St. 68 nsm aj - jHMH omi« tu u usto Mio It. marca 1934. Posamezna številka 20 cent. Lefnlk XLIX pirtji. icvtema pondeljek. vsak A^skega 5L 20, I. naoftropje se ne sprejemajo, rokopis« se A-.ou Oerbec. — Lastnik tiskar ta raese L 7.—, 3 mesece L f U inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon urednifiTi ta uprave SL 11-57- >edniSt#o . , o b *> iiljaio t k tiskarne c. —rtaroCiiina ol leU L 32.— in celo leto L 60.— cDINOST letne Številke v Trsta In okolici po 20 ceaL — Oglasi se računa)© v KrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L L-f oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ta reklamacije se pošiljajo isključno uprav* Edinosti, v Trsta, nllca n, Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta uprave 11-57, Naša in novodobarska politika Gospodom pri goriški «N»vi Dobi* je menda tako, kakor da bi bili »a žerjavici. Peče jih nekaj- Zato otepajo ti «vitezi* in «,profesorji» jezno okoli sebe in kričijo, da bi u ve rili svet, da so oni nekaj, kar niso, in kar jim razsoden naš rojak v Julijski Krajini ne more verjeti. To je tisto, kar jih peče. . , j Naše ljudstvo naj bi jim verjelo, da so le oni «pravi* Slovenci v deželi, da so edino oni vneli za koristi naše dežele, da le oni želijo temu našemu ljudstvu vse dobro, da so le oni pošteni ljudje in — to naj bi bil glavni adut v igri njihove <-liko tc klevete časnikarskih rokovnjače* s _>rn, da ponovno ugotovimo najvažnejša in neoporečna dejstva iz naše politične zgodovine od zasedbe sem. ^Ne enkrat", ampak ob vsaki dani priliki smo pedajali izjave, da hočemo biti lojalni državljani Italije. Vedno smo opozarjali naše ljudst"o, naj se izogiblje vsakega nezakonitega dejanja in naj točno vrši vse svoje dolžnosti napram državi, od plačevima davkov, spoštovanja zakonov iD oblastev, pa do najtežjega vseh davkov — krvnega davka. In kako točno se je nase ljudstvo ravnalo po teh naukih, priča vsakdanje praktično postopanje od strani Slovanov v Julijski Krajini! O tem priča dejstvo, da je v nedavni polemiki med Vidmom in Trstom celo v italijanskih listih padla ugotovitev, da je bila naša pokrajina morda naj mirnejša v vsem kraljestvu!! S praktičnimi dejanji dokazuje terej naše ljudstvo, da so bile izjave našega vodstva o volji na naši strani, da bomo lojalni državljani, podane iskreno in brez vsake zahrbtne misli! Z ozirom na razna podtikanja tudi z drugih sirani v zadnjih dneh, ugotavljamo, da so merodajne in veljavne edino !e te izjave našega vodstva, ne pa besede, ki se morda tendencijozno tržejo iz besedila kakega sestavka v kakem našem listu! Seveda smo — in na to smo ponosni, ker nam je v največjo čast — s svojimi izjavami lojalnosti spajali tudi svoje pritožbe proti krivicam, ki se godijo naši narodni manjšini, in srno z moško odkritostjo govorili o zahlevah in potrebah našega ljudvtva! Ali morejo tako govoriti goriški novodobarji o sebi?! Ne morejo navesti niti enega odkritega dejanja v prilog potrebam in pravicam našega ljudstva, niti ene besede iz krika v svojem listu, ki bi kazala, da jim žalostni položaj našega ljudstva teži srce!! iMari so morda kedaj bili oni krivi, da g. MussoRm ni botel sprejeti v svojo kandidatsko listo — «vi-I tezev» «Nove Dobe»! Niamo mi krivi, da napisali besedo protesta proti temu, da se k Mussolim drugače, nego pa npvodo-uašSTljudem le iz političnih razlogov, ali barft razume potrebe sporazuma in pn-vsled ovadb, ali maščevalnosti od strani jateljstva z kakega izdajice, povzroča materijalna p puu vt/C Mr državo Jugoslovenov in da Eksport zunanjega ministra Hlnčlća o zon. politiki Jugoslavije Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko BEOGRAD, 18. Sejo narodne skupščine škoda, da se jim odtegajo obrtne koncesije in se jim s tem odjemlje podlaga njihove gospodarske eksistence. Mari menijo tisti «vitezi*, da kulturne in etične dobrine ne spadajo med potrebe ljudstva in sicer najvišje? So-li napisali kdaj kakp besedo prerti izganjanju našega jezika iz uradov? * Mari so se kedaj oglasili proti neopravičenemu razpuščanju naših izobraževalnih društev in drugih kulturnih naprav, oziroma oviranju njih delovanja?! So-li kedaj napisali besedo protesta proti temu, da se je ljudstvu odvzela njegova ljudska šola, to izhodišče vsake prave kulture vsakega ljudstva?! Na ta vprašanja naj odgovorijo novodobarji! Ali s konkretnimi dejstvi, ne pa s praznimi, gromečimi in hinavskimi fra- klr^U^e^eT«"^ ietOtvoril vSeraj ob 9. dopoldne predsed- trebe ra državno korirf Italije! A niti g.!"«* f^a Jovano«c. Na razpravo ,e —........ prišel najprvo proračun ministrstva za na- Mussolim, niti naš dr. Wilfan nista kriva, da je naše jugotslovenske državljane Italije Bog ustvaril kot soplemenjake državljanov Jugoslavije! Peče jOt, ker je g. Musso-lini ne le poslušal naša odposlanca, amoak tudi moško podal roko. Vsega tega ne morejo razumeti razsr-jene glave pri «Nlovi Dofci*. Zato naj pred njihovo novo dobo obvaruje naš narod dobri, usmiljeni in pravični Bog! Izjavljamo na vse strani: Naša ambicija obstojnim v tem, da hočemo ohraniti svoj narod, da bo mogel vršiti tisto zgodovinsko misijo, ki jo na-glaša proglas slovanskega volilnega odbora in ki mu jo predpisuje njegov zemlje- pićL^u-uiu, givu«tv,um —------- pisni položaj med državama, ki sta se v zami! Zatorej bomo čakali takega odgo- najve^je zadovoljstvo obeh plemen, zdru-vora. Ker če bi bili iskreni, bi morali pn- I ^ v prijateljstvu. Smešno bi bilo, če bi si znati, da so slavili tisto Šolsko reformo, ki ^ ^eU prisvajati kake druge ambicije, je odvzela našemu ljudstvu, kar fe vsa- i posefcfl(> pa ambicijo za rušenje te ali kakemu, po kulturi stremečemu narodu mj- tere-koli italijanske vlade. Se bolj smešno svetejša in najdragocenejša dobrina! Vsa ^ ^a^^t drzno pa je, če se naše raz-njihova politika obstoji v tem, da hvalifo merje sedanje vlade hoče presojati rta 1 " " . ... 