Leto LXX. št. 217 LftiUJaaa, četrtek 23. septcmfcr* 1«7 Ctaa Din 1.- iznaja rsa* aaa popoum«, izrsonfti MOeg* to prazni** — lannm do 80 peut vrst a Din 2, do iUO rr«t * Utn 2^0, od 100 do 800 rwt * Din S, veftjl laaeratl petit vrata Din 4-—. Popust po dogovoru, tnaeratnl dave* pooetej. — „Skmnald Narod** velja meaeCno t Jugoslaviji Din li—, ta Inoaamatvo Din 25—. RokopM aa oa vratejo. CBEONIftTVO Dl OTfcAVNMTVO LJUBLJANA, W>iye»ia oik» «• • Talafon: Sl-22. 31-23. Sl-M. »-25 ta 81-98 Podru to lea: MARIBOR, atroaauiajrarjera lb — NOVO MIVTO, L^obtjaiMka «* telefon at. 26 — CELJE, celjsko orednlfttvo: Strooamajerjeva trile* 1. tetefoo tt. «6; podružnica oprava: Kocenov* oL 2. telefon it. 190 — JESENICB: Ob kolodvoru 101. Po*tna hraaHzdom ▼ Ljubljani it. 10.351 Prvo potovanje Mttssoliniia v inozemstvo: Pobratimstvo fašizma in hitlerizma Narodno tocialistični režim v Ncmfi]! pripravila MmsoHtrtfri kot ostamovitelja in voditelju Iaiizma izredno svečan sprejem — Sestaafcu HitleiiainMtBraoUni}a gKiplsnie}ov MiMiin Berlinu velik pomen Miinch*n, 23. septembra. Pisama na-Tdno sr.-ialističTLe stranke je objavila u radni progr m Mussolini je vega obiaka v ATiinchenu. Mus^olinija bo na kolodvoru sprejel F*am Hitler v sprematvu evojag-a namrstnika in prvega tajnika straaike ter 18 najvišjih predstavnikov rajha, med ka-terimi bado dr. Gobbels. Himmler, Prank, zunanji mirKster Neurath. notran'ji ministar Frick ter nrijviSji predstavnici vojske. Castni oddelki stranke in hitlerjev-skih orppaniiacij ter cm bataljon vojske bo-do razmeš^eoii na peronu, MiLssolindjev iz-stop iz postajneg-a poslopja pa bo pozdra-vila s salvo topovska baterija, Sprejem v Monakovem Mussollni in Hitler bosta nato v sprem-stvu nojvišjih oblasti prevozila v atvto-mobilu vse glavne monakovske ulice do dvorca princa Knrla, kjer bo Miissolinija sprejel in pozdravil predsednik bavarske vlade Sibert. Hitler bo od tu Sel v svoje zasebno srtanovanje, kjer bo kmalu po tem sprejed Maseolinija, kvterega bo spretm-ljal na tej poti Hltlerjev namestnik Hess. Mussoiini bo nato odšel aa trg, kjea* poči-vajo nacistički borci in kjer ga bo čakal Hitler. V dvorcu bo nato intimen banket, na katereg-a bo pozvanih samo 60 ljudi, as^jvLšjih predstojnikov narodno socialisti-čnega režima. Banketu bo sledll sprejem, na katerem bo Hitler predstavu Muđeo-liniju vse najv&je pr^edstavnike naroduega socLalizma. Sledila bo vojaSka parada, na-kar se bo Mussolini vrrul v sebi dol©6eno rezidenco. a\ bo tam sprejel oblsk kancelar ja Hitler ja. Od tu bo Sel pes do nove umetniške palače, kjer bo prirejen velik Bprejom, katerega se bo udeležilo okoli 400 oseb, med njimi tuđi Stevilni umetni-ki iz vse Nemcije. Kančno s« bosta Hitler In Mussolini spet podala na postajo, da se odpeljeta v Berlin. Mussolinijev obisk državni praznik Berlin. 23. septembra. Današnji nemški lisr ohjavljajo besedilo zakona, po katerem se dnevi Mussolinijevega bivanja v Mcnakovem in Berlinu smatrajo za. državni praznik. Proglas Berlinčanom Listi objavljajo rudi proglas propagand-nega ministra dr. Gobbelsa, ki poudarja med drug;m: Ben;to Mussolini, Duce itali-janskega naroda in sci italijanske vlade, dospe v ponedeljek 27. t. m. kot Fiihrerjev gost aa urađen obisk za tri dni v prestol-nico Tretjcga rajha. S potnim ponosom in zadovoljstvom pozdravlja berlinsko prebi-valstvo zgodovin&ki sestanek dveh osebno-sti, kđterih zgodov:nsk« dela imajo izredno važnost in pomen tako za sedanjost ka-kor za bodočnost. Berlinsko prebivals-tvo je zelo srečno, ker more izraziti svoje nav-dušenje in hvaležnost za čast, ki mu jo izkazuje tvorec mlade fašističme Italije in prjatelj ncmškega naroda š s\ojim obi-skom. Vsi smo prepričani, da bo v Berlinu sprejet z orkani navdusenja in da t*a bo spremljala ljubezen vsega naroda. Od po-nedeljka 26. t. m. do srede 29. t. m. zvečer mora biti Berlin okrnšen z morjem zastav. Zastave fašisri^ne Italije naj &€ vijejo po-teg zastav Tretjcga rajha. \*es Berlin bo izka^al »poštovanje oseb-nostim. k: so postale »condottieri« svojega ________ ----------------------------------------^-^—^—^ -^*™" naroda Iz najnižjih slojev. Berlinski dnevi bodo dosegli s\x>j vrhunec v torek, ko se bo zbrala ogromna ljudska množica na olimpijskem stadionu, kjer bosta stpregovo-ril-a tuđi Benito Mu«solin; in Fiihrer. Po ukazu Fiihrerja bodo vse berlinske trgovine v torek zaprte. Vseh štiri milijone in pol Berlinčanov mora imeri ta dan priliko, da sodeluje pr: tem dogodku, ki bo eden iz-med najveličastnejših v z-godovini rajha. Berlin v lralisah Berlin, 23 .septembra, tr. Za sprejem Muasolinija 9e vrše v Berlinu velike priprave, še nikdar doslej nišo pokazali tako razJco&ne okrasitve mesta, ka kor ga bodo tokrat. Drža\"ni zavod za izdelovanje gle-daliških kulis dela že dva meseca samo kulise, ki bodo služile za okrasitev ulic in trgov, po kcterili se bosta vozila Mussolini in Hitler. Pr\*ič bodo pri tej priliki uporabili tako zvane trajne okraske, ki jih bodo mogli uporabiti tuđi pri drugih pri-likah. ZgTajendh bo ćela vrsta pilonov, gfrbov. fasadnih okraskov in zastav, kombinacije žarnic in slićno. Na Wiljemovem trgu bodo Bgradill 40 m visok »tolp. Stro-fid »i to okraaitev mesta ao proračunani na već mllljonov mark. Isretfnl varnoctnl ukrepl Berlin, 23. septembra, tr. Za Musaoiinl-jev obisk v X crnčiji so že izdana navodila m lzredno stroge varnostne ukrepe. Mu§-aoUni se pripelje v poaebnem bUndlranem vlaku. Muaoolinijev salonski voz je oklop-IJen z moenimi jeklenimi ploščacni. V pri-meru kake nesreće ali kaj sličnegu me okna hermetično zapro z jekJenimi okenci. a tuđi sicer je voz zgrajen tako, da mu tuđi morebitno trčenje vlaka, ne škodu je. Ob prihodu Mussolinija v Monakovo bo ustavljen vee promet na ulicah notranjegra mesta ter na vsej poti s kolodvora do Rja-ve hide, kjer je sedež narodno socialistične stranke. Na monakovskem kolodvoru so vae prezidali. Po ulicah. koder se bo vozil MtiasoUni s Hitlerjem, bo postavljen štiri-vrartni kordon na obeh straneh ceste. Vse trgovine, trafike, kioski za časopise in slični lokali morajo biti eno uro pred prihodom Muasolinija zaprti in ostane jo zaprti ves čas, dokler se bo MuasoJini mudil v mestu. Celotni zelezniški promet preko Monakovega. bo eno uro pred prihodom Mussolinijevegu posebnega vlaka ustav-ljen. Enaki izredni vamostni ukrepi so izdani tuđi v Berlinu in v vseh drugih krajan, koder bo potoval Mussolini. Italijanski komentar Rim, 23. septembra. >Giomale d* Itaiia« pide o Mussolinijevem potovanju v Nemči-jo na uvodnem mestu in poudarja, da bo sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem velikega pK>mena. List opozarja na podobnost obeh pokretov in pravi, da se je iz tegu docela naravno rodilo tesno sodelova-nje med obema narodoma. Ducejeva politika je dosegla konec reparacij in odstranila nezmiselno raz\Tstitev med zmagoval-ce in premag^ance. Hkratu je pospeSila priznanje nemških pravic in pripravila ob-novo Nemćdje, ki jo je Hitler zmagovito I dokončaL Na kraju pravi list: glede na 1 vse to nihCe ne more oporekati pomena sedanje^a se3tanka med Hitlerjem in Mus-solinijem in izpodbijati \-ažnosti nemško-italijanskega sodelovanja. Važne spremembe v turski vladi Ministrski predsednik Ineni je odstopil — Tndi zunanji ntinlster Ruidi Aras bo zamenjan Carigrad, 23. septembra, z. Vladni listi poročajo, da je predsedaiik repuMike Ke-mal Ata,tilrk ugodil prošnji dolgoletnegu ministrskega predsednika generala Ineni-ja, ki je prosi] za daljsi dopust ter ga raz-rešil poslov predsednika vlade. Za nove ga ministrskega predsednika je imenovan do-eedanji grospodarski minister Jelajo Bajar. Kot vzrok za umik dolgoletnega sotrudni-ka KemaJa Atatiirka. generala Ineni ja na-vajajo v uradnih krogih zdra\*stveno sta- nje ministrskega predsednika, ki mora iskati zdravniSke pomoći v inozemstvu. Vesti, da se tuđi dolgoletni zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, ki se mudi sedaj v žene^ na zasedanju Društva narodov, ne bo več vrnil na s\roje mesto kot zunanji minister, v vladnih krogih ne potrjujeio, pa tuđi ne zanikujejo. Govori se, da se pripravi ja jo še druge dalekosežne spremembe v turski vladi. Protesti zaradi bombardiranja Nankinga Poleg Attgli]e sta tndi Amerika in Francija protestirali pri japonski vladi TTas/iingfon. 23. septembra V protestni noti, ki jo je američki poslanik v Tokiju izročil japonski vladi, vjavlja ameriška vlada, da obsoja bombardiranje Nankinga, ker postavlja v nevarnost amer'ške državljane in sploh vse one osebe. kt nišo borci. Svojini državljanom je ameriška vlada naroji-la. naj se odstranijo i/ mesta, kjer so do-slej \T*š?Ii svojo zakonito dolžnost. Ameriška vlada končno pristavlja v svoji noti, da smatra za nečlovešiio slehemo Sombar-d ranje prcdelov, v katerih je civilno prebi-valstvo in si nadalje pridržuje \*se pravice cio odškodnine za škodo, storjeno njenim državl>anom, vendar s prepriča nj em in upa-njem, da se ne bo več ponovMo bombardiranje Nankinga. Pariz, 23. septembra. Francoski poslanik v Tokiju je danes vložtl protest pri ja»pon-ski vladi zaradi bombardiranja objektov, ki nist» vojaskega značaja, kar predstavlja nevarnost za življenje in premoženje rujcev. »Vanfcing^ 23. septembra. Japonc; so po-večali svoj letaU.ki napad na južne dele mes^a. Vrgli so okoli 300 bomb Stvarna Škoda pa ni velika in rudi človeških žrtev ni mnogo. Neki član kitajske vlade je iz-javil novira. jem, da ne bodo ta bombard5-ranja prav v ničemet spretnenila stali^Ie kitajske vlade. Pri včerajšnjem drugem bombardiranju so japonska letala leteLa zelo visoko, da bi jih kitajsk? protiletals-ki topovi ne mogl; zadeti. Kitajska vlada je snoči javila ucadno, da je kitajsko protile-tal»ko topništvo sestrelilo včeraj sedem ja-pon&kih letal. Van Zeelanđa žagajo Bruselj, 23. septembra, z. VpraSanjc predsednika viade Van Zeelajida je postalo trenutno najvažnejđe belgijsko notranje-politično vpraSanje. Splofina želja je, naj bi Van Zeeland Se nadalje ostal na ćelu vlade, izraza pa se obenem mišljenje, naj bi vlada pojasnila položaj s posebno izjavo in to še pred koncem tega meseca. To je bil v glavnem tuđi predmet razgovorov, ki »o jih imeli včeraj jocfadtoftfni znJaMzi z Van Zeelandom. Tu sodi)o, da ne bo pri-Slo niti do krize niti do rekonstrukcije Van Zeelandove vlade, verjetno pa je, da se bo predsednik viade odJoCH a đaljtt dopust, ki bi trajaJ en meaec ali dva, med tem pa bi ga nadome«rtoval podpredsednik viade Deman. Ta negotov položaj bo naj-brž razjašnjen še pred nedeljo. Bivai mi- . nistndd predsednik, »ociallst Vanderveki« je na »boroinanju «w>je atnaln r Tombe- | ku izjavil med drugim, naj bi se rekonstrukcija vlade, ako bi bila zares potrebna, izvršila v najmanjšem obsegu, v no-benem primeru pa ne srne zadeti osebe Van Zeelanđa, ker bi njegov odhod smatrali reksisti za svojo zmago. 