rušlnnid plačana v goloviui krat, I.KTO L v V Ljubljani, v torek 5. aprilu 1932 Slov —v - Mai C ena 1 L)in Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno % Din, zn inozemstvo 120 Din Uredništvo je \ Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2otrebe, iz|da-čevanje plač itd. Bankovec ni več denar pridobitnega življenja, unipak jc na njegovo mesto sto|»il ček. Zaradi tega zlata podlaga nima prave zveze z obtokni bankovcev, ker služi predvsem za mednarodni promet. Nu drugi struni pa določbe o kritju zopet utesnujejo tlelovu-nje notnih bank v korist gospodarstvu, ker si banke morajo čuvati po predpisih gotovo zlato kritje, katerega bi sicer v slučaju |»trebe dale v mednarodni promet. Lansko veliko preseljevanje zluta je pa odsev razrvanili kreditnih razmer po vsem svetu. Prej so' se plačilne bilance izravnavale z gibanjem kratkoročnih in dolgoročnih kapttalov, sedaj pa sc izravnavajo 6ahli s prometom zlata. Zaradi odprave zlatega standarda v celi vrsti držav je postalo tako zvano zlato-devizno kritje brezpredmetno (zlato-devizno kritje pomeni, da je del obveznosti notnih bank krit z devizami, večji del pa še vedno z zlatom. Zato imamo sedaj 11« eni strani države z zlato valuto, na drugi struni pa vrsto razvrednotenih valut. Toda z vsemi tem še ni rečeno, da je zlato izgubilo svoj pomen kot denar. Daleč smo še od raizmer, v katere nas hočejo privesti narodni gospodarji, ki zagovarjajo tako zvano manipu-lirano valuto, ki bi z ozirom na razne indekse vzdrževala stabilnost cen in kreditnih odnoša-jcv. Taka valuta bi se uveljavila le tedaj, če bi na njo pristala celo vrsta velikih držav, v posameznih primerih pa bo nujno privedla do dviganja deviznih tečajev in s tem k svojemu razvrednotenju. V marsičem so bila ta izvajanja odločilna za odipravo zilate valute v Angliji. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da so za nadaljnje funkcioniranje zlate valute še vedno dani objektivni predpogoji. Toda li objektivni predpogoji morajo biti v najožji zvezi s striktno deflacijsko politiko. V tem oziru pri nas še nismo popolnoma na jasnem, kajti nismo še prišli do tega. da bi izvajali striktno deflacijsko politiko, za kar nam daje dober zgled Nemčija. Tu se namreč izvaja splošno zniževanje življenjskih stroškov, cen, obresti in najemnin. Pri nus je bila deflaeijska politiku omejena bolj na plače, ni pa posegla tudi v druge panoge gospodarskega poslovanju in prinesla izenačenju. Zato moramo še nadalje izvajati deflacijsko politiko, če hočemo uspešno držati svoj zlati standard. Kakor znano, je zakon o denarju z. dne 9. maja 1931 določil, da morajo biti takoj plačljive obveznosti in obtok bankovcev krili z najmanj 35% z zlatom in devizami, od tega odpade na zlato 25%, nit devize pa ostanek. Ker pa je naša plačilna bilanca že nekaj časa sem pasivna, devizni zaklad Nrodne banko polagoma pada. Težko je pričakovati, da l>i že sedaj mobilizirali /lato za plačila svojih obveznosti v inozemstvu, ker ne vemo, kako sc bo kriza razvijala nadalje. Na nove devizne kredite mislimo lahko le teduj, čo bomo imeli še toliko prostega /hita, da bi na njegovi podlagi te kredite dobili. Posebno pozornost pa zaslužijo v sedanjih ra/.ine- Peter Zivkovič odstopit ovo mesto prevzel dr, Voja Marinkovič Ostala vlada ostane Belgrad, 4. aprila 1. Danes ob pol 11 dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik vlade Peter Živkovič obrazložil delo vlade tekom zadnjih treh let. Rekel je, da je Nj. Vel. kralj smatral za potrebno, da pozove na sodelovanje tudi narod, vsled česar je proglasil ustavo in omogočil narodno predstavništvo, ki je dokazalo, da jc svojo nalogo moglo izpolniti z dobrini uspehom. Predsednik je na koncu izjavil, da je on kot popolnoma nevtralna osebnost vodil državne posle od 6. januarja, a zdaj, ko se stvari razvijajo v pravi politični smeri, smatra za potrebno, da poda vlada ostavko. Nato je odšel v dvor in podal demisijo, ki je bila sprejeta. Takoj nato je bil pozvan gosp. dr. Voja Marinkovič v dvor, kateremu je bila poverjena sestava novega kabineta. Dr. Marinkovič je imel takoj konferenco s člani vlade, jih prosil za nadaljnje sodelovanje, ter sestavil vlado iz istih osebnosti, ki so obdržale iste res.ore, razen gosp. dr. Marinkoviča, ki je prevzel še predsedstvo vlade. Ob 6 zvečer je nova vlada prisegla. Slovo Belgrad, -t. aprila. AA. Danes ob 10.30 jc bila seja ministrskega sveta, na kateri je imel predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič po otvoritvi seje tale govor: Ko je Nj. Vel. kralj dne 6. januarja 1929 imenoval kraljevsko vlado, ki sem ji imel čast biti predsednik, je tako sklenil svoj nagovor ministrom: »Pozivam vas, gospodje ministri, da mi s svojim trudom in vestnim vršenjem dolžnosti pomagate j>ri tem velikem delu za blagor in napredek naše kraljevine in za boljšo bodočnost našega naroda, in imejte vedno pred očmi, da je rešitev države najvišji zakon in služba narodu najsvetejša dolžjiost.