Splošne vesti  Na sreski konferenci Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je vršila v ponedeljek, dne 4. t. m. je iznesel tov. Josip Lapajne, ki je bil sreski delegat za Kranj tudi zahteve, odnosno opis položaja in stališča, ki ga zavzema učiteljstvo. Poudaril je, da bi bilo treha. ža državno narodno' idejo predvsem pridobiti diihovšcino in cerkev, kjer se g.rupira Ves naš narod. Depolitizirati se mOra gospodarstvo, ki je še vedno pod vtisom predvojnih razmer. Za zboljšanje gospodarskih razmer je priporočil podvig kmetsjce prpsvete ii» ustanavljanje' ikmetijsikih špl. V1 iSvrhb dViga splosrie iii polilične morale naj' se preprečijo ogabne denuncijacije, ki so se razpasle zadnje čase, da danes ovajajo izvestni ljudje že vse vprek. Ovajalci naj se izroče prizadetim, da z njimi dbračunajo pred pristojnim forumom. Navajal je težke razmere, ki jih mora prenašati učiteljstvo radi SKJ in neurejenosti tega vprašanja v pogledu razmerja med državo in cerkvijo z ozirom na to vprašanje. Pezo tega neurejenega stanja nosi učitelj. Zato i-n.e more biti to kriterij pri nameščanjin, ker je treba upoštevati tudi okoliščine, pod katerimi deluje učiteljstvo v poedinih krajih. Omenjal je napako, da se razpisujejo le slabša mesta boljša se pa oddajajo izven razpisa. S tem so močno prizadeti družin^ki očetje, ki omagujejo pod dajatvami za svojp družino in ne morejo priti v mesto, kjer bi jim bilo olajšano šolanje otrok. Izvedba redukcij draginjslkih doklad je izvršena na socialno nesorazmerni osnovi. Podčrtal je nujno potrebo ureditve vprašanja nameščanj i,n premeščanj učiteljstva na popolnejši zakomiti podlagi in nujno potrebo ureditve disciplinskega postopka za uciteljstvo narodnih šol, ki je sedaj edino izvzeto iz moderneaa disciplinskega postopka, kakor ga vsebuje uradniški zakon. Učiteljstvo se čuti v tem pogledu nezaščiteno. V splošnem se na tem zboru ni obravnavalo prosvetnih, šolskih in učiteljsko - stanovskih vprašanj. — Tpvariše, ki so v zastppih raztnih korporaclj in ustanov, b'pozafjampr, dk' ]e nujno potrebno ob vsaki priliki naglasiti naše stališče in zabteve kakor je to storil ob gornji priliki tov. Lapairie. Alco se bomo oglašali in branili svoje stališče, se ne 'bo upal vsakdo ob vsaki priliki obregati ob nas iri nas neupravičeno napadati in bo prestalo tudi premeščanje učiteljstva iz nešblskih vidikov. — Vsem tovarišem in tovarišicam, ki na- meravajo izročiti v prihodnjem šolskem letu svoje sinove našemu domu, sporočamo sklep kuratorija, naj pošljejo takoj po »prospekt«, da se seznainijo s pogoji. Prijaviti za sprejem v Učit dom pa se morajo zanešljivo 5 (pet) dni po opravljenem sprejemnem izpitu na sredn.jih šolah. Ncučiteljski sinovi se v prihodnjcm Šolskem letu ne bodo sprejemali, ker v zavodu ni prostora. Tudi od učit^ljskih sinov se sprejemajo samo začetniki. Kuratorij Učit. doira v Mariboru. — Maturantinje letnika 1928/29. Do petle^nice nam je že ubežal čas. Naša pq^letnica pa"ne šme tiho mimo nas, smosklenile ob maturi. Zato vas vabim: 7. julij, Ljubljana, ob 3 uri pop. pri Čadu pod Rožnikom. Javitc se na moj naslov z eventualnimi predlogi glede kraja, dneva in ure. — Soukal Magda, Sv. Florjan, Rogatec. — Tovariši maturanti iz 1. 1924.! Se strinjate s predlogom, ki ga je sprožil naš tov. Štrbenk, da bi -namreč praznovali svojo 10 letnico v Novem mestu? Sporočite na naslov: Valti Erker, šol. nprav., Karteljevo p. Mirna peč ali pa tov.' Štrbenku v Novo mesto. — V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1934/35 slepi otroci na prašnjo roditcljev ali njih namestnikov: Pogoj za sprejem: 1. da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole, 2. izpolnjeno 6. leto starosti, 3. primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otrbci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo prehude telžsne hibe, izvzefnši slepote, 4. goj&nci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preskrbovalnino, katere višino določi kraljevska banska uprava dravske banovine. Če je uboštvo dokazano, Kraljevska banska uprava preskrbovalnino lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda. — Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni. ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. Seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamovane; 2 vrhnji obleki (deklice 3), klobuk ali čepico, zimsko suknjo (deklice zimski plašč), dva para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje, ter po možnosti dežnik. — Prošnjo za sprejem v zavod je treba vložiti do 28. junija 1934 pri IV. oddelku kraljevske banske upraVe v Lji^bljani. Prošnji je priložiti slfcdeČe Iistitr6: 1; rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. »Prijavni ligt« za sprejem v zavod za slepe otroke, ki ga izpolni pristojni šolški, Sreški ali banovihski zdravnik. (Prijavni lišt j'e žaložila .Učiteljska tiskama v Ljubljani), 4. morebitno šolskb spricevalo, če je že qbi$koval kako šolo, 5: poti-dilo o 'cepljenih kozah, 6. ubožno spričevalo, ako so starši ubožni, 7. pptrdilo pristcynega davčnega urarfa'o višini davkpv, ki jih starši plačujejo, 8) ^lružinski izkaz, izdan po župnem uradu. —' Pro^nja je p'o čl. 44 zakona o zaščiti rfiladine kolka prošta, ako je ubbžnost dokazana z ubožnim sprtčevalom. Ravno tako so cfolžne pristojne oblasti po navedenem zakonii izdati vse potrebne priloge brezplačno in kc>lika prosto. — Vsem šolskim upraviteljstvom sporočamo, da te dni ražpošilja' tiskarria Slatnar v Kamniku priljbbljeho^oVcst našega tbvariša!''A: Milkoviča: Medvedek Markec. Plačilni rok je dolg pol ,leta in torej šole, ki bi slučajno ne mogle takoj nakazati malenkostnega zneska —,lahko nakažejo ta znesek tudi šele jeseni. Z ozirom na ,to, je pričakovati — da ne feo šole, ki bi knjižičo zavrnila! Knjižica bo razposlana tudi vsem ostalim, ki sP jo bi1i naročili. ZAKON O NAROPNIH ŠOLAH, III. DEL. Vsebuje: I. Dosedanje izpremembe v zakonu o narodnih šolah od 5. dec. 1929. leta, II. Pravilnik o ambulantnih šolah in šolskih stanicah, III. Pravila o opravljariju učiteljskih izpitov in IV. Zakon o obvezni telesni vzgoji. Priredil Pavel Flere, založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.. Cena broš. Din 14.—, v platno vez. Din .22.—. ' *• K prvima dvema snapičema smo dobili sedaj III. zbirko zakonov o šoli, vzgojj in učiteljstvu. Vsakdo ne more biti naročen na Uradnl' list in zato je zelo umestno, da izdaja Učiteljska tiskarna zakone, ki jih mora dobro poznaiti vsak učitelj v tako priroČnih knjižicah. Pričujoča knjižica prinaša zakon o spremembi čl. 43.. ki govori o ver.skem pouku, dalje o spremembi člena 29., ki nam točno pove, koliko stanarine nam pripada, priključeh pa je tudi pbsebni zakon o veronauku na vseh šolah. Zelo praktično je poglavje, ki govori, v koliko je šolski zakon bfli izpremenjen vsled uradniškega zak6tia od 31. marča 1931., vsled zakona o občinah in vsled finančnega zakonaza 1. 1933734. Važna sta tudi pravilnika b ambulantnih šolah in šolških stanicah ter pravila o opravljanju prakitičnih izpitov učiteljev, učiteljic gospodinjskih Šol in pa zabavilj. H konou je priključen še zakon o obvezni telesni vzgoji, ki je vzporedil našo državo z najnaprednejšimi drugimj državami. To je zakon, na katerega smo lahko ponosni in zato ga moramo vsi dobro poznati. Vsled nad vse važne vsebine se III. snopič zakona o narbdnih šolah vredno uvršča k ostalima dvema in ne bi smel manj'kati v nobeni knjižnici učitelja ali učiteljice, najmanj pa v šolskih knjižnicah. Komentar Zakona o narodnim školama od 5. decembra 1929. godine, sa izmenama i dopunama od 7. jula 1930. godine. Izradili Branislav J. Todorovič, pravni referent Ministarstva prosvete i Adam M. Bogosavljevič, sekretar Ministarstva prosvete. Cena broš. Din 33.—. Oba pisca nam 'garantirata, da je komentar k šolskemu zakonu dovolj avtemtičen in dovolj jasna razlaga poedinih morda še nejasnih členov. Na podlagi tega komentarja je šele postal šolski zakon toliko razumljiv, da se ga z lahkoto uporablja. Komentar jemlje v obzir vse razne druge zakone, ki imajo količkaj zveze s šolskim, ravno taiko pa sb v komentarju upoštevane in deloma dobesedno navedene vse naredbe in odredbe ter vsi odIo'ki ministrstva prosvete, ki šolski zakon dopolnjujejo ter razlagajo in ki dajejo natančnejša navodila za izvajanje posameznih členov. Do.kler ne dobimo k šolskemu zakonu potrebnega poslovnrka, nam pomaga k njegovemu umevanju in pravilnemu 'tolmačenju edino tak komentar. ..:?.:!¦,.> Vsled tega krijižica ne sme manjkati na nobeni rrtizi šolsfkega uDraviteljstva, nepre<^en.ljiva pomoč pa bo tudi vsakemu učitelju, če se le količkaj zanima za pravno stran svoje službc. .;...¦.; Knjižico ima v zalogi Knjigarna Učiteljske tiškarne v Ljubljanj in -njena podružhica V MaTiboru. ' ¦ ¦ •' ¦' ' - ' ' -