1 —___*--ti« n tn. Ha vse, prav vse, pa naj zadaja našemu ljudstvu tudi najkrvavejše rane! To so dejstva, altroehe novodobarsko slepomišenje. Kako brezglavi so ti ljudje v svojem besnilu, kažejo s tem, da krvavo žaKjo tudi njega, ki mu pretvezno hočejo služiti, da možu take bistrovidnosti in jeklene volje, kakršen je načelnik vlade, podtikajo, da se pušča od dra. Wilfana — slepariti! Jeza jih je zmešala. In to jezo stresajo sedaj nad našimi kandidati, kakor da bi taki podlagi. Kar hočemo, je edino to, da bo mogel naš narod mirno in zadovoljno živeti v tej državi in da mu je vlada — pa naj bo katerakoli — pravična v vsakem pogleda. Novodobarje pozivamo še enkrat, naj nam z veljavnimi konkretnimi dejstvi — in ne le z grdimi podtikanji — dokažejo, da je taka politika — politika sleparije, protivladnega in celo protidržavnega razpoloženja aH celo — sovraštva! K GloiiitMmu jovoru Pripombe tiska RIM, 18. On. Giolitti je končno govoril. Opozicijonalne stranke in fašistovska stranka so morale dolgo čakati na ta govor. Posebno fašistovski stranki in vladi se je mudilo, da izve, kako stališče bo on. GioKtti zavzel napram fašizmu in vladni listi. Kajti od tega stališča je bilo odvisno, ali napove fašistovska stranka odprt boj Giolitti j evim volilnim listam ali pa jih pusti na miru. Toda Giolitti je bil glede konkretnih izjav zelo skop. Glede vladne Ust« je le rekel, da ne bodo Giolittijevci nastopili proti njej; kajti oni se bodo borili \e za manjšinska mesta. On. Giolitti je bil v svojem govoru sploh zelo previden. Poudarjal je zasluge liberalizma, ki je vodil Italijo cd 1. 1860. do 1922. V izvajanjih, v katerih popisuje svoje delo do 1. 1922., je bil Giolitti zelo obširen, medtem ko je skoro popolnoma pozabil na delo fašistov-ske vlade, kar gotovo ni napravilo na fa-šistovske kroge ravno ugodnega vtisa. Fašistom prijazna «'Tribuna* piše: «Gn. Giolitti se je pač trdno držal svojih smernic in njegove besede niso nič drugega Politluii In parlameBtimi pslalsi Isgoslavijg Posvetovanja opozicijskega bloka — Radi-ćevci predlože Se 30 pooblastil BEOGRAD, 18. Nocoj je imel ministrski svet plenarno sejo, na kateri je razpravljal večinoma o položaju. Ugotovil je, da se pripravlja velik boj z opozicijo. Vlada resno razraotriva razne kombinacije z eno ali druge parlamentarno stranko. Dobila je obvestilo, da se predloži te dni skupščini še trideset pooblastil radičevskih poslancev. Vlada je sklenila, da se vsi ti mandati verificirajo lakoj brez vseh formalnosti, razen ako so proti enemu ah drugemu podane z zakonom utemeljene pritožbe. . . Potem se je govorilo o zunanji politiki, posebno o Bolgarski. Kabinet je sklenil poslati poslaniku v Sofiji brzojavna navodila, naj sporoči bolgarski vladi, da bo Jugoslavija ostro postopala proti njej, ako ne ostane v mejah svojih obveznosti, ki jih ima natančno izpolniti. Poslala je tudi instrukcije delegatoma na konferenci sveta Društva narodov v Haagu, kjer se začne sredo razpravljati o pritožbi bolgarske v sredo razpravljati o pritozoi ooigars vlade proti Jugoslaviji, češ da kruto po- ^ ------------— ~ - stopajo oblastva in zatirajo neke bolgarske kakor pojasnitev njegovega odobravanja [ manjgine v Južni Srbiji dela sedanje vlade. Najvažnejši del govora j BEOGRAD, 18. Sklep vlade, da se je pač oni, ki povišuje delo liberalne vlade im - Radičevih poslancev abso- in sicer v preteklosti Mogoče nam hoče lutm> tak . verificirati, je izzval veKko on. Giolitti priznati, da m liberalna stranka mo$L Domneva se, da je vlada po- v zadnjih časih samo popolnoma izčrpala jnoma gotoVa v svojih računih in da je svojih moči, ampak da tudi m delala v % --—- -i— i-— smislu -svoi či, ampak da tudi m delala v dosegla pozitivne uspehe glede koalicije z jih tradicij. Gotovo, za preteklost em> od -kapin opozicijskega bloka, ali pa ~ — rta mrvro i-ytfinih toda . . , « « .1 -1 - « _ l• 1.1 * liberalna stranka ne more izginiti, toda ^ . tako 'sklemla ni željo kralja, ki je ako hoče živeti, se mora preobraziti m za to/da ^ vpoštevajo vse zahteve in da poiskati v sebi novih energij, ki ji bodo se radičevcem prihod v skup- dale tudi popolnoma novo obličje. Vsi se ščin(> -n parlamentarno sodelovanje. Na strinjajo, da sila ne zadostuje za ^^ vsak način se bo v kratkem videlo, kaj bo mir, ako ni privoljenja: on. Gi^litlh ga storfl zic4|ski ^^ & zatrjuje, da je hoče iskati predvsem v delavskih slojih, j . a pozi^V)gL trdna m da bo javnost Prepričani smo, da se bo vlada orientirala y n -kraišem času videla uspehe njegove v tej smeri in bo to smer toliko lažje ob- akdje> se, da vrte blok radikalno držala kolikor prej se bodo delavski sloji vJado ^^ sprejetju proračuna še 3 razrednega, ampak tudi d ^^^^ zakonom, ker ga hoče otresli ne samo _ ... _ ____ političnega značaja odpora, ki so si ga ^^ QOVa vlada opozicijskega bloka, nadeli pod pritiskom skrajnih strank, i Načeinijd skapin opozicijskega bloka so vštevši oopolarsko>». 'imeli včeraj dve seji, na katerih so raz- *Res značilna je — pravi opozicijonalni pravljali o položaju in o bodoči taktiki, ki «Mondo» — na pokopališču laži-liberal- naj jo določi blok v dosego popolnega cev, ki so se upognili gospodujoči stranki, uspeha svoje akcije. vztrajnost tega starčka (Giolittija), ki je j Popoldne je bila plenarna seja opozicij-tako dolgo vodil italijansko javno življenje skega bloka, na kateri se je govorilo o in ki brez visake besede odobravanja, ka- prihodu Radičevih poslancev v Beograd, kor tudi brez vsake besede opozicije proti Blok ugotavlja, da so vse ^vesti in govo-sedanji vladi poudarja zgodovinsko vlogo, rfce o neuspehu bloka tendencijozne in ki jo je igrala demokratsko-liberalna da bo javnost v kratkem videla izid nje-struja za edinstvenost in prospeh domo- gove akcije, ki je solidna. Danes ima blok vine, in ki kaže na naloge, ki jo Še čakajo. zopet plenarno sejo. Načelniki skupin opozicijskega bloka so dobili spotpočilo, da prideta radičevca Predavec in dr. Maček danes v Beograd. Kakor se doznava iz poučenih virov opo- 7QM?'nica vr««čfl v Hopolln NAPOLJ, 18. Dne 2. maja se bo pričelo praznovanje 700-letnice ustanovitve tu- [ .Ul se uvuiata u pvuvviu" >> "j/« kajšnjega vseučilišča. Vseučilišče je usta- \ zicijskega bloka, prineseta Radičeva ponovil 1. 