DELAVSKA
ENOTNOST


l ! ..
U tu
B*SS;
Četrtek, 14. januarja 1965
št. 2, leto XXH
— Saj ni res, da bi se kar naprej izgovarjali nas je na primer, usekala zima...
sušo in povodenj — vidite, tokrat
Karikatura: MILAM MAVER
Danes na 5. strani:
LEVA ROKA GIGANTOV
NEKATERE NALOGE SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA SKUPŠČINSKE VOLITVE
IZBOR KANDIDATOV
NAJ BO JAVNA KADROVSKA POLITIKA
Uvodna beseda tajnika Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Franceta Borštnika na seji predsedstva Republiškega sveta o predvolilni aktivnosti
Današnja razprava o pripravah na volitve v skupščinske organe ne pomeni prv,ega koraka k realizaciji te naloge; naše organizacije, posebno še občinski sindikalni sveti, so — po plenumu glavnega odbora SZDL in po sugestiji organizacijsko-kadrovske komisije RS in volilnih komisij, v katerih so zastopani vsi ObSS — s pripravami že začeli novembra in decembra lani. Vidnejše rezultate so dosegla predvsem tista politična vodstva, ki so znala konkretizirati gradivo VI. plenuma zveznega odbora SZDL in VIII. plenuma glavnega odbora SZDI Slovenije — torej tista vodstva, ki so pravilno presodila, da to gradivo vsebinsko bogata in tehtna osnova za razvijanje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, seveda ob neposrednem uveljavljanju in realizaciji demokratične kadrovske politike.
Prav tako lahko že sedaj ugotovimo, da vsle bolj prodira v zavest državljanov, posebno po-
litičnega aktiva, spoznanje, da so same volitve v skupščinske organe na vseh ravneh samo ena
Predsedstvo RS ZSS
je razpravljalo o pripravah na skupščinske volitve
Predsedstvo je ugotovilo, da so se sindikalne organizacije že vključile v splošno predvolilno aktivnost. Prvi rezultati te aktivnosti kažejo, da se je razvila živahna razprava o možnih kandidatih. Javna razprava je nadaljnji izraz razvoja našega samoupravnega sistema in demokratičnega odločanja občanov pri izbiri možnih kandidatov za nove skupščine in ostale samoupravne organe.
Predsedstvo smatra, da so posebno uspeli tisti predvolilni sestanki, na katerih niso izbirali samo kandidatov po različnih kriterijih, temveč so najprej razpravljali o konkretnejših dolgoročnejših programih in nalogah komune ter organov, za katere so predlagali kandidate. Na podlagi takih razprav, ki jasno osvetljujejo naloge, je tudi veliko lažje in tehtnejše izbiranje možnih kandidatov. Vse to bo ustvarilo potrebne pogoje, da bomo lahko kandidirali res najustreznejše občane, ki bodo zagotovili vsestransko in kvalitetno delovanje skupščin.
V razdobju, ko prehaja vse več materialnih pristojnosti na delovne organizacije, se povečuje tudi vloga samot upravnih organov in vloga komune. V takih pogojih bo komuna tudi lahko uspešneje vplivala na politiko racionalnejšega gospodarjenja in smotrne delitve ustvarjenega dohodka. Pri tem pa ne gre samo za delitev, temveč predvsem za zahtevnejšo nalogo pri oblikovanju dohodka, kar zahteva večjo intenzivnost dela, boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, stimulativnejše obliske nagrajevanja itd. Vse to pa bo nudilo solidnejšo materialno osnovo za uresničitev nekaterih nalog (predvsem v razvijanju družbenih služb, ustvarjanju višjega družbenega standarda itd.), ki so bile v sedanjih možnostih in sedanji praksi preveč zapostavljene. Sindikalne organizacije naj se zavzemajo za to, da se v delovnih organizacijah in komunah izdelajo dolgoročnejši programi razvoja materialnih sil in družbenega standarda.
