Poduk v hmeljoreji. Do sedaj po Slovenskem še malo znana hme-ijoreja (Hopfenbau) po nekterih deželah, kodar jo špogajo, tako obile pridelke donaša, da se nam potrebno zdi, jo tudi Slovencom priporočiti, in v *) Nazoči omenik narodne akademije kmetijstva, obertnijstva in kupeijstva v Parizu nam da všečno priložnost povedati. da je slavna akademija prečastiteniu predsedniku krajnske kmetijske družbe g. F. Terpinc-u itkademijui diplom poslala in gaza svojega uda izvolila. Vred, tem namenu po željah mnogih kmetovavcov hmelja popis, rejo in obravnavo pridelka po nar izverstni-šem navodu Fr. W. Hofmana v Pragi v kratkem tudi po ^Novicah" zglasiti. Hmelja popis. Iz korenin, kakor les terdih, poganjajo vsako leto perve dni pomladi štirivoglate mladike, ktere se po bližnjih oporah opletajo in 30 do 40 čevljev visoko zrasejo. Perje, razcepljeno v 3 do 5 lopatic, je 3 do 6 pavcov dolgo, na verhu nekoliko manjši. Hmeljova spola raseta enako konopli vsaksebi; nektere stebla so namreč zgolj moškega, druge spet le zgolj ženskega spola. Moški ocve-tejo, in cvet se vosuje, brez da bi kaj hmeljnih sterž-kov napravil. Ženski spol napravi steržke enake necesnovim, v kterih tiči pod vsakem perescom jkciiopli enako zerno ob času zrelosti obdano z rumeno smolo , ktero h m el j o v o moko imenujejo. Po množini te moke se ceni vrednost hmelja. Sploh se razdeli hmelj v divji, in v pitani ali ž lah ni hmelj. Divji hmelj rase po celi Europi v borštih in mejah, tudi v Ameriki ga je veliko. On napravi veliko zernja, pa le malo moke; za tega voljo olarji steržke divjega hmelja komaj del memo steržkov pitanega hmelja cenijo, ter ga le ob pomanjkanju ali o hudi dragini pitanega rabijo. Pitani ali Plahni hmelj. S posebno obravnavo zboljšani hmelj, kteri napravlja veči steržke memo divjih z obilo hmeljovo moko pa malo ali clo nič zernja, imenujejo pitani ali žlahni hmelj. V Europi se dobi dosto žlahnega hmelja, zato ni prašanja po divjem, in ravno zato se jemljejo sadike za napravo novega hmeljoverta od pitanega hmelja. Sadike moškega spola so v hme-ljovertu nepotrebne, ker sadike ženskega spola ne potrebujejo oplode za priredbo dosto hmeljove moke ali smole; semensko zernje pa za rabo nima nobene vrednosti, ker ni navada hmeljovih sadik iz semena ravnati, marveč jih od starih žlahnih štorov jemati. Sadike žlahnega hmelja ušečno posajene poganjajo pervo leto mladike za perst debele in do 16 koniolcov, to je, 4 sežnjev, naprejšne leta clo do 28 komolcov dolge. Cvet ali steržek ženskega spola žlahnega hmelja zrase navadno za pave tudi za 2 pavca dolg, kteri dozorjen ima biti na spodnjem tanjšem koncu zapert, rumenkasto zelen, gost, skoro štiri voglast v peclu, in v sterženu tenak, brez semena, pa z obilo hmeljevo moko in smolo. rUalift sledil Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Sorte hmelja. Hmelj se po varnosti zemlje, lege in obravnave presorta ali preverže. Razločijo se 4 sorte žlahnegahmelja, namreč: svitlo-zeieni,tamno-zeleni, rudeči in zgodnji. 1, S vi tlo-zeleni hmelj. Ima znamenito robate, dva pavca dolge cvete ali steržke bledo zelenkaste barve in z obilo zer-njem, do 20 v enem. Nar rajši scer rodi med vsimi sortami; vendar ima majhino vrednost, ker ima le malo hmeljove moke in smole v sebi. 2. Tam no-zel eni hmelj. Cvetje tega hmelja je temne barve, komaj pave ali k večim poidrug pave dolgo; na zgornjem koncu z narazen stoječimi peresci napravi veliko zernja; ima malo pa ostro dušeče moke, malo smole, rad rodi in je malo boleznim podveržen; v ceni je na pol in tudi še več nižji memo nar boljšega. 