« To najvišjo jioslanico sem imel vedno pred očmi. Po njej se je kraljevska vlada pri svojetrn delu zvesto ravnala. Ob takem delu se jc že un kratkem času občutila povsod polna avtoritet«" oblasti in strogo vršenje zakonov. Nastalo je polno zaupanje narodu do organov oblasti, zavlndn.1 jc občutek, da vlada v naši državi zakonitost iu popolna enakost. Naša znat.no popravljena administracija je naletela na |x>lno priznanje v narodu. Odlikovana z najvišjim zaupanjem in potem, ko je odstranila motnje dotedanjega upravnega sistema, je kraljevska vlada pristopila k intenzivnemu delu in razivila največjo aktivnost na vseli poljih državne uprave in zakonodajstva. Spričo takega dela kraljevske vlade so se pokazali vidni rezultati. Ti rezultati so tu in nihče jim ne more oporekati. Mnogi izmed njih so trajne zgodovinske pridobitve. V političnem pogledu želim posebno nuglu-siti deklaracijo kraljevske vlade z dne 4. julija 1930. Čeprav so člani kraljevske vlade pripadali prej raznim političnim strankam, so, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povra-tek in vzpostavo bivših strank, vsi podpisali omenjeno deklaracijo kraljevske vlade, ki vsebuje osnovna in vodilna načela jugoslovanske načijonalne in državne politike. Pri ocenitvi doseženih rezultatov pri delu po 6. januarju 1929 se je Nj. Vel. kralj prepričal, da se mora izvedba načijonalne in državne politike postaviti na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja, in je blagovolil dne 3. septembra 1931 izdati ustavo kraljevine Jugoslavije. Temu najvišjemu zgodovinskemu dejanju so sledile volitve narodnih poslancev 8. novembra preteklega leta in volitve senatorjev 3. januarja t. 1. Mi vsi smo prišli v narodno predstavništvo z velikim narodnim zaupanjem in zvestobo veliki ideji državnega in narodnega edinstva v duhu manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929. rah obveznosti banke z rokom. Te obveznosi so, kar se liče ttizemskih, večinoma kratkoročnega značaja in so prišla prav za prav kot nadomestilo žiro računov. Za obveznosti z rokom ne potrebujemo kritja, in sicer iz enostavnega razlogu, ker so v njih tudi devizni krediti naši Narodni banki. Tuz.emske obveznosti z rokom pa predstavljajo ravno tako potencielen obtok bankovcev kot obveznost po vitlu, saj so v odlični meri sposobne diskonta. Predpisi o kritju so se izkazali za deloiinn škodljive nekoliko obsežnejši kreditni politiki, nu drugi strani imajo pa svoj psihološki potnem, katerega ji,m ni mogoče odrekati. Razširjenje kreditne baze šc ne pomeni inflacije. Najbolj nevarna pa je inflacija, ki prihaja s strani države. Tudi ta inflacija .se ne dokumentira samo pri emisijskih bankah, ampak t uda drugače. Eden glavnih predpogojev za stabilizacijo nacionalnega denarju je vsekakor uravnovešen državni proračun, ki sloni na realni podlagi. Ker je zaenkrat stabilnost mednarodnih deviznih teča jev v okviru danih meja še vedno najidealnejša fonna za mednarodne gospodarske odnošaje, je tedaj nujno zahtevati, da so dani vsi predpogoji za to stabilnost. Naše delo z narodnim predstavništvom je bilo v teh treh mesecih naporno, toda prepričan som, da je obrodilo velike koristi za narodne interese. V današnji gospodarski in finančni krizi 1kx1o vsi sprejeti zakoni kakor tudi uravnoteženi in znižani državni proračun mnogo olajšali današnji težki, skoraj neznosni položaj kmeta, ki predstavlja moč našega naroda. To bo, gospoda, narod s priznanjem občutil, in to nuj vam bo samo bodrilo pri nadaljnjem delu v tem praven za blagor naroda in naše domovine Novoizvoljeno narodno predstavništvo je dokazalo svojo sposobnost in sprejelo nase odgovornost za reševanje državnih poslov. Polno sodelovanje kraljevske vlade z narodnim predstavništvom zaključuje naporno dobo dela in s tem se začne tudi novo formiranje našega notranjega političnega življenja. Z izrednim zaupanjem