejič sam z nekoliko ljudmi, toda Turki bo zvedeli o tem, ter bo se začeli pripravljati proti narodu. Možje pišejo hitro Jejiču, da naj Be vrne. Ko dobi Jejič pismo, ae precej vrno z deputacijo črez Avstrijo v Bosno. Skupščina se zbere, ter mu govori: „Ti si bil odšel v Rusijo, a Turki so namerjali vdariti na nas, toda brez tebe biti ne moremo" Jejič poreče ua to: „Bratje, dobili smo nekaj smoduika in orožja iu jaz napišem zdaj na Dunaj našej deputaciji, da se koj vrne, tukrat pa vi zopet pridite v skupščino". Zgodilo se je tako. Ko se deputacija vrue, se narod zopet zbere nu polje pri cerkvi v Obudovcu. Ljudje želijo in prosijo, da bi Jejič OBtal v Posavini, prebivalci Krajine pa zopet želijo in prosijo, da bi šel knjim. Na to zapove Jejič obojim biti mirnim in Turkov se ogibati, dokler ne dobijo od njega pisma
iz Krajine; ko pa zvi do, da je Jejič v krajini padel nad Turku, takrat naj tudi vsi POBiuci složno vdarijo na vraga. Za tem se je odpravil Jejič v krajino in tam deval v red: zapisal ljudi in pontavil starešine.
Toda Turki napadejo kristjane v Krajini, ter se bijejo ž njimi dolgo in strašno. Štiri mesce Be ustavljajo kristjani močni turški voj-ski in sneg je že začel padati, pa Jejiču ni bilo pomoči od nikoder. Kristjanom zmanjka Bmodnika in orožja, Turki pa vedno silneje in silneje pritiskajo v močnih trumah, pobijajo žene in može, ter počenjajo vsakojake krutoBti. Jejič, videč, da pogine mnogo naroda, začne govoriti: „Bratjel Smodnika in orožja nimamo, toraj ne moremo imeti vspeha proti turški sili; tak idite vi v avstrijsko pokrajino, a jaz pojdem iz mesta v mesto prosit pomoči za vas, dokler ne dosperu v našo premilo Rusijo z narodovo prošujo." Jejič se odpravi in pride v Črnogoro. Pokojni knez Danilo mu dd pisma v Rusijo. Jejič potuje črez Carigrad, b pismom od knjeza Lobauova na Rusko. Ko vae opravi se vrne v Črnogoro in odtodi v Bo8no, vzemši seboj Črnogorca Petra Nikoliča. Ko dospe v Zadar, ga poprašujejo avstrijske oblasti: „Za-kaj ne prosiš ti pomoči svojemu narodu pri
bodo rešili virilisti, kterih je nad silo mnogo. Tudi stranka „prava" pod Starčevičem je dobro organizirana, vendar radi svoje prenapetosti in ekskluzivnosti pri drugih Slovanih malo priljubljena. Kakor Starčevič o Slovencih trdi, da so le planinski Hrvatje in da ae morajo strogo pohrvatiti, tako reklamira za Hrvatsko zdaj celo Istro, brez ozira na to, da živi v Istri tudi precejšno število Slovencev. Radovedni Bmo, ua kako zgodovinsko ,,pravo" da Starčevič reklamira Istro za trojedno kraljevino? Hvalevredno bi pač bilo, ko bi se Hrvatje in Slovenci v lepi složnosti vse prizadejali, da bi rešili Istro iz iahonskih krempljev, vendar ne moremo odobravati, da bi se slovenski živelj popolnem prezrl in pohrvatil, kakor Slovenci med Zagrebom in Varaždinom, ki vkljub hrvaškim šolam in uradom še zmirom ložej umejo slovenske knjige, nego hrvatske, pa hrvatska vlada se na njihovo sloven-Bko narodnost prav nič ne ozira. Se ve da nam je v tolažbo, da bo ti Slovenci vsaj obvarovani pred germanizacijo, vendar moramo izreči, da ko bi ta strah enkrat prešel, in ko bi se Slovenci združili s Hrvati v eno celoto, da mi svoje individualnosti in svojega narečja ne bomo z lepa popustili, naj menj pa šiloma in na enkrat, ampak k večem tako, da prepustimo to naravnemu razvitku, pri katerem bo tudi Blovenski živelj skupnemu jugoslovanskemu nekoliko svoje posebnosti utisnil.