3. Rudeči hmelj. Njega vilice in pecli so rujavkasti, cvetje (steržki) od vetra oplazeno dobi o zoru rumenkasto-rudeče in rudečo-rujavkaste lisice. Ta sorta se da razdelili v dve podsorti, namreč v brezzernatega narboljšega, in zernatega nižji cen j enega. Brezzernati se zverže v zernatega v nar boljših krajih, ako se med sadikami ženskega spola pustijo stati sadike moškega spola, ali češe s premočnim gnojem gnoji. Brezzernati nar žlahnejši in nar dražji hmelj je spet dvojne sorte, namreč: močnorastni, kakor poljski in nemški, z obilo moke in smole, močno diši, je sosebno dober za 61 (pivo). Višji vrednosti memo tega je rudeči češki (pemski) brezzernati hmelj posebno iz mesta Za-teča (Saaz). Zateški hmelj obseže vse lastnosti, kterih je treba dlu dajati, namreč dober okus in stanovitost, to je, da se ne skisa. 4. Zgodnji hmelj. Se le malo kje narajma; sem ter tje se najdejo samotne stebla po hmeljnikih. Razloči se od spred-nega le v tem, da že mesca velcega serpana (augusta), uni pa še le kimovca (septembra) in listopada zori. Kako velike hmeljnike je varno saditi? Reja hmelja zraven druzih kmetovavskih opravil zagotovi dober dohodek, kteri včasih v enem letu splača vse stroške naprave hmeljnika. Pa ta vabilni dobiček naj nikogar ne zapelje prevelicih hmeljnikov si napraviti, da bi petino polja presegli. Pomisliti je, da hmeljniki potrebujejo veliko veliko natiča, večkrat ob letu neutegoma dosti delavcov. Res! po malem opravila je v hmeljniku od začetka pomladi do konca jeseni, — sila veliko ga je pa ob času obrezovanja, natikovanja in ob zorenju. Več ko je o teh časih delavnih rok v hmeljniku, in nagleje ko se dela opravljajo, toliko gotoviši je dobiček. Kdor ne zamore teh del o pravem času opraviti, ima gotovo škodo na pridelku. Za tega voljo naj vsak gospodar dobro dobro prevdari: koliko delavnih rok ima v svoji oblasti, ali prav za prav, koliko jih potrebuje za druge kmetovavske dela; po tem naj si zasadi hmelnik, ki gagleštajo delavci ob časih, kadar ni druzega dela. Zvedeni hmeljnikarji svetjejo, naj hmeljnik stotine polja pri nobenem kmetovavcu ne preseže, ker že tak majhen prostor pobere perve tri leta, preden kaj pridelka donaša, veliko dela in dnarnih stroškov, in na zadnje, če se vsaktero delo o pravem času ne opravlja, ves pridelk v zgubo gre, ali pa se le slabo malovredno blago dobi. Kdor misli hmelj ravnati, mora koj skerbeti za natič, bodisijelov, smrekov, borov ali tudi brezov. Kdor nima tacega lesa, naj si ga neutegoma zaseje na priličen prostor, polovico manjši kot ima hmeljnik biti. Za pervo leto so dosto močne in dolge verbove, jelove ali smrekove veje. Dobro je, da se hmeljniki vštric eden druzega, ne pa raztreseno zasadijo, ker zavetje zagotovi dober pridelk. (Dalje sledi.) Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Izbera sadik. Hmelj se zaradi po koreninah. Kdor si želi dobrega pridelka, naj oskerbi sadike iz nar boljšega kraja, in od tam nar žlahnejših, da se inu stroški splačajo, in tudi gruntni dohodekzboljša. Kakor se je pri vsakterem poljskem pridelku le od dobrega, zdravega in popolnoma dozorjenega semena hvaležin dobiček nadjati, tako se morajo tudi hmeljne sadike od nar manj 4 leta stariifi štorov jemati. Sadike mlajših štorov zdivjajo j, in pridelk ima malo moke, pa veliko semena, je le nisko cenjen. Pred sajenjem morajo sadike dobro preveniti, sicer mladike odganjajo, preden se dobro vkore-ninijo, in za naprej vedno hirajo, šibke mladike odganjajo, in slab sad donašajo. Zrak %a hmelj. Hmelj raste v gorkih ia tudi v merzlih krajih, v planjavah, pa tudi na gorah; vendar naj bode hmeljnik vselej v zavetju, sicer se ga bo malo pridelalo. Hudi vetrovi potergajo mladike ali jih odvijajo s prekel, ali clo prel^le polomijo, in celi hmeljni germ na tla veržejo. Hmelj ljubi veliko sonca; torej mu je všečna lega proti poldne, kjer mu kak boršt ali stermi hrib solnčnih žarkov ne prestrega. Nar bolj pripravne za hmeljorejo so plitve doline, do kterih močni viharji ne morejo. Ker je pa malo tacih krajev, so