HochtoM k. k. Hofbib St. 10. „SoCa" izhaja vsak cctrtek in velja t poSto prejeraana ali v Gorki na doin posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ....'.„ 2.30 6etvrt leta . . . . M 1.20 Pri oznanilih in prav talco pri ,,po-ilanicah" se placuje zanava&no tristop- nd_Trst_q:_........_................___________ - 8 kr. Ce se tiska 1 krat D „ „ „ „ J „ Za veCe Lrke po prostoru. V Gorici, "7. marcija 1878 Tedaj Vlli Po?amezne Stevilko se dabivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ul ci blizq; „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della ca* serma 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo . urcdniStvu „So6e" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalietrovi higi IfLnadstr. naroii-nina pa opravni§tvn „Soce" v Gorici „Via scuole" h, Sty, 429, II. nadstr, Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem ' in drugim neprf>woLnim se naroCuiaa zniia, ako se oglasc pri uvedniMvu. Clasilo slovenskega politiSnega drusha goriSkega m brambo narodnili pravic. Mir. Vceraj so telegrami iz lYterburga in Carigrada , na vse vetrove muesli velevazno vest, da je mil* mod Itusijo in Turfijo sklenen in da je veliki knez Xiko-laj t»> na/naiiil >vojim vojakom pri vojafikcm razgle- I dovanji, Danu&nji tilegranii dostavljajo, da je veliki knez cestital svojej vojski, ker je pripomogla k tako slavnenni mini. iV> slovesni aluzbi bozji. ki se jc obhajala v otfgled Carigrada, so vojske dctilirale in po tern je bil sijajen banket, pri katerem je oWna navdusenost uzigala iskreue napitnice cam, alavi in prospehu domovine. To obfno navilu&i'nost si laliko iiiislimo in jo tndi kot Slovani gmko sorutinui. Pretrpeli so jimaski zavi'xniki in bojevulci za vero in svobodo zlattio miingo tezav, viofiue in mraza, zvje in gkida in brozkoiilno Stevilo drtigth vojuili muk in uezgod, pmnaguli so z neiipogljiM) vstiajno>tjo vse te tczuve in rckli bi skoro, tudi vojno nsodn, katera jim je povsod zapreke sta-vila, da, jib dolgo rasa z naJM)vraznejso strustjo pre-ganjala: nap-»jili so ta/ua bujiM-a se svojo junafiko krvijo in dili so zlaiiti po padiu Karsa in l'levne z:nn-govito naprej do titaroslavnega Stambnla. Slovan^tva najbujsi hovrag je zdaj popolnoma pobit; vdan v svojo osodo podvrgel at* je pogojwn, ki mu jib jt; nareka-va!a zmagovab'eva milo^t. Jsuni Siovan pa, ki je dolga stoletja stykai v srani^tneni huzen^tvu, je osvobojen in zaupljivo zre v Kief.iHrjsn bodo«':nost. JunaSka armada se gotovo neizinerno vcseli. da se skoro ovencana z vojno .slavo povrne v ljubljeno domovino, kder jo pri&tkujc navduk'ti, slovesen spre-j«?m. Spremljala jo bode sn;e povzdigujoea zavest. da je dovr&ila. velikansko dejanje, katero ostane na vckov veke v zgodov,»;i se zlatimi Crkami zabiljeieno, da je razdrobila sramotne verige svojim. podjarinljenim bratotn, da je odprla civilizaciji pot v otete dezele,^v katerih se je Mohamcdov zakonik v *>ramoto celej Evropi trdovratno upiral vsakemii napredku, vsakemu svobodnostnemu razovju taiuoSnjcga prebivalstva. Mir med Itusijo in Turcijo je sklenen in pod-pinan, to je zdaj „ gotovo, — a kaj poreko k temu druge velevlasti? ali jim bodo dotiOni pogoji po volji ali ne, to je drugo vpni^anje, katero sc ima v kiat-ko!n resiti. Do zdaj niso ae mii-oviit uveti olicijalno na^uanjeni; kar novojSi telegrami o njih poroiajo, pa ni tako zaneeljivo, da bi mogli po tern soditi, kak vtis 'i Luma'j.u.'J—i.B LISTEK. Maso Vrfoiea. (M tseh irnogorskib sokolov je sedanji minister i na^elnik generalnega Staba, vojvoda Ma§o Vrbicaeden naj znamenitejSih i najodlicniSih junakov. On zasluzi, da tudi na§i braki nekaj v njem izvedd. Poslulajte torej, kaj smo o njem brali v spisih srbskega pisca Dnlana GopCevi^a: Malo Vrbica rodil se je leta 1830 Y Vrbi blizu NjeguSa. Za vladike Fetra II. obiskoval je takratno twrraalno Solo v Cetinji, ktero je zapustil leta 1844. Dokler nej Danilo zasedel knelkega prestola, nej iniel prilike, da bi se odlikoval. Ko je pod Danilom vojna nastala, spazil je v njem kaez nenavadnega 61o-veka. Kakor prostak spremyal je kneza zoper puntar-ske Piperce i v bitki pri Spuzi se je tako odiikoval, da je bil imenovan podfiastnik. PoCetkom leta 1853, ko je Omer paieva armada po vseh krajih na Crnogoro drla, bojevai je v kne2e-vih yrstali. Imeuovan stotnik nahajal se se je z Mir* kom PetroviSem meju onima dvajset i dvema Crno-gorcema, ki so se v ostro^kej spilji devet dm branili proti deset tisoS Turkov, dokler nej Danilo z dvema tisoCema prihitel na pomo6 i Turke na glavo potol* kei. — ' L0 dokopganej vojm poslal ga je km V Petf q« narede pose'jno na AngleSko in na AvBtrij;., katcrili i drzav interesi so v najoxji dotiki z orijentaliio krizo. j Yerji'tno je zopet, da predion Rusija mirovno pogodbo koufcrcuciji ali kongrosu, o katerem menijo nekateri fasuiki, da ne pride na Dunaji, ampak'v B e r 1 i n u Bkupaj in sicer Sc ne tako precej, ker bode sklencna mirovna pogodbo, «e le v U dneh v lVterburgn ;atilicirana. Po vsem tern je Se vedno mogoce, da se ravno iz sklenenega mini vzbudi nova vojna. Angle&i se za to na vse pretrgaiije pripravljajo in nafii Madjaritudi nepri'iielioma hnjskajo, da bi Avstrijo v nesrefino, ve-liki yenni nje prebivalstva nasprotno vojsko zoper Husijo zapleli. A nadejamo se, da ostane Anglija o-samljt'na, v katerem pvimerljaji se gotovo deset krat premisli, predno se spusti v boj; — kaj bi tudi neki sama opravila z vsem svojim vojnini brodovjem zoper ngrouiuQ vojsko sevornega strijea, katera je ravno zdaj po sijnjuih uspehih na Turskem polna najboljSega dulia in nnjveiVga pognina? Anglesko fasopisje sieer na drohno razkazuje vojue uioei hvoJb drzave primer-jaje jib z ruskimi; ono je privi'lo Mevilo