Predsedstvo priporoča, da bi delovne, organizacije predvolilne priprave in predlaganje možnih kandidatov za skupščine povezovale tudi z volitvami v delavske svete in odbore sindikalnih podružnic, ki bodo sledile predvolilnim pripravam. Ob tem bi lahko razvili široke in zelo demokratične razprave o vseh tistih proizvajalcih, ki so se odlikovali na svojem delovnem mestu, v samoupravnih organih in v družbeno.političnih organizacijah. S tem bi dobili dovolj široko listo možnih kandidatov, ki naj bi v naslednjem obdobju zamenjali del družbeno-političnih delavcev. Naslednje obdobje razvoja sistema samoupravljanja bo nedvopino zahtevalo od vseh družbeno-političnih organov ne le povečano aktivnost, temveč tudi poglobljeno obravnavanje problemov, ki jih je že nakazala naša vsakodnevna praksa. Žal pa so bili mnogi problemi pogostokrat zelo splošno deklarativno obdelani, rešitve samo nakazane, ne pa tudi izpolnjene. Vse to bo terjalo, da pri izbiri kandidatov ne izhajamo iz formalno organizacijskih principov, iz vnaprej določenih struktur, temveč da v odvisnosti z izdelanimi dolgoročnimi programi izbiramo iz svoje srede najboljše proizvajalce, za katere smo prepričani, da bodo lahko v tem obdobju uspešno uresničevali zahtevne naloge.
od konkretnih manifestacij uveljavljanja ustavno zajamčenih samoupravnih pravic in dolžnosti občanov in delovnih ljudi. Gre torej zh drugi del pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz samouprava? funkcije in družbenega položaja samoupravljalca, namreč da se lahko sam opredeljuje za rešitve, ki so v prid njegovim lastnim in družbenim interesom. Od tod tudi vse jasnejše zahteve po javnih razpravah o družbenoekonomskih problemih ožjega in širšega pomena in zahteva po vplivu na programe ter na tem osnovane kriterije in presojo, kdo naj zastopa proizvajalce v širših družbenopolitičnih skupnostih.
KOMUNA POSTAJA ASOCIACIJA SVOBODNIH PROIZVAJALCEV
Razen drugega je tudi ta zahteva po javni razpravi nedvoumen dokaz pripravljenosti za sodelovanje in hkrati potrditev, da komuna postaja vse bolj asociacija svobodnih proizvajalcev. Pri tem so prav sedaj pred komuno povsem določene naloge, ob katerih bo možno in brezpogojno potrebno doseči še večjo enotnost ejelavskega razreda, če jih hočemo uresničiti. Da bom konkreten: komune morajo pripraviti programe graditve razvoja posameznih služb, programe razvoja proizvajalnih sil, ki naj počivajo na temeljitih analizah obstoječih proizvodnih sredstev.
Prav zato bodo potrebni programi, zasnovani na temeljitih analizah proizvajalnih sil. Dalje, napraviti je treba programe za razvoj šolstva vključno z otroškim varstvom, z eno besedo: pripraviti programe za vse tisto, kar imenujemo družbeni standard. Proizvajalci bodo pripravljeni sprejeti kot program svoje komune vse, ker bo določeno na osnovi splošne razprave in odločitev,- Občani naj vplivajo na prioreteto, vrstni red v izpolnjevanju posameznih, tako začrtanih nalog. Taki programi bodo potem onemogočali vsako demagogijo, kajti nihče ne bo mogel ničesar obljubljati, marveč bodo morali vsi — tudi izvoljeni predstavniki — skrbeti za realizacijo že sprejetih programov, zasnovanih na realnih materialnih možnostih. Demagogija in prazno obljubljanje bo onemogočeno ob tako sprejetih programih tudi zato, ker bodo marali leti počivati izključno na tistih sredstvih, ki jih komuna ima.