tudi druge lege dobre, da le niso na viharnih krajih. Zemlja %a hmelj. Zemlja hmelju nar všečniši je d eb e la, gor k a, s peskom namešana, rodovitna, nekoliko mokroto deržeča i lovka, kjer voda ne nastopa. V taki zemlji nar žlahnejši hmelj zraste. Slabši ko ta, pa vendar prav dobra zemlja je hladna nekoliko s šuto namešana. Veliko slabši je merzla mastna ilovka; še slabši peščena zemlja, na kteri se hmelj le v mokrih, zlo rodovitih letih dobro obnaša, sicer pa revno raste. V^se drugačne zemlje niso za hmeljorejo, zlasti pa taki kraji ne, kodar voda nastopa, in dlje časa stoji, ker v dlje časa pod vodo stoječih krajih korenine pri štorih pognijejo, in tako hmeljovi štori pod zlo gredo. Njiva, v ktero črno hmelj saditi, mora biti globoko prerahljana, in močno zagnojena. Tako njivo je treba po krompirju koj nar manj 8 pavcov globoko preorati, dobro prevleči, in čez zimo v miru pustiti. Pomladi je pervo delo, da se vdelana pregnojena in zrušena zemlja z drevesom, ki ima širok lemež m dolgo desko, posname in na stran odrine, po tem pa spodnja mertvica dvakrat ali clo trikrat na nasprotno stran vdelane zemlje, čaje mogoče, dva do tri čevlje globoko, vzdigne in odrine. Je ta spodnja zemlja pusta, nerodovita, jo je treba, preden se orje, dobro pognojiti, da se enakomerno z gnojem zmeša in pregnoji. V na io vižo narejeno globoko brazdo se na pervo z drevesom verze vdelana pregnojena in verh te pa na drugi strani ležeča iz tal vzdignjena prej-šna mertvica. Je to opravljeno, se še znižani razori dobro preorjejo in zrahljajo, in na zadnje celo polje tako dolgo vlači, da je povsod ravno. Po tem delu pride razpostava količkev za znamnje: kam se bojo hmeljove sadike posadile. Ti količki naj bodo na vse strani po tri, v rodovitni zemlji 3^5^ do 4 čevlje narazen m do tri čevlje dolgi. Sedaj še le naslednje vsaja sadik. Pred vsajo velja na tanjko pregledati sadike: al so še žive, ne strohnele, in tudi ne suhe. To se spozna, če so še voljne in se dajo šibiti brez da bi se lomile. Od daljnih krajev poslane ne smejo biti vgrete, ne zaduhle, ne plesnjeve, ne gnjile in tudi ne suhe; prevenjene naj bojo saj še debelosti mazinca z dvema verstama kali, da ena na zgor, druga na spod zamore odganjati. Nar boljši se dajo sadike pošiljati v oskih sod-cih, ovite z mahom. Na sončno ali poldnevno stran vsakterega zataknjenega količa se naredi tikoma osem pavcov globoka jamica, v ktero pridejo dve močni ali tri slabeji sadike, vse skup tikoma h količu z gor ober-njenimi kalmi. Za tem se potlači nanje veržena zemlja; verh njih se paše dva pavca rahle zemlje verze; tako ostane pri vsakem količku dva do tri pavce globok jameč, zato, ker so sadike večidel tri do štiri pavce dolge. (Dalje sledi.) — 86 — Poduk v hmeljoreju (Dalje.) Obdelovanje hmeljnika v pervem letu. Hmeljne sadike odganjajo o treh tednih, če je vreme vgodno, če je pa mokro in merzlotno, komaj o šestih. Po hudem nalivu je treba pogledati, al se zemlja ni zlo sterdila, da mladike ne morejo skozi predreti, ampak da se lomijo, in pod skorjo rume-nijo, kar bi znalo veliko sadik pokvariti. Ti škodi v okom priti, je treba sterjeno skorjo pazljivo, da se mladike ne presekajo, zrahljati ali clo odpraviti, in druge rahle zemlje na sadike lohkoma nametati. Ko mladike toliko dolge zrastejo, da jih je moč okolj palic ovijati, naj se to nemudoma stori, da se po tleh ležeče ne pohodijo in potarejo. Ovijajo se pa mladike od desne proti levi roki. Koj po ovitju naj se jamči okolj palic večidel z zraven ležečo zemljo zasujejo. Tako je pervoletno delo v hmeljniku do jeseni dokončano, razun da se včasih poznejši mladike enako zgodnjim na palice ovijejo. Ker pervo leto hmelj malo sence dela, se zna brez škode za hmeljne sadike po vmesnih prostorih repa, kavlje, pesa, zelje, tudi pritlični fižol, tode