Nj. Vel. kralja sem prišel kot popolnoma izvenstrankarska oseba na čelo kraljevske vlade dne 6. januarja 1929 z določeno nalogo. Iz navedenega smatram, gospoda, da je moja dolžnost, ko sem končal dosedanje delo. zaprositi Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da dam položaj kraljevske vlade in svojega Nj. Vel. kralju na razpoloženje. Vam pa, gospoda, se želim tudi pri tej priliki še enkrat zahvaliti za vedno prizadevno in zvesto sodelovanje in zaupanje. V imenu vseh članov ministrskega sveta se je predsedniku Petru Živkoviču zahvalil zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič za zaupanje in mu obenem izrekel priznanje za naporno in uspešno delo, ki so ga vse vlade vršile pod predsedstvom Petra Zivkoviča od 6. januarja 1929 pa do danes. Vlada Belgrad. 4. aprila. AA. Ob 12 jo bil pozvan v dvor na Dedinje dr. Vojislav Marinkovič, ki mu je Nj. Vel. kralj blagovolil poveriti mandat za sestavo novega kabineta. Po povratku iz dvora je dr. Marinkovič takoj začel sestavljati novi kabinet in prosil dosedanje ministre za nadaljnje sodelovanje. Ob 18 je nova vlada položila prisego pred kraljem. Novo vlado sestavljajo: predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev (lr. Vojislav Marinkovič, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramcr, minister za socialno politiko in narodno zdravje Janez Pucelj, notranji minister dr. Milan Srskif. minister za pravosodje Božidar Mnksimovič, prosvetni minister dr. Dragotin Kojir, minister za gozdove in rudnike dr. St. Sibenik, prometni minister Lazar Radivojevič, kmetijski minister .lnraj Demetrovič, gradbeni minister Nikola Preka, minister za vojno in mornarico arm. general Dragomir Stojanovič, finančni minister dr. Milorad Gjorgjovič. minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič — vsi ministri na razpoloženju. ■ , ' ■■■ PSPfS .:■ §M v- ■ f? KM l ' Predsednik vlade dr. Voja Marinkovič Zivkovič - zopet poveljnik kraljeve garde Belgrad, 4. aprila. AA. Kralj je podpisal sledeči ukaz: Mi, Aleksander L, po milost i božji in volji naroda kralj Jugoslavije, odrejamo na predlo« našega ministra za vojno in mornarico na podlagi čl. 104 in 118 zakona o ustroju vojske in mornarice, da se vrne v aktivno službo armijski general v rezervi, naš častni adjutant Živkovič Peter. Naš minister za vojno in mornarico rtSj* izvrši ta ukaz. V Belgradu, 4. aprila 1932, Aleksander I. Minister zi vojno in mornarico, armijski general Dragomir Ž. Stojadinovie, s. r. Belgrad, 4. aprila. AA. Kralj je podpisal ta-le ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in volji naroda, kralj Jugoslavije, postavljamo na predlog ministra vojne in mornarice za poveljnika naše garde našega častnega adjulnnla armijskega generala Živkoviča Petra. Naš minister za vojno in mornarico naj izvrši ta ukaz. V Belgradu, 4. aprila 1932, Aleksander L Minister za vojno in mornarico, armijski general Dragomir Ž. Stojanovič, s. r. Belgrad. 4. a|iriln. ž. V političnih krogih se pričakuje, da bo na seji narodne skupščine v sredo ministrski predsednik dr. Voja Marinkovič |>o. dul ekspoze nove vlade in da ho pri tej priliki tudi objavil smernice svoje bodoče politike. Pogreb žrtev zagrebške tragedije Zagreb, 4. apr. ž. Danes dopoldne ob ') so bile odpeljane i/, prosekture nu Mirogoju žrtve Radničeve družine, nakar so bile odpeljane v krstah tudi one žrtve, ki so bile v prosekturi bolnišnice usmiljenih sester. Na sami postaji je bilo zgrajenih šest kutafalkov, kamor so liile postavljene druga ob drugi. Istočasno se je zbrala velika množica ljudstva, nakar so je začel žalostni obred. Na krste teh žrtev je bilo položenih mnogo vencev in cvetja, med katerimi je padel zlasti v oči venec mestnega župana dr. Srkulja, ki je bil tudi zastopan pri ceremoniji. Na traku venca je bilo zapisano: »Nesrečnim žrtvam — mesto Zagreb«. Ob 10 je prispel župnik i/, cerkve sv. Marije g. dr. Bc-lithan, ki je ob številni asistenci v največji li-šini izvršil poslovilni obred te velike in nepojmljive tragedije. Trupla pokojne Zorke, zad- nje žrtve, še niso našli in so prepeljali samo šest članov v Snpetur. Prišlo je do žalostnih prizorov, ljudje so glasno jokali in izražali sinje najgloblje sočutje za nesrečne družine. Nekaj po pol 12 so bile \ se žrtve položene v vagon in težka vrata so sc zaprla /a krstami, ki jih je železniška uprava plombirala. Vagon so priključili br/.ovlakll. ki jih je