anglcske vojske do •tUO.OiH) uw?. in to ne glede na izvanredno ponmo^enje, katero bi se v sili laliko dognalo s tern, da bi Anglija bodi doma, bodi v Indijah nabrala novo vojske. A vse to babanje se nam zdi le prazno stra-silo: Anglesko ropota in ro2Ia z orozjem, da bi v svojem interesu skreilo uspebe ruskib zmag, ter pri-barantalo svnjemu nekdanjemn vavovancu ali prav za prav sebi mnogotore koncesije, h katerim se ruski zmagovalec ne mara z lepa pripraviti. Avstrija pa bo meuda tudi rajSa segla po sosedni Bosni in Hcr-cegovini, ki sejej ponujati ter pomnoSila Stevilo svojih zwstih Slovanov, nego bi Surovim Madjarom na Ijubo pretrgala prijateljske vezi, ki jo vsled tricarske. zveze oklepajo na Rusijo. — NaSe notranje razmere narod-ne in ekonomiCne so odloftno protivne vsakemu voj-nemu zftpoCetju, katero bi bilo v sedaujem primerljaji tern nepotrebnejSe, ker, no da bi sklenen mir ialil nasih dr^avnih interesov, more jim Se prav nraogo koristiti. Dobro uravnane diiavne razmere na'bal-kanskem poluotoku bodo namrefi prav gotovo ugodno nplivale na vse avstrijske zveze z Orijentom in zlasti na kupcjjo, Hercegovina in Bosna pa bodete najbolj§a zaslomba revnej Dalmaciji, katera si more le po tej pridobitvi izdatno opomocl Upajmo torej, da postane rusko-turSki mir pod- grad, kder je tri leta vojno §olo obiskoval, ter se po* Bebno v topnistvu izurib Ko je donui pri§el, nastal je punt meju Kucci. On, mej tem kapitan njeguSki imenovan, bil je na Kufiee poslan, da udu§i punt. Po-sreCilo se mu je ne samo umiriti crnogorske Kucce, temac je tudi turske Kufice ernogorskemu 2ezlu pod-vrgei. Z dvema kanonoma, ktera je bil Turkom vzel, priblilal se je medunskej trdnjavi, ter je isto vzel. Mej tem nabralo se je pa bilo dokaj turSke vojske o-koli Meduna i Vrbica videl je bil oblegan. Ko se je do zadnjega branil, sklenllo ae je bilo v obupnosfci, da bi se skozi turske vrste premahali, ali pa, da bis Turki vred-bili v zrak razneseni. TJdarili so torej hra-bri Crnogorci po nofii iz trdnjave i srecno so si pro-sekli pot skozi tur§ke moci. Svojemu mefiu, na kterem se je sovraina krogla odbila, imel se je Vrbica za-hvaliti, da nej pred 6asom k otcem odSel (1856). Imenovan koraandir i vitez Danilov nasclii se je Vrbica v svojem zavieaji, kder se je tudi oienil.. Ko sta leta 1858 Husein i Kadri pa§a z 12.000 mo2 i gtirnajst topov mar§irala na Grahovo, vodil je Vrbica svojo kapetanivo, blizu 4000 * mo^ mocno, ter je silno pripomogel k slavnemu uniCenju sovra^ne vojske na Grahovenh Knez Danilq podaril mu je za to casten me6 ter ga je imenoval komandeurja svojega reda, Tri leta pozneje po&la je v Hercegovini vstaja. Vrbica priskofiil je vstaSem na pomoc* ter se hrabro y njih vrstah boril, ne da bil ranjen, A tako sreCen nej on wogel vedho ire§en biti» Ko je leta 1893 voj* laga stalnemu cvropskemu miru, katcregtr Bad bodo u2ivoli zmagovalci in zmagovani v Cvrstem razvoju obCaih dugevnih in mat^rjalnih interosov, v vtrjeni in naprcdujoci — civilizaciji. U6iteljevo daljno naobraievatxje. . „>rm]or, dor in sioh fUhlt, (Iobs or otwas Outos wifkon kftiin, iuuhh oiu Plagogoiut suln..... Gotlio. Star pa istinit pregovor pravi: „Vaja dcla moj-Btra.a Ta pregovor no velja samo za rokodelca, ampak volja tudi za iu';itelja. — Kdor hoce uCiti in naobra-zevati, mora bc tudi sam nciti in vaditi. UCitolj no smo, mirovati hotefi svojemu poklicu zadostovati, On mora neprenehoina z veseljcm zajemati to ruzlicnili kujig znanstveuo in pudagogiLno snov, da bodo v svojem poklicu vedno bolj in bolj sposoben. Ufiitelj svoje sku&nje kou^av^i nij So popolnoma izkuiten uiitelj ;— stoprv potem, ko jc uze ve6 lot ledino oral, dcloval na Solskem polji, cital razlicuc znanstveno in peda« gogicne knjige, postane izkusen Bolnik in to po vet letni praksi. Da se pa ucitelj na daljno naobra^ujo, je treba: x 1. Da se za vsako Solsko uro vestno pripravlja, da se sezuaui popolnoma z uLuo snovjo in metodo, da mu bo popolnoma jasno, kako ima ta in uni pred* met predavati.*) To naj bode posebno priporofiano fie mladiiii kandidatom in uCiteljem; pa tudi stari uci-telj ne sine misliti, da gro vse po stari „sabloniu; on ne sine se zatiasati na svojo u5no spretnost, kojo si jc po vecletnem Solovanju prisvojil, kajti Casi se spre-minjajo in ljudje 4 njimi: tedaj tudi pedagogi posta-jajo druzega mnenja. Tudi ne postane vsak hitro „mojstera v Soli. Nekaterim je uclteljski stan, skoro bi dejal, prirojen, drugi postanejo stoprv pozneje dobrl solniki. Dobro storivsekako vsak ufiitelj, ako si svojo ufino snov v bilje2nik zapisuje, da se zna potem rav-. nati.............................. .......... ........... *) To so delali So celo stari pedagogi, n. pr. Ovorbefg vojo domovino. Z njegovim delovanjem je bil Nikica popolnoma zado-voljen, oalikoval ga je ae zvezdo Danilovega reda, ter ga imenoval svojega prvega adjutanta. Ko so se koncem leta 1869 vzdvignili Bokeljici proti svojej kroni, dobil je Vrbica z nekoliko tisofi mo2 nalog, da bi napravil mejni kordon i da bi Bo-, keljcem od strani Crnogorcev vsako pomoc" odrezal. I zares samo Stirje Crnogorci so se bojevali, tako dobro^ je branil Vrbica Crnogorske meje. Za to ga je na§ Cesar imenoval viteza Fran Josipovega reda. Dve leti po tem imel je zopet opravila. Pri Li-povem, blizu KolaSina skoiili so si bili v laso Turci i Crnogorci. S pet tisoc moi odpravil se je Vrbica proti Turkom branit fcrnogorske pravice. Ko je ,on dospel na lice mesta, odrekli so se- Turci Lipovega, ktero je bilo potem utelovljeno moraSkej kapelaniji. Posebno lokav je bil v pravdi za belo-brdo leta 1871 Pipercl so bili namreC za mijjon piastrovprodali Turkom 8Yoj9 paloike, Ker je »a bilft nastoDito sUba, * 2. USitelju je treba za