Vitanje države.
Ktiskl veliki knez Mihajl je imenovan za predsednika državnega sveta, toraj popusti poveljništvo v Kavkazu.
Na Vraueoskcilt je vse v toku volilnega gibanja. Gambetta je v Tours-u govoril, pa njegov govor je malo zadovoljil. Katoliška stranka je razcepljena , ker so eni za republiko, drugi za kralja Henrika. Število bonajiartistov se vedno bolj krči.
V lliimi so prostozidarji sklicali tabor, na kterem so zahtevali, naj se sv. očetu še te pravice vzamejo, ki jih zdaj imajo,
Izvirni dopisi.
1 SE Kočevja, 6. avgusta. — (Slovenščina na kočevskem gimnazij u.)
Kočevski spodnji gimnazij je po avetu malo
našem carju?4 Ker so dobili pri njem neko pismo, in ker se ni hotel ločiti od Črnogorca, so oba zaprli. Vendar to ju kmalu osvobodili s pomočjo božjo in blage Rusije; Črnogorca so poslali v Cetuije, Jejiča ao pa odpravili v Ljubljano, glavno mesto avstrijske Kraj ue, kjer je od dunajske vlade vlekel stalno plačo.
Čez nt koj časa pošljejo Bošnjaki tudi sem Jejiču pismo, po kojem se 011 napoti v Bosno že 1. 1859. Ko pride , se narod silno obraduje, meneč, da Be bo on bfl s Turki. A Jejič jim vsem govori: „Bratje! jaz ne morem sedaj začenjati boja, ker jaz nimam nič plana in nič pripravljenega, a ko izgotovim, pridem zopet k vam." Tako se on napravi iz Bosne na pot in vzame seboj najveljavniših mož, ostale pa pusti, rekoč: ,,Bratje! bodite gotovi, dokler ne pridem, do takrat ali dobim prava s pomočjo Boga iu Rusije, aii pa vsi poginemo." Ljudje se obradujejo in pravijo: ,,Ko ti uka-žeš, pripravljeni smo preliti svojo kri z ženami in deteti." Z nekoliko ljudmi se prerije Jejič iz Bosne v Srbijo, kar ni šlo brez krvi. Oglasi Be pri knjezu Milošu, ter mu razloži britko stanje pravovernega naroda v Bosni. O tej zadevi je bil piaal tudi v lluaijo.
(Konec prih.)
znan. Vemo o njem le toliko, kar slučajno kje slišimo. O kakem programu tega zavoda ni daha, ne sluha. Ko ne bi g. vodja Kuapp po svojih kozlih, ki jih tukaj strelja, skrbel za to, da o njem pride kak glas med svet, še vedeli ne bi, da v Kočevji gimnazij obstoji. Radovedni smo bili, kako je na tem zavodu s podukom o slovenščini, in pravilo nam se je, da slovenščina jo tukaj relativno obligaten predmet, t. j. učiti se mora, ako se je kedo učiti hoče. Stariši kočevskih učencev te uredbe ne poznajo. Od kodi neki bi utegnili to izvedeti? Jih bo mari g. vodja ua to določbo opozoril, in jihfmorda vprašal ali želijo, da ujih otroci obiskujejo tudi poduk slovenskega jezika? Kedo bi to marnjo pričakoval od g. Knappa, kateremu slovenski jezik tako mrzi, da ga strese sibirijški mraz, ko sliši pogovor slovenski slučajuo v kaki družbi? Ali se bodo morda učenci iz lastnega nagiba pobrinili, da ne navadijo tudi slovenščine? Kedo jim bo hotel pripisovati tako Bpozuanje in brižnost? Otrok je otrok. Ce se ima manj učiti, ljubše mu je. Iu tako se zgodi, da le malokateri učenec, dovršivši spodnji gimnazij, prinese vsaj začetno poznanjo slovenskega jezika na višji gimnazij, ali kamorkoli se obrne. Do zdaj so tukajšoji gimnazijalci prehajali več del na ljubljansko učiteljišče. Kako je s slovenščino na učiteljišči, pisatelj ne ve. To pa vo, da bodo kočevski učiteljski kandidati brez znauja Blovenščine težko shajali. Vseh po kočevskem vendar ne bodo mogli nastaviti, ako jih bodo v tolikem številu pehali v učiteljišče, kakor dozdaj. Pa tudi na Kočevskem potrebujejo Blovenščine, ker se tu nahaja kolikor toliko tudi slovenskih otrok. Primorani bodo tedaj drugodi po Kranjskem iskati učiteljskih Blužb. Kako jim bo to mogoče, brez dobrega znanja Blovenščine? Ali bodo mari mogli Brečo najti v nemških deželah, kjer domačih učiteljskih kandidatov itak vse mrgoli ?