1224. Friderik II. Proslave se bodo slanca Predavec in dr. Maček v Beograd udeležila tudi odposlanstva inozemskih 22 pooblastil svojih tovarišev, ki bodo vseučilišč. Praznovanje bo trajalo do 7. skupaj z onimi 10, ki jih ima v rokah inu-maja. Dne 5. maja se bo otvoril veliki sliman dr. Behmen, predložena v četrtek kongres Italijanskega društva za prospeh narodni skupščini v verifikacijo, nakar se . • n__m___„ M«_ ■ t ______i. „ ___U D^««. znanosti. Dne 29. aprila bo pričel v Na-poliju zasedati mednarodni kongres modro-slovja. ______ ZA GOSPODARSKO OBNOVO REKE RIM, 18. Ministrski predsednik je sklical za v četrtek v palačo Chigi generala Giardino, civilnega guvernerja Reke in več tehničnih izvedencev tega" mesta, kakor tudi finančnega ministra, ministra za državno gospodarstvo in za javna dela. Govorilo se bo o ukrepih za pospešitev gospodarske obnovitve Reke. oba poslanca povrneta v Zagreb. Potem se prihodnje dni zberejo vsi poslanca hrvatske republikanske seljačke stranke v Zagrebu in se odpeljejo vri skupaj naenkrat v Beograd. Računajo, da pridejo drugi torek v narodno skupščino, ker bodo do tega dne verificiram vsi radičevski mandati. _ Francoski sesat odobril fiskalne načrta PARIZ, 18. Senat je odobril v celoti fiskalne načrte s 151 glasovi proti 23, Levica se ie vzdržala glasovanja. rodno zdravje, ki je bil po kratki debati sprejet Nato je minister za šume in rudnike dr. Srskič odgovarjal na napade zemljoradniškega poslanca Kokanoviča, pri čemer je prišlo do burnih prizorov med radikali in zemljoradmki, ki so zavzeti tak obseg, da je predsednik moral prekiniti sejo. Ko se je seja zopet nadaljevala, se je pričel pretres proračuna ministrstva za zunanje zadeve. Minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič je imel dolg ekspoze, v katerem je orisal zunanjo politiko Jugoslavije. V prvem delu svojega govora je Ninčič povdarjal važnost dogodkov v Nemčiji, Iti zanimajo vse zaveznike, in je opisal stališče Francije in Anglije. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je nova angleška vlada g. MacDonalda odločena storiti vse, da čim prej pride s Francijo do sporazuma v vseh vprašanjih! Tega sporazuma bi se v prvi vrsti razveselila Jugoslavija, ker je prizadeta z materijalnimi interesi. Naglašal je tudi prijateljsko zadržanje angleške vlade proti Jugoslaviji ob vseh prilikah, kadar je zaprosil njene intervencije. Minister je govoril potem o Italiji in rekel, da je zbudila veliko pozornost skle-nrtey pakta o prijateljstvu z Italijo. Vsi, ki žele miroljubnih odnošajev med obema državama, so s tem zadovoljni. Dr. Ninčič je prešel nato na sestanek Male entente v Beogradu in posebno na politične odnošaje na Balkanu ter govoril o diplomatskih odnošajih z Albanijo, Grčijo in posebno Bolgarsko. Govoreč o Bolgariji je rekel minister med drugim: Ko je prišla lani na krmilo Cankava vlada, nismo menjali svoje politike do Bolgarske. Zavarovali smo samo svoje meje. Bolgarska vlada je ponovno izjavila, da hoče gojiti z nami dobre odnošaje in da bo izpolnjevala neuillysko mirovno pogodbo in izvršila obveznosti prejšnjih vlad. Oktobra je prišlo do sestanka druge jugoslovensko-bofgarske komisije v Sofiji, ki bi imela urediti meje in preprečiti delovanje takozvanih revolucionarnih organizacij. Žal pa razprava o tem ni bila končana. Glavna ovira za izboljšanje medsebojnih odnošajev so nelegalne organizacije v EoJtfarski in njihovo delovanje za mejami. Najprej je treba razčistiti ta nenormalni položaj in Šele potem je mogoče govoriti o vzpostavitvi dobrih odnošajev med obema sosednima državama. Te organizacije čutijo, da so pod sedanjim režimom varnejše in da se jim ni treba bati ni korakov proti sebi. Na drugi strani se pojavljajo v naših južnih krajih neprestano tolpe, ki prihajajo iz Bolgarske. V Sofiji bi moralo biti znano, da ni v Južni Srbiri nikakih bolgarskih narodnih man;šin in ^ato se tudi ne da izkonstruirati kaka pravica narodnih manjšin v tej pokrajini. V očigled vsemu temu nevzdržnemu stani" bo vlada zavarovala mir. Vlada ve da akcija revolucionarnih odborov ni In ne sme biti nevarnost za državo, ampak je le nevarnost za dobre odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Zda se, da je bolgarska vlada uvidela ta svoj položaj in dala zapreti nekaj ljudi, ki bi po njeni izjavi mogli kalili mir na meji. Mi smatramo, da s temi aretacijami ni onemogočena akcija glavnih činiteljev organizacije in da te mere nikakor niso zadostne. Veselilo bi nas, ako bi bofgarska vlada v dovoljni meri s svojimi ukrepi pripomogla do dosege dobrih odnešajer med Jugoslavijo in Boćarsko. Ako Ostane bolgarska vlada pri svojih poslednjih korakih, k; jih je začela uveljavljati, je zaključil minister svoj govor, naj bo uverjena, da bo našla našo državo vedno pripravljeno za gojitev iskrenih odnošajev dobrega sosedstva in da more računati tudi na odjek v našem narodu. Potem je dobil besedo dr. Ilohnjec (SLS), ki je kritiziral zunanjo politiko. — V istem zmislu -sao govorili tudi musliman Dhimišič, zemlioradnik Joco Jovanovič, demokrat dr. Voja Marinkovič in socijalist Divac, ki so vsi izjavili, da bodo glasovali proti proračunu. Nato je bil proračun ministrstva za zunanje zadeve sprejet z večino glasov. Pred