daljno naobrazevanje — skusnje. Kar si je ufcitelj lansko leto biljezd, letos pretuhta, nekaj dostavi, nekaj opusti; izvoli si drago metodo in koneem ga uei skusnja, kako je bolje po-stopati. Ear je clovek sam skusil, to mu ostane glo-boko utisnjeno. Tedaj vaak ucitelj naj ima svoj dnev-nik (biljeznik); v njega naj vpisuje svoje opazke o ucencih, njihovih temperamentih in znacaju, o discip-lini, snov o vsakem predmetu; naj biljezi prijetne in neprijetne dogodljaje, napake itd. Ta dnevnik mu postanevpravem pomenu besede zaklad; vnjemnajde v razlicnih dnevih pravega dobrega svetovalca. Dobro stori ucitelj, ako mu je priloznost dana, dmge kolege obiskavati, davidi,kakooni to in uuo uLe, kako oni o ten all unera predmetu mislijo in ucijo. Hasnilo bode posebno vsakemu, ako biorazliene razrede obiskoval in slisal pedagogicno postopanje v posamezmh predmetih. Od vsakega se kaj nauci, a tudi vsled tega bode mar-sikako napako odstranil. 3. Ucitelju je treba za daljno naobrazevanje mnogo eitati. Dobrih pedagogicnih knjig potrebuje vaak ucitejj. Knjige so ucitelju druzmk, ki mu cas krajta. K tern spadajo pedagogtfno-didakticne, zgo-doviaske, naravoslovske in druge knjige. S takim ci-tanjem pdtpesuje ucitelj jezicni zaklad; perd in jezik mu postaneta spretnejsa. Dobro je tudi napisovati si male opombe v biljeznik; prilicoo se to veckrat cita in to mu ostane v spominu neizbrisljivo. Tako tedaj uCitelj cita s peresom v roki. Ucitelji naj ne imajo knjig le v omari, ampak naj jih tudi primerno rabijo za daljno naebrazevarje. V tern jim labko pripomore tudi okrajna uciteljska bukvarnica. Ne zabiino zlatcga tasa. 4. Krajne, okrajne in deielne ucit konferencije, pa tudi razni uCiteljski zbori dajejo ^lepo priloznost ucitelju daljno se naobrazevati. Tarn se mlad (pa tudi star) utitelj dosta uLi, ako veje v njih pravi duh casa; utitelj na tak nacin obcuje se svojimi kolegiin tako se v njem budi ljubav do njegovega svetcga po-klica. Fa tudi okrajnemu Solskemu nadzorniku jc dana lepa prilika, z raznimi sveti upljivati na ucitclje, apodbadati jih, pa tudi vedno bolj spoznavati. 5. Na dalje basnijo ucitelju potovanja o pottt-nicah. Bil sem uze veckrat o pocitnicah pri vojaskih vajah; bilo nas je vedno cez 20 ufiiteljev iz razlicnih kronovin skupaj; imeli smo zveccr — skoro bi dejal — uciteljske konferencije, prikaterih ni nikdarmanj-kalo pedagogicncga huraora. G. kolega Meglic (Staj.) je bil v lanskem letniku „Siov. UCitelja" izvrstno na-Blikal, kako se uCitelj na potovanji labko daljno na-obrazuje, kajti drugi kraji, druga mesta, tedaj tudi druga mnenja in dejanja na solskem pedagogicno-di-dakticnem polji. Anton Lcban, u&telj v Sezani. Dopisi. V GoriCl 6. marcija. Eurent se je letos lahko razpasel, imel je dovelj casa za to—pa ga tudi res ni zamujal. V Gorici so vsa drustva napravljala prav pogoste veselice in vsa doticna poroeila so bila pol-na hvale in zadovoljnosti o uspehih. Tudi nasa cital-nica ni spala, marivec je vse pustne sobote dramila svojo mladino in starino se zivahnimi plesi—pa le z golimi plesi; besede so prihranjene za postni cas in se bodo menda tudi vrSile. Slisimo, da se nasi pevci uze pripravljajo. — Citalnice po dezeli tudi ni* po mirovale v dolgem pustu; prejeli smo veC porocil o prav zanimivih veselicah, ki so se tu pa tarn vrsi-le, a vseh nismo mogli priobciti, ker so zalibog pre- letina, gnali so svoje crede zopet na paSo na Belo-br-do zapodivSi Turke do vraga. Zaradi tega pritozevala se je turska vlada i Vrbica je vso zadevo tako porav- I nal, da je TurSko zopet en miljon piastrov platilo — I % da so Piperci zadobili pravico pasevati svoje Crede I po Belem-brdu. Zares cuden konec pravde t I Eo je knez Nikica dunajsko svetovno razstavo o-biskal, spremljal ga je na potu Vrbica. Domn prised-si bil je imenovan.za ministra notraujih zadevkmetij- I Stva i kupcije in odlikovan z velicim krizem. I Leto potem dobil je nalog preustrojiti crnogor-sko vpjsko. Z vojnim mirtistrom Ilijem Plamencem ob-orozil je vso vojsko z najnovejsim bojnim orozjem. j Topnistvo je astrojil iz dveh avstrijskih i dveh srb-ikih baterij, ktere so bile od zadevnih vlad Crnogor-cem darovaue. Xajvisji poveljnik topnistva postal je I Vrbica. Fabrika za orozje na Reci i fabrika zapatro- I ne v Cetinji ste VibiCevo delo. I Leta 1875 komandiral je pri Mirci (mogorsko I vojsko, ki je tamo defilirala na Last nasemc cesarju. | Imenovan je bil za to komtur Fran Josipovega reda. Vrbica se je udelezil tudi zadnje Jbercegovske I vstaje, i prav za prav je bil on^dusa vse vstaje. Dm- I go leto potem, ko ste Srbija i Cruogora Turfcji voj- I no napovedale, poslan je bil kakor crnogorski pQluo-mofinik v srbski tabor, kder je ustanovil jatagansko I legijo. V bjtki pri Aleksinci je bil na nozi ranjes a navzior vsemu jemu udele2U se je bitke pri Pjuoiiu. ] dali na§ega lista pretesni in je treba mnogokrat pred-nost dati koristnejSema gradivu. Sicer pa moramo o takih veseliLnih porocilih tudi to omeniti, da so po-gostoma pristranska, pretirana, vse povzdigujoca — pa ne obsegajo ni najuanjse graje, ni best-dice podu-ka, kaj je napecuo, kaj se ima opustiti, kaj zboljsati, v 6em naprcdovati. Taka ponrfila mecemo nr.vadno v kos, ker nemajo nobenega pomena, nobene vredno-sti. Res je, da ne gre o besedah na kmetih prestro-go soditi, ker se od kmeckih pevcev in diletantov sploh ne more tega priCakovati. kar od izsolanih o-mikancev v mestu; res je tudi, da treba nove, mlade moil izpodbujati, jim veselje, pogum vnemati in ne kar naravnost obsojati, ce kaj prav ne narede; toda s pretirano, nepravicno pohvalo se slabo izpodbuja, da, kvari se celo in napredovanje zavera. Prehva-la je v tern oziru uze prav mnogo skodovala; marsi-kateri