2Sato je nuj-no potrebno, da Van Zoelandova vlada še nadalje ostane, četudi z delnimi spremem-bami, ki bi se zdele nujne. Eden izmed udeležencev včerajfnjega posvetovanja zaradi krize vlade, je izjavil, da se je v zadnjem času ponovno govorilo o spremebi vladneg-a programa in njene rekonstrukcije, da pa "so posvetovanja imela ssaiio ta namen, da se nadaljuje sedanja akcija, ki naj pokaže, kakšna sta razpo-loženje in splosen položaj pred sestankom parlamenta. Van Zeelandova oseba pa je izven vsake diskusije. KraJj bo danes sprejel v avdijenci pod-predsednika vlade Demana. Napetost med Francijo in španijo Francija ne bo vdS trpela izzivanja generala Franca in bo segla po najradikalnejšili sredstvih PARIZ, 23. septem. br. I) golo vite v fran-coskih oblasti, da je zadnje atentate po Franci ji in pos&ušen napad na podmornico v Brestu organizira] in izvrši! guverner Iruna polkovnik Troncoso, eden naj-ožj'h zaveznikov generala Franca, je ii-zvala v vsej franeoski oblasti silno ogorčenje. Na shodih zahtevajo energične ukrepe proti taketnu izzivanja. Ogorčenje javnosti se je Se povećalo, ko se je izvedelo, da namerava general Franeo internirati vse franeoske konzule na spanskem ozetn-ljti, ki je pod njegovo oblastjo, da bi tako izsilH izpustitev Troncosa. Po zadnjih po-rocilih je bilo franeoskemu konzula v Ma-lajfi že zabranjeno zapustiti konzulat ter no ga konfinfrali v kcnznlmrnen) poslopju. Od drugih konzu!ov še ni poroci 1. Se večje razburjenje pa so Izzvale vesti, da name-ra\*»jo ^panski falangisti prodreti preko franeoske mfie in napasti Henđaj, da bi osvobodili Troncosa. V zvezi s tem so fran-co^-te oblasti izdale stroge varnostne ukrepe in so poslale na mejo vojaSka ojacenja. General Franeo je zabrani! tudl tajim no-vinarjem dostop na Spansko ozemlje. V zvezi z vsemi temi dogodkl sta imete sinodi angleški znnanp minister Eden in franeoski poslanik Corbin dolg razgovor. Francoski poslanik je obvestil angleSko vlado, da Francija takegm izzivanja s strani generala Franca ne bo trpela in da bo posegrla po na {radikalne iSIh sredstvih, ka-kor hitro le en sam frankovec prestopl franeosko mejo. S ipmsutdh hofiii Valencija. 23. ee»ptembra. AA. (Havas). Sno^i okoli 21. so naeionalirtična letala po-skuhala bombardirati m*stoi, toda ogenj pro- Itiletalskih topov jih je zavrml. Nato so so-vraina letala bombardirala meeto Sagunto, toda pet imed osem bombv ki to jih letala vrgla je patilo v morje. Zaznamovati ni niti žrtev niti čkode. Poročilo niini«tra narodne obrambe pravi, da so vladne čete zavz3le na aragon-skem bojiSču nekatere va^i in vee ozemlje med reko Galluco in njenim pritokom Guar-co. Zavzele eo tuđi vaši Exaver in Argui-aaL, ki leži ta mM rekama Gallucx> in Au-bina. Pedal se je ćovražni oddelek, ki se je utrdil v samostanu San Pedro. Na vzhod-nem odee«ku sevemega bojiSča na^protniki moćna pritiskajo na vladne čete v krajih okoli Ortiguarre juino od ^ainostana San Pedro. Sovražnikov napad pri Llanaru je bii odbit m je imel nasprotnik bude izguba. Na leonskeni bojicu eo vladne ćete zavsele nekoliko pričev. Na južnem bojištu so to morala vladne čete po ljuti borbi pri Gra-nji de Torrejorniosa uniakniti, ker je aov-ražnik začel 6 topničkim obetrel je vonjom. Nemikl Tojaiki maaeni Berlin, 22. septembra. AA. Iz Swto»-mtinda porooajo: Na vettkih jtmmkkih m*-nevrih nemSke vojake, mornarice m letal-stva pod poveljstvotn vojnegB. ministra maršala Rlomberga aodeiujejo na obeh straneh po ena armija z dobro motorlztaa-nimi oddelki, oklopnice, kri±arke, ruttlci, torpedovke, minono#cif podmornice in bojni Čolni, izvidna, bojna in lovsfca letala. Borbe so vodijo že nekaj dni vendar pa do voeraj Ae ni bilo niti na auhem niti na morju niti v zraku pomembnejie odtoCItve. Pomorski boji m vodijo aa aedaj amo | med podmornicami in ruzmoobcI. pa tuđi te nišo dovedle do nobene odlocitve. V ut~ verr^m odseku bojUca na Pomorjanakem ki Kbklenburskem, ki predatavljata prmvo asemlje manerrov, j« borba v p«fc»tin razvoju. pctUtcnl ot$o\*i& Ministar Gfura JanhavU fm govorit • • • Na mladinskem se stanku JRZ dne 17. t. m. v Beogradu je govoril tuđi minister ra hime in rudnike Gjura Jank&iic. J* s\'ojem govoru m je dotaknil tuđi spr>razuma, ki ga je sklenita združena srbijanska opozicija i dr. Mačkom. lr\'ajal je med drugim: »Om1, ki 5O nas obdoliili, da smo izdali pnn'O-slavje in srb.tfvo, so se požurili, da pridejo čimprejt v Zagreb. »Bogme, samo da dohi-mo \*tado, zato sprejmemo, dragi gospod dr. Maček, vse vaše zahtc\-eU — tako so goi^orili odposlanci zdruienc srbijanske opozicije dr. Mačku. — »kaj ziihtevute, g dr. Maček?« — »»FeJeraci/oVc — »Torej mt-je?m — »»Drina, Sa\ra. Oun^v*/«* — »Pa kaj želite še?« — »»Da Hrvati žh*e popolnoma neod\*i, a koga #o za to vprašali? Šaku gospodarska politiku, naša zunanja politika, vse to pu&čajo oni na strani, a pn'o in gla\'no jim je, da spremene usta\"o in ureditev države in da dobe vlado \' svoje roke. V dobrih časih si narodi /»• hko do\*oljujejo takien luksuz, da razprav-Ijajo in se prepirajo o usttrvnih reformah, toda na tako \itlkanskem ozemlju, kakor je Balkon, mora računati z d r ž a v I [ a n-sko vojno tišti, ki bi hotel spremeniti sedaj v*e/javno ustm'O.« še o vsebini „sporazuma" »Jugoslo\'enski pošti« poročajo iz Beograda: Dasi se vse točke sporazuma čuvafo v naj\'€Čji tajnosti, i'endar se je posrećilo iz\-edeti za tele glavne linije med dr. Majskom in združeno opozicijo sktenjenegm sporazuma: Takoj in brez odlaganja §e od-pravit a narodna skupščina in senat. Ustava se raz\*elja\'i in irvede se »ex lex*-xttmjet v katerem bo usta\*o nadomesčal neke \Tste oktroirani »vrho\rni zakon«. Sato se imafo iz\-esti volitve po zgodo^'inskih pokrajinah. Pri teh volitvah iz\*oljeni kandidati rvon/o ustai'odajno skupštino, ki sprejme mwo us tavo, ali pod pogojem. da se očuva popol-na su\"erenost hr\ratskega naroda v ok\*trtt skupne drža\me. Zaradi fesa T* Sarajevu imajo interesantno \'or-nosi ...« — Afera radi fesa, ki sedaj ogrožj slogo med katoliškimi in mustimanskimi Hrvati v Bosni! In kdo je povzročitelj? Nadškof dr. Ivan Saričf Horthyjev brat umri Budimpešta, 23. septembra. AA. Konje-niSki general Stefan Horthv, brat mad-žarskeg-a državnega upravitelja Nikolaja Horthvja >e enoči umri na Dunaju na vne-tju pJjuč. Pokojni general je bil znan le-gittonLst in je pred kratkim objavil v ne-kem budtnapeStanskem listu niz flJankov, v katerih opozarja na nemSki vp-liv na Madžarskem. Ncverjetno oMlen blagoslov CABTAGENA, 23. septe^n. žena neke-gm nameMcnca v tukaJAnjera vojnem ar-iimhi, U je med 1. In 11 t m. porodila n*J^rej aedem otrok, je povila Se dva otro-ka. I« prve skupine pa *ta cmtala «amo dvm pri življenju. Vlak povodi dve sestri Hii. 21. septembra, p. Snofi >e na propi Kig — NiSka Banja potniSki v4ak povozil lio in Leposavo DJuric, hfarki Železnjfte-ga čavaja Dragutina Djurića. Policija je tnmdla prefekavo, ker munfjo, da ??re za zločin. Sorzna porodila. C**fh, SS. septembra Beograd 10. — Pariz 14.88, London 21J», New Y°rk 435.375, Brmelj 7330. Mttan 22.935. Amoterdam 340.475, Bertfa 176A75, Dui»j 79.75 — 82X0, Pra«» l&n, V«ftm ttJKL Bidea- 33TTTHI V '»sroVKlfBKT IVTHODC Mrtak, ». aaptatntnt 1MT« Sfev. 217 PRIĆETEK NOVE SEZONE V KIKU SLOCI! I JUTRI FRBMIBRA IZVB8TMB ttJelen«, kje-vorll predtsednik »če^ke Besede* svetnik ing. Emmer. S 5 minutnim molkt>m so vsi navzoči počastili Masarvkov spomin. na-to pa eo zapeli hinino: »Kde dumiov moj«. Po izvršenu svečanosti eo vsi Cebi korporativno odSii h komemoraciji v Nairodni dom. Drugo komemoracijo je pa v torek priredila gimnazija v telovađiiici. Fričela se je ob pol 9. rjutrarj in je bila prav pri-srćaia. Zbraoa je bila vsa gimnazijska mladina. Telovacfaii a je bila prav lepo dekorirana in se je to dekoracijo tuđi fotografiralo. Uvodno besed© je jmel ravnatelj g. dr. Dolar, nato je g-ovorii g. prof. Ster-le o Masarvku kot politiku i-n kulturnem deJavcu, učenec SegiiHn pa je poda.1 Ma-srrykav iivljenjepis. Mladina je za zaklju-ček zapela čedko himno. V SkoSji Loki škofja Laka, 22. septembra. Na večer prod pogrebom prezidenta Osvo-boditelja Ma&arvka je priredi! ikofjclošk'', Sokol v veliki dvorani Sokolskega doma žalno svečanost, ki ji je prisostvovala vsa narodna SJcofja Loka. Oder je bil ovit s črnimi draperijami, sliko nepozabnega borca za demokracijo ;n svobodo uarodov so ob-dajale ee&koslova-ške in naše trobojnice. ves oder je bil v cvetju in zelenju, a v turobno temo so plapolale svece, ko se je pričela poJdonitev spominu velikega pokojnika z izvajanjem Beerhovnove skladbe »Slovo«. O Ma&arvku je spregovori! društveni pod-starosfta br. Rudolf Horvat, ki je opisal oeeta bratskoga oeškoslovaškega naroda še pooebej kot sokolskega brata, ki je vedno z najč'&tejšnni čustvi svoje velike slovan-ske duše spremljal sokolski pokret. S tri-kratnim klicem »S'ava«, ki se mu je pridružila vaa dvorana je zaključit svoj govor, nakar je pristo-pil pev»ki zbor in zapel »Usliši nas, Gospod ...