odpeljal \ njihovo domovino. Značilno je. dn so pri reševalnih tloliih v Radničevem stanovanju najpreje našli ključe Radničeve grobnice v Supetmi. Poleg njih so našli dve zlati uri. ki so last starega Rudnlčti, 100 zlatih frankov, nekaj ameriškega drobiža ter 50 Din. Zdravje Save šupuka se je obrnilo na bolje. Istotnko je dr. Mišknlin zapustil bolnišnico. Policija je Spectator< je objavil sir Evelyn VVrench, l;i sc je pravkar vrnil iz študijskega potovanja po srednji Evropi, razgovor z predsednikom češkoslovaške republike Ma-sarykom o političnem položaju v Evropi s posebnim ozirom na vprašanje Podonavja. G. Masaryk je Izjavil: Javno povedano, mi se bojimo nemške konkurence. Nikakor pa ni naš načrt za gospodarsko sodelovanje srednje Evrope naperjen proti Nemčiji. Prepričani smo, da bi udejstvitev tega načrta Nemčiji le koristila. Nemčija je najboljši odjemalec Češkoslovaške. V gospodarskem pogledu mora biti Češkoslovaška vedno zvezana z Nemčijo, vzhodno evropskimi državami, z Balkanom in Rusijo. Masnrvk se je posebno zavzel za zldižanjn med Francijo in Nemčijo in zn osnovanje velikega zveznega sistema, pri katerem bi sodelovale vse poglavitno države v Evropi, Ink o da hi se narodi ne ločili v dve skupini, kakor pred vojno. Prepričan sem, je dejal Masaryk, da je edina podlaga za evropski mir francosko-nemško sodelovanje s podporo Velike Britanije in Italije. Vzrok evropskega nemira je tudi dejstvo, da se 40 milijonov Francozov boji 80 milijonov pangermanistov. Ako bi prišlo do frnncosko-nemško-atigleškegn sodelovanja v Evropi, bi se kmalu uresničile tudi sanje o Panevropi. Avstrija išče posoiilo Dunaj, 4. aprila, ž. V službenih krogih se čujc, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja za posojilo 100 milijonov šilingov Avstriji, za katere pa bi garantirale enako kakor za prvo posojilo Zveze narodov Anglija, Francija, Italija, Belgija, Ilolandska, Švica, Danska in Nemčija. V to svrho bo odpotoval zvezni kancler dr. Buresch 15. t. m. v spremstvu trgovinskega ministra Heinleja in kmetijskega ministra v Ženevo. Dunajska vremenska napoved. Toplo vreme bo trajalo dalje, oblačnost pa bo večja radi vzhodnih vetrov Stran 2i) »SLOVENEC , dne o. aprila 1931 Štev, 77. Tardieu v Londonu Rezerviranost na angleSki strani glede Podonavja — Ves problem francosko angleikih odnošajev na dnevnem redu 14 govornikov na shocfu kršč.-soc. kovinarskega delavstva na Jesenicah Dve izjavi London, 4. aprila. I«. Razgovori med MacDo-neldom in Tardiettjem so sc davi kmalu po 10 zopet začeli na Dovvninslreetu. Tardieu »a je snoči razpovarjal z MacDonaldom med Štirimi očmi, danes dopoldne pa so ga spremljali finančni minister Flandin in francoski strokovnjaki. Tudi MacDonald j«j k temu razgovoru pritegnil zunanjega ministra sira Johna Simon«, finančnega ministra Chamber-laina, trgovinskega ministra Runcimana in državnega podtajnika v iineninem ministrstvu Frederi-ka Leith-Rossa. Pariz, 4. aprila, tg. Tardieu jo danos v Londonu po svojem dopoldanskem razgovoru z MacDonaldom sprejel zastopnike francoskega tiska in jim podal izjavo, v kateri pravii Edino, kar lahko danes poudarim, je lo, d« naii angleški prijatelji na isti način, kakor mi, uvidevajo nevarnost gospodarskega položaja v Evropi in potrebo, da se nudi takojšnja pomoč. To skupno naziranje se je javno objavilo že v komunikeju 12. februarja glede termina lozanske konference in v komunikeju od 12. marca po obtoku sira Johna Simona v Parizu o priliki Briandovega pogreba. Oboji se strinjamo v temi Potreba delovanja, možnost delovanja, dolžnost delovanja da se pomirijo politični prepiri in sc zagotovi gospodarska obnova. To je program, ki ga lahko podpišejo vse vlade in vsi narodi in pri katerem moramo vsi sodelovati z vsemi svojimi močmi. London, 4. aprila, tg. Tardieu je ie včeraj zvečer izjavil zastopnikom listov, d« so predmet razgovorov evropski problemi. S temi problemi se je treba baviti pod vidikom solldernega skupnega delovanja. Anglija in Francija sta zvezani po skupni politični in moralični odgovornosti, po želji njunih narodov za delo, za mir in po iaii- playu. To je duh sestanka, pa tudi duh konference Štirih držav, ki sc bo sestala v četrtek. Enaki cilji Anglije in Francije je zavarovanje normalnih življenjskih pobojev vseh narodov. Tudi MacDonald je po poldrugournem sestanku s Tardicujem podal izjavo listom, v katerih je zavračal sumnrčenja, katerim jc izpostavljen an- gloiko-francoski sestanek. Angleške namere stremijo popolnoma samo na to, da Anglija pokaže najvišjo stopnjo dobre volje za mednarodno sodelovanje. Vsakdo, ki temu prizadevanju podtika nečiste motive, jih zavira. Tardieu hoče London zapustiti nocoj. Za konferenco štirih velesil ni nobenih dogovorov žc vnaprej in nobenih načrtov. Vsak udeleženec bo popolnoma enakopraven. Evropska misija Stimsona Newyork. 