pevcc in tudi celi pevski zbori so se za-rad prehvale napibnili in menijo zdaj, da so najtez-jim umotvorom kos: za to se pa skrbno ogibajolepih narodnih in drugih laijih pesmi ter nastopajo vedno le s te2kimi zbori na odcrrpa naredti—njaiko me-nite V kaj se! NaSe obf ius»tvo je jako hvaleino za vsa-ko prizadevanje in plobka, tla se le pesem do konea poje. Enaka je z deklauiatorji in gled&cniini dtlotan-ti: vse se hvali, vse se povzdtguje v deveta nebesa, naj je dobro ali slabo; in zatopani na litalniCnih od-rih niti pri nas v mestu, niti na kmetih skoro nobenega napredka; sem ter tija smo morali obzalo-vaje opaziti, da so besede v zadnjem iasu bodisi gle-de izbora progranmih took, bodisi glede izvr^evanja celo mnogo revnejse — nego so pred leti bile. Za to naj nam nikdo ne zameri, Se vsega ne sprejfmamo. kar se nam o narodnih veselicah poroca; mi ne ma-ramo nikakor potuagati, da se z nepotrebnint hvalha-njem napredek zavera. Med citalnicami na (ioiiskem, katere so razodelc nekoliko zivljenja v preteklem pustu, moramo pohval-no omeniti sezansko, ajdovsko, solkansko, dornbeiiko in fiernisko. V zadnjej je bila dne 17. febr. pravve-sela zabava,ykatero je pa vendar tudi resnoba presi-njala; vrli CerniC'anje so namrec- ptidruztli „utile dul-ci" ter so vpieli v zanimiv program tudigovor o kuie-tijstvu, b. katerim jim je gosp. prof. Povse uljudno v-strezal. Citalnice na de2cli naj bi v korist svojih kmeckih udov lep izglcd posnentale. Sploh se nam pripoveduje, da je bilo obcinstvo z besudo prav zado-voljno in da si Mi kmalo zopet enako veselega ve-cera. Tudi iz Solkana smo prejeli porocilo, da je vc-selica dne 24. p. ra. privabila izvanredno veliko mno-2ico delezmkov in da je bila jako zivahna. Ali po-stane stari Solkan zopet ouo vzbujeuo narodno gnjez-do. katero je pred leti bilo V Zeleti bi bilo. — Lepa Gorica je, kakor druga leta, tudi letos skle-nila pust s korsom. Napovedan je bil uze za pustno nedeljo — pa se je razkadil, da ga ni bilo videti. V torek pa je zares ogromna mnozica radoveduezev za-legala Travnik, gosposke ulice in Korenj — a korso sam na sebi vendar ni bil prav zivahen, zanimivih sem ni bilo prav nic — pafi pa mnogo nedostojnih in umazanih in kake neumne Seme tudi ni manjka-lo vmez. Aristokraclja ni bila v ekvipazah polnoStevil-no zastopana — so casi preslabi za nekatere, —- vendar pa so bile tudi prav elegantne ekvipaze, in v njih plemenite krasotice z dragocenimi venci, da so kar ocl vnemali. — Vrsta ko&j je bila precej dolga in gosta in se je na nekaterih inestih prav neprilci-no naprej pomikala. Posebno pred skofijo so ulice za korso pretesne in za to je vefcua nevamost, da se zgodi kaka nesre^a. Ali bi ne bilo primernejse in lep-§e, ako bi se korso vrsil po ulicah mimo mestuega vrta in proti kolodvoru? Glede dostojriosti sem bi Odlikovan je bil za to Takovskim redom i ne davno postal je vitez mskega reda sv. Jurja. Meaeca juuija 1877. ko je nad 50.000 Turkov od treh strani v Crnogoro drlo; zabranil je s topov-skim ognjem Sulejmanu pasi, da nej Zete prekoracil; da, 23. istega meseca presel je sam reko Zeto i padel Turkom v bok. Dobro je Se vsem v spominu, kako so takrat Crnogorci po devetdnevuem bojevaoji Sulejma-novo armado skozi Crnogoro zmagoviti preguali. — Eo je pozneje naskokom vzel Trebesko glavico, zacel je oblegati NikSiC. Takrat mu je kanonska kugla od-nesla kos dolame. Taj no je Sel v Crmnicko, odkoder je po tihotapsko irez avstrijsko zemljo mimo, da tik turskih topov Stiri ruske kanone na Crnogoro privle-kel. S pomocjo teh kanonov padei je NiksiC. Upamo, da tak junak se marsikaj za svojo domo-vmo izvede. Vrbica je srednjega stara. On je pravi pravca-ti crnogorski diplomat. On poseduje miljon mark, ktere si je ponajviSe v kupfiiji z rujem pridobil. VeCkrat je tiso5e i tisoce za drzavne svrhe daroval. Njegova I najstarSa dva sina Studirata o trosku nasega cesaija na Dunaji. Slovani, ugledate se v juaaka, domoljuba MaSo I Vrbico I morda mestna policija tudi lahko kaj preskrbela — saj gre za decQmm mesta. Alaskerada na pustni veCer (kavalkina) je privabila okoli 700 oseb v mestno gledisce. Loze so bile prav mikavno garnirane z lepimi damami v elegantnih toaletah, mask pa je bilo prav malo kaj vrednih, po-menljivih, tudi pravega humora nismo zapazili med njimi. Pies je trajal do 4. ure zjutraj, — Vceraj, na pepeluico, se je vse gnjetilo proti Standre^u in sploh iz mesta v lepo okolico. Pa je bil tudi dan za to. IZ goriske OkOliCe. 5. marcija, (I'lw dop.) Zopet smo bili v narodnem duhu zbrani in bilo nas je mnogo, prav mnogo mesanega spola, mesanih sta-nov in najbrze tudi meSanega futja. To pot so nam prijazne Rence preskrbele gostoljubno zavetje, zares prav gostoljubno in prijetno, da nam bo vsem, koli-kor nas je priSlo iz lepe Gorice in iz bliznjih in dalj-nfjAih vasi njene okolice §e dolgo v veseb'in spominu ohtal narodni .shod, ki .itno ga pruznoval: v prijazaem triici. Keuce so pa zares piav primerno uredisLe za take .shode: mikavna lega, zanimivo obrczje zelene Vipave. katera he tu ^un.M!(e lorni na visokem j«vu, I'eden kraj se svojimi trzatihkimi poslopji in \u pa tain zapeljiva veja nad gostoljuh:ji;ni durmi, kafera ti obeta okuaen poiirck in piigri/.ek, vsie to vabi in klife in uii^e: pridl, smo dobre volje tu! Preteklo nedeljo je pa tudi vi.sokorodni go^pod ^upaa. grof Stras-soldo, gostoljubno odperl svoje prostorne dvo?ane in sobane, pievn-jt-ne v krasen, narodni dom; on sam je mnogo zrtoval in se potntdil, da se je niogla do^taj-no obbajuti narodua slovesnost, kateia vtegae iun>t'\ ta vf'Iepomenljiv ueinek, da se iz uje izcimi narudua ritalnica, katera bi bila v Uenfah, kder je vendar lepo htevilo ptcmoiiiib in inteligentuih itosedov, gntoro na svojein mestu. Kafror je gospwl grof zupan blago-hotno pospi^eval, da se jc pretek. nedeljo napravila tako lepa narodna /abava in kakor smo .sli-ali in vi-deli, da hi v obee mnogo piizadeva za napredek svoje obfrne, kar nam dokazujejo svetilnire za javno hVftcavo, fiednost po ulicah ittl., tako s?e smemo zana-fjati, da ne odreee svoje podpore, kedar se zbero ro-doljiibui doma^'iui, da si osnujejo dru^tvo v prospeh uarodue omike. - Pri besedi smo videli - • kar j»' ci?