« Skromna, a lepa spomin&ka svečanost je bila s tem zaključena. Naslednjega dne pa so h:teli ljudje k radijskiin aparetom, da bi v duhu spremili Masitrvka r,a zadnji poti. Toda prenos pogrebnih svečanosti je bil krnalu po začetku končan. Državna poslopja in tuđi nekateri za&e6niki su ižves:li crne zastave, iole so imele spominske svec-anosti, bi! je šolskega pouka prost dan. V Metlifcl Metlika, 22. septembra. V n^deijo <*e je Metlika lepo oddoliila spominu velikejia moža, blagopokojnega T. G. Masarvka, prvesja driavnega poglavarja bratske oe^koelovaAke države. 0b pol 10. dopoldne že je prei nie^tno hi£o zbrala velika mnozita me^čancitva in korporacij, duhov^čina in &oUka mladina z učitaljstvom Ko je mestna ^oor mestni župan g. MalesiČ Ivan, ter po kratkem uvodu podoi be^edo župniku g. dr. inž. Stanku Do^talu. Kot bližnji rojak velikega pokojnika je g. dr. Dostal v nad pol ure trajajocem govoru pojasnil xbranenm občinstvu vMiko iz-puto, ki je zadela ves bratski čeJkoslova^ki narod in posredno tiuli na«. Vsestraneko je orisal osobnost velikega pokojnika in očeta ?eŠ>ko«»k)va5kepa narod-i. veltke^a mi-slaca in Se večjega borca za osvobojenje zasuinjenih elovanskih narodov izpođ Av-etrije. Godba je nato zaigrala českoslovaško himno* katero so navzoci poslii^ali mirno in tiho. Pred spominsko ploFČo v svetovni vojni padlih vojakoa\ okraženo s cvetjem in Masarykovo eliko je duhov^čina oj^ravila žalne molitve xa pokojnim preziden-tom in za padlimi vojak i metli&k? fare. Sledile so žalostinke, nakar je godba z državno himno zaključila lepo Žnlno slavje. V Trborljah V torek. na dan pogreba velikega Seškosiovašketra državnik* Tomaža Ma-•arj'ka eo tuđi Trbovlje njegov tpo- m:n lepo poAR8tSe Na javnih poslopjih 60 bile izobe&ene žalne Mtf&tave, v iolah pa ta dan ni bi!'> piKj-'ia. Po^e^no iejjo pa je poČafitil spomin velikega pokojnika tukaj* šnji Sokol« ki je j>riredU xveč«r v svoji dvorani svečano komemoracijo. Zbralo se je številno občinstvo vi^eh slojev in etanov, tako da je bila prostrana dveran* pol do zaeedena. Na odru je bila naaieš&ma *=lika preridentA Masarrlui, ki je bila sattrta v crnino, pred njo pa eta goreli dve cvedi. Ko >e je zastor dvignft. ee je prikazala lepa elikft: 6 SokolOT v Rrojih *e je f« sokoi.tki-mi in držAvfikni «w*tavami poklonilo vetf-kemu pokojm^ru. medfem pa je mladlntki pevBki rbor »Trbovelj^ti ffovček« rapel e«iknftk>T*Ako ni(» Ivonrno dn#;eir!i ustanovitev t«voio last-ne narodne države. Končal je p trikratnim Slava-klioem, ki se mu je očinstvo eponta-no pridružilo. Sokolska godba je sito tnto- • nirala 2aMi koral, nato pa je g'ovorU o Življenju, dolu iu borbah Matarvka za tvoj na-to} pokoifiki 'proevetar učitelj p. Pahor. Njegov govor je bil globoko zajet in bi laelutil, điiegi Otujavi n* priDMniem mestu. 93«-dSm je ponovna poklonitev aokolstva rWi-ktmu potoiaifcu, oater > tUroeta kpo tupeli epomln»ki 1*6* takljućal. VPttt|B Zalaa k0Bi«Tnocacija za pokojnim pre-tidentom MaBarvkom, ki jo je prir*-đQ ptujAt Bcšnoi skupne s Jč togo, a» f vriila v pCBedeljeflc v praovetni dvanal Soteoia f Madikl ObflttMtfO je veliko *vo-rano iiHgM^rtto do i ifcqJ otvatfl atarosU. Sokola brai dr. ftalamnn, kL je pradvawn pozđravil za-stopoflee c*viLmLh te vojaJkih oblavtl, kakor tuđi it«vitno navBofte občinatvo. Br. Sedelbaner > i alfiral na klavtrju teloet&o koračnico, nakar je predaval bi at Sev-nBc Srdan o Masarjrkavem življenju. Na-stopAl je p«VBki zbor Glazbene Matice in *e1o«ii voda ,te^e<. Brat Pertot pa nam je prednašal 3>Masax>'koa-e mislim, nakar je pevaki zbor za zađđjuček za.pel sSfc? ročeški koiraJ«. V Mariboru . V torek zvecer «>e je vršila v medini px)6vetovalnici iaina seja mari bor? koi;a mestnega »vela. Na pročalju dvorane je bila slika pokojnega Masanka v crnini in ju20-6loven&ka trobojnici. 2upan dr. Juvan je orisal življenje in delo v-elikesra Slovana in podčrtaval neprecenljive ta«luge pokoin^ga Maear>*ka ia naše narodno zedinjenje. Mest-tti gvetnikt so raklicali trik ratni >Slavac nakar je prečital župan sožalno brzojavko, odpo&lano praškemu županu. Nevzdržne razmere na bežigrajski soli Pouk je đeljen takof da hodi}o eiU ptroci v Solo dopoMtae, drugi pa popoldne Ljubljana, 23 septembra. Pred kratkim so se starši šoloobveznih otrok. ki obiskujpjo narodno solo Viteškega kralja Aleksandra I. za Bežigradom, zbrali na sestanku, da opozore odločujo^e činrts-Ije. predvsem me?tno obrino in bansko upravo, na neinopoče razmere, ki vladajjo trlede na razdelitev pouka na tem zavodu. Beži£rrajska ^ola j^ bila po svoji arhitektonski izvedbi že od veega početka ponos prebivalstva, danes pa se morajo Bežigraj-c\ pritoževati nad razmerami, kakršne naj-brž ne vladajo niti po hribovsklh šolah. Pouk je deljen tako ,da otroci obiskujejo solo tri dni v tsdnu dopoldne, tri dni pa popoldne. Taka razdelitev je naletela na upra\ifrn odpor, zla6ti v onih družinah, ki imajo mnogo otrok. Njihovi očetje so po-vecini drža\-ni, samoupravni in zasebni na-meš^enci. ki morajo ob đoločenih urah 2 doma. In Če morajo otroci dane« zjutraj, jutri pa popoldne v £olo, ne pridejo družine do nobenega reda v prehrani. Vrhu tega imajo mnogi otroci bežigraj-ekega predmestja po tri kilometre do Sole. Če odhaja 6 ali 7 let star otrok v zimekem caeu ob 17. od pouka proti domu, ga v dež-ju in sn^gu večkrat lovi že tema. Ceste v bezigrnjskem okraju so še vedno precej za-nemarjene. brez v&ake kanalizacije. Raz-evetljava je zlasti na Tvrsevi cesti skrajno pomanjkljiva. Tako ni čuda, da otrok zagazi v mlakuž? in broago in se prehladi, a od prehlada ni daleč do bolezni. Jasno je tuđi, da «o otroci dopoidne iiiiioizo bolj »veži, zbrani in čili kakor popoldna, ko morajo vrhu tega sedeti v neprezracenih ucilnicah. Za meetno otčino pa govore tuđi gospodarski razlogi, naj bi se izognila popoldansk^-mu pouku, ko je v pozni jeseni in zimi potrebna električna razsvetljava Poleg tega je pouk ob luci kvaren za oči otrok. Starši so prepričani, da »olskega vodstva za vee to ne zadane nobena krivda. Km u je le mestna uprava, ki je pod streho narodne sole spravila še mešfonsko !n^ tako povzrocila jmečo. v kateri ne ena ne druga ne more več dihati. Če je predstavnikom mestne uprave zdravie otrok v resnici pri srcu, naj poi?krhe, da dobi me^an^a šola primerne prostore drugje. Obenein f.»a naj napravi red tuđi kar se tiče šolskih maš V prvam letu bežigTaiske sole &o se te ma-5e brale pri Sv. Kri^iofu, zdaj pa. je župni urad v šiški na lepem prilel z zahtevo, naj bi se selske ma5e brale v njegovi cerkvi. Mnogo družin, katerih otrooi ho v beii-grajako ^olo, etanujeio v novih nas?l]ih proti Stožicam in Jezici, po odločno protestira proti temu, da bi kdo ?ilil njihove otroke k nia^i v oddaljeno ^iško, do ka-tere od beži^raj^ke strani tuđi ni nobenih urejenih dohodov. Če naj bodo ^ol^ke mašj skupne, naj tuđi v bodoc> ostaneio pri Sv. Kri^tofu, v nasprotne-m primeru pa naj se otrokom dovoli, da hodijo k službi l>oži: k Sv. Krištofu, na Ježico ali v Šiško, kamor jim je paft najbolj pri roki. Sezona tuđi na sođišču V prihodniih tednih priđe na vrsto nekaj večjili, zani-mivih in ćelo senzacionalnih obravnav Ljubljana, 23. septembra Naše vsakdanje življenje je tako lepo urejeno, da pridemo iz ene sezone vedno v drugo novo sezono, iz poletne sezone v jesensko in nato v zimsko In Iz nje zopet v pomladansko itd. dtamo, da se je prl-ćela sezona v gledaliSču In v modi ter v šo-lah in v društvih. Sezona se je pričela pra. tuđi na sodniji. Sezona na sodišču je bila otvorjena s procesom proti morilcu Stamenkoviću, po katerem so prišli na vrsto manjši procesi, k; ;>a kljub temu vzbujajo pozornost sod-nij^ke publike. Publika se je namreć tuđi \-rrLua, Prišla je iz parkov in s čest, iz rož-niških in goiov&kih geodov, ix bližnje in daljne okolice. Sonca ni več, v dežju je pa člo\Tek de na>bolj spravljen v senatni dvorani, kjer je vsaj na suhem in kj«r se vča-sih nasmeje ali pa agrozi. Oboje je sa ood-nijsko publiko svojevrsrten užatek. Pa tuđi etražniki 00 opazili v zadnjem času naval v senatno dvorano in vsak dan boJlj pog*o-sto se ustavi oko postave ob vratih in stro kovnjaško meri publiko od nog- do glave, vća sili diakrertno z nemo kretnjo pov&bi kate-reg» izm«d publike Iz dvorane na hodnik ter mu ptreg-leđa legitimacijo. Strainiki viedo da ćlovek, kl ima kaj na vesti, dostdkrat rlne na kraj nesreće. Državni tođllci prtpiuvljajo obtožnice za nekaj većjih procescrv, ki bodo zanimali zlairtl LJuMjančane. Kmalu bo priiel na dnevni red proces proti nekaterlm uslul-bencem mestnega socialnega urada. Obto-aendn je v«C bivSih vodilnili uradnikov tega urada- V serijo >ma^istratnih proce-9OV« bo spadala tud! obravnava proti biv-ffl blag&^ilćarici me«rtnegn pogrebnega zavoda, ki je otrto&ena ponevefbe v veCjem nierttu. Kmalu bo tuđi raspisana obravnava proti blagajnićarki in poalovodkinjl neke ljubljanske trgovine, ld je obložena veJifet ponererbe. Osumljenka m jb svoj-čas pritoiila proti obtoSbi, na kar je so-dlMe Imenovalo svojega teviedenca, ki je prerleđal vm knjl^ pođjetja. Na podlagi izjave tega toveđefiea o nerednostih v knji-gah in blagajni je sodiKe dopustilo oto*-bo, le sieeelc aa katerega je b&a trgovina oAkođovana, je nctootlko ni«jl kot je b!l v prvi obtožbi. Haaen malih in velikih ta* tov in vtemilcev bodo v prihođnjih tednlh na eatožtii klopi tuđi tri večj« družbe ta-tov in rokomavhov. »6AJFA« V KOBI8T 8LBF€KV Bolj kakor oMotonec trgovac Ivan Lončar }e ttUMtval publiko njegor branfiec dr. Knaflič r orlgmamiml domialicami, ki so biie obenem đober aagovor. Lončar j? bd