M PRHOGA ^ DOMOVINI Leto TIH. T LJubljani, dne 7. aprila 1932. 14. štev. Mogočni pokret za novo vsedržavno stranko Kakor v Sloveniji, se snujejo tudi po vseh ostalih pokrajinah države sreske in krajevne organizacije JRKD. Ustanovni sestanki se skoro povsod spreminjajo v prave ljudske tabore, ki se jih udeležujejo tisočglave množice. To veliko zanimanje je dokaz, kako zelo se ljudje zavedajo, da je mogoča rešitev iz sedanje stiske le v složnem, dobro organiziranem delu. Naša slika nam kaže prizor z velikega ustanovnega zborovanja, ki je bilo na velikonočni ponedeljek v Daruvaru v Slavoniji. Novi minlstr. predsednik dr. Voja MarinkovM 0ubile} azgledtiega rodoljuba Te dni je praznoval svojo 75-letnlco g. Franc Birtič, gostilničar in posestnik v Hrastniku, ki je s svojo preteklostjo najtesnejše združen z življenjem kraja sploh, posebej pa še z našim nacionalnim življem, ki je moral izbojevati težke borbe z nemško poplavo, pri kateri je imelo baš rudniško podjetje posebno odločilno moč. V tej dolini se udejstvuje jubilant že blizu pol stoletja in je že preko 30 let gospodar svojega posestva in gostilniške obrti, kjer Je že od nekdaj zbirališče narodnih krogov. Velike so njegove zasluge iz dobe hudih narodnostnih bojev in tudi občinski odbor ter krajevni šolski svet bosta ohranila v trajnem spominu njegovo vzorno in. požrtvovalno delovanje v svojem krogu. Poleg prijateljev in mnogoštevilnih znancev, ali, kratko rečeno, poleg vsega kraja in okolice želijo jubilantu še mnogo let tudi mnogi drugi izven kraja in okraja, ki poznajo in cenijo njegove zasluge. Senatorji dravske banovine &edita gg. Ivan Hribar in dr, Miroslav Pk>J, stoje od leve na desno: dr. Vladimir Ravnthar, podpredsednik senata dr. Fran Novak, dr. Janko Rajar, dr. Valentin Rožič, Slika desnoj Pol stoletja ob brusnem kamnu Vsem Novomešča-nom je prav dobro znan ta možiček, 60-letni brusač Angelo Letič, doma nekje iz Furlanije. Skromni starček ja ravno te dni dosegel 75 let. Takoj ob početlcu je zaslovel kot izboren brusač, zlasti za brušenje britev, katere je brusil neštetim Dolenjcem. Kljub svoji lepi starosti je mož vedno delaven in trdnega zdravja. Pred „podunavsko konferenco" v Londonu Tvegan padec iz višine 200 metrov Elika desnof Posledice tornada v Alabami Slika desno t Francoski konstrukter Albert Sauvant je konstruiral letalo, čegar kabina ima dvojno ©stenje, med akterimi je plast olja, ki ima nalogo omiliti udarce in pritiske. Sauvant je trdil, da je njegova kabina popolnoma varna, čeprav se zruši letalo iz velike višine na zemljo. Oblastva mu niso verjela in niso dala dovoljenja za preizkušnjo. Pred kratkim pa se je Sauvant tajno vrgel s svojim letalom v 200 metrov globok prepad v odljudnem gorskem kraju Escragnolles in res je ostal popolnoma nepoškodovan, dasi so se drobnejši deli njegovega letala popolnoma razbili. Na levi: Albert Sauvant, zraven razbito letalo po padcu v Escragnolles. Smrt voditelja italijanskih socialistov V Parizu je umrl vodja ital. socialistične stranke Filip Turati. Pobrala ga je pljučnica v 75. letu starosti. Turati se je rodil 26. novem. 1857 v Canzu pri Comu kot sin plemenita-ške rodbine iz stare Lombardije. Njegov oče je bil eden prvih prefektov nove kraljevine Italije. Filip Turati je študiral najprej pravoznanstvo v Bologni in je šel potem v Milan, kjer se je pridružil socialistom. V Italiji je veljal za utemeljitelja znanstvenega socializma. Član zbornice je bil od 1895, pod sedanjim režimom pa ni mogel vztrajati in 1926 je pobegnil na Korziko ter se je odpeljal v Pariz, kjer je do zadnjega vodil italijansko emigracijo. Fašistične oblasti so ga zaradi pobega obsodile na 10 mesecev ječe. Ti štirje možje se sestanejo ta teden v Londonu, kjer bodo razpravljali o gospodarskem položaju tako zvanih podunavskih držav, predvsem o Avstriji. Mnogo uspeha ne bodo dosegli. Slike kažejo (od lev proti desni): franc. finančni minister Flandin, angleški Vnanji minister Simon, nemški drž. tajnik Biilovv in italijanski vnanji minister Grandi. Predsednik mandžur-ske republike v novi prestolnici Henry Pu Yi, bivši kitajski cesar in sedanji predsednik nove mandžur-ske republike, S svojo ženo ob prihodu v Cangčung, novo prestolnico 28-milijonske države, Nezgorljiv papir Paul Braun je iznajdel postopek, ki napravi Vsak papir nezgorljiv. Iznajdba je ve-pomena za