koncem seje se je razčistil incident med ministrom dr. Srskičem in zemljoradnikom Kokanovičem, ki mu je očital avstrijakantstvo, članstvo Flottenvereina itd. Srskič se je branil in navajal dokaze, da je bil vedno dober Srb, Kokanovič pa (je podkrepi jal svoje trditve. Dr. Srskič je 'predlagal anketo, ki naj .bi preiskala njegovo delovanje za Čaisa avstrijske okupacije. Do glasovanja ni prišlo. Seja se je zaključila v precejšnji razburjenosti. _____ Pred notranjim pomirjenjem v Grčiji. ATENE, 18. Prve vesti o pogajanjih z Me-taxasom so ugodne ter obstoja nada, da se bo dal doseči sporazum v vprašanju dinastije in proglasitve republike. Misel na spravo na podlagi že znanih pogojev pridobiva vedno več na tleh med skupinami opozicije. Ves tisk in večina listov kraljevcev pozdravlja pogajanja kot odločilen korak naproti notranjemu pomirjenju. Metaxas je bil pooblaščen, da se sme povrnili v Atene pod najširšimi garancijami s strani Papanastasiouja v svrho nadaljevanja pogajanj. Zbornica bo najbrže odgodila svoja dela. Volilna borba v Nemčiji Strah pred zmago nacionalistov. - Skrbi radi sklepov izvedencev. BERLIN, 18. Na začetku volilne borbe ne morejo demokratski in socialistični listi v Berlinu prikriti skrbi radi sedanjega stanja reparacijskega vprašanja, katero bodo nacijo- . nalisti gotovo izkoristili pri svojih volilnih agitacijah. Obstoja strah, da bo zakasnela odločitev reparacijske komisije, oziroma za Nemčijo neugodna rešitev še bolj razdražila neza-zadovoljnost nemških mas ter dala s tem novo orožje prelahki demagogiji nacijonalistov in ljudske stranke. Volilni uspeh desnice je bolj kot gotov: tudi v nedeljo so na občinskih volitvah v Potsdamu socijalisti zgubili tretjino svojih glasov, ki so seveda vsi prišli v prid radikalnim strankam desnice; seveda ni mogoče še z gotovostjo reči, da-li bo ta zmaga tako odločilna, kakor to mislijo ljudovci in nacionalisti. Velik uspeh postane lahko za Nemčijo velik riziko, ampak zna pomeniti tudi začetek velike razjasnitve v njenih odnošajih napram zaveznikom in mogoče tudi konec dvoumnostim in prevaram, ki so stare že pet let. Na vsak način bo zmaga nacijonalistov temeljito spremenila sedanje odnošaje med sporazumom in Nemčijo in prav nič ne bo čudno, ako bo učvrstila odnošaje med zavezniki proti staremu sovražniku. Tc skrbi so zadobile danes tal v listih desnice in njenih političnih krogih. Teodor Wolff, ravnatelj lista «Berliner Ta-gebiatt^, piše danes v svojih tedenskih pripombah k političnemu položaju, da so mednarodni zavezniki predlagali združitev železnic v Porenju in ruhrski kotlini z ostalim nemškim omrežjem, kar bi pomenilo zopetno združitev vseh nemških železnic. Na mesto sedanje uprave, ki je bila z nedavnim ukazom nemške vlade ustanovljena kot samostojno bitje, bi pa stopila delniška družba, kjer bi polovica delnic po pravu pripadala državam — upnicam Nemčije. Ta rešitev pa zelo vznemirja Teodorja Wolffa, ki pravi, da bi, četudi bi bilo mesto ravnatelja v tej družbi pridržano Nemcu in bi bila s tem Nemčiji zagotovljena večina glasov, prisotnost tujcev v upravnem svetu s 49 glasovi od sto lahko postala usodepolna za Nemčijo. Ravnatelj omenjenega lista dostavlja, da obstoja med raznimi gospodarskimi posledicami take odločitve tudi možnost zvišanja železniških tarif v prid državam, ki so v skrbeh radi konkurence nemške industrije, s sledečo oslabelostjo nemške kupne močL Tu opozarja Teodor Wolff na dejstvo, da ni slična rešitev rodila tudi v inozemstvu nikakih uspehov, ter trdi, c!a bi uvedba obveznic lahko zadostovala upnikom, ne da bi ti le mogli zahtevati tudi delnice te družbe. Ampak taka rešitev železniškega vpra^ania — nadaljuje Wolff — bi pomenila tudi skrčitev nemške avtonomije ter bi predstavliala novo gro/njo za suverenost Nemčije. Ranila bi najsvetejša nemška čustva ter postala vir najboljšega provokacijskega rraterijala za propagandne govore nacijonalistov. K tem izvajanjem ravnatcl a «Bcrliner Tag-blatta* je treba pripomniti, da je naziranje Teodorja Wolfa zvest odmev mišljenia vladnih parlamentarnih krofov z ozirom na poročila, ki prihajajo iz Pariza o rešitvi vprašanja nemških železnic v goriomenjenem smislu. Cleerln u wl*!lii0tev Bssnrchije k Rusiji MOSKVA, 18. Čičerin je poslal Poinca-reju sledečo brzojavko: «Zvezna vlada odločno protestira proti zaslombi, ki jo je francoska zbornica no-kazala za ločitev Besarabije od Zveznih sovjetskih republik, posebno ker je Francija ob priliki zasedbe Besarabije po romunskih četah izrecno izjavila, da je zasedba povsem začasna in da je bila izvedena izključno iz človečanskih ozirov. Odločitev francoske zbornice je padla tik pred pogajanji med Zvezo in Romunijo. Ta odločitev se more smatrati le kot samovoljno vmešavanje gotove tretje velesile, ki očividno sLremi za tem, da ovira sklenitev trajnega in trdnega miru ter podpihuje nemire v enem delu Evrope. Zvezna vlada opozarja francosko vlado na dejstvo, da če se slednja strinja s kršitvijo pravic besarabskega prebivalstva in prebivalstva Zvezne republike, jo bo sovje'ska vlada smatrala za txlgcyvorno za vse škode, ki bi jih vsled tega trpela Zveza. Zvezna vladi bo izvajala vse potrebne posledice. PoFovnova vojne odškodnine na Francoskem PARIZ, 16. V smislu izvajanj ministra za socijalno skrbstvo Reibel-a narodnemu odboru za gospodarske študije so bili predloženi 3 milijoni prošenj za 140 milijard vojne odškodnine. Odškodninske komisije so znižale ta znesek na 82 milijard. Komisije bodo morale pregledati še 80,000 prošenj za skupni znesek 17 milijard frankov. Sleparije so bile zelo redke. Dospelo je 1700 ovadb, obsojenih je bilo 510 oškodovancev. Vojne odškodnine je bilo izplačane za znesek 54 milijard; država bo morala torej še plačati 28 milijard. Poleg tega je Francija potrosila 18 milijard za obnovitev državnega imetja. Nemčija je plačala le 190 milijonov zlatih mark. Dajatve v naravi so znašale v L 1922. 