4. uprila. Is- V petek bo državni tajnik Stimsou odpotoval z ameriškim voditeljem delegacije Davvosoni a Ženevo, tla se 14 dni udeleži razorožiivenih razprav, katere so po vvashington.skem mnenju stopile sedaj \ stadij. da je osebna prisoinoist Stimsona koristna. Dalje sc izjavlja \ VVashinptoiiu. da se Stimson i 11 te rosi ra samo /a konferenčna vprašanja. Newyork Times , pa vidijo v potovanju Stim-suiia tudi izhodišče /a začetek razprav o voj-n.ili dolgovih. Stimsou sicer ne bo obiskal ev-rov škili glavnih mest, pač pa bo v Ženevi prišel v stike /. vsemi državniki. Položuj je stičen onemu, Jvi je uust.il predlanskim pred razglasitvijo Ilooverjovega moratorija, ko sta tudi bila Stumson iu Mellon v Evropi. V tem potovanju vidijo tudi .spravljive politične motive, ker pred volitvami za predsednika ročejo hudih chr-luit \ kongresu proti moratoriju, katerega je J loover dovolil evropskim dolžnikom. Evropska misija Stimsona gre za tem, tla se neobhodno potrebno podaljšanje moratorija spni v i v tako i bitko, da jo bo kongres moral sprejeti. Ne>vyork; 4. aprila, tg. Državni depai temeui izjavlja, *i cenili na 10.000 in ki fi> razpolagali tudi z neUaj liibkimi lopovi, mi *c polastili Nunangii« iz katerega ne je morala mala .japonska [Hisjulka umakniti. Ker inirmlžiirske eele kitajskim prostovoljcem niso bile ko«, jc japonski generalissimus v Mandžuriji Honjo odposlal proti roparjem« japonske čete. I,i »o po osemuriiem bo.iu Kitajce popolnemu razkropile. Prostovoljci fo se bili polastili tudi več seliše v glavnem premogokopnem d ^triktu Mandžurije. Jcntaj, ki so ga morali sedaj Japonci zasesti z modnimi oddelki. 1 stota ko je močno ogrožen oni kot Mandžurije, takozvani Cientao, ki meji ua vladivostoaki okraj, oziroma un severovzhodni kol Koreje, kjer kitajski dobro-voljci delujejo skupaj s komunističnimi vstaši. Japonci >o v tu okraj posilili močna ojačenja iz. domovine. Japonci se pri tem poslužujejo svoje -tare taktike, da pustijo najprej operirati nezadostne cete niandinrske vlade, ko p» polom j poslane Kritičen, odpošljejo na lice mesta z veliko naglico in energijo zelo motne čete. Id seveda vse. kar jim je na poti. neusmiljeno iztrebljajo. POLOŽAJ V s AN I i RAJSKEM 0ZBMLJU POVOUElf Kar »-e lite. šunghajo, pa je položaj zelo ugoden. Potem ko so se kitajski in japonski delegati zelo dolgo prepirali, do kani naj se umaknejo japonske eele in kdaj naj Japonci sploh zapuste kitajsko ozemlje, je sedaj japonska vlada sklenila, da odneha Kitajcem, ter je odredila, da Imajo Japonsko čete evakuirati Port Vusung in vas Kjongvang. Tako ostane sedaj sporna samo ena točka, to jo ločna določitev datuma, kdaj se imajo Japonske čete vkrcati nazaj v domovino. Vprašanje ukinitve bojkota japonskega blaga, ki ga Izvajajo Kitajci, naj bi po želji Japonske rešila generalna mirovna konferenca. Za premirje med obema strankama se najbolj trudi britanski minister na Kitajskem Lampson. Odnehava nje Japonske je pripisovati izključno nameri Tokia, da se T-a pozornost Japonske obrne na Mandžurijo. V šanghaju samem se Je trgovsko življenje popolnoma npo-sUvllo in mesto jc a je dobro vršila svojo nalogo. Vrplar je bil odličen, S K Maribor je nastopil danes s spremenjeno poslnvo v napadu, vendar pfl tudi ta sestava še ni popolnoma odgovarjala. Manjka vlgranoali, točno podajanje in odločnost pred golom. V krilskj vrsti je bil odljčen Klrbiš, Kokot je bil defenzivno na mostu, pri podpiranju napada pa ni odgovarjal. Konič je začasno absolutno izven forme in ima on sam dva gola na vesti, Obramba jo rešila, kar sc je rešiti dalo. Vratar je imel jako nesiguren dan in je sokriv na Iretjem dobljenem golu. Že v Iretji minuli doseže Sturnr vodstvo. t'ri-veršfl; v gneči pred golom goslov v sedmi minuli izenači. Maribor je do konca prvega polčasu v lahki premoči, vendar napad ne more izrabiti šte-illnih zrelih šans. V drugem polčasu doseže Sturm zopet v tretji minuli vodstvo. Alaribor močno oblega in -lostnje v triiiajsli minuli zopot