oMoftcti, da Je obrtana iBv.rfa.val prevare • Mtt, ća Je prođ^al po hUsli mito, čaj in zobotrebee v korist slepih. Spr\-a je imel dogovor z Društvom slepih in pravico prodajati milo in Čaj. Od izkupička je moral 59Ć izroditi društvu. Ker so društveni funkcionarji izvedeli, da je prodajalec zelo vsUjiv pri strankah. in ker je slepcem malo odrajtal od s\rojega ćistega dobička. so mu prepovedali prodajati karkoli v korist društvene blagajne. Lončar je tedaj obja-vil v časopisih, da bo se proda jal milo in čaj in da bo sam prostovoljno de! dobićka izročil slepcem. Njegovo poslovanje da bo pod kontrolo javnosti. SodiŠče je zaslišaJo ducat prič. Vse so izjavile, da so kupile čaj ali milo po 10 din kos, ©eprav je bil vreden le 4 ali 5 din, toda dali so svoj obulus za slepce, ker je Lončar rekel, da prodaja v prid slepce v. Glavno je bilo torej, da Lončar ni prodaja! v korist I>ru*tva slepih ali v korist Doma slepdh, temi'eč v korist slepcev spioh. V resnici je obdaroval nekaj slepcev z milom in čajem. Branilec dr. Knaflič je poudaril, da ntrnamo zakona, ki bi prepo-vedal komurkoli prodajati karkoli v korist kogarkoli. Poceni nakup in prodaja s čini večjim dobičkom pa je načelo vsakega dobrega trgovca. Kdor prodaja in kupuje na veliko po tem načelu postane bogat in vttčfcratni predsednik. ta revež, ki sedi na ZRtotai klopi, pa je trgo\*al zelo na drobno in je zaradi tega obtožen. V Pragi 90 te dni mnogo prodajall razglednice z Masa-rvkovo sUko in gotovo z dobičkom. ld je Se-1 v korist dobrodeinosti. Ako bi bil obto-ienec boJJ podjeten, bi atoril lanko v Ljubljani Isto, če bi dal del dabička recimo JC Ligi te nihe« ne bi ga mogel zaradi tega obtofttti. — Sodnlki malega senata so ob-tođtenea oprostili zaradi pomanjkanja đo-kaaov, da bi izvrSeval obrtoma prevare, kakor je tulila obtožnica. STROKOVKJAdKI ZAGOVOR Delavec Žagar Franc je publiki impo-nlral zaradi svojega strokovnjadkega zagovora. Obtožen je bil, da je svojemu to-vattfu Lesjaku Alojziju v neki zakotni go-fltUnl v Ljubljani izmaknil iz denarhice 300 din. Lesjak je trdi2, da ninče drugi kot Zagar ne more priti v podtev. Ko so štt ie v drugo gostihio je zagar nenadoma imel toliko denarja, da je dal za 17 1 vina. £agar je zanikal krivdo in rekel, da »ploh ne v« kaj se je godilo v gostllni, ker je bil do neasavesti pijan. Ko ga je sodnik opo-9orilt da priče tuđi dol±e njega, je 2agar odgovtjrfl« da bo monla re*, ako priče tako pravijo, toda sam ne ve prav ni£ o de-narju ne o listnicL £agar je bil prvi obto-ženec. kl ni niti posloitel priče postaviti na laž. Ofttal Je đosleden v zagovoru, da je bil čisto pijan. Zaslilali bodo Se gosUlni-cfetto, mto jt Uža rasprava preiotaia. Tudi Planina ** napređnje Plaoii* pri Bakekn, 23. 6«ptemt>ra Tiidi n«aa obmejna Planina m^ Mosta-jati sa im^imi nap<«diijočil&i kraji. Nedar-đo ja btt kvoljen prticavljaJni odbor u ustanovite* Tnjsko promein«fa dmstfH in eicer da pobudo bivšega tapana p. Jožet« Blaftana in •gilnegra upravnika 2. JovaiKV vica, vune ga e plošno pod fanenotu »Moia«. Novo društvo nam je res potrehno. taj je bila Planina prec-ej san vidi)o Že tak oj pri pre-stopu meje tako zanemarjeno ce«^o. Tre7* je stopiti malo čez mejo, na italijaasko stran v Kačjo vae, pa te Jahko preiiriojjo o veliki razliki, eaj so tam med p^ajrernimi poslopji lepi cvetli^ni vrtovi, đa vr&omiti ee^t niti no omenjajno. Postavila «e bo pA Planina tudi z novkn mjernim hotelom, ki bo zjrrajen bliz-u carinarnice. Gradi ga g. Blažim. TTpanio. o ta tn dani vei po-STojI; lepo kopali-če, prijet.ni izprehodi v bltžnjo okolico, dober planinuki zra.k. poil-mi ugodna smuka itd. Mati z otrokom pod vlak Celovec, 23. septembra, V torek okoli 20.. ko je privozil osebni vlak iz Podrožce v Celovec, 90 našli bl;7u Doma brezpo»elnih v št. Rupertu v Celov-cu strašno raztnesarjeno truplo neke ženske in kraj njoga med tiri hudo ranjenega dečka. S'eki kolcsar, ki se je peljal miano» je slišal krike nesrečnega otroka in je ob-vesfll orožnike. Takoj je odšla tja policijska konrsija. DcCek je bil še živ in so ga naglo prepcljali v bolnico. Policija je ugo-tovila, da je nesrečnica n« progi pogrešarua žena kroja.:3cej4a ponvhlnika Doroteja Na-nećnikova iz Št. Rupcrta. Vlak je nesrećno ženo vltkel kakih 100 m z-a sehoj ;n jo strašno razmc»aril, tri-letni dc^ek je pa ostal po čudežnem na-ključju živ. Vrglo ga je nomreč med obe tračn;ci in je šel vlak Cezenj. Dobil pa je j tako hude poškodbe aa glavi, da je včeraj v eelovski bolnici umri. N'apečnikova je pred tedni zapustila svojega mo/a Jakoba, od k.iterega se je horcia sodno ločiti. Otroci so ostali pri očetu. V torek popoldne pa je imel Napečnik opravke v Celovcu in je vzel s &eboj sineka. Stopil je v neko trgovino, otroka je pa pustil mnaj. Ko srju ie 1. 1918 pr3Šel v Los* osrednjega o-ibora Slovenske-ga planinskeira društva v Ljubljani. V dol-grib letih od poetavittve je bila železna konstrukcija, posebno pa leseni deli, irpostav-l«c. ,i zobu ^a?a in vremenskim nfprilikam. V zadnjem cana Tujsko-prometna zveza Putnik v Mariboru odlomila zaprositi osrednji odbor SPD v Ljubljani za odstop «totpa, te-mur je bilo z razumevanjem upodsno. Tako je prežel razgledni stolp na Pohorju v !a«t mariborfike TujekopromMne zveze, ki jra je dala v zadnjih niesecih temeljito obnoviti, tako da se sedaj predstavlja obi»kovalcem Pohorja v novi. bleeteci obliki. Ob priliki lOletnice obstoja TPZ v Mariboru in otvo-ritve novih repr?zentanenih prostorov v gradu se bo hkratu tudi razgledni stolp zopet izročil prometu. Za to delo, s katerim je ohranjen našemu zelenemu Pohorju in tujskemu prometu ta lepi raigledni stolp, je treba izreci acilni tujekoprome'tni zv«i v Mariboru vse priznanje. — Dragulje so našli — pod mahom. V nedeljo je bila industrijalcevi Ženi Greti Schomskv iz avtomobila na tez*nskem le-tališču ukradena torbica z ilatnino in bri-ljanti v vrednoeti 37.000 dinarjev. Policija je prijela lTletnega Karla V. in 181etneffa Franoa K, k* «U soajaž« ikimm im ki rta pittnaU tatflao. PofleđjA© organe pta peljafta v Betnavski gord, kjer so pod mahom nafti litkopand dragulj ? in ilatnino. Storlka ata bUa izrofena nodiiSu. — Bopartki napad ma Pohorju. Ka Veliki Kopi je mlajfti nio^ki napadni Ur&ulo Hri-beumAovo, ki je nabirmla brusniee. S samokresom v roki je rowir rahteval denar. Žena je izro&Ia n^naneu nekaj drobila, kar pa roparja ni zadovoljilo. Vzel je koAaro bruanic in nato z udArceni onesveetiil ovojo žrtev ter pobejmil. Oroiniki so napadale^ kmalu prijeli. Je to t«rexposelni delaver Filip P. iz Gradi&ča prj SlovtMijgradcu. Are-tiranec ropanski napad priznal. — Onjladinri JNS. Dreri bo ob 20. v Na rodnem dooiu seetanek greške organizacija .TNS v Mariboru. Xa sestanku bo porofal tudi jvarodni poslane« Lukačio. Omladinci JNS v Mariboru pridito polnostevilno ni ta seetanok. _ fVlbor. — V vodnjak j© padel. Na Zgornjl Rajd-vanjaiki cesti je gradil 391etJU artudenčni moj^tej Jakob Aimazij vodnjak. Imenovani se je boć sp^išieU po \T-vi v vodnjaJk, kc se je vrv utigula In mojster je arnnopla-vil v globoćino. I2^*1<*M so gra z Hv'-^nJ-sko nearamimi pošikodbami. KOLFDAK Danes: Cetrtek, 23. septembra, katoli-ftani: TekJa DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kralj axtiRtov Truxa Kino Ideal: Otroci skreće Kino Sloga: Trije snubci učltedjlce Kii-stine Kino Fnion: B a c c a r a Kino Sl&ka: Zaprto Razstava Kluba neodvisnih v Jakopiće-vem paviljonu DE2URNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakar^ić, Sv. .Takova tr^: 9, Rajnor, Mikloši^eA^a cesta 20, Gartus, Moste Zalodka cesta. Komandanta mr$e celokupne 2išndarmerije generala Jovana Saumovića, njegovo so-protjo, dva sinova in spremljevalce je dole-te!a oni dan težka nesreća. Pri Uzicu je za-vozil v njihov' a\*to vlak in ga razbit. l"si v nfem \rtreči tte 90 bili ranjeni, cnl terko, drugi laž je. Tudi v I 'žicu imajo nevaren železniški prelaz, nezavarovan, kakor jih imamo pri nos \*eČ. Mcnda ni bila to prva nesreća na njem, bo pa nemara zadnja. Prišla je preisko\ralna komi$iJ€i in ugoto-vila, da bi bili vsi potniki v avtoniobilu mrt\*i, da ni bil avto tako moćan. L'goto-vila je tudi, da po žetezniškifi pra\-ilih ti-stemu prehizu ne gredo zatvornice, niti čuvaj, l'endar je pa generalni direktor državnih železnic takoj odredil% da so izjemoms še istega dne posta\*ili na usodni zelczni ški prelaz čuvaj a. Ki torej.nesreće brez sreče. SPO RT Drobne vesti VocTfli je hil v Zagrebu trfni-n^ dveh državnih reprezentanc, ki sta bft\ sestavljcni iz igralcev Zagreba in Beograda,, a brez Beo£rajeanov. Trening naj Ho pre::&k*iATija igreicev pred dvema važnima tekmama i Poljsko in. Ceškoslova^ko, od katerih je važneji^a zListi prvu, ker bo odiočil«, ali bo Ju^o^lav-ija prihodnje leto zas-topana v b<>r-bah ia ftvetovno nogometno prvenstvo. V drzavnem team.u so nastopili naslednji: Gla-ser, Milutin, Bakotić, Gajcr, Kokotovi Medarić, Kacijan Kragić in Pleie (rezervi Lešnik i*n _Hiigl, ki «ta vskočila v dru-gem po'Lčasu). V zagrcbskem mo^tvu so igrali: Zmara, Belo^ević, Golać, Crniertnan^'ć. Ja-zbec, Daković, Brozović, SmeliČek, Hifrec, Rokarr in Kakič. DržaNTii t«m je zmagal s 5 : 2 (2 : 0). TeVmi je prisosrvoval tudi savezni kapetan g. Popović, ki bo na pr>d1a-g\ včerajšinje :$re m prihodnjih treningov posta\il mo^tvo. Za obrambo se je te od-foćil in sicer jo bo tudi v Splitu, kjer se pomerta oba favorita, za-grebški Ciradjan^ki in Hajduk. * — Kote^arsko &portno priredlt*n- saiiu- to&ao 2 vinsko trjjut\*ijo priredi v n«*del}o, 27. t. ra. papoldan Kolesarako društvo >l4jubljanica< v Dobninjah v g*oatilniAkih prostorih gr. Marama Kortiarja (p. d. pri Gneštfliku >. Razpoied prireditve je sledeć: Ob 14. krene spievod ko4<*arjev 1« ko-lesark v narodnih nošah z okraAenimi ko-lrai Bkozri vaad Dobrunje, BLaovak, Sp. in Zg. Hru&ico, StepanJD vm, Fužine, Stude-nec, Dev. Mar. v Polju. Vervće, Zadvor, Zavoglje, Soetro in Sv. Lenart nazaj na veeetiftne prostore, kaanor priape okrop 16. Xato se zaćne spontna zabava s plesom, godbo in trgranj;an groodja v .vtaograduc. Po3»?bno 2animiv bo sprevod, kateregia na-men je povzdiga koleaarskegra «porta. Ob tej prilLki se vsibijo \tsb. kolesa^niki &port-rulcr kakor tudi prijatelji kolesa.r*tvwt ta. v;«ele nedeJjske zabave, da prihittfo v na-Se Dotminje in 8 tem podprejo dekn-Riii« kolesarskeg-a dru&tva Iz Celja —c Tragična smrt. Pf*p* «tnik Gregor ^re-botnik \r .