vselej v primerni daljavi od hmeljnih sadik zasaditi ali vsejati. Bodi naj pa med hmelj kaj zasajenega ali nič, vedno je treba skerbeti, da je hmeljnik čist vsega plevela. V jeseni je treba vse hmeljne mladike za en čevelj od tal porezati in jih za klajo ovac koj zelene ali posušene porabiti; na to količke izpuliti in pod streho spraviti; na zadnje pa celi hmeljnik pognojiti ali saj na vsako 1 meijno sadiko dve do treh vil, če le mogoče, kravjega gnoja vreči, in podolgoma, potem pa po čez hmeljnik tako pre-orati, da perva brazda gre tikama pri sadikah, brez jih raniti ali zrezati, in da zemlja pade od vsih štirih strani verh gnoja na hmelj , in da v sredi med hmeljnimi verstami ostane razor. (Dalje sledi.) Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Obravnava hmeljnika v drugem letu. Za drugo leto mora biti natič daljši, 9 do 12 čevljev dolg, in na debelem koncu do poldruziga pavca debel. Vsake sorte les je dober za to; smrekov, jelov, mecesnov, brezov, jesenov itd. Ti količi naj bodo ali čisto ali saj na eni strani obeljeni, da se posušijo, in se pod kožo ali ljubom merčesi ne zaredijo. Špiči naj se pa tako, da so špice trivoglaste, namreč, da se kol na dveh straneh zaseka, tretja stran pa ostane, kakor je zrasla. Take špice tičijo terdnejši v zemlji, kot okrogle, in veter jih težje omaja. Natični koli naj se nasekajo, belijo in špičijo pozimi, da se do dobrega posuše, ker sicer sirovi ali samo prevenjeni v zemljo pridši, kar jih v tla pride, se zaduše in naglo zgnijejo. Pomladi, koj ko hmeljove sadike začenjajo iz tal bukati, to je, mesca malega travna, je treba zemljo, ki je bila jeseni na hmeljne sadike z drevesom veržena, na enako vižo spet stran vreči. Al prav marljivo naj se to opravlja, ne da bi se hmeljne sadike zrušile ali clo potergale. Iz tal moleče pri-rezane mladike kažejo oratarju, kako gre drevo brez škode peljati. Po tem pride na versto obrezovanje. Obrezovanje je nar važniši delo pri hmeljoreji, ker na tem je nar več ležeče, zakaj dobro obrezovanje je temelj požlahnjenja hmelja, brez kterega se ni nadjati dobrega pridelka, naj se druge dela še tako dobro opravljajo. Celo divji hmelj se da sčasoma po pravem obrezovanju požlahniti; pa tudi žlahni hmelj zdivja, če se nič ali ne prav ne obrezuje. Prav se pa obrezuje takole: Na verhu se mora prirezati do četert pavca verh predletne sadike, in odrezati se morajo vse korenine, kar jih je manj kakor pol čevlja pod zemljo. Tako obrezani štor napravi spet nove korenine, požene nove mladike, nastavi peresa in cvetje; semena delati mu pa moči manjka; namesto njega napravi veliko moke in hmeljove smole, kar mu ravno veliko vrednost daja. To obrezovanje se pa takole zdeluje: En delavec odkopuje zemljo proč od štora, da do spodnjih korenin pride; drugi delavec obrezuje štor, kakor je bilo gor rečeno s krivcom enakim vinskemu nožu. Če je treba, dene tretji delavec nekoliko gnoja okoli štora in vse skup zagerne dva pavca visoko verh štora s perstjd. Manj persti verh štora stori ob suši, da štor kasno odganja, več persti pa, da se veliko mladik zaduši. Ako po obrezovanju pride hud naliv, stepe rahlo perst v skorjo , ktero je treba proč vzdigniti enako kot sadikam v pervem letu. Umerle sadike gre koj z druzimi nadomestiti, da hmeljnikne ostane plešast, ker pozneje zasajene sadike v senci od-rašenih se ne zamorejo več krepko vrasti. Po opravljenem tem delu naj se čisto čisto poberejo vsi ob-rezki, da ne odganjajo, in pravih štorov ne zatirajo* Nadomestiti se pa znajo suhe sadike tudi z grebenicami od bližnjih štorov, ako so zadosti dolge in močne. Odkopovanje al odkrivanje štorov pred obrezovanjem je dvojno, namreč: ali je okroglo krog vsacega štora posebej, če je svet osušen in spodnja zemlja rahla, da naglo mokroto popiva, — ali pa gre grape napraviti od