250,209.000 frankov, v 1. 1923, 347,466.000 frankov. Francija je morala torej skoro vso vojno škodo sama porav-nati. . Ravnovesje v bolgarskem proračun tu 90F1JA, 18. Finančni minister je predložil sobranju proračunski načrt za finančno leto 1024—25, kateri predvideva za 6 milijard, 622 milijonov levov državnih izdatkov, medtem ko se dohodki računajo na 6 milijard, 223 milijonov. Prebitek iznaša torej milijon levov. V svojem poročilu je minister izjavil, da je proračun za leto 1923—24, ki se bo zaključil 31. t mM v popolnem ravnovecin iVacDonaid bo posredoval za nadškofa Cieplaka LONDON, 18. Kakor znano, je pred kratkim papež naprosil angleškega mini-, „ - . , , - . , - , _, •trškega predsednika MacDonalda, da bi-tega 5*5rta bo odstotek priseljencev v Zdru-6 K žene države zmzan na 2% števila tujcev vsake Priseljevanje t Severno Ameriko skrčeno. WASHtt4GTON, 18- Zakonski načrt glede priseljevanja, ki je bil predložen senatu, je tavljen na podlagi štetja iz 1. 1890. V smislu posredoval pri sovjetski vladi, da bi izpustila nadškofa Cieplaka, ki je bolan v neki ruski ječi. Včeraj je MacDonald v * dolnji zbornici izjavil, da bo to storil ob prvi priliki. dasi nima to vprašanje političnega značaja. Mane pride na Dunaj. DUNAJ. 18. Za jutri se tu pričakuje prihod nemškega kanclerja Marxa in zunanjega ministra Stresemanna. Oba nemška državnika bosta ostala na Dunaju 2 dni ter se bodo pri tej priliki nadaljevali pogovori o gospodarskih, trgovinskih in železniških zvezah širijo in Nemčijo. države, ki bivajo v Združenih državah. Angleški mornarji ▼ Gibraltarju. GIBRALTAR, 18. Včeraj se je tu izkrcalo 70 angleških mornarjev. Med njimi se je ugotovilo več slučajev influence in paratifusa. Samomor v gledališču* BERLIN, 17. Tekom sinočnje predstave v gledališču Wintergarten je neki mladenič, ki je sedel v Joži« vstal ter zavpil na vse grlo: «Marta!» Nato se je s samokresom ustrelil v glavo. Truplo nesrečnega mladeniča je te-med Av- j Jebnilo v dvorano, kar je povzročilo med občinstvom veliko zmedo. Mladeniča so pre- kjer so zdravniki posameznih prošenj v likvidacijo. Vojnim oškodovancem ni treba torej delati poti, ki so združene z velikimi stroški, ker lahko vprašajo za pojasnila pismenim potom. Taka pojasnila pa dobijo le tisti, ki jim je bil konkordat homologiran pred 1. aprila 1922. Glede konkordalov, ki so bili pozneje homologirani, finančna intendanca ne more dajati obvestil, ne da bi povečala števila uradnikov. Sedaj je nameščenih pri sami intendanci nad 100 uradnikov, a povečati njihovo število bi bilo nemogočTe tudi zato, ker bi ne bilo prostora. Že sedaj je po nekaterih sobah velika gneča. S prošnjami za obvestila pa se reševanje prošenj ne povspešuje, temveč se zavlačuje. Lahko se trdi brez skrbi, da bi se pretiravalo, da vsled dajanja obvestil, ki zraven tega nimajo nikakega kenčnoveljavnega pomena, zastane najmanj 1C00- prošenj na mesec. Tozadevni obiski so torej oškodovancem na veliko škodo. Na drugi stiani pa sc vojni oškodovanci Avstrija ostane še pod nadzorstvom. i nesli v režiserjevo sobo, DUNAJ, 18. Komisar Društva narodov je \ ugotovili, da je mrtev, izdal listom poročilo, kjer naznanja, da si bo j Vzroki, ki so mladeniča privedli do nJE.n®: Društvo narodov ohranilo kontrolo nad Av- i vadnega samomora, so še zaviti v tajnost. Tudi strijo do izvršitve načrta za obnovo, katerega ni bilo še mogoče dognati njegove istovetnosti, izvajanje se bo moralo povspešiti. Zimmermann Oblastva menijo, da je bil mladenič nesrečno je dostavil, da so na splošno prestolnice za- zaljubljen v kako igralko. Spričo tega inci-vezniških držav nasprotne vsaki spremenitvi denta je občinstvo zapustilo gledališčno dvo-tega načrta. rano. DNEVNE VESTI Odprava kalifata h muiUmasi v Jugoslaviji G. B. Jevčić je priobčil v beograjski «Po-litiki» razmotrivanja, ki so zanimiva za Jugo-slovene zato, ker predočujejo, da utegne odprava kalifata v Turčiji, te vrhovne verske oblasti za vesoljni islamski svet, imeli posledice tudi za politične razmere v Jugoslaviji. Pisec meni, da ta čin ne ostane brez posledic za življenje muslimanov v Jugoslaviji. posebno pa v Bosni. Ker je verski element tisti, ki spaia vse muslimane, brez ozira na socijalne in gospodarske razlike, ker je islam tisto, ki veže najbogatejšega bega z njegovim dovče-rajšnjim kmetom, je naravno na pr.f da je g. Spaho ravno ta verski fanatizem izrabljal, da bi se muslimanske mase brez ozira na socijalne razlike, zbrale okoli ene zastave. V kalifu so videle muslimanske mase nekaj višjega nad vrhovnim cerkvenim poglavarjem, neko vrst idealnega političnega patrona. Zato je v tei skupnosti muslimanov igral kalif veliko vlogo. Ker pa kalifa ni več — in to kalifa iz cesarske otomanske rodbine, ki je da včeraj predstavljala veliko politično moč — je g. Spahu odvzeta možnost, da bi dajal svojim volilcem še nadalje to veliko iluzijo. Bodoče situacije g. Spahe v muslimanskih masah ne bodo imele več tega močnega oslona. Odločiti se bo moral — meni Jevtič — ali za pregnanega kalifa, ki je bil vendar-le sultan, četudi le politična senca, ali pa za turške republikance fv Angori), ostre in premočrtne reformatorje, ki so napovedali boj vsem konservativnim ustanovam in ki se bolj in bolj zapirajo va-se in svojo posebno hišo, pa naj bi bilo to tudi za ceno odprave vezi z ostalim islamskim svetom. Tu je za gosp. Spaho izbira neoporečno težka. To pa še posebno zalo. ker so bosanski muslimani že v janičarskili časih pokazali, da so «večji papeži od samega papeža*. (Ali, kakor pravi slovanski pregovor, da je poturica hujši od Turka), Tako Jevtič. V luči te perspektive je bodoči položaj g. Spaha napram svofim