izenačenje po Beptonclju II. V 2S. minuti zapusti vratar prekmalu vrata in že je ;t : 2 za Sturiii. Maribor so zdaj trudi, da bi dosegel izenačenje, vendar mu to radi neskiipnosti nn uspe. Zadnjih deset minut mulvladajo zopet gostje ln do-»i žejo v 40, minuli končni rezultat 4:2, Razmerje liotov je 4 : 4. Sodil je dr .Planinšek dobro. S. K. Svoboda t. — S. H. K, Maribor II. 7 :3 (4 : 1). Svoboda je predvajala živo igro in je imela pri slabi obrambi in posebno slabem vratarju Mariboru lit 1}ko stališče. Sodil jo g. Mohorko dobro. S S. Rapid I. — Atletik 8, K. Celje 3:2 (0:2). Rapid je imel danes kol gosta Atletik S. K., katera jo po živahnem potek u igre premagal v ffori navedenem razmerju. Rapid je predvedel požrtvovalno iu lepo igro, posebno v drugem polčasu je absolutno obvladal teren, Najboljšo moči .je iniol liapid v ožji obrambi in v obeh »Iranskih krilcih. Napad je bil samo v polju dober, oldeval po je preveč pred golom. Gostje so prav /a prav razočarali. Moštvo, ki igra v prvi liniji, bi moralo |ki-knzati v eč znanja. Atletiki so sicer v prvem polčasu tl(ist>nli vodstvo 3:0, vendar je Rapid v drugem polčasu izenačil in dosegel vodstvo, Sšodil jo g. Bhrjak dobro. Itiikarešt, 4, aprila. Ig. Iz vsoh delov Erdelija prihajajo ve^ti o velikih poplsvnjj, l(er se Je sneg začel hitro lajali. Posebno velika je poplava ob reki Samoft. Tudi iz Moldavijo poročajo o poplavuli. Samo v Jassjju jo poplavila votla HOo hiš. Ljudje so inondi ponoči nenadoma zapustili »vojn bivališča. Tudj v Uulioviuj je položaj kritičen, Jesenice, dne 4. aprila. Daues od pol 10 do polil se je vršil v Krekovem domu na Jesenicah javen shod Urše, soe. delavstva ob ogromni udeležbi članov vseh strokovnih organizacij. Vsega skupaj je bilo navzočih preko 1200 /.borovaItev. Zborovanje je ob pol 10 otvorll za JSZ tov. Peter Anic/., ki je celotno zborovanje vodil v vzorni discipliniranosti. Uvodoma je pozdravil zastopnika JSZ tov. žužka, centralnega tajnika tov. Rozmana, starosta kršč. soe. pokrelu tov. J. Gostinčarju, zastopnika oblasti, zastopnika mestne občine župana g. mr. Žabkarja, duh. svetnika A. Kastelie.a, zastopnike časopisov in drugih strokovnih organizacij. Apeliral je na delavstvo naj na zborovanju vzdržuje točen red in disciplino, naj opuste vs-.ike medklice, ker bo vsak lahko svobodno govoril, čim se prijavi k besedi. Uvodoma je tov. Gaser Albin, predsednik JSZ skupine kov. Jesenice podal razvoj dogodkov od zudn.iega skupnega delavskega zborovanju z dne 15. muren t. t, na katerem jo bilo enodušno sklenjeno, da gre vse delavstvo na delo ali pa nihče in na katerem je bil nn predlog tov. J. Rozmana centralnega tajnika JSZ. soglasno sprejet sklep, da se v svrho nadaljnjih pogajanj s KID in vseh važnih ukrepov sestavi poseben medslrokovni akcijski odbor. Poudarjal je, da ta akcijski odbor do dejanske ožlvotvoritve pravzaprav nikdar ni prišel in iz tega so za delavski pokret po krivdi tistih, ki ga niso oživotvorili, nastale nad vse škodljive motnje, ki so vzrok tudi zadnjih dogodkov, da so je namreč kršila enotnost delavskega nastopa kakor je že znano. Tako je prišlo do znanih diferenc pri podpisu predsporazunm med delavstvom In KID s strani večinske organizacije SMRJ in NSZ na eni strani ter JSZ na drugi. Zastopnika JSZ sta namreč vztrajala na stališču, da je zanju obvezen sklep shoda s 15. marca t, 1„ ki ga je ponovno odobril njihov članski sestanek, a otl medstrokovnegii odbora pred pogajanji s 1(11) o kakšni izpremeinbj stališč s strani SMRJ in NSZ nista bila obveščeno, ker niedstrokovni odbor, kateri je, imel nalogo voditi vso lo akcijo, ni bil v funkciji. Ko sta SMIfJ in NSZ hi predsporazum kljub temu podpisali, sta ga iz solidarnosti podpisala tudi zastopnika JSZ. Nato je prečital podpisani predsporazum, glasom katerega delavstvo pristaja na 5% znižanje plač, na delno redukcijo delavstva, na kasnejšo izgubo pravico cenejšega kuriva in osredotočenju nakupa življensldli potrebščin v obeli delavskih konzumili na Jesenicah. Drugo točko dnevnega reda; zadržouje zastopstva SMRJ pri predpogajanjih s KID je točno očital tov. J. Rozman, kateri se je omejil zlasti za zadnja dva dneva pogajanj ter pokazal kako je bilo kršč. soc. delavstvo proti lastni volji na zahtevo zastopnikov SMRJ pred zastopniki tovarne na oficielnih pogajanjih nasilno izključeno od nadaljnjih pogajanj. Tudi ta je ugotavljal, da se njegov predlog, sprejet na