štora do štora, če je svet mokroten in spodnja zemlja gosta, deržeča, da mokrote naglo ne požira. Okroglo odkrivanje derži dlje časa potrebno mokroto pri štoru; grape od tega jo preveliko mokroto od štorov, da ne gnjijejo. Posebne pazljivosti je potreba pri obrezovanju. Premočno obrezovanje zamore ventati sadike, premalo pa, da sadike zdivjajo, namreč če mladike rastejo iz lanjskega lesa, ne pa iz štora. Korenik od verha se ne sme preveč porezati, sicer štor opeša; pa jih tudi ne preveč pustiti, sicer ostale verhnje korenine začnejo samosvojno rasti, in spodnji štor enako opeša. Obreza naj bode vedno gladka, z ojstrim nožem opravljena. (Dalje sledi.) Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Po obrezovanju pride na versto raznošba in stavba natiča. Koli ali rahle za natič po danem popisu pozimi pripravljene se peljejo do hmeljnika in delavci jih raznesejo med hmeljne store dobro pazljivo, da jih vmes, ne pa na štore ne pokladajo, pa tudi, da jih ne preveč in tudi ne premalo ne nanesejo, ker poznejši donašba ali odnašba veliko časa vzame. Vsako pot naj neseta dva delavca po 6 kolov, tako dolgo, da vse verste štorov dopolnita. Kadar začnejo hmeljove mladike iz zemlje bu-kati, je pravi čas kole postavljati, ker se vidi: kam natič zabiti, brez da bi se odškodovali hme-Ijovi stori. Kdor ima velik hmeljnik, in se boji, da bi ga postavba kolov utegnila zlo muditi, jih zna tudi koj po doveršenem obrezovanju začeti postavljati, pa naj luknjo ravno zraven kupca napravi, kteri hme-ljov štor zakriva. Železni drog (štanga), s kte-rim se luknje delajo, naj bo 4 čevlje dolg in pave debel, sicer okrogel, spodej špičast, in, od špice gor en čevelj visoko, enak okrogli zagojzdi, zgor 3 pavce debel, naprej se pa spet do pavca debelosti na zgubo stanjša, brez robiča, da se lahko iz zemlje potegne. S tem luknjačem naredi delavec luknjo tikama vštric kupca , pod kterem hmeljov štor tiči, v drugoletnem hmeljniku čevelj in 3 pavce, v večletnem pa čevelj in 9 pavcov globoko, v kteropride kol ali rahla terdno vsajen. Okoli kola je treba zemljo dobro zabiti, da kol terdno stoji. Je to storjeno, pride čez malo časa, kakor hitro mladike dva čevlja dolge odrasejo, napeljevanje in privezovanje mladik h kolom na versto. V ti namen se pripravi čevelj dolge re-žene slame, se preveže v dva do tri pavce debele šope, ki se dobro namočijo, da voljni postanejo, ali pa bičje poparjeno in spet osušeno. Vsak deia-vec vzame en tako pripravljen šop, ga vtakne za pas ali jermen, ki jezategnjen okoli života; odbere pri vsakterem hmeljnem štoru zmed odgnanih mladik nar lepših in močnejših čvetero do petero, odterga posamezno vse druge skerbno; iz ostalih se vzame 2 do 3 nar lepših in debelejših, ki se po pedi narazen h kolu privežejo, vselej tako, da se mladike od desne strani proti levi po kolu ovijajo. Nasproti navite mladike bi se odvile in padle na tla. Povoza mora biti ohlapno privezana, da se mladike ne pretisnejo. Povezovanje se pa tako opravlja, da se konci povdz ravno čez mladiko vkup zasukajo in proti kolu preganejo. Po pogodili privezbi se še na tleh ostale mladike spulijo, da štora ne slabijo« Kakor hitro so koli postavljeni, in mladike privezane , pride na versto okopovanje hmeljnika. Narpred se ves še poverh ležeči gnojvjamce zmeče, in z zemljo pokrije, potlej pa celi hmeljnik prekopa, da se plevel zatare in da zemlja bolje dežnico požira. Odrašene mladike, ktere se same ne ovijajo, je treba še drugič, včasih tudi tretjič za seženj in tudi za poldrugi seženj visoko od tal privezovati. Doli viseče mladike, če so skup zapletene, je treba okoli poldne odplesti, kadar so prevenjene, ne pa zjutraj ali zvečer, ko so čverste, in se lahko odlomijo. Če se pripeti, da še pri narvečji marljivosti verh kake mladike odleti, je treba na taki mladiki