-.to neuavadno —mnogo pltiiistva. med njini g. de^etnegu glavarja, viteza dra. Pajer-ja. g. okr. gla\arjat barona Kech-bach-a in druge. ObciiLstva je bilo prav mnogo: Gorica, ('ernicc, Doruberg, Hihenberg, Privacina, Vcrtoj-ba, Miren in druge ubcine so bile po svojih zastop-nikih prifie, da poscdtijejo Renf-e prav lepe moei, o katerih je le ob/alovati, da .so bile tako dolgo ra/druze-ne. Ce bo pevski zbor nekoliko marljiv, smel se bo v kratkem mej najboljse v nasi dezeli v&tevati. Go-spodiene diletantioje in gosp. diletantje tudi ne zooyta-jajo za drugtmi — to smo kmalo spoznali, dasiravoo je bila igra „Katcri bo" nesrecno zbraua in tedaj nehvalezua novim mocem. Nekaj nam je bilo pri igri posebno neljubo, — namreL, da se niso iztrebilc one trivijalnosti, katerih je vec prav debelih in gr-dih v njej. Za Boga! pazite na to pri enakih priUkah, da nam ne bodo tmLi mnogt nasprotuiki po pravicio* frtali zarobljenosti. Zadnji dvogovor ni bil primeren in bi se bil tern laze opustil, ker je bil program za besedo s plesoni uze tako predolg. Jako zivahen pies ni hotel prenehati, tudi ko je uze peteliu treljic in cetrtic zapel: — pojte domov ! Na vse zadnje smo se vendar, pa uze o belein dnevu, razkropili in spremljala nas je uada, da sa kmalo zopet vidimo—v renski Citaluici. Iz DutOVelj na Krasu 28 febr. (Izv. dop.). Pri nas zelo pogre^amo bralno drustvo, katero bi gotovo mnogo pripomogio, da bi si nasa odrasla mladina in nasi mozje citaje preskrbovali potrebne duievne hra-ne, seznanjali se s tern, kar se po svetu godi, bla/ili si serce in bistrili um, — pa ni inogoCe nicesar sku* paj spraviti, ker ni mejsebojnega porazumljenja, ni sloge. Bralno dru^tvo bi pospesevalo tudi mej pri-prostimi kmetovaki potrebno omiko in zato bi je moral vsak razumeu clovek podperati; tako drustvo, se-veda zivo in delalno, bi bilo nasi obcini v prospehiu v cast, kakor so enaka drustva v tab> je zuv.j po Audrassijevi ter-jatvi kredita bolj htaimxitito muenje, da ln» vojska, valuta so porastle in imajo zado^ti kupvev, me; tern ko papirji padajo, ker *¦». u" pcpra*u> po njih. Ma-djari roziajo bc sabljo — to je lunula \»f. Se preeej iuteresantna p»d. vest bi hilata, dajc zoani list -L* Indipemkute'* u/.e. zopet imel pravdo zarad prcstopka kabnja javiirga mini. Tozeu je bil poprejhuji nominelni urcdnik I'ieeoli, ki pa j<4 inej tern iasiiin odstopil in menda ga tudi nij vee vTr.stu; saj pri>el nij k obravnavi in stduija oliMidila ga je in cutitumatiam na fi teduov jeer in 500 gld. zgube mi kauiji. Tudi wov undnik imer.nvanega lista je uie, imel ttio to/bo in je bil ob>ojtMi na nekcdiko dnevov zapora, pa par Mot in globe. Tako sc nam niuozc v Trstu marterniki za Pabjo /edmjeim: a nehvab'&»n svet s^e malo briga /a-nje; z^in«*jo kakor one inusiee enodue\ uke. in pride morda kmaio zaduji dan tudi za list „!,' Inipeitiuvntc". Kar nam prim.u.jkuje rnnie na pulitirucni polji, za to nas pa od-koduje pust, ki jo letos tako /iva-hen. da m* \H« *nli v .u ..Anuuura*; v-debvjlM i-« j«' oktd»> I*J«hi Oft tern je bi! pies, kafen-ga s-o napra\iio. prv«» tr/a^k«' jip«l. katerega finti dobodek j»f bil O'hnenjen Mrntrii^iiei: da ji* bil tudi ta pl«.*i mm no obs^kau, isodi .»e hliko po tem, da j«! bi!o C-i*tcga dobodka okolo ."n.uXJ gld. ¦-- Vcwraj je bil pies trg'jvjikih pomot'iiikov; tisti dohodck na-intMijen podpornemu druStvu omonjvnih pomoCnikov. Tudi ta pies je nekda vrgel par tisofakov. Najzani-mivejSe pi i t»'m plesu je to, da ga je bil list BVcrita'1 uze pred 4uu dnevi popisaK kako je bil lep, koliko parov je plesato, koliko denara je doSlo itd. Da listi radi kako boso m#j wet poSljejo, je znano; a na take profetiCne duhove se tiovek veudar ne ,.narajma" vsak dan, Danes bo zopct maSkerada v Armoniji in Se kaki 3 drugi javni ylm. Jut re bo velik oncijoleu j-lcs pri namestniku, na katerega je povabljenih ta 300 odliCnih osob. Jutre bode ob enem pies pri baronu Morpurgu. kder se bode zbrila vsa naLa ,haute finance". To vam bo liAp, to vam bodo toalete, ki bodo .stale na Motitic. Jutre na mali pa»t bo tudi otrodji korso; vozili se bodo nam-tet po mestu okmljeni otroci. I'ojutrajSnjem ima pies nem&ki „Turnvereia Eintracht". V saboto zopet nem§ko dru§tvo pFrobsinn" v lokalih nMonte verde", potem bo zopet kavalkina v gledi&i Armonija in §e kakih 3 drugih javnih plesov. Tudi nafta eitalnica bode im*»la v saboto velik pies, kateri bode gotovo prav mocno obiakan. V nedeljo pa bo menda pustno veselje doseglo ^voj vrhunec, ker zaine ^korso*4, ki bo trajal 3 dniin 3 nod ; to bo Se le pustolovje. Letos bo na glavnetn trgu nekda do polnoCi sviraia tudi godba vse 3 dni; s kratka plea na pies, vse se ve-sea, vse trosi, pa pravijo, da so slabi casi. V nedeljo se nadejamo tudi mi triaski Slovenci prav krasnega veeera. V rojanski citalnici napravijo koperski slovenski pripravniki besedo z godbo, petjem, govorom, deklamacijo in igro. Pripravniki imajo lastno dobro godbo in izvrstni pevski zbor. Vse hvalevredno je, da na§i mladenci tudi v tu^ni Istri inej samimi Italijani goj^ slovensko muzo. Ker sem u2e pri plesih, omeniti hoCem lejdveh zanimivib plesov. V saboto imelo je druStvo fakinov pies v lokalih „Cervo d' oro*. Ta pies je bil jako livaben in nekam