sovernikom v Jugoslaviji zelo dvomljiv. On pa je sedaj eden tistih treh temeljnih stebrov — Davido-vič—KoroSec—Spaho — snujočega se opozi-cijonalnega bloka Zato ni perspektiva, ki jo riše Jevtič, nič kaj nadebudna za trdnost in trajnost bodoče vladavine v Jugoslaviji, ker bo eden nje treh vogelnih stebrov precej negotov. Posebno šc, ker je politična enotnost muslimanov v Jugoslaviji že sedaj precej oddaljena od popolnosti. Saj je džemijet — poslanci muslimanov in južne Srbije — v Paši-Jevera taboru, _________ Pavodom smrti grškega Generala Daoglisa oživlja zagrebška Riječ» zanimive spomine iz balkanskih vojn. Ko veliki Krečan (Venizelos) zapušča, razočaran, Grško, je zapustil ta svet njegov najzvestejši tovariš in prijatelj, odličen vojak in — kakor Venizelos sam — velik prijatelj Jugoslovcnov. Med vsemi prijatelji se je Danglis najbolj zarisal v zgodovinski spomin jugoslovenskega naroda. Ko je srbska vojska v najkritičnejšem trenutku Potiorekove ofenzive ostala skoro brez topovskega streliva, ji je šc pravočasno došla iz Grške po izključni zaslugi generala Danglisa, čeprav je temu nasprotovala gotova in v vojski močna struja, ki je hotela sabotirati to pomoč. V Času pa, to je — po krivdi svojega tedanjega vladarja -- Grška doživela največja ponižanja, je bil general Danglis listi, ki je, skupno z Venizc-losom in Konduriotisom. z drznim solunskim prevratom dal izraza pravemu čustvovanju grškega uaroda. V času druge vladavine pokojnega kralja Konstantina je bil Danglis umirovljen. Režim si pač ni upal se hujše maščevati nad popularnim vojakom in narodnim voditeljem. Kol vojak se je Danglis proslavil kot načelnik generalnega štaba v obeh balkanskih vojnah. Razen teh je zapustil trajen spomin kot topničarski tehnik s posebnim tipom gorskega topa, ki se imenuje po njem in ki se je odlično izkazal v vojni. Likvidacija in plačevanje vojne uMim zadevalo, da bi prišlo na sled morilcem. Svoje-časno je bilo aretiranih več oseb, ki so bile osumljene, da so se udeležile omenjenega zločina. Med aretiranci je bil posebno na sumu neki Marif Bi sin. Sedel je več mesecev v preiskovalnem zaporu, a ker se mu ni moglo dokazati krivde, je bil končno z ostalimi aretiranci vred izpuščen na svobodo. Toda po aretaciji rokovnjača Collariga se je dognalo, da je moral biti Bisin svoječasno v stikih z glasovitim puljskim zločincem. V zaporu se je namreč Collarigu posrečilo poslati Bisinu, ki je bil tedaj tudi v zaporu, načrt za skupni beg iz zapora. Ta načrt, ki so ga pozneje našli pri Bisinu, je seveda zelo obtežil njegov položaj. Bil je vnovič aretiran m varnostno ob-lastvo se je s podvojeno vnemo lotilo težke naloge, da reši zamotano zadevo in pride na sled morilcem gostilničarke. V zadnjih dneh se je orožnikom posrečilo izslediti dva bivša pajdaša Collariga, ki sta pred približno poldrugim letom oropala neko žensko v Puli. Zdi se, da ima varnostno oblastvo v rokah dokaze o njimi udeležbi pri umoru Del Monte; za sedaj pa noče še objaviti njunih imen, ker bi to utegnilo ovirati nadaljna poizvedovanja. Vesti Iz Istre Bač- Danes, v sredo, dne 19. t. m. se vrši v dvorani g. Kastelica volilni shod. Začetek ob 2. popoldne. — Odbor. DAROVI Konsumno društvo v okolici daruje L 50 za «ŠoI. druitvo». Žiberna Marija daruje L 5 za «Sol. društvo«. Gosp. Josip Koiol iz Drobočnika pri Sv. Luciji je-doposlal «Šol. društvu® L 31; in sicer so darovali: Kofol Jos. 2, Kofol Kat. 2, Fr. Kovačič 2, Jan. Kovačič vplačal članarino 5, Mar. Murovec darovala L 5; po zaslugi gospe Rože Pregelj so darovali cerkvena ključarja iz Sv. Lucije, g. Štefan Taljat in Matevž Bre-Šgak po L 5, g. Ivan Kobal L 5. — Srčna hvala vsem! Za čajanko pri Sv. Ivanu so še darovali: g. Perhavec Jak. krofe, g.a MiKč, Sv. Ivan, L 5. "Ti darovi so pomotoma izostali iz že objavljenega seznama darov. Tukajšnja finančna intendanca javlja: Finančni intendanci prihajajo nujne prošnje, naj bi se likvidacija in plačevanje vojne škode pospešila. Razni oškodovanci prihajajo iz # oddaljenih krajev osebno prosit, naj bi se nji- postaje mu je podal prvo pomoč; nato ga je hova prošnja rešila. Pri tem imajo velike dal prepeljati v mestno bolnišnico. V ^ v/ » v j *■* V* f - —-—--------------M * da mora tržaška finančna intendanca izdati vsaj 3000 likvidacij na mesec. Uradovanje je sedaj organizirano na način, da se bo to število v najkrajšem času ne samo doseglo, tem- : več tudi prekoračilo. Vendar pa je jasno, da j bi stalno povpraševanje po prošnjah onemo- ; gočilo intendanci ta uspeh ter znatno zakas- ! nilo likvidacijo, ker se s tem uradniki stalno motijo pri delu. Vsled tega naj se prizadeti vzdržijo stičnega brezplodnega povpraševanja, ker je to v njihovem lastnem interesu. Politično društvo «Edtaost» v Trstu sklicuje volilni shod za danes, t sredo, 19. t. m. ob 11.30 ▼ RjcmanJih na vrtu Konsumnega društva. V slučaju slabega vremena se vrši shod v dvorani. Govoril bo na£ kandidat g. dr. Josip WiKan. Politično društvo «EdtooaU v Trstu sklicuje volilni shod za soboto, 22. t m. ob priliki sejma ob 13. uri v Sežani «na Vagi». Govoril bo naš kandidat dr. Jos. WiUan. Telefonski pogovori med T rži čem, Pulo, Pazinom in Malim Loš injem na enri in Zadrom na drugi strani so od 14. t. m. dalje zopet vzpostavljeni. Raba barv. Tukajšnja kr, prefektura javlja: Obveščajo se vsi prizadeti, da je glavno ravnateljstvo zdravstva v ministrstvu za notranje zadeve odredilo, da je rok za prodajo in rabo barv za jestvine, pijače in osebne potrebščine, dovoljenih po zakonskih določbah izza dobe pred kr. odlokom od 7. januarja 1923, št. 76 o škodljivih barvah, podaljšan do 1. julija 1924. Avtomobilske pristojbine. Finančno ministrstvo sporoča brzojavno, da bodo oni posestniki avtomobilov, ki bodo plačali v dnevih od 20. do 31. marca avtomobilsko