če jemljemo ozir na druge stanove, n. pr. na duhovništvo ali uredništvo, katerim se utegnejo Kočevski dijaki posvetiti, imeli bodo še večji križ, ako slovenščino ne bodo popolnem vešči. Korist Kočevarjev toraj sama terja, da se do dobra izurijo v slovenščini.
Ko bi hotel vodja Kuapp ozirati se na željo tukajšujega prebivalstvu, moral bi ravnati v tej zadevi vse drugače. On, se ve, noče poizvedovati njegovega mnjenja o tej stvari. Ljudstvo nujno želi, da se učenci na tukajšnjem gimuaziju učč tudi slovenščine. V me-rodajnih krogih so mo zagotovljali, da bodo sami prosili vlado, naj ukrene, da bode na Kočevskem g i m n a z i j u slovenščina obligaten predmet, ako vlada iz lastnega nagiba tega ne Btori. Čudijo Be, da vlada sama no Bprevidi potrebe, v tej zadevi bolje skrbeti za blagor Kočevarjev. Svesti bo Bi Bicer, da bi ta pre-naredba v gotovih krogih zbudila krik in vik o sloveneziranji. Toda, pametni so dovelj, da tako upitje smatrajo za slamnato Btrašilo v prosu, katerega Be le vrabci boje.
Naj Be vlada blagovoljno ozre na to izjavo. Ce morda dvomi, ali je istinita in za-neBljivu, ali ne, naj sama na dotičoem mestu popraša, ter si po svojih poizvedbah prepričanje pridobi.
1» Celjske okolice, 8. avgusta. (Celjanka, die „Cillierin".) Med listi nemško Hovražnimi je Coljauka nar sovražneja Slovencem. Vže mariborčanka mirneje piše in clo graška stara teta „Tagespost" se od Ccljanke luhko uči sovražnega duha; treba tedaj se nekaj pečati z očetom Celjanke, z
založnikom g. Rakušem, da stvar umemo. Ta gospod jo Bicer večkrat svoje blago po bIo-venskih novinah razglašal, sprejema baje tudi slovenski denar, da clo češke desetake: pa Btrast je strast, in ta je Biepa. Nekaj tukaj iz nja životopisa ali življenja. Ni ravno dolgo predolgo, kar se je v Celju sošlo par VBeuči-liških dijakov nekdanjih celjskih študentov, pa konečno razškropljenih pred par leti zaradi ruske byrone ; tukaj je bilo viditi dosti smeha in govori srčni pa tudi zanimivi. Da je bilo vse mesto o vsem zločinstvu takrat razjarjeno, počemši od briča noter do profesorjev, ravnatelja, magistrata itd., se Bamo ob sami razumi, ker je Celjsko mesto nemško ; vnidar so bili študentje kmalo zapazili, da je g. Rakuš nar-večo Bveto jezo takrat razodeval, kar mu je v študentovskih krogih prineslo nov naBlov. Odposlanim dijakim slovenskim na čast so imeli mal komers ali veselico, in tukaj uapije dijak napitnico, ki je pomeuljiva: ,,Ein Hoch dem DeutscheBten der Deutschen, dem deutschen kaiser iu Clli, Herrn Itakusch". Sledilo je gromovito ploskanje. Ako tedaj slišiš govoriti o „nemškem celjskem cesarju" med starimi dijaki, boš vedel, kaj to pomeni. Vendar pri vsem tem bi bilo želeti, da Bi ta gospod zdaj nekoliko oddahne, ter postane miroljuben.