razun enega odrastelka vse druge odlomiti, da ostali z vso močjo naprej rastejo in lep hmelj donašajo. Več odraselkov bi šibko raslo, veliko sence v škodo drugim mladikam delalo, pa nič hmelja ne doneslo. Mladike, ko so verh natiča dosegle, odganjajo stranske odraselke. To je zadnji čas vse mladike, ki so po pervem treblenju odgnale, potergati, in hmeljnik še enkrat okopati, da se plevel s pridom zatare. Po doveršenem tem deluje treba včasih hmeljnik z lojtrami pregledati, kar je treba, še povezovati, in marljivo paziti, da se stranskih odraselkov kaj ne polomi in tako pridelk ne krati. (Dalje sledi.) — 102 — Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Kakor hitro odrasliki spet na straneh odganjajo, se začne obiranje perja, to je, perje vsih mladik se od tal 2 čevlja visoko obere, marljivo varovaje, da se mladik nič ne odlomi. Dva čevlja od tal rodi že hmelj. Od zdej do pobiranja hmelja ni več druzega dela v hmeljniku, razun da se od vetra poderti koli sopet postavijo, in če mladice na kakem kolu doli zderčijo, jih vzdigniti in privezati. Malo pred obiro hmelja popadli koli se ne postavljajo več pokonci, privežejo se na bližnje kole s slamnato povozo. Hmeljove mladike dobra jed. Spomladi, ko se hmeljovi štori odgrinjajo, se pokaže veliko odraslikov, enacih krompirjevim ci-mam. Te cime, dokler so še bele, dajo kuhane in z oljem in jesihom zabeljene, prijetno jed, ki se zove hmeljeva solata. Nekteri pa jih več ob-rajtajo, ako so napravljene kot špargeljni. Grobanje hmelja. Če v več kot dve leti starem hmeljniku kak štor pogine, se pleše z grebenicami zapolnijo, kar se takole zgodi: Ob času postavljanja kolov se tudi na prazen kraj kol postavi. Ob ovezovanju hmelja naj pusti delavec pri treh okoli pleše stoječih štoreh po eno mladiko več kot drugod, namreč nar daljši na tleh ležati. Kadar te tri mladike toliko doJgo odženejo, da do praznega kola in še nekoliko čez sežejo, se od vsa-cega štora do praznega kola 8pavcov globoka grapa napravi, mladikam od tal tako dalječ, kar jih pod zemljo pride, perje poščiplje, jih v grape položi, zaspe, zahodi in veršiče h kolu priveze. Take grebenice rodijo že pervo leto, obilo ko-renik napravijo, in drugo leto od starih štorov odrezane se same dobro obnašajo. Prevelike medprostore je treba znovega s sadikami zasaditi. Namesto drazega in zamudnega okopavanja hmeljni-kov se znajo preorati. Zato delo se ima pa drevo posebne naredbe. ^Dalje sledi.) Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Hmeljove bolezni. Hmelj je marsikteri hudi bolezni podveržen, ktera pa ne stori velike škode, ker majhin pridelk se veči del drago prodaja. Nar nevarniši bolezin, po kteri zna celi hmelj-nik pod zlo iti, je gnjiloba, ki se spervega pokaže na štorih, po tem pa tudi na mladikah ali na perju. Če spomladi hmeljovi štori nič mladik, ali pa mladi le revne mladike odganjajo, so kore-nike bolehne ali vničene. Kakor hitro se to zapazi, je treba urno gledati, da se reši, kar seda, ali pa da se svet drugači v rabo spravi. Ta bole-zin izvira od starosti štorov, če že 20—40 let stoje, ali od p o vodi n j ali podzemeljskih stu-denčin, če ni voda v redi odpeljana. Tak svet ni za hmeljorejo, zato naj se opusti, ker hmelj ne terpi močvira. Gnjiloba se hmeljovih štorov tudi loti, če ke-brovi in tudi druge sorte čer vi korenike oglojejo ali ranijo, da štori oslabijo, umerjejo in gnjiti začnejo. Pa večidel jih le malo pomerje, ker se rane rade zarasejo, in štori sčasoma se okrepčajo. Tudi vertne bolhe so hmelju nevarne in škodljive , one spijejo in preluknajo voljno perjiče mladik, in dostikrat pokazijo polovico pridelka. Ti nadlogi se nar gotovši pride v okom, če se hmelj spomladi zarano, ali clo v jeseni obreze. Nekoliko pomaga in odvračuje bolhe tudi potresanje hmelja s pepelom. Nar škodljivši