^ka] pri V+ieniu. n kateTftm umn popo^li. da pe je 7,ru*i!o nmj v prvned^ljek novo g-oepoiarsko p^lopjf na Bahnem firi Celju, ko ie mci nevihto in viharjpm vedril po*l p"«lopjpni. je v torek oh 10.15 v oel) ski balnirj pod'p^re! teitkmi f»o5kodKam. —c Dve nesreći. V *o>N>to je neki mo»k; v «*elj»ki okoliei » pu.^ko po ne^reči odstreli SH-letnppn pot-^P^ni'Kovrira fhia Ivana K'in-*'.i z. Brp-a pri Kcnii^ah in mu hudo po-ko-lovai de*»no roko, V forck s*4 j«» T»on«irf^!' 18 let ni *. ■uliirtm mt/ Stran 5 * DNEVNE VESTI — Kdaj »e bodo IspoUfle obljube? V Sloveniji ee je nmdii te dni rom*ter u teie&no vt^ojo paroda dr. Rogić. Bil je tuđi v Izubijani, kjer 60 mu izrodili naži sportniki obarao spomenico, v kateri je povedano vse, kar mora vedeti z . niinister o potrebah in teinjah našega spona. V spomenici je med drugim omeDJeno, tuđi, da t>o bile zgTajene pri nas vse sport ne naprave in tuli aportni domovi na zafiebno pobudo in da eo se morali zaeehniki, prijatelji sporta pri tam tuđi gmotno moćno angažirati. Gospodarska kriza in 2a na< sport, zlaeti zitnslbi, izreino neugodne razuiere zadnjih let so pu krive, da so naši s; ortni domovi pasivni da ae hore z denarnimi težkočami in da je v ne-varnoeti njihov obetoj. G. min tete* je uvidel potrebo sanacije naših sportnih domov in je tuđi obljubil, da ee bo zavz-el za to. Ra-doveđni riiio pa. če r>o ta obljuba izpoinje-ixa in kdaj ho. Vajeni ?mo namreč že oHjub, ki oistanejo samo obi juhe. Tit je pa potrefoa nujna in država bi morala žrtvovati toliko denamih eredstev, da b: np propadii na& sportni domovi, sad ovi težkega. požrtvoval-ne?a riela in ljubezni do soorta. — Iz naše vojske. Na la^tno prošnjo je vpokojen sanitetni major *\r. Ivan Kopri v-nik: odlikovani so z redam JugosJovenfrke krone ITT. fftnpnje strojni podpolkovnik mornarice Miroslav Dobrovni.^, % redom Jii^ro-fllovauske krone V. atopnje kapetan I. klase Vilko Hron in z ivdom Sv. Save V. utop-nje kontraktualni uradnik Alojz Polak. Marija Andergast v svoji najlepSi vlogl TRIJE SNUBCI UČITELJICE KRISTINE Hans Sohnker, Fritz Kampera Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Najlepsi varietejski film KRALJ ARTISTOV TRUXA La Jana Predstave danes ob 16., 19 15 in 21.15 uri Veliki francoski film BACCABA Tragedija junaka iz svetovne vojne. V glavnih vlogah: Marcela Chantal, Jules Berry, Lucien Barotuc Predstavi ob 19.15 In 21.15, popolđanska predstava odpaie. — Dubrovnik j© imel i©Io dobro sezono. Do konca avgusta torej v osmih meeecih te-kočejja leta }> posetilo Dubrovnik 10.630 naših drzavljanov (lani 9242) in 27.826 ino-zenirev (lani 22.378). K temu je pa treba piršteti £e 10.805 izletnikov. ki so ostali v Dubrovniku samo en dan. Lani je bilo ta-kih izletnikov 13.963. Veeh costov je bilo torej letos 351.079, lani pa 317.964 Po iiz-vilu Kostov je bila leU*nja serona boljša za 20 octet., po Stevilu izletnikov za 37, po žtevilu nofoin pa za 11 odstotkov. — 1. decembra bu otrorjen žeiezniski promet na progi Varaždin Koprivnica. V torek *o položili na novi žslezniški progi Varaždin— Koprivnica zadnjo tračnico. ? tem je nova železniška pro<;a v giavnem dogra-jena. Skoraj ves naš tovorni promet z Av-strijo. feškoslovaško in NemFijo pojde v hodoče preko Koprivnice odnosna Varaždina, te pojde vse po srači bo nova Želetni&ka prosa otvorjena 1. decembra. Strožki za njo so zna&ili do*»Iej okroir 30,000.000. Za odkup zemljišna je 12.000.000. Vsi etroSki bo 28. t. ni. konsrre^ na^ih, 6eSkop!ovaških, bolcarskih in poljskih ule-pih intelekUjalcOv, ki nameravajo iietanoviti ivezo. I r""~l ■----i f—t ■—> Ti ^ ^ ^ m ^ Duševni delavec rabi Romaško slatino, ki ga obvaruje pred škodljivimi posledicami mnogega sedenja. -— Kontrola nad promp>t»m s vinom. Kraljevska bansflea uprava je \tveđl& na, cestah v dra\*»ki banovini letečo kontrolo na motx>rnih vozi lili, ki naj nadz&ra promet s trodarinfitkiml predjneti, predvsem promet z viru>ni in špirituoanimi tekoOi-Đrjiii. \'ai pre\'O23iiki se opozarjajo, da naj se pozivu kontrolnih orgranov v last-nem interesu brezpogTvjno odzovejo in ne ovira)o pregleda natovoirfenega blaga. — Planinci, pozor: Staničeva ko6a In Trigrlavski dom na Knedarici boota radi deževnega vremena zaprta že v poned«-ljek 27. t. m. Oni, ki hočejo na Triglav, naj odlofce svojo turo na kasnejAi č&b, ker od 27. t. m. ne bodo već oskrbovale planinske postojanke v Trigrlavskeon pogorju. Ju. — železniJUie objave za planince katerih uživa skupina, štirin Clanov, ki pripadajo v Zvezi planinskih društerv vćlanjeni ptsninsKi org^jiizaoiji, 50% popust na vseh poiacijah in vseh viaitiii državnih žeieznlc, so po odtoku, objav-ljeneun v Saobračajnem Vestniku godina VIII br. 40 z dne 26. 9. 1937 koleka proste. Tozadevne olrjave so za planince na raapolr??ro članom 3PD in TK Skale v Ljubljani v drufitverJh proatorih. Planinci, ki se poslužujejo objav, naj me skllci^Jejo pri žeiezniAkih bla^ajnah na navedeno objavo, ako bi uradniki zabtevaU plaćilo ko-leka. — Tujsko prometna sekcija SEA naj-vljudneje naproša vse tujsko prometne ustanove, da najkasneje do 27. t. m. odgovore na poslane okrožnice, ptrav taOro pa tuđi da se po možnostt udedeže po s\rojih zastopnikih uredaiSKe konferenc« za tujsko prometni album »Slovenija — biser Jugoslavije«, ki bo v pooedeljek, 27. t m. ob 20 uri v »ejni aob| hotela >Me-tropol« v LjubUent — Je*Oi se Je —Bula tuđi po psatBd dane«, aloer pa vMda neptijetno Jamicu vrcane skoraj vse loto. ij&Um ni bflo prave zhn*, nismo bili aadovol^i 0 pomladjo in nihoe ne ve, kdaj ee je začelo in kdaj kotv-6ak> poletje. Ia dežja nas ne more mvloH niti fltoletni koledar, ki «no ga lotos po-kttcau na pomoć, Neloajteri u&enjakl taxla, da m> vremfloakih moteoj au&^ja lota krive pooeboo >intenxiva>o< &ohxčae pt&e, ki bodo baje prifaodnie toto najvećje. — Vretne. Vremenska aapoved pravi, da bo oblafcno Ježevno rreme. Včeraj j« dež«-valo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in na Rabu. Najvišja tean{>eTatura je znašala ▼ Skoplju 29. v Splitu 21. V Beogradu 90, ▼ Sarajevu 19, v Zagrebu 17, v Ljubljani 15.4, v Mariboru 14. Davi je kaza! barometer v L}ul>ljani '55.6. temperatura je zjiašala 12.6. — V smrt zaradi nesreČn« Ijubezni. V Do!n>i Lendavi se j© ▼ torek ustrelila 6 flo-bertovko 19 letna h$j bogateea poeeetnika Ivan Zerdika Nu-ika. Po obedna je odŠJa v vinograd m vzela 6 5e/boj flobertovko. Po-poKlne »o oilšli za njo r vinoprad nj«ni znanci, ki so jo pa na^li že mrtvo. Vse kaže, da je šio de^le v smrt zaradi neereč«e Ijubezni. ?tarM ji natnre^ nieo dovolili. da h\ se bila množila 6 94 letnim Ladielavom Pojilom. Hodila »U okupaj v trgov^ko ^olo v Cakovou. kjer Pe je razvila mol njima ljubezen. Dekle ni ^apuetilo nobenepa po-slovilnega pisma. — Nehote abH prijatelja. V Ga rSinu pri Phvonekem Brodu eo imeli v tomk Žepna-Tije, na katerem je bil tuđi 17-letni Ivan Rabi5 e svojimi tovarifti. Na povratku je hote! Babič ktipiti samokres in Gjuro Kol-has mu je pokaza] kako «e ravna r njim. Samokreg je bil naba^ar in Knlbaš j*» fanta na to opozoril. To-ia v naslednjem trenutku ee je samokres uhičajno eprožil in kro^la je zapela Bahi^a v eence, da je bil takoj mrtev. — Briovlak je povoiil 14-letno deklieo. Blizu Slavonskepa Broda ee je pripetila v torek zve^er težka nesreča. 141erna Margareta Heinz je o?tala pred dv^ma letoma brez staršev in služila je priposesrniku Franju GliSiču. V torek je nesla domov mleko in ko je šla ?« želerniško progo je privozil tovorni vlak. Počakala je, da hi vlak od-peljal mimo in bi potem lahko prekoračila železmiSko progo, pa ni opazila od druge strani prihajajočega brzovlaka. Lokomotiva brzovlaka jo je zgrabila in razmesarila. — 2eno j# naSel 1 ljnbčkom, ko se je vrnil 12 Amerike. Premožni k-niet Marko Sa-jić iz vaši Prieeka na Hrvatekem je odpo-toval leta 1927 v Ameriko. ženo Maro in eno leto starega otroka je pa pustil doma. 2?ni je pridno požiljal denar do leta 1032, potem se pa ni veČ javil. Sele lertos sredi januarja je pisal, da je bil bolan in da ji zato ni mogel po5iljati denar. Žena si je pa ta čas doma poiskala ljubaka Ivana Mar5i-oa. V ponedelj?k ee je Saji? vrnil iz Amerike in ko je zvedel, da ima žena ljubcka, si je kupil isamokree in se priplazil ponori k svoji hiai, kjer je ženo težko ranil. nje-n? koetanj droban. da gra skoraj ni vredno nabirati. —lj Režiser in igralee g. Ciril Debevec je že začel z jezikovnimi tečaji. v katerih bo obravnaval pravilno izszovorjavo književne slovenščina na ^oli Glasbene Matice ljubljanske. En tečaj ima ure vsak torek od četrt na 8 do četrt na 10 zvečer v sobi st. 17, drug tečaj pa v četrtkih od 1. do 3. v eobi Št. 16. Kdor se Se zanima za \s tečaje ee lahko prijavi v Četrtek, dne 23. t. m. ob navedenem času. Prijav je pa se toliko, da bo otvorjen še HI. oddeUk s 1. oktobrom. Prijave eprejema pisama Glasbene Matice. —Ij V dramskem poslopju so bile izvršene nekatare adaptacije, hodniki in dvorana so pogrnjeni 2 noviini rdečimi kokosovim! preprogami, ki dajejo prostorom lepJi ^in intimnejli videz ter preprecujejo razlicue neprijetne šuma, ki motijo gleslališke pre1-stave. Tuđi pred dramskim poslopjam ^o splanirani dohodi v gledalište. —lj Cenjeno oWinstvo opoiarjamo, da