Politika komune oziroma njeni programi namreč ne bi smeli računati na vse večje fiskalno obremenjevanje osebnih dohodkov, marveč na vse večji dotok iz OD, ki bazira na Večji produktivnosti. To se je namreč povsod dogajalo, kot je bila tudi močna želja po vse večjem zajemanju sredstev gospodarskih organizacij brez poprejšnjih dogovorov in pogodb. Skupščine
DVA VELIKANA
bodo morale upoštevati, da delovne organizacije po obstoječem sistemu delitve že dajejo družbi sredstva za pokritje teh najosnovnejših potreb, na katere mislimo, ko govorimo o programu dejavnosti komune. Za razširjeno dejavnost se bodo morale skupščine usmeriti na kre-
FOTO: MILAN ŠPAROVEC
dite in druge oblike prostovoljnega in pogodbenega združevanja sredstev. Ob razpravah o takih programih in ob taki, tukaj zares le približno očrtani politiki komune, bo lahko postavljati tudi kriterije za izbiro kandidatov in ne le kriterije,
(Nadaljevanje na 6. strani)
OB RAZŠIRJENEM PLENUMU CELJSKIH SINDIKATOV
LED IN ODJUGA V DELITVI
S tem pa se neposredno povečuje tudi odgovornost delovnih organizacij in njihovih organov upravljanja. Zaradi tega in zaradi na začetku omenjenega vprašanja, bi morda kdo pomislil, da gre za nezaupnico, ki jo hočejo sindikati izreči samoupravnim organom v delovnih organizacijah.
PROTISLOVJA V GOSPODARJENJU A daleč od tega. Sindikati opozarjajo le na nekatera protislovja v gospodarjenju z ustvarjenimi sredstvi. A teh ni možno zanikati. Ogromna porabljena sredstva za investicije niso dala primernih rezultatov. Investicije v celjskem okraju so bile v minulem letu za 28,3 odstotka višje, angažirana poslovna sredstva za 27,1 odstotka, fizični obseg proizvodnje pa je narasel le za 14,8 odstotka v primerjavi z devetimi meseci prejšnjega leta. Težko bi se ob takih podatkih odločili za trditev. da so bile vse te naložbe smotrne in rentabilne. A o vseh so odločali organi upravljanja v delovnih organizacijah.
. Vzrokov za tako gospodarje-
pilllll!lll!l!lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllllllllll!l!lll!lll|||l!lll|||l!l|||l!lll|J||||||||||||!lllllllllll!llll!l||||||||||||||||||l
Čeprav ni bilo naravnost povedano, pa bi ven-	j
|	darle mogli vso razpravo strniti v približno takole	1
|	poanto: kaj storiti, da bi bilo gospodarjenje z	g
1	ustvarjenimi sredstvi čim boljše, in v čem so ob	g
M	tem družbeno-politične naloge sindikatov v de-	M
g	lovnih organizacijah? Sredstva, ki ostajajo delov-	g
g	nim organizacijam, so čedalje večja in tem trd-	S
g	nejša postaja materialna baza samoupravljanja.	=
g	Tako so delovne organizacije v celjskem okraju	g
g	imele v prvih devetih mesecih minulega leta za	1
g	12,5 milijarde večja sredstva za osebne dohodke	1
g	ter za 3,6 milijarde več sredstev v svojih skladih,	jj
g	A ob zaključnih obračunih za pravkar minulo leto	1
g so se ta sredstva samo še povečala.
Illl!llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllllll!lllllll!lll|>!l||||!lll||||||||||l!llllllllllllllll||||!l!l||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllll|lip
nje je seveda veliko. Lahko bi na dolgo in široko govorili o objektivnih in subjektivnih. O tem, da je v /samem gospodarskem sistemu še veliko zaviralnih momentov, da je devizna politika še vedno vse preveč v znamenju centralizma: Lahko bi govorili, da so počasnemu naraščanju proizvodnje in vključe-
vanju v mednarodno delitev dela kriva že nekajkrat ugotovljena neskladja med gospodarskimi h. negospodarskimi investicijami, med investicijami v družbeni standard. Mogli bi vnovič dokazati, da delovne organizacije nalagajo nesorazmerno večja sredstva v razširjanje proizvodnje kot pa v rekon-
strukcijo obstoječih proizvajalnih sredstev in proizvodnih procesov. In slednjič ne bi mogli prezreti tudi tega, da so marsikdaj analize in na njih zasnovani programi vlaganj precej enostransko zasnovani, da je v njih veliko vrzeli, da se neredko pripravljeni za zaprtimi vrati ter nato včasih bolj včasih spet manj spretno vsiljeni samoupravnim organom v potrditev.