vsih bolezin je pa rija, ktera včasi pridelk enoletni, včasi celo večletni močno zmanjša ali pa popolnoma vniči; kadar več let zaporedoma pride, še štore pokonča, in ob vso ro-dovitost pripravi. V tak okužen svet ni varno koj novih sadik vsajati, ker tudi te rada rija pokvari. K sreči se taka huda rija le malo kdaj pokaže; po malem pak dostikrat, kar le malo škoduje. Rija pride od manaste rose, po kteri se drevesne uši brezštevilno pomnožijo, vse mladike napadenegaštora od tal do verha pokrijejo. Se zgodi kaj tacega ob času, ko hmelj ravno začenja c ve s ti, gre ves pridelk pod zlo; pridejo poznejši, ko je hmelj že sterže napravil, ga scer ne pokončajo popolnoma, pa vender pridelk ostudijo , in mu vrednost znižajo. Zoper bolezen hmelja ni pomoči v človeških rokah je popolnoma odverniti. Nar boljši pomoč je kak močen piš, da uši na tla otrese, potem pa hud naliv, da jih v tla zabije in še na perju ostale z nesnago gori puščeno izpere in te merčese z zarodom vred pomori. Po taki odpravi nadležnih mer-česov se hmelj spet oživi, in že tisto leto obilen pridelk donaša. Še druge drevesne uši pridejo, če jim je vreme všeč, na hmeljne šterške, jih poluknajo, da vsi platički razpadajo. Tej bolezni je treba s tem v okom priti, da se šterški — zreli ali nezreli — na-gloma poberejo in posušijo. Imajo malo moke v sebi, so nižji vrednosti, pa vendar boljši kot nič. Ta bolezen se kliče požrežba (Frass). Huda suša ali vročina, pa tudi mraz ali dolgo terpeče deževje v jeseni o času zorjenja šterškov napravijo, da šterški zbolijo, namesto hmeljovemoke in smole zadelovati, rudečkasti prihajajo in od-cepati začnejo. To bolezen imenujejo lisico. Lisici se pridelek otme na enako vižo kot riji ali drevesnim ušim. (Dalje sledi.) — 106 — Poduk v hmeljoreji. (Dalje.) Kakošno škodo delajo vetrovi -po hmeljnikih. Vetrovi omendrajo mladike, jih otolčejo in žu-lijo ob natične kole, jim veršičke odbijejo, in tako hmeljnikarja ob veči del nadjanega pridelka pripravijo. Za tega voljo je bilo že spredej rečeno, Daj se hmeJjniki v zavetnih krajih zasajajo. Sušivnice za hmeljni pridelk. Hmelj se mora sušiti v senci pod streho na ilnem tlaku (esterlihu) ali pa na dilah. line tla (ešterlih) dobro suhe brez opek so za to narboljši; hmelj se na njih nar hitrejši in nar lepši posuši. Opečni tlak (tlak iz cegla) zapraši večidel hmelj, in mu kup zniža. Na dilah se kasno suši, ker se one nategnjene mokrote teško znebijo. Da sušilo spešno napreduje, naj ima streha na obeh straneh dosto linic, da sapa prosto čez hmelj vleče. Kdor ima malo prostora hmelj sušiti, naj si napravi stavnice (Stellagen) z več lesami eno verh druge. Na lesah ali tudi mrežah se hmelj narlepši in nar hitrejši suši, brez da bi treba bilo ga kaj mešati ali obračati. Tergatev hmelja je začeti, kakor hitro je polovica šterškov rumena. Hmelj je sploh zrel, kadar se hmeljna moka in smola v šterških pokažete. Po tem naj se tergatev berž ko mogoče opravi, kar se takole zgodi: Vse mladike se odrežejo za čevelj visoko nad zemljo; terdno zataknjeni natič se z udom (drogom) nekoliko privzdigne, da rahlo v luknji tiči; potem se natič močno otrese, da mokrota doli ska-plja, pa tudi razni merčesi spod perja na tla počepajo , — zadnjič se natič s hmeljem polagama na tla položi, da sterški ne odletijo. Položeni natič na spodnjem koncu z desno roko deržeči delavec prime z levo hmeljne mladike, potegne z njih natič, in ga nastran položi'. Koj za tem delavcom reže drugi delavec hmeljne mladike na dva čevlja dolge kose, in poslednji obira šterške, kar se ročno zdeluje, dokler hmelj ni zvenul. Za tega voljo naj se te dela vedno poredoma opravljajo. Terganjev šterškov naj se pazljivo opravlja, da pecelj pri šteršku ostaja, sicer se steržek v veliko škodo razspe. Pecelj pa naj ne bode čez pavec dolg, pa