se ^e vedno sprejemajo prijave za abonma A in B. vtii drugi abonmani so Ž3 popolnoma zasedeni. Podrobncjže informacije dajejo v piMrni gledali^ke uprave v dramr, kjer se čsprejemajo do nadaljnjesa novi abonenti. —lj Predavanje v klubu esperantistov. Previ bo pomdarJaM, motao aJetuateo. Zaseđenl bo fte val iipo-ratei prostori in kaUneti in let« m ho prvič ^gĐdilo, da bo delno uveden popol-danski pouk. Letoe ae je na kranjsko gim-naaljo v^iaalo 471 fantov jn 909 dektaL Prvič l«toa bo tuđi tašti rasred drt^en ftn bo imel dva oddeHca. Prvi rasjed inoa fte 4 otideUce, drugi in četrU po 3, ti*jt pstl to desti bodo pa imeli po 2. Banaka uprava je £e izdala. ođloJc, po katerem tm bo Šesti razred, ld &teje 52 učeneev in uftenk, razdelfl v dva cddeUta. Kazdelitev m bo izvršila s prihodnjim tednom. Radi tega bosta. La. Sn I ilo utleležili vsi vidnejM šahisti in rastop-niki šahovfrke^a pokreta naše doanovine. ZaČetek bo ob 9. uri v veliki dvorani *o-kaliskega -loma. Zanimanje za ta tu-rnir ni !e med šahisti, marveč med v^emi prijatelji kraljevske isje izredno. ŠAH — Opozorilo gaho\*sKim Klubom. Glede na razne govorile, ki krožijo med ljub-ljan^kimi šahovskimi klu"bd o brzoturnlrju v Trbovljah, izjavlja SLo-vensiku Šahovska z%-eza: Na brzsoturnirju, ki se bo vrSil v Trbovljah v nedeljo 26. t. m. za parehodnd pokal Slovenske šakovakie zveze, bodo mo-g-li nastopiti izklj-ućxu> le igralci, ki ao verificirani za posamezne klube. Pri tej pri-liki tudd opozarjamo, da igraJcd, ki ao pre-stopoli v kak drug klub, a jih Se veže ka-ren^na doba po pravilniku, ne bodo imeU pravice nastopa. Iz Zagorfa - Bolezni fižola, kakor prSica vn rja na» lLstju in st:x)kiii sta letos povaročili mnogo škode. Predsedstvo obftine nonoča, da morajo vsi. ki se pečajo s pridelovanjem fižela, poruvati stebličje, pobrati odpadlo lastje in -vse skiipaj sežgati. Sair.o tako se je mogoća do gatove ni^re z?\"arovati preci škodo v naslednjih let ih. Zelo uspe-sen postopek je tuda kolobajrjenjef to »e piavi, da je treba prihodn^e leto saditi fi-žol na drug* prostor kakor letos. — Zorko je že doma, Ponesrečenega Zorka Antona, ki ga je bilo v rovu podsu-lo in mu zlomilo pet reber, so v četrtek pripeljali domov. Kljub težkemu stanju je moral napraviti prostor potrebnejšim in se nahaja v domaji oskrbi. Trenutno se mu zdrav je obraća na boljše in je izven vsake nevarnosti. Nahaja se pa v teikem gmotnem položaju, ker dobiva za sedem-članako družino komaj 12 dinarjev na dan. Upati je, da mu bodo usmiljena srca pomagala vsaj toliko časa, da prebrodi naj-težje dneve. želimo mu akorajdnjega po-polne^-a okrevanja. — Vinjen nasilnež. V ponedeljek je do-živel občinski uradnik g. Hauptman nemalo prejsenečenje. Brezposelni Gožte Franc iz Lok je prisel po svojih fiO din, ki jih preje-ma za podporo vsak mesec. Nenadoma pa je zaČel vanj siliti z raznimi, nekoliko po vinu povzroTenimi vpraSanji, na lepem se je prerinil skozi uradno okence in mu oblju-bil, da ^a bo Ž3 počakal. In res ga je čafcal pre-1 obČin^kimi vrati s palico. Ko je pri$2l i» ptod^Mtt ob«a^ i« dajMiftko nap*4«l Še Hjtij^ Bakar ao posvali orofcifte. /umak pa kar bri r W>iubeiy»rjer vri, kjer s» je potuhniL Pa vandar ne toliko, da ga ne bi pograbila roka prvrice, ki mu bo morala dopovedati, da «0 teke metode škodljive , o&obni varnoeti in da pijanomt ni nikafc iz-govor. Sadaj premižljui* ▼ Liti ji in i9u je gototo ie ial, da J« polefr opisanih grehov ragromil tuđi, da bo županu zai^ai hik>. Pelek, 34. septembra Hl: Nafta pesem, oa&a giasba (ploAče). — 12.46: Vreme, poro&la. — 1S: Čats spo red, Obvestila. — 13L15: Simlonične pesnitve (pk)«o). — 14: Vrem?, borza. — 18: Ruski eekstet prepewa in igra. — 18.40: Rdeči kiuž in Aamarijaostvo (dr. Fronta Mias). — 19: Čas, vreme, porobila, spored. ob ventila. — 19.30: Nac. ura: Ur^iitev naših me*t, tr-gov in vae-i z ozirom na tu jaki promet, (ing. Kado Kregar). — 19.50: Navic« o i»**ljen-cih. — 20: Domaća zabava! (£odelujejo: Fantje na vaši in Kmečki trio. — 21: Pre-nos iz Zagreba. — 22: Ćas, vreme. po ročila, spored. — 22.30: AngleSke ploSče. — Ko-nec ob 2Sl urL Ottamki \*m m* mM povzro^a>o pogo#4o neprijeten dmk ts ust; še mnogo h«}€ pa je, Je lačno ostanki jedil gnHl Pri tem »e tvori mlečna kisHna, ld mricraja dragoeeno zobno sklenino. Zato zvečer kot ladnfe, odetnmite predno gre«te spat ostanke hnne izmed zob, s tem cU |tt> teoMflito očistite z zobno pasto CMorodont. Z jutra I kot prvo, očistile m sobe z zobno pasto Chlorodont, fmtme pri-jeten okus po meti, zaptišča ie dolflo po uporabi v usUh občutek sv«ioq(i in čistoće. Peneči ali ne penett se Ortoro-dont, obe kvaliteti sta encrffo dobri. DomaCi proizvod. Zadostuje ako le trikrat vtMizgpcmo — tmo vodo Chlorodont v kozarec in mm pemmtm osvežuioči učinek redne jobne in ttftae aeg« 8 Chlorodontom. Mesarska stavka bo kmalii končana Nekatera mesarska podjetja 90 pripravljena podpisatl kotektlvno pogodbo — Pri Slamlću ie dela}o LJubA^ana. 22. septembra Kai^tr, da, bo stavka mea&rakih pomoćsii-kov kmalu kppčagia, čeprav so pomfeiiki zaćeU stavkati oamo a&rađl tega, ker V zdruftenje mesaratklh mojstrov odkkciilo \-sako mirno pon?jvnavt> spora. L&hko rečemo, ge sttrtrkujočih po-moćnikorv ni pričakovati, da bi stavko ka-zii kdo iAned njih, ćeprav txi titijela *ieij 6asa. Pt> raspoloženju po-moćnikov kaže, da bi bil stavkokaz za vedao izločeoi iz vist mesaxskeg"a eooga, leta prakse) pa po €00 din na miesec Nadalje se oteveruje i^jotajenrati v»© pogode kolekUvo© pogod- be, ki bt >> akietMio znifruietnje nMoajrakih mojBtrov. a mexnV U oMaJ« za n^fov-© pomoćnike nedap.rerrven.k^Tie. O.epmv bi bil« aklenjtfne po kol*-kt5vni pogodbi rstt^. Ta sporazum je za m«eai>ake pomoćnik« uptr-den, zato so ao daines \-mili na dedo. Nekatari sneamniki inojatri, M prttu^ajo na klavnloo. lzjRrrjajo. da «o palpp«tlj«w>1 gkV\niti kolokUvoo pag^.tbo ter <*a bd fceie-H, naj U »e pomftnikl vmili na iMnd pod-piše pri mojetrih na poeefcnl flu^ail. po km-tari so mojstri oto^-^eamjelo pocipt»aLi >»oi«K-tivno pofirodbo In putaciji ra obrtnom oddeaku banske upravo, kjer bo prosili, naj bi banskti, uprava p*1*''"^^0^31*. da bi bil spor ć*m p^ej poravna«. Trwpe>k-dja dela bo posredovala pri zdnišieaju. mesarskih mojsftrov, naj stkUće čim prej peglan ja. Cre bo 25dru±onje \^saj nekoM^o sprarvljivo, bo poraza im. kmalu spocasam« P>nkamtM oo mu tuđi portpiae nu>jaitixyr. kl ao pripravljeni poctpiaati }«d«icywno pogodbo. Iz Ptnja — FtuJ»ko gledalište. I>ramatiCTio društvo, ki zadnja leta »e!o veliko žrtvuje za vadrževanje redne ^ađaliSke aeaono, je tuđi letos zolo agilno. Društvu se >e poaretilo, da je pridobilo kot režiseorja g. Barka Joška iz Ljubljane, ki -vodi dramatično solo in ypi tuđi pi>evzel rež?jo g-leda-ližkeg-a odra. ^^aći požrbvovahii doniaći igralei so se frade vo^je odamli vabilu društva za aodelovamje ter se jih je letos prijavilo lepo Stavilo tako, da se bodo lc-too lahko vr&ile redne gledališke \*aoe. Vpri3»riti nameravajo Pri Roziki« je te dni doma« tako nearečno padla, da si je zlomila le-vo nogo. Prepeljana je bila v bolnico. Priljubljeni gx>atanićarki iettmo skorajSnje okrevanje, da bo aopet v«s>ek> razpolože-nje v njeni gxwtilni. — Odlikovanje. Sanitetni s\Tetnik g. da*. Vrefiiko Vladimir je bil odlikovan z redam bv. S&ve IV. razreda. Ceatatcmo! — Sport. V nederjo Se tukaJBnji SKP gost»val v Dotajl Lendavi pu. ŠkofjfloJika, mesana aiw»(";*iifrka *>!a n<*4l ime I>o najveojem einu Poljaiusk« doline dr-Ivaaii TavtMrju. CkUcritja »pominakdffa »t«-bra, v Poljanah no ?e zato udele^ili rirfM di-jaki te Sole. ki ao poloiili pod v^idfitvom svojih učiteljev pr<*] (spomenik kraeen ▼©-nec ts traJcovi v driavnih harvab. Odkritju ^pojiifnika je f>riso8tvovak» 00 rtija-kov. — Nov ifTOto. PrejSnji t^ien eno pokopaJi v Ljubljani vpoknjenf»tra, dol^oletnaga orož-Tii*ke*ra etražmojetra v fekofji Loki g. Pavla Zabukovoa. ki je amahtiil v naro^je »mrti istaj* 65 let. Pokojnik, ki Je etAnovaJ zadnja leta s evojo dra'ždno v Ljuhljani, je umri nen«nt:i. Z&<]ela pa je možtranalca kap. Njegov poerreb ispre-l mrt\a^ke veže v ljubljanski bolnici je bil nek> lep dokaz «*po-štovanj-a. ki pjrt je rajni užiTaL \' taJn! eprevol «e je uvmiJo tuđi dokaj ftko/)ek>-čanov. Mir prahu njf^nvemu! — VIoraili so v no^.; na nedeljo ▼ tupni-š6e v fcabnrei. Tat je iitr^ra! Železno tnr^?x> io zlezel v žwpni^6e. Vrat« j« zaklenil, da hi ara n;hč? ne rnotil. . . feupniku g. Verretu jp iz davek po««bej Za pismen« odgovor« glede mallb oglaaov je treb« priložiti friinrnlrrv — FoptlfltOV ZB mute O^teflO Oe prtZĐftSEKX Beseda 00 par. davek posebej. NajmanjM znesek % Din —— -------- Zašolarje obleke, perilo. Hubertns plaSČd itd. Dober nakup. PBESKER St. Petra eeeta 14. KLIŠEJE H0LANDSKB CVKT\E 60M0LJB hijacint, tulipanom, nard*, kro- kusov itd. nudi Sever & Korop. Ljubljana. 2161 ažuriranje, tezaojs f*vea> peri. la. 0KmoffT«moT. gumbofe- Veli* ka zaloga perja Po 6.75 Dia »Julijanao Oofiposretaka 12. Vi Beseđa 90 par. davek poaebej. Najmanju sneaek 8 Dio BUKOVI 0DPADKI eo dospeli. Lepi in absolutno •uhL Oglejte se jih pri tvrdki: >K U R I V Os nnrteva c 31. — Telefon 34-St. Mag. Stev. S693&/37. Razglas. Ker je od iaaa, ko Je poginil pes, na katerem je bila ugotovljena steklina, preteklo že tri mesece in se do danes v podroćju mesta Ljubljane ni poja\-il noben nov prtmer atekllne, mestno poglavarstvo v Ljubljani na pod-lagi zakona o odvraćanju in zatiranju tivalskih kužnih bolezni in tozadevnegra pravilnika — »teklina, toć. 13, ođstavek 2 — aklnja pasji kontamac, ki je bil odrejen fl Stev. 40977 z dne 3. VII. 1937. V LjBbljani, dne 22. septembra 1937. 