zadnjem splošnem delavskem zboru, ni izvajal in jo ponovno pozival celotno delavstvo k edinosti v boju za vsakdanji kruh. Tretjo točko dnevnega reda: Stališče kovinarjev JS/. skupine kov. Jesenice v dosedanjem boju r.u delavske pravice jo v lnarkantnih besedah orisal zastopnik centrale JS/. tov. žužek iu jo poudarja], tla se kršč. soe. delavstvo od pogajanj poti nobenim pogojeni ne 32 takoj oživotvori niedstrokovni akcijski odbor. .!. Zahteva aktivno sodelovanje vseli strokovnih organizacij pri vseli pogujuiujili s kil) s sodelovanjem Delavske zbornice za Slovenijo. \ Obžaluje, da je prišlo dne I. aprila do izrazu delavske needinosti oni oficljelnih pogajanjih pred zastopniki podjetju. — l/.jnvlju. da bo kakor doslej tudi v bodoče zastopalo ne le koristi posameznih skupin, temveč interese celokupnega tlela v st va. Poleg teh so se priglasili k besedi tov. Mo-horie. Čelešnik. Markovie, Toman, Jeraan Martin, Pikri j. Kri/.maiU Andrej, ga. Kristanova, g. svetnik Kaste I ic, župan Žabkur in stari kršč. soe. bojevnik Jože Costinčar. Socialno demokratski SMRJ v resnici ni liinkcijoniriil. Izgovarjali so se pu večinoma, da za tako važne stvari niso imeli časa! Najbolj nestvarno od vseli je govoril zastopnik SMRJ. tajnik Toman, ki je edini spravil sijajno disciplinirano delavstvo s svojimi netaktnimi izzivanji do trenotnegn razburjenja. Ker .se je od strani zastopnikov SMRJ očitali) skupini JSZ kov. Jesenice, da s svojo nabiralno akcijo tudi ona krši enoten nastop vsega delavstva, je JSZ kov. takoj prisiala mi to, da vso svojo nabirko, takoj izroči /ti celokupno delavstvo, čini celokupno delavstvo /. izglasovanjem sprejme goli navedeno resolucijo ter s tem pokaže, dn jim je v resnici za enoten nastop delavstva. Zaključno besedo je podal lov. Peter \mcž c entra I nemil xustopiliku. ki je resolucijo dal na ponovno glasov tin je. medtem |>n je zahteval besedo k resoluciji tajnik SMRJ louuin in po/val svoje članstvo, dn za resolucijo ne glasuje in da se odstrani, ker nn tem shodu, ki je bil Inko vzoren, nimajo ničesar več iskati. Predsednik shoda tividevši. da iej skupini resnično ne gre /a solidaren delavski uustop, shod s lo ugotovitvijo zaključil. Mehika v rokah pustolovcev Vera Cruz, marca. Poslanica mehiškega nadškofa, msgr. Pascuela Diaza, na predsednika republike Orteza Rubia, ni bila prinesla katoliškemu ljudstvu v njegovi sedanji stiski nobenega izboljšanja. Režim se niti najmanj ne ozira na temeljne zakone države z dne 5, februarja 1517 in ne prejšnje, in izdaja vedno nove odredbe, ki kruto kršijo načelo verske svobode in imajo o£ito edini namen, da uničijo kato-liiko cerkev v Mehiki. Nadškof Diaz je izdal zato novo spomenico na predsednika, ki jo je pa mehiški tisk sramotno zamolčal. Celo oba največja lista Excelsior« in -Universal , ki sta se doslej vsaj sempatja oglasila v prilog verske svobode in živita le od katoliških čitateljev, sla topol iz strahu pred vladnimi represalijami zlezla pod mizo in si nadškofove poslanic? nista upala objavili. Nadškofu Piazu ni preostalo drugega, kakor da obvesti ljudstvo o položaju v obliki lisočev letakov. V tej drugi svoji poslanici naglasa nadškof, da jc kongres daleč prekoračil meje svoje oblasti in prosi zato predsednika, da naj posluša ljudski glas in ljudske želje tpr se ne da moliti po kriku posamezne politične stranke, ki se je polastila krmila s pomočjo potvorjenih volitev. Novi kongresov odlok da je protiustaven in protidomo-vinski ter kruto krti sporazum med državo in cerkvijo z dne 28. in 29. junija 1929. Naravno, da je ta nadškolova ostra, tod« povsem upravičena kritika hudo zbodla kolovodje vladajoče narodno - revolucionarne stranke. Njen najglasnejši kričač, senator Ma.nlio Fabio Altami-rand, se je izpozabil celo tako daleč, da jc v strankinem glasilu zahteval, da vlada nadškofa Diaza izžene. Tega si pa vlada doslej ni upala, dasi se je že enkrat poslužila enakega sredstva proti guada-lajarskeniu nadškofu Franciscv Orozcu, ki ga ie izgnala 'Z dežele. A Orozco je bil pač potomec španskega konquistadorja, dočim je Diaz odličnega indijanskega aeteškega pokolenja in pravi pred-stavilelj mehiškega naroda, Sedaj je izdal nadškof Diaz novo poslanico na duhovščino in ljudstvo, v kateri jih poziva k največji vztrajnosti. Odredbam države, ki kršijo božji zakon, kristjan ni dolžan pokorščine. Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. Kajti človeška oblast izvira iz božje oblasti in če nasprotuje le-lej, potem sc obveza pokorščine neba, V lej uri stiske je treba vse zaupati U božji Previtlngsti in kristjani m°rajo biti pripravljeni tudi na to, da žrtvujejo svoje življenje, Vsak duhovnik je dolžan, da je vedno na službo ljudstvu, verniki pa naj se drže navpdil duhovščine in v vseh političnih vprašanjih naj se podrede odredbam Sv, stolice. Z vsemi zakonitimi sredstvi naj verniki zahtevajo svoje pravice in delajo za mir v družbi, Svoje državljanske pravice in dolžnosti naj izvršujejo v soglasju s krščansko moralo. Nadškolova poslanica že ima svoje mučenike. Vlada je zaprla celo vrsto duhovnikov, ker da so nezakonito« izvrševali svoj poklic, tako duhov-iiika v Tlalpunu Chaparro Ruiza, Manuela Gepeda v S(in Lorenzu in Aniceta Carilla Camposp. V državi Morelos je vlada sklenila, da morajo du-j hpvnikk ki hočejo izvrševali svoj poklic, plačati j mesečno 300 pesosov (150 dolarjev) d«vka, če bi se lemu upirali, jih bodo izgnali, Vse cerkvc, ki j'li po ustavi izpraznijo kol odvisne, naj bi se po željah poslanqev uporabile za zabavišča in izobra-ževališča —- čisto po bratskem ruskem zgledu, Zagrizenost nasprotnikov je tolika, da zahtevajo celo, naj se vsi katoliški uradniki odpuste i/ službe. Guverner države Querretaro, Saturnino Ossorio, je uvedel preiskavo proti vsem uradnikom, ki so se udeležili guadalupskih slovesnosti ali sploh še hodijo v cerkev. Guverner v državi Nayarit jc prisilil vrhovnega sodnika v državi, da je odstopil in zahteva, da morajo biti vsi uradniki včlanjeni v narodno - revolucionarni stranki, Lep | zgled verske zvestobe je dal poslanec Carlos Alcoar, ki je odložil svoj mandat z utemeljitvijo, da mu je versko prepričanje dražje nego njegova stranka in njegovi stari prijatelji. ! Pri vsem tem pa je Mehika zopet na pragu ' revolucije. Po parlamentih posameznih držav že divja boj o vprašanju, ali sme biti predsednik drŽave znova izvoljen ali ne. Guvernerji različnih držav, ki so seveda proti zopetni izvolitvi (ker bi radi tudi sami na vrsto prišli), so imeli nedavno skupno posvetovanje. Posebno bivši začasni predsednik Portes Gil (ki je leta 1929 sklenil s cerkvijo začasni mir) in sin umorjenega predsednika Callesa, Rudolf Calles, sta najoslrejša nasprotnika ponovne izvolitve, Pa od rešitve te^a vprašanja je bore malo odvisna sreča Mehike; korupcije v Mehiki ne bo konec, dokler bo na krmilu naroclno-revolucionarno stranka in bodo vodili državno politiko pustolovci. Šele kadar ho prišla, na podlagi splošne in tajne volilne pravice, do veljave ljudska volja, se bo vrnil v deželo verski in državljanski mir. —les. Okrožnica finančnim direkcijam Belgrad, 4. aprila. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim direkcijam. v kateri daje navodilo za enotni po*!optd< pri odlokih ti vrnitvi plačil no račun davkov, o!v* in trošarine. Po teh navodilih je trebi), preden >-e izda odlok, pregledati overovljene izpiske Iz tla <•-nih glavnih knjig in iz davčnih dnevnikov, iu sicer počenšl s tistim letom pred letom, v katerem 10 nastalo vplačilo, za katero so zahteva vrnitev, p.-i vstp «|o tekočega letu. Razen leh dokumentov je Irebu dobili in priložili aktu odloke o moiobilnem odpisu ,-ilj prirastku, da se vitli, zakaj iu s katerim odlokom sa je izvršil odpis odnosno prirastek davka. Odlok o [io iičllu se Izda v dveh izvodih. Drobne vesfi i Belgrad, 1. aprilu. G. dr. Anton KoroJoti le v »prptnatvu bolgntjskega župnika, nis^r. dr. Wag-nerjii odpotoval v Rim, kjer bo za času svojega bivanja gost rektorja msgr. dr. Madjenu-a v Zavodu sv, Ilierpnima, Belgrad, 4. aprila J. Za višjega pristava železniške delavnice v Subolhli je postavljen g. Mi|o|-ad Srečkovič, do sedaj višji pristav strojnega oddelku ravnateljstvu, državnih železnic v Ljubljani. Belgrad, 4. aprilu 1. Z ukazom od 7, marca t. 1. je premeščen tir. Anton Novačim, konzul v liniji I, za tajnika 5. skupine poslaništva v Kairu. Z ukn-z.otn pd 20. februar,in t, I- je premeščen Oskar Fi»ei', pisarniški uradnik generalnega konzulatu v Mo-imkoveiu, za pisarniškega uradnika pri kmuulatu . v Dilsseltlorfu, Zagreli, 4. aprila 1. Danes ob 1,15 so odpotovali člani hrvatskega pevskega društva Trebevlč iz Zagreba. Praga, 4. aprila, tg. V Krideku pri Moravski Ostravi so no otroci nn travniku igrali z grnnato, ki so Jo lom mišli, Grannla jo eksplodiral« in ubi-' lo Iri otroke, dva pa sto bjj;t hudo runjeuu.