las štajerskega, 7. avgusta. (Čehi in Slovenci.) Dve deželi Bte, ki se v avstrijskih deželah bijete za svoj obstanek in živež, namreč češka in slovenska. Kar se je na češkem mnogo let predlo in sejalo , to Be je zdaj ieželo; ljudstvo, ki se je prijelo samo-silju, jo le bilo orodje, ako tudi zarud tega po pravici odkazauo kazen strpeti ima, med tem ko Be na tihem in brez Btrahu sejalci veselč. Nekaj enakega Bmo bili tukaj na Štajarskem pred leti doživeli, namreč volitveno bitko pri Slovenski Bistrici; tudi tukaj so bili Slovence, pa tudi čez dolgi čas naščuvane nemčurje po-lovili, zaprli, med tem ko še dandanašnji osno-vatelji bistriški uradno nepoznani, mirno, brez strahu žive. Vendar češka dežela Be umiruje; prišel je mož na čelo dežele — pravičen in oster, in nemirneži se skrivajo.
Drugače jo na Slovensko-Štajarakem, ako tudi posamezne gosposke hočejo TaaiTejevo po-mirljivost podpirati službeno in po dolžnosti. Nekaj bi bilo pa še pričakovati. Tudi pri naB zadnje dneve nemško-liberalna nestrpljiva stranka bolj kakor kedaj napada Slovence, češ, da le njej vladanje pripada. Ko bi šlo po volji te stranke, bi Be Slovenci morali izseliti, da njih prostor zasede bolje kultivirano nemško ljudstvo po smislu kranjskega šolskega nadzornika Pirkerja , ki bi morda sloveuBko krv prekrstiti dal z nemškimi vojaki. Mnogo sla-beje od Čehov so nam Slovencem godi; čehi se ne dajo prezirati; vidi jih vlada, državni zbor, celo Poljaki se bratijo ž njimi — le o Slovencih iu zlasti še od spoduje štajarskih Slovencev je malo govora. Vsi slovauBki rodovi so si že,znani bilijpri slovanskem romanju v Rim, samo Slovenci so na potu le mnogokrat čutili, da bo malo poznani, še manj ceujeni, prezirani, brez reda, nadzorovanja. Pri gosposkah še ni ove neodvisnosti, nadstrankarstva, ki bi moralo gledati ne na lice, krv iu jezik, temuč le na pravico; gosposke še mnogokrat slovenskega jezika celo no govorč b slovenskimi strankami, ali ga pa govorijo šo slabeje od rešpektarjeve kuharice Brenceljnovo; sploh miBlimo, da imamo še Weberje, Gttinerje, — in da potrebujemo Kraussov, ki dospe do žlahtnega stanu, ako pomirljivi poBel dobro dovršijo. Bolj kakor kedaj čuti ae potreba, da dobimo Slovenci višo sodnijo v Ljubljano in
poseben oddelek namestnije iz Gradca v Maribor, v glavno mesto Bpodnjega Štajarja. Naj bi si vlada nas Bpominjala in gledala , kaj je tukaj kaj zanemarjenega od prejšnjih dolgih let še! VBakako pa mirovni red Bedajne vlade mora tudi pri naB nadvladati, ki ae pod nobeno vlado dalj naprej prezirati ne bo dal. Gospodje, ki so dolgo Slovence prezirali, pa to se ve da težko umejo.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. avgusta.
(.Zupani okolice ljubljanske) so imeli včeraj 10. t. m. shod, da se pogovorč o vstanovitvi založnice in posojilnice za okolico ljubljansko.
(.Močvirski odsek) je vzel včeraj na znanje poročilo predsednikovo in odbornika Stedrya o tem, da je ministerstvo izročilo izdelavanje načrta o sušenji močvirja nadinženirju Pod-hayskemu iu koliko je ta dozdaj že izvršil tega dela, ktero bo stalo lG.000 gld. Potem se je obravnaval dnevni red, pri čigar posvetovanji se je ustavila izvršitev Bklepa gledd trebljenja Ižice sklenjenega v zadnji odborovi seji.