2a predsednlka: Jančiga} L r. H Stran 4 " >8LOVBN8K1 HAIQOt «M*, H. a|Mn W. Stev. 217 Tja, kjer zđaj grme topovi Na Doleajsko, torii£e velikih manevrev, v kralfestva sladkega grozđia in raineea mošta Ljubljana, 23. septembra. Kaši fanlje in možje so odšli tja doli, da •e temeljito pripravijo za primer, če bi jih morala domovina kiicati na obrambo. Vso naSe misli jih spremljajo, vse naše želje »o z njimi. Pa bi se radi tuđi sami ozrli na pokrajino med Krko in Kolpo, na tori-feče jesenskih manevrov. Tam zori zdaj «;rozdje. S tepkovcem, po-nekod ludi z vinskim moštom bodo prijazni in gostoljubni domačini vojakom že po-stregli samo z lepim vremenom jim žal ne bodo mogli. Prv? jesenske barve ee pre-pletajo po Gorjancih, breze po dobravah In logih rumene, koštan je va žetev je na pragu Od dolenjske prestolice dalje nam postaja zdaj svet posebno zanimiv in mikaven. Od Novoga meeta do Metlike. Ker pa ee v mestih ne kaže ustavljarti, bi vas najraje popeljal ven v ne i zma ličeno naravo, poka-lal bi vam rad pot na najviSjo toftko in naj-lepše razgledi^če Bele Krajine, na Mirno goro tam za Semičem. Z vlakom, morđa izlstniSkim na Dolemj-*ko. o med I h mane\ Rožni dol v globoki kotlini na robu Gor-jancev in kočevakih hribov. Znatifeia je ne* kdaj »ulferajnaka, zdaj narodna dola. Kot večnost dolg predor, potem pa pogleda dan skozi trlje, nasmehne ee cvetje in vlak obstane visoko nad dolino. Semič. Pod njim, odet v prosojno kopreno, neznani svet, valovit in pisan, tih in miren, sramežljiv in nevzbujen. Vsa brda en sam vinograd, veako poslopje vesela ti-danica, vabljiv hramček, vsak Sovek xa-dovoljnih lic in prijaznih besed. Ča« bele hlače visi možu platnena srajca, ženske t nagubanih belih krilih in bogato vezenih belih krilih in bogato vezenih belih Wu-zah. Vse belo, domače. Bela krajina. Kot razgrnjina je s «emi-škega kolodvora. Na levo Gorjanci. Dalei je Trddnov vrh (1181 m). Po njthovem poboč-ju bele cerkvice unijatskih Uskokom. 2um-berak. Spodaj naselja, gradovi. Vije oe Kolpa in sprejema srebrne nitke. V ozadju hrvaško nižavje in bosenske gore in Hik© viftavje. Poli norl vinogradi postaJaKrtfe Pola pri - ---------......................--.-,-.■ -Z/A Tam, kjer se Krka tiho vije kro^ mesta ter pa objema kot ljubica zvesta, lani se nam prismeje sonček skozi okno. Saj ve-•te, da je to na skalnem polotočku Nove-ga mesta. Zđrvimo Čez Krko. Bežen pogled na mogofni knpitelj, na cmoto hiš to in onetran strugo, pol mostom kopali^Če, v smeri reke na obzorju kopasta veriga skriv-nostnih Ciorjancev. On-stran kandijske postaje prerežemo vas femihel. Na gričku pred vasjo Jaka na vsta-jenj? Pretfornov nesmrtni ideal Prkiiioova Juli ja. 73 let že čuva zemlja, kar je njene-ga. Nekaj streljajev niže se naslanja na tol-nico Uemiljonih bratov njihov konvent, nekdanji gradić >Pred malim niostkamc, posleilnj? življonjsko bivali^ee Julije pl. ScheiK'hen^tuhl, rojene Primio, soproge preilsednika okrožnoga sodišča v Novem mestu. Na drugi strani eeete saineva sivi grad Kamen, od kod.jr je odšel v veČnost znani politit? in bivši deželni glavar Fran fiuklje. Zdaj Ma z Julijo eoseda na Smihel-skem pokopa 1 išču. le kapelica ju loči. Ko vas nese vlak tam mimo, hitite e pogledi po ^irni in pisani novome*ki dolini in njenih obrobnih goricah! CM visokoga Hmeljnika preko ljubke Trž-ke gore in bogatih Vinvrhov bo drselo oko v prostrano KrSko ravnino, pa fe bo vzpelo na Opntovo goro in T Hi nov vrh in hitelo bo po gorjan-skem robu tja do omiških mejnikov in dalje med koe?vsiko hribe. Za ovinkom &e ekrije ocem prostorni ženski samostan z internatom v Šmihelu, f»a že vabi tam zunaj vaši postaia žejnih >Na hri-bu<, malo dalje se na drugi strani proge nasmiha iz gozdnega zel?nja preperela cer-kvica sv. Roka, za njo pa se tam zadaj ne-kje skriva grad Pogance nad ceeto iz Nove-ga mesta v Gorjance. Malo pred Pirčno vasjo zdrkne vlak pod gradom Ruperč vrhom. Prav dobro se vidi e proge. Pr?d tristo leti nekako ga ie zgradil ^rof Paradajzer. Kasneje «o tam prepevali hvalnice očetje cisterciani, danes pa go^poduje na njem slovenska rodbina Staretov. Okolica je bogata na podzenuskih jamah gori do mehovsk^ga stožca z rarva-linami in na drugo sV»* memSkoU IfiUjena je pa$ cerkev, kjer je ostalo vte pri »tarom. To ni nft Čodnega in sa nas sramotnega, ker je ▼se naokoli ie do iesMo let naseljeno po Koeevarjih. Na»protno je to znak naie •trp-noeti in Širokogrudnosti napram narodni manjini. 2eleli bile, da bi se tndi nsđtm manjšinam drugod pritnaJo in pustilo isto! Mirna £ora je bila nekdaj sedei iupnij^. Je pa že vedno uvaievana božja pot. Belo-kranjci in Kočevarji jo enako cenijo in kaj radi poromajo gori. Park rat v letu praxnu-jejo tam tuđi žegnanje. Tadaj se gnete okoH cerkve in doma pisana in zanimiva množim, kot pisan in zanimiv svet v pori-božju tja do m^jnega Sneinika, skalnega Velebita in zarneglene Saveke ravnina. 7*r greb, Karlovac, Crnomeij, Metlika ia sto In sto oaselj med griti in gordovi. Plsjrinski dom je dek> Črnomeljske po-dnižnice SPD. Frad osmi mi leti «o ga po-«tavili. Je dovolj udoben, preekrbljen z je-daio in pijaco ter otvorjen vse leto. Lego ima izbrano, razgled edinstven. Nekaj minut za domom po gozdu navzgor pa dosežete vrh 1048 m. Zaradi vieokega drevja je razgled tam skoro nemogo?. Dye uri in pol rabijo najbolj počasni iz SemiČa na Mirno goro, nazaj pa je po bližnjicah ekozi eemiftke vinograde še znatno blrie. >€vičkar«, dolenjski izletnički vlak, &e ne vrne hm vas, z veselo pe^n>ijo ?a boste pričakali, ko bo na semieki kolodvor prisopihal med hrami in zidanicami... V. P. Pogled na Semlč v Beli Krajini Belokrajnice v narodni nosi Strojniki v mezdnem gibanju Osantek kolektivne pogodbe je trti predloien že pred meseci, do pogajatij pa ie vedno ni priilo Ljubljana, 23. septembra Strojniki in kurjaci spada jo po značaju svojega deki med najbolj odgovorno delav-stvo, kl mora prevzemati odgo\t)rno$t za redno in \*arno obratovanje obratov. Zato je pe>č samo po sebi razumljivo, da si ho-6ejo izvojevati tuđi primeren ^ocialni položaj, ki jim pritiče med drugim delav-»tvom. Strojniki in kurjaci so organizirani v Zvezi strojnikov. O delovanju njihove organizacije in pripravan za mezdno gibanje amo paročali pred meseci. ker je potrebno, da je javnost obveSčena o tej de-lavski stroki, saj bi poodjetja rada skriva jo organizacijo svojih obratov. To ekskurzijo smo omenili predvsem zaradi tega, ker je treba naglasiti, da tovarna z n&jboij modeaTiimi parnimi napravami pri nas zaposluje samo dornafie strojnike, ki so se izkazali kot izvrstne moči. Med-tem je pa pri nas Se mnogo podjetij. ki zaposhijejo tujce, kakor da so nenadome-fftljivi. Organizacija strojnikov posvečn Še posebno skrb poglobitvi strokovne izobrazbe svojega članstva — za kar pa£ zasluzi priznanje tuđi pred javnostjo — in poučne ekskurzije so eno izmed pomembnih sred-stev izobrazevanja. Zato bo organiT-acija ustanovila tuđi ekskurzijski sklad. Ob tej pa-Utfci je pa tuđi treba opozoriti, da ZS namerava prirediti po inspekciji parnih na-prav in s podrx>ro banske uprave polletni višji strojnidki tečaj, ki se bo začel sredi novembra. V njem si bodo strojniki lako pogtobtti znanje, da bodo lahko u pravi 1? 11 najnovej&e in najbolj moderne parne na-pfrave. Teča.j bo vodil ing. D. uui.c, .+..~t tor banske uprave. Interesenti dobe pojasnila pri Zvezi strojnikov v Ljubljani, Mi-kloSiče\'a cesta 22. post. predal 290. Zveza. je predložila osnutek kolektivne pogodbe že Tred me»eci, a do pogajanj še vedno ni priSlo. Gre predvsem za to, da hl podjetja upošfcevala pravilnik o upravljanju parnih naprav in zakonito predpisa-ni deloami čas, da bi ne za poslovala nekvalificiranih moči in da bi uredila vpra-Sanje mezd in pokojndnskega zavarova-nja Zveza ima zbrano statistično gradivo o nepriTnernih mezdah strojnikov in kurja-čev in o kršenju delo\Tiega časa. Mnogri strojniki se pa tuđi pritožujejo. da morajo opravljati v službi posle, ki ne spada jo v njihov poklič. Po razpravi med zastopniki Delavske zbornice in Zvezo strojnikov je bilo sklenjeno, da zveza začne delati za akle-nitev kolektivne pogodbe za vsako pano-go industrije glede na predpise uredbe o minimalnih mezdah in na potrebe gospodarstva, s cimer stopajo strojniki v dru^o fazo mezdnega gibanja. Zveza ugotavlja, da nckatera podjetja v Sloveniji plačujejo strojnike in kurjače izredno slabo, gle-1e na njihovo strokovno k\"alifikacijo in da zaradi tega pač ne more vladati zadovoljstvo med delavstvom. V interesu podjetij samih pa je. da urede delovne razmere strojrdSkega osobja, ki je pač glavni činitelj v obratu in ki od njeg^a zavisi vse obratovanje. Za to orgnnizarani strojniki in kurjaci š> vedno upajo, da bo prišlo kmalu do zadovoljive in mirne ureditve de-lovnih odnosov med njimi in delodajalci. Zvezii strojnikov pa. tuđi pričakuje, da bo stanovska organizacija industrijcev sku-Sala dosečd s svojim vplivom med indu-strijci, da bi se spor ne poosrtril še bolj. Zveza strojnikov je čakpla dovolj dolgo In njenemu članst>"u res ne morejo očitati nestrpnosti: pri tem pa mora zveza opo-zoriti, da bi zavlačevanje nedvomno vzhu-ddlo nezadovoljstvo med delavetvom, kar bi pač ne koristilo razvoju pogajanj ter bi ustvarilo neugodno razpoložonie. Sovjetski despot v Tadžikistanu £ivel ]e v orljentalskem razkošju in imel je tri žene — Rmetje so morali poklekovati pred njim Poročila sovjetskejja tiska so obrnila pozornost ofclasti in javnosti na sovjetsko centralno Azijo, kjer so živeli bogati poljedel-ski kraji dozdevno mirno in se nemot?no razvijali. Znano je bilo eicer, da naetaja tam polagoma nov red in da se zlasti nekateri dojiiafini na visokih mestih navdušujejo za orientalsko razkošje, ki naj bi bilo iiigi-nilo z emiri in haniT *toda oblasti eo lo mirno trpele misle?, da gra pač za bogate kra-je, kjer imajo tuđi kolektivna kmetijetva milijonske prebitke, da si lahko njihovi člani marsikaj privoščijo. Toda izkazalo se je, da tetnu ni tako, ko