važne dokumente, vrednostne papirje in bankovce. Kakor smo že poročali, je divjal pred nekaj dnevi v južnih državah severnoameriške unije strahovit tornado, zlasti v državi Alabami. Tornado je zahteval nad 200 smrtnih žrtev in okoli 1000 ranjenih. Gmotna škoda znaša več milijonov dolarjev. Slika kaže ruševine mesta Northport v Alabami. Irska časti svoje Žrtve fca Veliko noč se Je vršilo v irski prestolnici spominsko slavje za republikanskimi ItotfakJ, ki 80 padli med krvavimi velikonočnimi nemiri 1916. ManifestanTi so se "podali na pokopališče, kjer so nad skupnim grobom žrtev povesili zastavo. Skrivnostno letalo predsednika ameriških letalskih zvez Slika desno: Barbarske obsodbe na Kitajskem Kitajska je znana po svojih barbarskih kaznih. V Mukdenu mora zločinec v križanem stanju klečati na železnih verigah. To mučenje dostikrat povzroči smrt, Slika desno: Požarne stopnice Požarne stopnice, ki so bile včasi samo ameriška posebnost, se udoma-iujejo tudi v Evropi. Kemični laboratorij Francoskega kolegija v Parizu je dobil idaj tako stopnišče iz železobetonJi. Predsednik ameriških letalskih zvez si Je dal zgraditi novo letalo, ki Je vzbudilo Splošno zanimanje. Na videz je letalo zelo okorno, v resnici je pa izredno varno in leti s presenetljivo brzino. Velika noč na najvišji nemški gori Velikonočni gostje na terasi hatela na Zugspitze Spomenik velikega francoskega državnika Clemenceaua Odkritje nove piramide v Egiptu Pred sto leti je umrl znameniti Francoz Champollion, ki je prvemu uspelo razvozljatl pkrivnost hieroglifov, slikovne pisave starih Egipčanov. Zdaj pa je kakor v spomin na to Znamenito obletnico našel profesor egiptske univerze Selim Hasan novo, veličastno zgradbo Starih Egipčanov, ki je tisočletja ležala skrita pod peskom. Pred nekaj tedni je odkril pri Pizeh doslej neznano piramido, ki leži kakih 270 metrov južno od velike Keopsove piramide, pekohko zapadno od Sfinge. Nikomur poprej ni prišlo na um, da bi razkopaval in iskal Ha tem kraju, ki se je videl samo kot narahlo vzbočena groblja preperelega skalovja ln peska. Sodeč po dosedanjih merjenjih je novo odkrita piramida manjša od starejših treh in fcavzema zgolj ploščino kakih 4.180 kvadratnih metrov. Precej se razlikuje tudi po načinu gradbe. V temeljnih kamnih, ki so znatno večji od običajnih, so vrezana tu in tam slepa vrata. Na dveh kamnih pred vhodom je vklesano neznano ime neke kraljice, ki se je imenovala Khent Kaus »kralj gornjega in spodnjega Egipta, hči nebeščanstva«. Kitajski rižev papir 1, Greznica z vodo in apnom za namakanje riževe salme. 2. Sita, na katerih se odloči tenka J>last papirnate mase. 3. Brušenje robov zloženega papirja. 4. Kuli nese zvežnje papirja na trg. Kdo je izumil papir, zgodovina ne ve povedati. Znano je le toliko, da se na Kitajskem C« pd pamtlveka izdeluje dober papir lz riževe slame. Rižev papir si pripravljajo Kitajci po prastarem načinu: RižeVa slama se zloži v velike kopice, kjer se začne pod vplivom zraka in vode polagoma razkrajati. Da se to še bolj pospeši, jo namakajo tudi v plitvih greznicah, napolnjenih z vodo, pomešano b apnom« Slama razpade slednjič v nekakšno kašo, ki se potlej raztrosi v krogih, da jo z volmi Se fcolj na drobno razhodijo. Ker vsebuje nastalo testo preveč apna, ga vlagajo v luknjičaste zaboje in devljejo V ^tekočo vodo, ki počasi izpere odvišno količino apna. Po končanem izpiranju se voda iztisne testo je pripravljeno za nadaljnjo predelavanje. Testo se iz nova močno razredči iq ed neprestanim enakomernim mešanjem vliva na fina sita. Voda odteče, na sitih pa 0 gtane tenka kožica usedline, iz katere postanepapir. Lističi se nato odločijo od sit, ožmejo, fclože v kupčke in močno stisnejo. V tem stanju se počasi suše in sprijemajo, nazadnje toa jih delavci spet previdno odločijo drugega od drugega ln razgrnejo h končnemu sušenju na zraku in soncu po tratah, dobro zavarovanih pred vetrom. Listi se končno še enkrat zlože in z veliko silo stisnejo v bloke, ki jim robove ogladljo »a brusnih kamnih, tako da so vsi listi papirja enake oblike ln velikosti. Papir je got-eramovala novo državno upravo, Pogled v tovarno vžigalic Cele hlode lupijo s posebnimi stroji v tanke deske, Stroj, ki na mah izdela en milijon vligallo. Kllnčki m razvrščeni ko ščetine na krtači in se pomočijo v tri različne kisline, da nastane glavica.