(Slava našega polka.) Oficirji našega kranj-Bkega polka št. 17 zbrali bo ae v nedeljo 7. avg. v Franc Jožefovi koaarni, da so praznovali triletnico bitke pri Jajcu. Zbrani častniki bili bo veselo izuenadeni, ko je nepričakovano stopil med nje tudi nadvojvoda Janez Salvator, divizijonar našega polka, ki je bil tudi pri Jajcu v oguji. Prvo napitnico je izrekel polkovnik Fux, ter napil cesarju, generalu Filipoviču in generalu princu Wiirtenbergu. Potem pa jo prijel za čašo nadvojvoda Janez, ter častno omenil vrlega prejšnega polkovnika Priegerja, „moža trde unajnosti pa mehkega srca", na to pa napil kranjskemu polku, tistemu polku, ,,ki v 200 letih svojega o b-atanka nikdar ni bil od aovražnika premagan". Ta toliko častna napitnica iz ust tako visokega gospoda je Be ve da vse častnike kar povzdignila iu a ponosom napolnila. Nadvojvoda Janez je ostal tri ure med čaBtuiki ter se z njimi zabaval. Vsem Slovencem mora biti v čast in Blavo, da celo v najviSih krogih tako čaBte in spoštujejo našega slovenskega vojaka!
(O nesreči v BohinjsČi Bistrici) poroča „Laib. Zeitg.", da bo našli g. kaplana Jeralo mrtvega pod razvalinami. Mrtvih je vsega 7 ljudi, težko ranjenih pa 5. Le neka delavka je pod razvalinami živa in skor nepoškodovana ostala. Neki kmet je bojda žo eno uro poprej vide), da ae zvonik maje, ter je delavce ua to opozoril, pa ga niao hoteli poslušati. Žalost jo velika, nekaj zaradi ljudi, ki bo nesrečno smrt storili, nekaj pa tudi zavolj velike škode, ki jo revna fara poravnati ue bo kmalo zamogla.
(Deželni odbor) daroval je pogorelcem v Cerkljah 500 gld.
Telegram
Slovencu."
Iz Bohinjske Bistrice, 10. avgusta.
V torek ob 4. so našli zidarja in kaplana', v sredo so pokopali umrla in 1 žensko; rudarja dozdaj nobenega ni na pomoč; ljudje so usmiljenja vredni in potrebni.
Razne reči.
—	Za župana v Dednem dolu je bil izvoljen posestnik Miha N a dr ah v Starem trgu, za svetovalca pa baron Taufferer in posestnik Franc Kastelic.
—	Darilo ali talijo 2G gld. 25 kr. je
dobil Andrej Kobal iz Spodnje Idrije, ker je 13 junija nekega otroka rešil iz vode.
—	Deset zapovodi za časnikarske dopisnike.
1.	List za časnik le na eni strani popiši, ker včasih je treba list razrezati, da so med več stavcev razdeli in hitreje zgotovi.
2.	Piši jasno in razločno in zlasti na lastna iu ptuja imena pazi, da jih razločno napišeš, ker sicer vrednika in stavca jeziš, če ne moreta tvojega čobrekanja brati.
3.	Ne piši s premajhnimi črkami, ker stavec mora na pol metra daleč čitati in vrednik mora večkrat kaj spreminjati.
4.	Ne začenjaj čisto zgorej pisati, ampak pusti nekoliko prostora, ker vrednik mora včasih napis spremeniti ali ga uarediti ali stavcu kako naročilo zapisati.
5.	Svojega rokopisa ne zavijaj, ker ga sicer težko rabi vrednik, Btavec iu korektor.
C. Piši kratko in jasno, ker dolgih povesti nihče rad ne bere.
7. Ne piši nič, kar ni za javnost, sicer ti vrednik vržu rokopis v papirni koš in ti po-tratiš čas, papir in poštnino.
S. Pod list zapiši jasno svoje ime, kajti tvoje ime mora biti vredniku porok, da je to re.Bnično, kar si pisal. Ce te pa vrednik že, pozna, zadostuje , da vrednik ve iz znamenja ali izmišljenega imena, kdo da mu piše.