so prišla v javnost poročila o delovanju predsednika avtonomne sovj?tske republike Tadžikistana Abdula Rahimteva. Ta repu-bHka je nastala po revoluciji, ko «ta bila združena emirat Buhara in sovjetski Tur-ke«tan ob vznožju Pamira. Rahimbeva &o takoj odslovili in aretirali, ker je bil osum-ljen, da je podpiral ali vsaj mirno gledat veleizdajalfiko protidržavno delovanje petih ljudskih komisarjev v Tadlikiatanu, ki so delali za neko tujo državo in dajali tujim vohunom važne informacije. Po njeszoviare-taciji so &[ kmetje oddahnili in sela te^laj so si upali dvi^niti obtoibo proti predsed-niku sovjetov, ki je gospodaril nad njimi kakor orientalski despot. Rahimbev je bil predsednik Tadžikietana od leta 1934. To je eno najvišjih mest v Rusiji, kajti Tadžikistan spada m?d najbo-gate>se izmed eedmih največjih samoupravnih oblasti Sovjetske Rusije. Tako vieoko se je bil povzpel po Čudoviti kari?ri. Daleč od Moskve ei je bil uredil mož svoj sed^ž v razkošju in sijaju orientalske«?a kneza. Imel je ćelo svoj harem. V njem so mu krajšale in slajšale življene iri žene, Uzbečka, Tatar-ka in Kavkaska. Z njimi in njihovrmi otroci je ravnal kakor s eužnji in tuđi kmete je smatrat za tlaČane. Rad je potoval po svoji deželi in kmetje eo nK>rali prihajati od da-leč, da so ee mu kleo? poklonili. Moskovska >Pravda« ga poleg tega dolži, da je podpiral iz Japonske propagirano razvratno panturanstvo in panislamski pokret, tigar oinaaJeTaloi so btt« tolpe mofaame-danekih sveden i kov m mzkolnikov, prihaja-jot* preko meje iz Afganistana. Sam je po-sadil na visoko meeto v Tudžikistanu avoje-ga ljubijenca puetolovca ftotemora, zaprte-ga zdaj zaradi stikov s prortisovjetskkmi raz-kolniki v Afganistanu, ki so često rnw»toAili otmejne kraje, a za tajnika osrednjega iz-vršnega odbora je im?noval sovrainika **ov-jet»ke vlade Imanova. Po njegovi aretacijr pred dobrim mesecem je pa imenoval na njegovo mesto bi\T^ega mohani^danskega mulo, ki je imel stike e sumljivimi Afgan-ci. Pod njegovim predsedstvom je priSla vlada Tadžikistana v roke trockistov in zaupnikov obmejnih roparskih tolp, ki so z njegovo vednostjo ropale kolekti\-na km>-tijstva in kovale zarote z inozemri. Nad polovico Članov izvršnega odbora so aretirali* toda >Pravrla< piJ^e, da je to Sele začetek čiščenja, k?r se je bil Rahimbevov duh vgnezdil v vseh uradih. Rahimbervov je bil nekoč le oMožen, pa je odkrito priznal svoje grehe in obljubil svečano zvestobo Leninovim in StalinoArLm idejam. Zato so mu vs? prestopke epregle-dali. >I*ravda€ zabteva, naj odred? oblasti etrogo preiskavo tuđi v ta^kentsk**m m^t-nem sovjettu in v li^i mladih »voiiuinistov, ki jo je ustano^il Kahimbev. Znanstveno delo na ledeni gori De'o Štirih ruskih ra/isk<»\ alccv n-a plava-joči ledeni gori je bilo v avtuistu zelo u*pc-sno. Lede»na gora se je oddaljila 5c za 70 km od severnefla tečaja in plava s povprcč-no hitros*io 2 do 3 milje dnevno. Podobno hitro je plavala oti 7. do 12. avijiista. ko se je odmaknila od severne-ga te'aia 4c zn 40 Vm. Srednja top lota srnki ie hili —1.3. aajvišja 0.9, najnvia na —7° sTor»ini. Zadnje dni av£justa je b'la vedno pod nuMo in ledeno goro je pokrila sme/na odeja .le/er-ca in razpoke so *e pokrile / ledom, debelim 5—6 cm. P<">tcm je pa sne/ni mete/ /a-sul vse jame in kanale, kar jih je bilo iz-»»lodalo solnee. NTa 87" 10* seveme širine n 1" v/iiodne dolžine so ra/iskovalci zrio\a i/merili mor-je. Cloboko je 4354 m. Morsko dno je tu iz dveh plasti blata, zsjornja je rdečkasto sava, spodnja pu siva. Vodo so preizkusili trikrat, dvakrat so jo v/el: i/ jjlo^rnc 10<10, enkrat pa 4000 m. Razlika v toploti vode in količini soli meci 88° in 87° severne širine je bila prib'i/no cnaka, kakor v viijih š:rinah. Pod debele močan morski tok. Hidrolo^ko proućevanje je pokazalo bo>pat razvoj planktona v zgor-njih plasteh vode. Ru*i tuđi pridno prouCu-jejo vse pojavo zemeljsikega nvagneti/ma. Glasilo lenuhov V Parizu :zh.aja mnosjo cAidnih gla>il. Fran coska prestolnica je prvo mesto v Kvropi kar se tK'e ^tevila najra/ličnejs h listov, na-menjenih čitateljem \-iseh s^ar()«ti, »tanov in poklicev. V Parizu i/.hajajo posebni listi /-a otroke, 7-a dekleta in fante, z^a priletne dame, 7*1 babice :n /a ta.^će. Novo porovenc žene najžjo kontrolo. Prlnesli «> jih. <*uhovi. Sleparije so bile pri tem haje isključene. V muzeju w> 7 do 9 k^ težki kamnl in pol metra dol-ge želeizne paMce, ki bi jih ne mog-U tako lahko prineerti v muzej, če bi Sk> za »lapori je. V vitrin-ih so rože, starinski denar. ve-rižioe. okviri za sfcilce, veje drevea, knjige itd. Pod vsakijn predmetom je nand-aano, kaJco je pdšel v muzej. Nekatpirl »o padli kar s stropa na mižo. Vćaaih je medij povedai, da bo vrg-el duh v dok«« srvoje navaočnoeti nekaj na mizo. In rea je kmalu ležal cJotićni predmet na miuL Zanmniv je tucii živi inventar muxeja, bele maske, ieiva in nekaj hroA6ev, ki Jth je prtneflla «m »krivnoalna roka. Princesa Symianoua Avto brez šoferja je vozil proti njemu. Pognal se je nanj, odrinil s kolenom nepremično Štefano-vo telo, prijel za volan in ubral pr^vo smer. Tol-pa raapadalcev je drla za njim. Trikrat je ustrelil med nje in njegove krogde nišo zgrešile cilja. Rjo-veći napadalci ao se umaknili. Grof je pognal avto. Zaoutil je pod podesi mehko teho in že je imel prosto pot pred seboj. Rjovenje se je izgubi jato v d^-ljavi, doMer ni p^vsem utihnilo . . . Potem se je pa sltŠalo samo de brnenje motorja. — Konćno! — je zafiepetal in njegov vuklik je btt podoben čestitki. Potem. Sele potem se je Robert obmil in tedaj je napočil trenutek strasne tesnobe ... V svitu stresne hičioe je ležala Stasa zaprtih oči, bieda kakor smrt z g'lavo na blazinici. Na desni strani ji je cuiiljala iz prsi fcri. Ali je bila zabodena? Ali pa je imela samo brazgotino? Robert je zamobdo zastokad. Kje je? Kje najti nujno potrebno pomoč? V nagiici ia vroči želji, da bi rešil Staao iz rok napadaicev, je bil pczabfi ustaviti pred njeno pa-laćo. Žarek reflektorja je padel na iadovako poko-pališče. Robert je urno obmil anrto in se vrnil na Bubbling Well Road, kjer je napeto gledad, di bi ne zgrešil že znanega mu portala. Z nogo se je do-taknii štefana, toda na t>a pobiti etr-jak se ni ga-rcil. Dves-to korakov levo sta dve batfcli razsvetlili porte'l. S svetUkama opremdjeme in oborožene ču-vaje so bali pri vab i! i streli na ufico. Robert je spozna 1 Hawk?tonovo palaćo. Mieleć samo na Stašino režitev je doeeged pročelje in zavozil v park.' Ko-maj je avto prevozti vhod, so se zapKa sa njim železna vrata. Po parku so švigaie bakde in svetice.. Grof je ustavi 1 aivto pred peristilom in izstopii. Prihiteli so prestrašeni kita jaki sdužabcuki. Pahnžl jih je od sebe, odprl vratca in se sklonil nad StaAo... Opazil je njeno rahJo dihanje. Neino je dvignil njeno g'lavo, klečeč na enem koleno, je opazovsi njen mili obraz, njeno dralestno glavico, naakmje-no nazaj lafld polomljena igraća. Kriki ofcrog njega so mafroma utihnili... Mogodna senca je padfta na ranjen*3 nedrija. Robert je dv%nil glavo... Sir Hawkstooe je stal pred njiin. St»l je tut obraz mu je bil poeinel od raaburje-nja in zri je samo na telo, to mu ga je pfinaial duga. Njegovi kosmati prsti ao se krčevKo stiskali in zamoiklo stokaoje se ma je izvijađo iz prst St?4 je nepremično, okamenel kakor v strasni hipeozL Robert je spoaaial, da ga je vesaia na to žensko vsa njegova udanost. Potem se je pa zdramil iz otrp4osti. Začul se je njegov osorni glas, izgovsxj^}oČ povelja, in od groze drhteći kitajski služahnfki so se zaletavali d*fug v dru^ega, da bi čim prej izpolnili njegova povelja. Dvajset rok se je ponudilo, da bi odneslo Sta-šo. Toda grof de Branoelin je ni hotel nikomur i2axčiti. Od vsega, ks«- se je godilo okrog njega, je vide! Robe** samo z mastjo zalit Hawkstonov vrat, debel, vijoličast vrat. Prisel je bil v veliko sobo, opremljeno strogo po ru&kem okusu in nad posteljo je takoj opazi 1 dobro znano ikono. Zelo pre-vidno je položJl svoje nežno breme na poeteftjb, pcfeiito z zisjtom vezanim pregrinjalom. Cim je dvignil giavo, je zagloioj pred seboj Ki-tajca Lo. Nobena poteza na Kit3jčevem obrazu ni kazala, da ga je Lo apoznal. Lo se je sklonil in pogleda!, kako je z rano lady Hawkstonove. — Je nevamo? — je zastokal Hawkstone. Lo se je malo zakaanil v svoji diajgnostUd. Ogle. dovađ je rano — potem so se mu pa oči &e bolj raztegniie v nasmehu. — Samo praska — nedvomno je od razbitega stekla. — ZaKatno steklo, — je rHfepetal Robert čuteč, da se proboja k življenju, Hawkstone se je pa bal preuranjenega veselja. — Ali ste prepričani o tem? — je vprassl boje-če. — Če dvoanite, jo labko zdramim, saj je samo onesvescena. Vzei je iz torbe atekleničico. Hawk^tone ga je prijel to. roko. — Ali se bo sama »kumila? — Da, vsak čas. — Dobro, laiiko greste. Tiho se je služlačad porazgubdla. Lo je zapri svo^o torbo in oddel za shižabnifcL Ko je btl že na pragu, so srečale njegove oci \#ygaeA grofa de Rrancolina., stojećega v senci ob strani. . . Grof je takoj opazi 1 na trdem Kita jčevem obrazu tisd zagonetni nasmeh, ki mu je bil že znatn. Nokaj časa so teatine KitajČeve oči počivale na Robertovih, rx>tean je pa Lo tiho zaprl vrata. Njegovi koraki so se še nekaj časa slisali, potem so pa utihnili Večna hič pod ikono je Širila po sobd motno svetilobo. MtsOeč, da je sam, se je pokazaJ teđaj stra&ni »mvsterv raan«, diktator, Čigrao- država ni imela me ja, sir Ismail Hawkstone, samo navaidnega mo-ikega. Požftrajoo s svojimi ieljnimi o&ni aopre-mično leteće nežno Staiino telo se je oprijel postelje, kleonil liki ukročeaii bJk, in približal svoja usu tetnu tefceeu, o katerem so vsi misiri di pripala n jeoon ... — Kaj poosnrjate tu? — Čakam. Haw4tstone se Je bil ustr&lii lannega ielesta in se je vzravnai liki zasaćen viomtiec