In vendar kaže ob vsem tem pritrditi celjskim sindikatom, ko ugotavljajo, da je pravzaprav osnovni problem v tem, kako povečati odgovornost in tudi interes v delovnih organizacijah za boljše gospodarjenje z ustvarjenimi sredstvi.
DELITVENI SISTEMI SO KONSTANTE
Celjski sindikati ugotavljajo, pravzaprav spet ugotavljajo, da v številnih delovnih organizacijah sistema formiranja in delitve dohodka sploh ne prilagajajo spremenjenim ekonomskim in družbenim pogojem, predvsem pa v njem ne gledajo poti, po kateri bi bilo možno žago-
(Nadaljevanje na 2. strani)
7 dni v sindikatih
SPOMINČEK Z NOVOLETNEGA POTEPANJA POTO: MILAN ŠPAROVEC
* > i >
. >	ivimo v dobi elektronike, avtomacije, živimo tudi
<>	T M v dobi statistike, anket in analiz. Kot nam elektro-
f	M .nika, avtomacija lahko pomaga do boljših rezulta-
<	>	tov, tako nam	lahko pomagajo	tudi dobre analize.
<	>	Pomagajo, če z	njimi ne pretiravamo, če	jih smotrno
uporabljamo tam, kjer nam nedvomno dajejo jasnejšo ,,	sliko	nekega pojava.	Ce -pa se lotimo	analize	nekega po-
<>	java,	»kot bi s svedrom kravo drl*	potem	je nesreča
zanesljivo tu.
^ [ Pred volitvami v občinske skupščine, je upravni aparat 3	v nekaterih komunah začel »analizirati* delo skupščin,
o	Vzel si je najlažjo pot za analizo — suho statistiko. Pre-
<;	metali so zapisnike sej, si začeli izpisovati imena in
o	naposled odkrili Zanje' presenetljivo novico: toliko in
S	toliko odbornikov ni v vsej mandatni dobi niti enkrat
♦	diskutiralo. Toliko odstotkov samo enkrat, toliko dva in
•	>	večkrat itd. Točne številke so postale nedvoumen dokaz
•	dela'skupščine. Ce je bilo kaj narobe, so krivi odborniki,
▼	saj se jih večina sploh ni udeleževala razprav, ali pa zelo
<>	redko. Taka ugotovitev, podprta s takimi podatki, je zelo
♦	godila nekaterim tehnokratom, ki so v njej videli opra-
\ ’	vičilo in tudi oviro, da ni bilo mogoče nekaterih težav
,, razrešiti.
t
!

t \
* >
4 t
*

'T-
!
s
A
J
4
X
4»
\
%
I
♦
A
«
A
s
t
I
v«
SUHE
STATISTIKE
Žal pa tako preproste analize ne morejo razsvetliti in jasneje opredeliti dela skupščine, niti aktivnosti Odbornikov.
V naši zelo široko zasnovani samoupravni praksi se bo tudi v bodoče nujno dogajalo,, pa čeprav bo izbira kandidatov še tako demokratična in skrbna, da del odbornikov, zlasti mlajših, v svoji prvi mandatni dobi ne bo sodeloval v razpravi. Če bi izbirali samo take kandidate, za katere bi bili vnaprej prepričani, da bodo v skupščini vejiko govorili, potem bi se poleg prizadevnih aktivistov nujno morali odločati tudi za rutinirane diskutante, za čvekače, ki so sposobni govoriti o vseh stvareh površno, a o nobeni temeljito.