demonstrativen proti Italijanissimom. Protektor druStva fakinov, g. Sandri, govoril je pred plesom in poudarjal posebuo lojalnost tr^askih fakinov do Avstrije indinastije, konecno je napil cesarju, prav tako je napila njegova soproga cesariei in predseunik drustva, Lovrenc Kovacic napil je uamestniku; vse te napitnice naSle so demontstrativni odmev in marsika-tera huda sliSala se je na racun ItalijanciCev. DruStvo fakinov je sestavyeno veCinoma iz Slovencev, to je omena vredno in velike vainosti za pribodnje case. Drugi pies je bil u2e pred 14 dnevi pri »Monte verde", osnovali so ga podfiastniki ogerskega polka i Saehsen-Meiningen. Zanimiv je bil ta pies zarad neke episode. Vsiliti so se nararefc hoteli nekateri Italijan-Cici oScmljeni, hoteli so se po vsej sili udclefflti plesa; posebno arogantna je bila ena teh sera, ki se je pri-krala na galerijo in tarn zabavljala; a nek podcastaik I poprasa gospodifiLa, kje ima vabilo in ker ga, nij imel, I potegue mu krinko raz obraza in mu uka2e po vo-ja§ko: „Basama, kebrt encb, marsch!" In po voja§ko moral je odmarSirati kedo? kaj mislite? Sam sin tr-2askega zupana. Iz Carigrada dohajajo v Trst z vsakim Lloydo-vim parobrodom, mnogi pribegli, ker se boje hude katastrofe in stra§mga klapja. Carigrad je, kakor pravijo, prenapolujcn divjih (ierkezov in druge druhali, tako, da nibee nij vec gotov ne imenja, ne iivenja. Pribegli so skoro sami kristjani, Nemci, Italijani, Francozi. Ko je bila oni teden mafia za papeza v cerkvi sv. Jakopa, je kar nuenkrat mej najveCo tihoto Eoficl na ves glan peti nek okoliLan; mo?,gaui so se mu bili zme&ali, vsled kakih 8 dni mrtvo. Nek dacar se je v bo^ketu umoril se samokresom. One dni so razuzdani pobaliui dra^ih nekega stau-eka, ko se je domov vracal; Ktarcck nie sit na-gajanja, v/aiue, ko pride iloinu puSko in pomeri mej klate/e, da bi jib ostrafiil in prepodil, apo nesreci se mu sprozi puska in zadvue enega nedol^nega fanta v glavo tako moCuo, da bo morda Se umrl. Te. dni je polieija uapravila poseben lov na ta-tove in je yjela 5 u/e poxnanih tolovajev ter je od-peljala v zapor. Zaprla je tudi 4 marinarje Uoydove, ker jih je zasarila, ko so iz paruika krali kavo! Kro-nika tat\ in v Tr.-»tu je splob preobiirua za dopis. XaSla j<^ polieija vt'-eraj ubogo zapusfteno 5 lutno ilekle, ki he je zgubilo in ne ve kje so starSi; polieija to proglasa po easnikih in su celo obraea domi-losifuih Ijudi, da bi to deklice vzuli v varstvo. X(;k buiu'ski gondolier po imonu Maccbio bode te dni v Trstu javuo komentiral Dantejevo „La divina comedia". ('ulnar uccnjak je pac" lenomen in uie kakor rariteto ga pojde poslusat staro in mlado, uCeno in ucuccuo. Zadnjie ste pod niojim dopisom napravili opazko glede smrtne statistike v Trstu. One date se naha-jajo vsak teden v vaeli trza&kih in tudi dunajskib easnikih; urednistvo se torej prav lehko preprica o tern, kar sem o tej zadevi pisal. Lstina je, da v Tratu na-zadujemo v higienicnem obziru. Politi6ni pregled. CesarjcviC Rudolf se je povrnil iz daljsega potovanja na AnglcSkem in je Lel 3. t. m. v Berlin, kder je bil na cesarskem dvoru sijajno sprejet. Drzavni zbor koncatedni colno debata in se loti koj po tem budgeta za prihodnje leto. V budgetni razpravi pride gotovo tudi obino po-liticno in na§e notranje polo^je v razgovor. — Xa interpellacijo dr. Vosnjaka in tovariSev, za-kaj so volitve za nekatere dezelne zborc ustav-Ijene. je minister odgovoril, da je vlada imela od kraja namen pri Njegovem Velidanstvu nasve-tovati, naj se dezelni zbori snidejo mej veliko no6jo in binkostmi, kakor druga leta. Vsled tega so bile nove volitve razpisane v prvih dneh pre-teklega meseca. Od tafias je izmej udeleie-nih krogov od mnogib strani bila 2elja izre-cena, naj bi se dezelni zbori §e levjesen seSli, in naj se volitve tudi kolikor mogoce biizu ta-cas vrse, predno se bodo dezelni zbori seSli. Vlada je mislila, da mora tem Seljam tem bolj ustrcci, ker je v vseh dezelah budget za leto 1878 uze v zadnjej sesiji sklenen. Zato so bila v zadnjih dneh volilna dela ustavljena injebilo pridrzano, da bodo volitve vrSile se stoprav v jeseni, predno se bodo zbori sklicali. Kar se tice u2e zvr§enih volitev volilnih mo2, ne bodo ovriene ali anulirane, Iz tega odgovora sklepamo, da tudi na§ dezelni zbor ne bode sklican, kakor je u2e ti* radoma naznanjeno, koj po veliki nofii, ampak se le v jeseni. Ogerski ministri imajo priti danes na Dunaj, da sklenejo s cislajtanskirai vred, kako postopati nasproti kongresu in delegacijam. Po poro&lu Reuterjeve agencije so glavni pogoji mirovne pogodbe ti-le: Vojne odSkodnine dobiRtisija UlOmilyouov rubljev, katerih 1100 Turcija plafia z odstopom azijatskih zemljifiS, 310 jih pa ima v gotovini pladati. — Meje BolfTarije slede po toku Karasu-reke, objemajo vsa vzhodnje ozemlje od Cirmena do Varne, vlefiejo se od Pirota na sever, Pirofc ostane pri Bolgariji. — Srbija dobode Sjenieo, Novi-bazar in Vranjo. Crnagora dobode Bar, Podgorico, Spuz in Nik§ic. General Ignatiev, ruski poslanik «a tur-fikem dvoru, jc priSel 5. marcija v polni gene-ralski paradi v Carigrad, obiskal je ministre in poslauike, a so vrnii potcm v S. Stefan. Veliki knez Nikolaj namerava se v tem tednu obiskati sultana. Sultan je telegrafiino fiestital ruskemu carju na dan, ko jo praznoval obletnico svojega vla-durskega nastopa. Oar se je na to zahvalil buI-tanu in jo rokel, da, ker je prejel ob enem de-stitanje in naznanilo, da je rair podpisan, vidi v torn dobro znamcnje stalnega in trajnega pri-jateljstva med Rusijo in Turfi^o, V anglofiki dolnji zbornici je vojni minister Hardy rekel, da angleSki vojni proracun jo le budget za mirni L as. Ce je budget vecji, ne pomenja to, da bi se vojaki