tudi naj se več kot troje majhnih ali dvoje velicih šterškov vkup ne derži; pazi naj se tudi, da nič perja vmes ne pride. Odtergani hmelj se meče v koše ali jerbase; napolnjeni koši in celi jerbasi se proti nosijo na su- šivnico, kjer se hmelj tak na tanjko strese, da steržek pri šteršku leži. Tako razgernjeni hmelj naj se po dvakratna dan, pri lepem vremenu skozi tri dni, sicer pa več dni rahlo obrača , da dobro prevene. Po tem se ga na štiri do pet pavcov na debelo vkup zgerne, in le po enkrat na dan premeša. Kakor hitro je hmelj tako suh, da se peclji lomijo, se ga čevelj na debelo vkup spravi, in včasi z lopato oberne, če bi kazalo, da odjenjuje, ali volen postaja. Kadar je toliko suh, da se tudi notranji pecelj v šterških lomi, se spravlja na štiri čevlje visoke kupe. Te kupe je treba včasih pregledati, in če se zapazi, da je hmelj odjenjal ali se clovgrel, se takole pre-rahlja: kol se zarine pod kup, in se tresleje do verha kupa vzdigne, da se tako celi kup premeša in zrahlja. Močno ogreti hmelj naj se ročno spet na tanji razgerne. Dobro posušeni hmelj naj se spravi do prodaje na 6 čevljev visoke 'kupe. Ušiv hmelj potrebuje več časa, da se posuši', sicer dobi ostuden duh, kar mu ceno zniža. Po stavnicah na lesah ali mrežah na tanjko razgernjeni hmelj se brez vsega mešanja o treh dneh do dobrega posuši. (Konec sledi). Poduk v hmeljoreji. (KonecO Basanje hmelja v cehte. To delo se še le opravlja, dokler se hmeljna velicih sežinj visocih kupih ne vgreje, in se takole zdeluje. Na nezašiti konec cehte se priveze obroč tako širok kakor je cehta; en delavec stopi v njo z zavezano glavo , po tem se vzdigne odperti konec cehte kviško, da samo nje spodnji konec na tleh sloni, in se terdno za strop priveze. Na to se hmelj po malem noter stresa, da ga delavec proti enakomerno po celi cehti zatlači, dokler ni cehta polna. Tako spravljeni hmelj je pripravno blago za prodaj, ktero eno leto svojo vrednost ohrani, potler pa čedalje več peša. Za tega voljo naj vsakter hmeljnikar gleda se ga znebiti, preden se nov pridela. Raba hmeljnega perja in mladik. Hmeljno perje in mladike ali tertice je govedom , posebno pa ovcam in kozam prav prijetna piča, Ki pomnoži molžo. Za to rabo naj se hme-Ijovje dobro posuši, spravi in do novega leta po-klada, sicer postane pusto in neokusno, pa tudi ni več tečno. Opravila v hmeljniku po tergatvi. Je hmelj potergan in hmeijovje iz hmeljnika spravljeno, se mora natič pobrati, iz hmeljnika znositi, in čez zimo dobro spraviti, da ne pognije, pa tudi, da ga ljudje za kurjavo ne pokradejo. Po zveršenju tega dela naj se hmeljnik, če je potreba, dobro pognoji in po tem kot prejšnje leta križom preorje. Tako so dodelane letne opravila v hmeljniku. Vrednost hmeljovega pridelka. Hmeljov pridelk je nekteroleto obilen, nektero pa clo majhen. Po dostoletnih skušnjah da s hmeljem zasajeni oral (joh) sveta od leta do leta do 9 centov hmelja, kterega vrednost je, cent po nizki ceni na leto le po 30 fl. račiinjen, 270 fl.; hme-Ijovja za klajo ali naštel se sme rajtati 32 centov po 20 kr., kar verze 10 11. 40 kr.; skupšina280 fl. 40 kr. Vsi stroški enega leta znesejo do 210 fl., ostane tedaj čist dohodek od orala 70 fl. 40 kr., kterega noben drug pridelek ne doseže. Kdor more, naj se nikar ne prenagli s prodajo hmeljnegavprideika, ker je proti pomladi navadno dražji. Če pa poleti nov pridelk dobro letno obeta, je varno, se starega hmelja pred ko pred znebiti, ker mu bode šla cena dan za dnevom nazaj. Sklep. Omenjene težave in nevarnosti pri hmeljoreji, verh teh še veliko preskakovanje cene ostrašijo marsikterega se ž njo pečati, pa vendar se je vsakter previden kmetovavec, kteri dohodke hmelja dobro pomisli, gotovo po malem loti. Kako s hmeljem ravnati, da bo prav, smo dostojno razložili v nazočem poduku. J. O.