9.	Za dopise ne rabi temnega papira, da si Btavec iu korektor nepotrebno avojih oči ne gubita.
10.	Te postave si zapomni in če te je volja kakšni dopis seataviti, spomni se jih in ravnaj se po njih.
—	Naš cesar kot Bkrbni oče državljanov, Iz besedi cesarjevih, ki jih je v Bregenici na Predarelskem govoril naproti dr-putacijam in posameznikom, razvidimo, kako se avetli naš vladar zanima za blagostanje svojih podložnikov in kako mu je briga za sredstva, s kterimi bi Be našim kmetovalcem pomagati dalo. O predarelski železnici je omenil vladar, da o njej upa, da bo predarelski deželici v mnogem oziru koristila. Tudi so je bojda menil o tem , kako bi ae dala zabraniti ali omejiti konkurenca amerikanskega žita. Ne vemo sicer, kaj ho mu gospodje na take opombe iu vprašanja odgovorili, veseli nas pa že to, da se naš svetli vladar za napredek našega blagostanja zanima, in to nam je porok, da se bo zdaj vendar kaj storilo za našega kmeta, da se obvarje propada; to tem bolj , ker je tudi Taaffe lani razvil program, ki obeta kmetovalcem mnogo olajšavo in pomoči.
—	D e ž e 1 a n s k a banka kot p o d-v z e t n i c a. Cuje se, da hoče deželanska banka v dolenji Avstriji eno železnico zidati. Oe vidimo to krepko in tudi Slovanom prijazno banko že kot podvzetnico, prihaja nam nehot<5 na misel dolenjska železnica, ktera bi deželanski banki gotovo dobiček donašala, oko jo banka potegne iz Ljubljane noter do Sarajeva , čez Karlovec in Banjaluko. Ali ni nikogar, da bi se pri vladi in pri vodstvu banke oglasil za to tako važno potezo? Reklo bi se skoraj lahko, da jo prihodnjoat slovenakegi naroda navezana na to železnico, kajti če ae bu Blovanski jug zvezal z Evropo po drugi Črti, tako da ostanejo slovenske deželo čslo nu strani, potem smo popolnem ločeni od svetovne kupčije, od denarnega studenca. Slovenski domoljubi, prevdarite vendar to, in storite potrebne korake.
—	Alte und neue Welt, nemžk časopis za zabavo s podobami. Vsakih 14 dni
izide sošitek. Kot nadarek ae dobi prelepa z oljnatimi barvami tiskana podoba: „CešČenje presv. Srca Jezusovega", slikana po P. Desch wandenu, podoba prekoai vse že izišlo podobe za dar. Vsaki naročnik zamore dobiti podobo proti doplačilu 72 kr. Cena v širokem zlatem okviru znaša 4 gld. Pri naročilih naj se blagovoljno naznaui ako ee želi podoba v okviru ali ne. Vsi izišli zvezki bo lahko naročijo. Tega lista jo sedaj ravno izišla 21. Štev.
Berilo jo sledeče: Aus den Juli Tagen. — Erinnerungen eines Thalers. — Schmeichler-lohn. — KatholiHche Leitgenossen. — Der blauo Montag — Mein Blttmcben. — Der DreiHsigate. — Die Ilarmonie d. Natur. — Siedler Legeuden. — I)aa Gastspiel d. Ilerrn Profeasors. — Allerlei: — Podobe: Aus den Juli-Tagen. — Pauline v. Mallinkrodt. — lm Kreuzgang der Klosterachule. — Der Taufgang.
—	Blumensttlck. — Gmunden am Traunsee.
—	Erst das Kiisschen. —
K obilnemu naročevauju uljudno vabi vdana K a t o I š k a bukvama.
Javna zahvala.
Podpisani odbor izreka v imenu celega društva svojo najiakrenejšo zahvalo slavnemu odboru narodne svečanosti v Dol. Logatci, katera se je sijajno izvršila '/. t. m., aosebno pa vrlim Dol. Logaškim Slovenkam za nepričakovano Ijubeznjivi sprejem ter kraaui lavorov venec h trakom, katerega pripeti so nam blagovolilo omenjene krasotice v vedni spomin na našo zastavo in nas vse obilo obdarile z šopki.