pomnozili, temufi Jo Ktrofiki za vojni materjal so veftji. Kronanjo papeza Loona XIII. se je vrSilo lirutoklo nedeljo predpoldne, pa ne svooano v cerkvi sv. Petra, ampak na tibem v hifini pa-pezovi kapcli (Sikstinski kapeli) v prifio prclatov in mdtatcrih diplomatov z navadnimi obifiaji, izostal je le blagoslov „Urbi etOrbi". Razmere med italijansko vlado in papczem so Se vedno uckako napcto; za to tudi ni bila vlada pri kronanji zastopana. — Za dr^avnega tajnika jc namesto kardinala Himeoni-a imenovan kardiual Franchi, kar je pri vecmi cvropskih vlad dober vtis naredilo. Razne vesti. „So3a" bo zauaprej redno izhajala v s a k c e-trtek zvecer ob 6. uri. DanaSnji list se je zarad neprevidenih zaprek nekoliko zakesnil. Imenovanje. NaSrojak, g. Kristjan Klauser, dosedaj zacasni vodja idrijske c. kr. sodnije, je imenovan za okrajnega sodnika v Kamniku na Gorenjskem. Volitev enega uda v cestni odbor za goriSko o-kolico je bila dne 4. t. m. v dvorani dezelne hi§e v Gorici. Mesto je bilo izpraznjeno po rajnkem Matiju Mozetic-u iz Solkana. — K volitvi je prifilo 45 zu* panov in pod2upanov, katerih glasovi so se cepili med dva kandidata; nekateri so hoteli izvoliti odbornika iz takega kraja, kjer ni nobene skladovne ceste, men-da z namenom, da bi nepriatransko skrbel za—manj-§e stroSke in ride doklade. Drugi pa so hoteli cesti Pevma-Kvi§ko-St. Martin nakloniti domatega nadzornika in zagovornika — in tem jo obveljala, ker je njihov kandidat gosp. Anton Jakon&ic iz Smartnega prejel 24, tedaj absolutno vecmo glasov. Umerl je 4. t. zjutraj v Gorici g. Sfiligojv biv§i iupan devinski in oskrbnik tamosnje grajScine. Mrtvud ga je zadel, ravno ko se je cesal. Hog je imel okoli 58 let in se je se le pred kratkim tukaj naselil, kder je mislii v pokoju uftvati bogat sad svo-jih pridobitev. Zahvalno adreso bo poklonili profesorji tukajsnjega gimnazija dosedanjemu zacasnemu vodji, dr. Frapporti*ju, ko je vodstvo oddal novemu ravnatelju. Mo2 si jo je nekda a taktnim postopanjem in z lju-beznjivo kolegijalnostjo vrlo zaslu2il. Grof Ohambord je bil se svojo familijo nav-zoi pri goriakem korsu ter je pridno metal konfete raz I. nadstropja Paternolijeve hiSe na Travoiku. D.r Anton Stare poznani narodnjak, do sedaj vojaSki zdravnik v Buduvi, pride k tuk. pes polku Weber. Dobro nam dosell Poatne pridige ima v stolnej cerkvi v itali-janttkean jeziku v C. P, Alojeij Bo«a h dru^be. Jezusove ob nedeljah in praznikih ob 11 uri; druge dni ob 5. uri popoludne. — Slovenske postne pri-dige ima vsak petek ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v. c\ gosp. Matija Krava-nja, nemlke postne pridige pa v ravno tej cerkvi vsako nedeljo in praznik v postu c\ g. Franc Yi-dic ob 10. uri in po]. Duhovske spremembe. V. d. g. Gaspar Braida, ziipnik na Vogerskem in Franc Mozetie\ vi-kar v Vertojbi, sta §la v pokoj. — Fara Cernice je raapisana do 8. marcija, Vogersko pa do 16 raarca.— 6. g. Jury Pervanje, vikar v pokoji, je 1. febr. umerl _ jL&nali,___.........._____.........___________ ____.........___ VojaSki nabor. Postava od 23. decembr* 1876 dolocuje, da se ima v dezelah, ki so v driavnem zbo-ru zastopaae, za leto 1878 v vojake vzeti 54.541 moz za stalno vojsko, 5454 moz pa za reserve Od teh spada na avstrijsko-ilir. Primorje 1497 mot za stalno, 150 pa za reservino vojsko. Nabor ae bo vrSil na Goriskem: v Cervinjmu 4. 5. in 6. aprila, v Ajdorliini 8. in 9. aprila, v Irii-ii 8. in 9. aprila, v Gorki za mesto 11. in 12. aprila, v Gone* aa okoh'co 13. 15. 16. 17. in 23. aprila, v Kanatu 25. in 26. aprila, v Tdmirnt 27. 29. 30. aprila in 1. in 2. maja, v Sezani 1. in 2. inaja, v Bovcu 3. in 4. maja, v Komnu 4. in 6. maja, v GradisH 8. in 9. maja, v Kormimt 10. in 11. maja. Nesreda. Na pustni torek je neka zona po ne-previdnosti med koCije prisla; kolo gosposke ekvipa-ze jej je nogo precej hudo poskodovalo. Kocije so se koj ustavile, gospoda je nesrecniei na pomofc prisko-dila, preskrbela zdravnika, ter jodala v bolniSnicood-pejjati. — Pri takej gnjeci ni cuda, da se zgodi ka-ka nesreca, posebno ker ni Skoro mogoce zabraniti, da ne bi le otroci, pa tudi odrasla mestna mladez ni-zih stanov pulila za konfekte, zlasti one v papirfikih, katere gospoda nalasC tako me&e, da zapleta znane osebe med grabece paglavce. Solstvo. Srednje goriske sole so sklenile le-tolnji pervi tecaj v soboto 2. marcija ter zaeaejo v petek 8. marca svoj drugi semester. Nov! de& predsednik je imenovan za Kranj-eko in sicer France vitez Kallina pi. Urbanov, do sedaj dvorni svetovalec pri c. k. namestniltvu v Gradcu. Tatvina. Nekemu kmetu iz Pecx pri Mirni je bila te dni ponoci ukradena krava v vrednosti 100 f. — Policija je zasa&la neko tatico, katerej se je tuje perilo prav dopadalo ter dejala jo za pustni dan v hlad. RazpuSceno druStvo. KoroSka dezelna vlada je razpustila katolisko-potiticno drustvo v St. Leoartu v lavantinskej dolini. Na graSkem zenskem uciteljiSci je si oven-si in a (za Slovunke) kot obigaten predmet vpeljana. Tako poroca graski pedagogicni list. V Parizu se izda vsak dan 630.000 §tevilk po-litiCnih casnikov. mej temi 400.000 republikanskib, 60.000 bonapartistienib, 60.000 orleanisticnih, 24.000 legitimisticnih in 90.000 druzib-barv ali brez barve. Vsak o jntro izhaja 25 casnikov, vsako popoludne pa 22. „Gesange der Serben" se zove jako elegan-tna knjiga 292 stranij ob§irna, katero je ravnokar i-zdal slovefci nemski pisatelj Karl Brauu Wisbaden ^Leipzig verlag von Joh Ambr. Barth." Oni, ki ne bero krasnik srbskih pesnij v originalu, kar bi moral vsak omikan Siovenec, naj si to knjigo omislijo. Terzno porocilo. V zadnjih 14tih dnevih so se zgodile le male spremembe v zitnih cenah. Pa6 pa se nasi rarlanski posestniki, vedecj, da je zunanja koroza za eksport §e prefrisna, terdo derzijo z do-ma&m pridelkom ter zahtevajo za 31 litrov (to je star mernjk) od 2 f, 20 do 2 f. 30; pSenica je zuaaj V ceoi poskoCila, a moka je osfala vsled mlacne kup-Cije pri prej§nih cenah, nnako otrobi; debeli po 5 f. 60, drobni po 4 f. 80^ kr.