pristojbino, ki bi jo sicer plačali do 1. aprila, dobili popust 2/i* ter bodo lahko krožili z avtomobili takoj od dneva vplačila dalje. Iz tržaškega življenja Dve nesreči v prosti lukž Duca D'Aosta. Včeraj zjutraj okoli 9. ur« se je v prosti luki Duca D'Aosta pripetila nesreča, pri kateri bi bil skoro izgubil življenje 65-letni težak Fran Riosa, stanujoč v ulici P. Diacono št. 6. Mož je delal na pomolu pred hangarjem št. 58, kjer so razkladali raz parmika težke bale papirja. Ko je žrjav dvignil iz parnikovega skladišča na pomol 5 bal, je nenadoma veriga, s katero so bile bale zvezane, odjenjala in ena bala, težka okoli 170 kg, je padla z višine 10 m na Riosa ter ga podrla pod seboi. Nesrečni mož je obležal težko poškodovan. Na lice mesta je bil poklican zdravnik reiilne postaje, ki je dognal, da ima mož zlomljena tri rebra na levi strani prs; poleg tega je zadobil hude notranje po&kodbe. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. — Kake pol ure prej se je na grškem par-niku «Petros Nomikos», zasidranem pred hangarjem št. 55 v isti.prosti luki, pripetila druga podobna nesreča. Ko so potom žrjava spuščali v parnikovo skladišče kup desk. so nekatere slabo zvezane deske padle v skladišče in zadele težaka Josipa Šavron, starega 56 let, sta-nujočega v ul. Molin grande št. 30. Ubogi mož je zadobil precej hude poškodbe po desni rami. Na Hce mesta poklicani zdravnik rešilne Bonna poročila. Valuta na tržaškem trgu. ogrske krone..... ......u.o3 0-04 avstrijske krone . . • ......0-0330 0.0340 ......68.'i5 68 75 ^•'narji ....... ......28.90 ♦9.20 Icji • *»*•••«« 12*25 12.76 marke ••«••«*« • S • • • t » 23.90 francoski franki ...» • • • • • 119.— 410.— angleški funti papirnati ......1«U.90 102.30 Mali oglasi MLEKARNA Božič, Via Boccaccio št. 4 išče dnevno 150 do 2(K) Irtrov dobrega, pasteriziranega mleka proti pogodbi in eventuelni kavciji. 341 GENTTLLI & CRISMANCICH - Via Mazzi- KRONE, ni 40. Manufakturno blago po najnižjih cenah v Trstu. 338 BRIVSKI pomočnik, vešč italijanščine, se sprejme takoj. J. Cubo, II. Bistrica. 333 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, desno. 20 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni oče JOSIP MERLAK danes, 18. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v 'četrtek, 20. t. m. ob 16 pop. iz hiše žalosti v Skednju št. 775. SKEDENJ, 18. marca 1924. Antonija, Slava, Angela, hčere; Kari, Josip, sinova, in ostali sorodniki. IVAN LAHPE bivši čuvaj pri pomorski vladi je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga Margeriia, sinovi Ludvik, Alojz, hčere Ana, Angela, Margerita, naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 19. t. m., ob 16. uri, iz hiše žalosti, ulica Ugo Foscolo št. 31. TRST, dne 18. marca 1924. To velja kot direktno obvestilo. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III 47. VALJI Podpisana se iz dna srca zahvaljuje vsem onim blagim osebam, ki so spremili k zadnjemu počitku njeno nepozabno Ha rilo laf red kakor tudi onim, ki so z darovanjem cvetlic ali na drug .način počastili spomin pokoinice. TRST, 19. marca 1924. Družina ZAFREĐ 315 in sorodniki. srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna bert, Trst, via Mazzi ai 46. ku^e&a, Povh 25 Najboljši šivalni stroji Najboljši materijal. I. R. I. He]ve& Jamstvo. Brezplačen pauk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje in vezenje L 570.—, za« klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga Šivalnih strojev in potrebščin 2i Cerveiilni, Trst, Via 6. Cartueti 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. Odlikovana krojacnica za ženske obleke L. IMLCINI Trst, Via Ireneo della Croce 10, pritličje (v bličini gledališča Rossetti) Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 urah. (Govori se slovensko) (20 Plugi, brane, slamoreznice vseh velikosti, kakor tudi vsi poljedelski in obrtnijski stroji se dobijo po najugodnejših cenah pri tvrdkf in*. RiShi & n Uidoulcii Trst, Via Sanlta 8 314 (uogai Via Porporolla) STANOVANJE meblirano ali na pol mcbli-rano se odda vsled odpotovanja. Via Cristo-foro Cancellieri 98, vrata 9, 340 POROČNA soba, predvojno delo in kuhinja L 1100. Via ScaHhata 10. 342 Edini materijal za kritje streh. & Odklanjajte druge ponarejene izdelke. ZaSsga : Ti st, Via Miisno štev. 12« SPALNE sobe L 800, orehove L 1400, meha-goni jeva, 1 % postelja, vzmeti, žimnice, nočne omarice« omare, ogledala, stolice po zmernih cenah. Via Arcata 1. 343 PRODAJALKA izučena v trgovini mešanega blaga, z večletno prakso in najboljšimi spričevali, tiče službe. Ponudbe pod «Prodajal-ka» na upravniStvo. 316 Po dolgi in mučni bolezni, je danes v cvetju svoje mladosti, komaj 23 let slara, s svojimi dragimi ob strani preminula MARIJA StariSi FRANC in JOSIPINA, bratje FRANC, I UDVIK in MARIJ, sestri ELIZABETA in LJUDMILA, svakinja ALBINA obenem z zaročencem AVGUŠTINOM ZAJlC in z družino CVETNIČ kakor tudi vsi sorodniki naznanjajo potrti od neizmerne žalosti vsem pri ateijem in znancem to nenadomestljivo zgubo. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 13. t m., ob 14.30, iz hiSe žalosti št. 75 v hI. Udine. V TRSTU, 17. marca 1924. Pogrebno podjetje Capellan, Corso V. E. III 45. stroške in zamude, in to zastonj Drugi oškodovanci se poslužujejo posredovalcev, ker upajo, da bodo te osebe kakorkoli dosegle, Neporavnan račun. Elektrotehnik Ivan Guazzolo, star 50 let« stanujoč v ulici Moise Luzzatto št, 7, je bil že delj časa na hrani v upu J-Vj ^ - — —---— ■» • m m ---- da se njihova prošnja prej reši. Te osebe pa gostilni v ulici Broletto ŠL 185. Mož je jedel t t » * ____- ___J—. A r% r tt/n<1 m rvtfdjirt- !m nt i m. ♦ a«* »a lllTA mm — 1 AA zasledujejo skoraj vedno s svojim posredovanjem le svojo lastno korist. V starih pokrajinah kraljestva se vse to ne godi. Vojni oškodovanci naj vedo, da se bodo največ v treh mesecih pregledale vse prošnje, ki se nahajajo pri finančni intendanci. To pregledovanje obstoji v tem, da se ugotovi, in pil «na upanje» ter se tako zadolžil.za 100 lir. Zdi se pač, da se mu prav nič ni mudilo poravnati račun, .kajti včeraj zjutraj nru je krčmarica namignila, naj bi storil svojo dolžnost in plačal dolg. Mož se je prav malo zmenil za opomin, kar je pa krčroarico spravilo v zelo slabo voljo. Jezna je pograbila ali so posamezne prošnje opremljene z vsemi klešče z ognjišča ter mahnila -Guazzola po listinami, ki so potrebne za likvidacijo in na- glavi s tako silo, da je moral mož iskati postopno izplačilo vojne odškodnine. Ako manjka moči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik kaka listina, jo intendanca zahteva, in ako obvezal precej široko rano na Čelu, ozdravljivo kakšna ni v redu, poskrbi, da se spravi v red. v 8 dneh. Zadeva je bila naznanjena na poli-Da se dobi vsaj približna slika o postopanju cijskem kom is a rij a tu v uHci Sani ta. s prošnjami, bodi omenjeno, da je samo en Odmevi umora gostilničarke De Monte. -oddelek podvrgel pregledu v preteklem me- Tri aretadfe. Čitateljem je fovo ie ▼ spomina secu februarju 5766 prošenj. Dokler intendanca zločin, katerega je bila žrtev gostflničarka Jone dobi odgovorov ali se ji ne povrnejo po- sipina De Monte septembra meseca preL leta. oravljenen listine, do tedai ne more izročiti Varnostno oblastvo si ie deli Časa samaa pri- Usftanovijena leta 1305. Delniška glavnica U«. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Glavni sedel s Trst, VKa S. Nlcol6 9 (Lastna palača). Podružnici s A33AZ3A, ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo 2 Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago« efekte In vrednosti ^lakvp blaga. — Inkasl afektov in rakunov. Informacije. — Kupuje In prodaja valuta. Jamstvena plama In druga operacije po najugodnejših pogojih. w Nrab na hranilne knjižice In Jih obrestuje po 4% letno netto, a vloge na t enoti račun poAH»mk I venane vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po Nagovoru. m vloge v Dinarjih ter JIH obrestuje najbolje po dogovoru. Uvriuje nakazila v Urah In dinarjih za Jugoslavijo D I □ j □ I □ O' Id j n i D! sdlttve •Je In dr« t D □ DDOOODDODOODOaODDD □□□□□ O O □ □ □□□□□ PODLISTEK Paul Boarget: jeCa (La GeAle) Poslovenil F. P« (82) — «Ce se pomisli na njegovega očeta U ga je prekinila gospa EthorcL »Sreča, da ie ta ubogi general unrll...» — «Kaj pa pravi Ivan-Marija, ki mu je bil tako velik pisatelj, moja draga Sabina ?» je vprašala Cecilija-MachatilL Niti Indijanec, ki ga privežejo na vojni kol, ni zmožen tolike ravsoduSnosti, kakor jo zna kazati ljubeča ženska, ko p je treba braniti tajnosti svoje sreče ali svojega obupa proti poizvedbam ali sovražnemu razpoloženju družbe. Sabina je bila nalila čaj tudi tebi in med dvema požirkoma je popolnoma enostavno odgovorila; — -O tem mi le m govoril___» Potem je nenadno prešla na drog predmet« rekoč: — «Ker smo že pri krožku, aH bi mi vi Portille ne znali povedati, za kdaj je končno-veljavno določen glasbeni večer 7» — «Naia lepa prijateljica je presneto tida,» ie rekla Cecilija Macbault. ko ie en četrt ure pozneje odhajala z gospo Ethorel in Portille-om... Toliko ti dve ženski, kolikor mladi gospod so nekolikokrat omenili Saintenoisovo ime, toda Sabina se je nadalje enako neprisiljeno razgovarjala ter se smehljala, — «Morda pa se je svojega Jurija naveličala, » Je menila gospa Elhorel. — »Lahko je pa tudi to,» je hudomušno pripomnil Portille, «da je bilo onih petdeset tisoč frankov zanjo...» — «Zanjo? i je vzkliknila Cecilija Machault. «Vi ste s pameti, Maksimi* — «Mari se sploh more vedeti, kakšni so točno proračuni žensk?» je odvrnil Portille. — «Ko pa jih je vendar del v igro in izgubil?* — «Morda jih je najprej dal in jih je hote! potem nadoknaditi,..* — «Nafi Maksim ima pač trde zobeU je rekla gospa Ethorel, ko se je bil Portille po tem odvratnem in obenem nenavadnem obrekovanju poslovil. In tu naj se čitatelj spomni onega slavnega reka, ki pravi, da nekaj vedno ostane. — -Res je, da je malo prida,» je odvrnila Cecilija Mac'hault, «toda da bi bil tako pokvarjen.* Pri tem je povesila svojo lepo glavo ter dodala! «Ubogi Saintenois! Ni lepo od Sabine, da ga je pustila, naj se pogrezne. Ljubavnik, ki dolguje petdeset tisoč frankov, a ona ga ne reši, dasi ima vendar svoje dragulje (...> — ni lepo,« jc ponovila gospa Ethorel, «Ah, moja draga Cecilija, kako jc redko pravo srcef* — »Evo, taksni so ljudje!« si je mislila Sabina, ko je bila sama in medtem ko so padali taki izrazi na tlaku njene ulice. «Ta Portille, ki mi nikdar ne odpusti, ker nisem hote!« biti v seznamu njegovih ljubavnic, ta mala Machault, ki me sovraži, ker se je ljubimkata Juriju, a je on ni hotel, ta stara Ethore!, ki me črti, ker sem mlada in ljubljena... Kajti ona dobro ve, in tudi onadva dobro vesta, da me Jurij ljubi. Ne, niso me videli trpeli, a samo zato so bili prišli... Pojdimo, treba je pripraviti oklep za nocoj.* S tem je mislila na svojo večerjo v mestu in na nadaljnje krvnrkc, ki jih bo videla. »Samo Ivanu-Mariji,» si jc mislila dalje, «ne bo dopuščala vest, da hi m« opravljal Saintenoisa; bil je njegov prijatelj in sedaj, ko ga jc njegova mati pomirila, mu bo gotovo žal, da je bil ljubosumen nanj.» Plemenitost njenega moža jo je ^opet zaboleL: in bolela jo je mnogo bolj nego ravno prej hudobnost njenih gostov. Zopet so ji prišle na jezik besede, katere je bila od prejšnjega dne že neštetokrat izgovorila: «Bo le za kratek čas!... Toda on?» Sedaj se je spomnila na njega, ki je bil odsoten. «Moj ubogi Jurij! štiri In dvajset ur ie, odkar je odpotoval. Kje je sedaj? Kaj dela? Jutri mi bo povedalo njegovo pismo.*