Navdušenih ure podali smo se med Vns, dragi, mili nam Notranjski Slovenci, vrle nam Slovenke, radostnim srcem sledili huio Vašemu prijaznemu vabilu , in denes nam srce polno radosti kipi, ako se spominjamo kratkega, a prelepega časa našega bivanja ter razveseljevala med Vami. Bodite preverjeni, da tudi mi čutimo z Vami, da tudi mi srno z Vami enih miali. Narodna svečanost v Dol. Logatci pa nam vsem ostane v najlepšem spominu in zapisati hočemo jo z zlatimi črkami v kroniko našega društva. — Navdušeni in jednim glasom kličemo Vam tedaj: Živeli Notranjski Slovenci, stebri naroda našega, živele ondašnje Slovenke! Živijo ndrod I
V Ljubljani, dri<5 9. avgusta 1881.
Odbor ,,Sokola".
O h
O fd
rt •H
• M
S
©
C?
o Ph
V a ž n o z a
Katolia Mrarna f LjoMjaoi
priporoča avojo pomnoženo zalogo v devo-cijoualih vsake vrste: Britke martro v naj boj njožni izpeljavi, iz luna zrezljano.
Knjižice za smrtno uro in za molke, v raznih velikostih.
Molke košone, koksasto in iz pizre itd. itd. zveriženo in na vrvici.
Svetilljce raznih Hvetnikov, brez madeža »poč. Marije device lu Naše Ij. Gospo.
Skapulirje, karmoljsko , rudoeo , višnjevo In reda bv. Trojico,
JezilSOVa Srca z rndečo Hvilo šivano na črni podlagi, vse pa pod upognjenim steklom v njež-nom okroglastem okviru i t obonovine. Imamo jih v raznih velikostih.
Jezusovo Srce, sv. Jožef, sv. Družina v
mavcu pod steklom v razni velikosti ho tudi pri nas dobivajo.
To reči razprodaja na drobno, na tucato in vež vkupaj
katoliška bukvama
v Ljubljani, stolni trg. G,
Dolicr kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti postnemu povzetju, in čo komu ura ni všeč, dam m u denar nazaj, toraj kupovaloo nI v nobeni nevarnosti.
1 cilinder-ura i« srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr.
I anker-ura iz srobernogiv nikla z verižico, prej 10 gl.. zdaj 7 gl. 25 kr.
1 srobrna remontoir VVashington-ura *
verižico, proj 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlato urico za pspe, prej 4O gl., zdaj 20 gld., z verižico za nu vrat.	(G)
Zlate remontoir uro, prej 100 gi., zdaj 40 gi. Nn pet let dobri stojim«. l*li. froinin, urar.
(Ulircnfabrikant, Kotlienthurmstrasso, gcniiber der \Vollzeilo VVieil.)
Orgije.
Pod Gradom pri Rudolfovem ao naprodaj stare, pa še dosti d o b r e orgije s 7 spremeni. Kdor jih želi kupiti (predrage ne bodo), naj Be oglaai pri gosji, župniku Janezu Virantu.	(3)
o
»
19
h-
m*
rt
Pj
o
w h*
O
v s a k o hišo!
J. Iibunik.nl nasledniki v Ljubij-im.
V a ž n o za v s a k o hišo!
Cela mizna oprava iz tritanskeca srebra
i in barvi se dobi cel irava vedno
pravega ii mizna bela.
za le, 8 gld.
Klogantno delo, no zarujavi, in se vedno tako ohrani, v podob srebrn, in je najboljša tvnriiift za mlzno opravo, ra/.un srebra. Za H gl. oprava i/, najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane 0J G nožev i/, britanskega srebra z anglofcko jekleno ostrino, (! vlile i/, britanskega srebra, lina in težka roba, t> žlic i/, britanskega srebra, 12 žliaic za kavo, i/, britanskega srebra, I mlečni zajoirmik i/, britanskega srebra,
1	zajoinalnik za juho i/, britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika, !t jajčne posodico, I! tiie, lopo izdelane, 1 posoda za poper lili sladkor, 1 prosejalnik zu čaj, G tačic, /,a nože in vllloo
51 kosov.
Naroči se proti postnemu povzetji, ali 'pa da se denar naprej pojijo.
Zaloga britanskega srolira Lan^cr,
Wieii, II. obe.ru Donaustrasso 77. Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
(O