—100 Eilov; rajz je zadnji teden za 25 kr. pri 100 k. ceneji; lep rajz (matico) se dobiva po 20 f. 50, srednji od 19 do 20 f. 100 Kit.; pehan domaL jeLmen se placuje do 4 f., a zunanji po 3 f. 60 31. litrov; oves se dobiva po 1 & 35 do If. 40. S kratka; po blagu, kvaliteti ter kvantiteti je i cena raznega blaga. Marino gra§ko pivo iz ledenice na Koreuju (pri fontani) za mesto z dacam vred, v sodiiih po 25 litrov stane 5 f.t za okolico 4 f. 20. Eksportno pivo za mesto 5 f. 30, za okolico 4 f. 40. T. F. MSTMCA UREDNI&TVA. Gosp. M. M. v Lokovcu: smo pazljivo Vas depis ter posneli iz njega, da sum- ttifiite za nasega dopisnika z Banjlic nekoga, ki nam ni ie nikdar pisal. Ker ne tooremo dopustiti, da se z na§im rede- njem 2alyo nam neznane osebe, odloiili smo YaS dopis tem reij ker smo se prepricali. da se ne moretna po vsem zana-§at». na poslana pojasnila. Glede daljare zupanove hiae od cerkve in pa od zudnjih his dolanjega LokoTca, [radi poprav-Ijamo, da znasa prva obilnt; pol ure, druga pa dve uri. NaS poroSevalec je popotovaje itubirul gradivo in tedaj je l:thk<», da se je v tem zmotil. Sioer pa ansft posvedeli, da jr> lokov-skih sadevah, «) katerih je porocal na= g. dopisnik, rlozena pritozba pri kompetentni obiastniji. katera bo gotoro na za-nesljivi podiagi razsodila. kdo ima prav in kdo ne. Gosp. dopisnik iz V. Vasi dopisi se saeejo prevec okolo osebno3ti,_za to jih ne moremo sprejeti. Stcet* pa sprejmemo radi Yaso uljudno punudho, samo da nam Lolj stvarno poro-cate. Zdravi! Kwkatere dopise smo mordi 2opet odlozifi; kar je do-brega pride uze im vrsto. Uo^p. Job: Prav lopa hvala ?a originatvit H?u*k! Zar-nemo prilu«lnjie; alt se Vam its? zdi, da so yaiinji %lf-\i \a,k-kega „Monitenrju> n. pr. lutortj^kt' it^vilkr, fcr;r/;i, oznanila pozahljeni; Xa zdravji-! Dun aj ska borza. 7 inan-ija Enotni drz. dol^ v bankovcih . . >;3 gl. 4'» kr. Knotni d:*z. dolg v srebru . . . «" » -'> » Zlata rcnta ........ 7"» „ »" „ 1860 drz. posojilo ...... HI ,. - ., Akeijc narodne banke .... HOT ,, — „ Kreditne akcije....... U.Li ., H> ., London .......... U« „ fi:» „ Srebro .......... ttti „ T.-» „ Napol........... » , t*-1/* „ C. kr. cckiiii ........ -> ., 6!» „ Drzavne marke ....... ^MHrMH^^lMHr*1*^ J gotove uljcne farbe J I za dobiti kod g. Poppovic-a v Zagrcbu. JF i Cicnik se «aljc franco. X ftzmmh. Jemljem si 6ast slaviicmu obcinstvu nazna-niti, da se pri podpisanemu nahaja bogata zalo-ga Yoska, sve6 in tore iz slavnoznanc tovarne Keali Gavazzi-a v Bcnetkah. Bila je odlikova-na od ccsarja avstrijskega, Franciska Jozcfa. od kralja bavarskega, Maksimiliana II., od kralja pruskega^ Friderika Viljelma in od umrlega fran-coskega cesarja, Napoleona III. Obdarovana je bila pri razstavi v Londona 1. 1802, pri obert-nijski razstavi v Parmi, pri razstavi v Turinu, v Milanuy v Luki ia slednjid pri razstavi v Filadelfiji. Gg. naroenikoin se bo postreglo z vso skerb-Ijivostjo in natancnostjo in prav ugodno ceno. Cena je: I. versta 2 gl. 40 sold. H. „ 2 n 20 „ Podpisani se tedaj zanasa, da bo v krat-kem poiasten s prav obilninii narofiili. Jakob Palla v Korminu. Jam drazba. Vsled sklepa c. k. okrajnega sol. sveta se bode zidala nova solska hisa v Deskli pri Kanalu. StroSki so prevdarjeni na gl. 4536,45. Javna drazba bode v Goriei v uradniji c. k. okrajnega §ol. sveta dne 28. marcija t.l. ter se pricne ob 10. uri in sklene o poludne. Do 10. ure zjutraj istega dne se spreje-majo pismene ponudbe napravljene po ob5e Ye* ljavnih naielih. Nadert, prevdarek in drugi pogoji so raz-stavljeni pri podpisanem uradu od 10. do 27. marcija t. 1. od 8—12, in 3—6 ure. C. KR. OKAJNI §0LSKI SYET v Goricij 7. nmrcija 1878. c5L i %?* IfiS 1 c ~ « •* ei :J S*J •' II •Jf-SrS s*?s r g Sr^-s ««»« i.-s -^ -*. 3 -c II L~ S 1 ^ Sail ~**>*i* -afc I «;•§.«<> 1 -til? ^aH #~\\ ¦r'5.5.3 f *>¦,?>¦* ro^l r"a's.r :. : i. i. l^^lS^J * ¦* i ~ i *'" "" '' ~ - * '" a " * 1 |:*rH 1 ? S r ~ ,r : " ¦ .;"H Hi S I ! 1'i §. *-* _....... ^-< - s '^ Sr 1 If I Hi? i ~ t „ -«^.- r .- ^ c3 I "g h%ZL1:*1* M I 2 t » t „ *; =Ts^ .j2 r IZ} 1 II x ^ * T i i- ^ {,«t 5 3gBt| §L.¦•; Cti 1 |i «JeC •^S-a > > ^-c'- s 1 | "2J "¦ .* ^ n ft- t- tt- f: 1 \i •-: ~ Si, a"^,, «5 « .'=.• , 1 1 S-^l &&•*.'¦ IT-1 i ,*;::g~^^ ... 1 *1^^^Hi»iMhMHrV^^^ I DOKTOR IJanez Saiiiiilt. I dosluieni sekundarij pervega reda v Dunaj-J skej c. k. veliki obCni bolntsnici, stanujc X Xravnik, hi§a baron Baselli-eva, "f §t. 288, I. nadstropje. lYaznanilo. Primerne jccli in pijaie izbirati ^e zadeva prav veltke va^nosti posebno tarn, kjer se vsa-ka neprevidnost v tem obziru pokaze, kadar prebavanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastanejo doigotrajne zelodcne bo-lezni. Ker se take neprevidnosti tudi pri najveci pazljivosti ne dajo popoinonia odstraniti$ se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je dr. MUHer-jeV, na Dunaji. sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebno priporofia proti ker^Uj ki delovanje Modca vredi, vsako akutno in kroniteo vnetje v lelodcu in drevah odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravl Kdor se po morji yozi, je za-nj ta balsam vsega priporo6evanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni. Laboratory in centralm depot sa razpoii-Ijanje: J. 21. Miller, lekarnicar Kronstadt, Siebenbiirgen. V Gorki edino nahaja se pri lekarnicarju Pontoni-u y Rastelu} v Mehi pri X. F. Gott-liardt et Comp.