Za naše skupščine pa ne bi mogli trditi, da v njih ni bilo razprav. Prej bi lahko rekli, da jih je bilo precej, da pa so bile včasih premalo pripravljene, da je bilo obilo besed izrečenih zaradi nepoznanja problematike, slabe informiranosti in premalo različnih možnosti za odločanje.
Prav gotovo tudi maratonska šest, sedemurna zasedanja niso vzpodbujala k razpravljanju. Marsikdo se je jasno zavedal, da če še on poseže v razpravo, da bo zasedanje daljše, če bo polemičen in kritičen, da bo izzval nove odbornike in se bo zasedanje zavleklo. Dolžine zasedanj pa ni odločala samo vnema odbornikov za razpravljanje, temveč zelo obširni dnevni redi.
Verjetno bi zaradi obširnosti nalog, ki stoje pred skupščinami,1 kazalo razmišljati tudi o tem, če ne bi v razvitejših komunah izkoristili možnosti, da samostojno zasedajo vsi zbori. Tako bi bile razprave lahko temeljitejše, odločitve bolj pretehtane, odborniki bi pa za večjo aktivnost porabili več časa.
Nadaljnji pogoj za dobro razpravo in odločitve pa je informiranost. Dokler nekateri odborniki tipljejo v megli, dokler niso dobro seznanjeni s problemi, o katerih je treba zavzeti stališče, dokler niso sredi dogajanja, ne pa samo potrjevale! programov, ki jih pripravlja občinski aparat, do takrat bo marsikdo raje molčal, kot- pa da bi »tipal v megli*. Zlasti je »šfrizirano gradivo* nevarno tedaj, če vsiljuje tudi že sklepe, ki pa so bili Zvarjeni za zaprtimi vrati.
. . Toliko o tem problemu prav na kratko.
Za zaključek pa še dobrohotna misel: Ni mogoče vsega prešteti in razvrstiti v matematične predale. Včasih je treba povzeti tudi prakso, se nad njo zamisliti, poiskati globlje vzroke slabosti in potlej iz takih ugotovitev povzeti zaključke za bodoče delo.	-vit
< >
<>
o
< > < >
<)
< >
♦
4
< > < >
< >
< >
< >
< > <» < > < >
<>
< > < > < > < I
o
o
4
< ►
4
< >
♦
Led in odjuga v delitvi
Porabljene sredstva niso dala primernih rezultatov • Zamrznjeni delitveni sistemi • Uspehi nekaterih demantirajo pomisleke drugih
(Nadaljevanje s 1. strani)
tovitl večje proizvodne in poslovne rezultate, skratka, ne gledajo ga kot enega izmed elementov v prehodu na intenzivno gospodarjenje. Zanje je to konstanta, stara leto, včasih dve, včasih celo tri ali več. In če je še pred časom bilo na primer govora o tem, da veljata sistema delitve dohodka v Železarni Store ali celjski Cinkarni za vzgledna, to zdaj že zdavnaj ni več res.
Vseh pomanjkljivosti v teh sistemih ne kaže posploševati. Vendar pa sta posploši tve vredni vsaj dve. V proizvodnih enotah je pogosto v sistemu formiranja in delitve dohodka zastopan samo element formiranja sredstev za osebne dohodke, pri čemer pa proizvajalci sploh nimajo vpogleda v strukturo cene svojega proizvoda, nimajo pregleda nad proizvodnimi stroški in nad ustvarjenim dohodkom v njihovi proizvodnji. Druga pomanjkljivost pa je v tem, da se dohodek služb v veliki večini delovnih organizacij še vedno formira na osnovi nekega »proračunskega subvencioniranja« in ne v odvisnosti od vloženega dela in doseženih rezultatov. Le malo verjetno pa je, da bi se ob takem sistemu formiranja dohodka bistveno povečala ažurnost služb, kvaliteta opravlje-
Ce naj bi sindikalni občni zbori dali pobudo za delo sindikata za določeno časovno obdobje, potem smo tak zbor v obutvenem kombinatu Planika zapustili nezadovoljni. Novo vodstvo, ki so ga izvolili, najbrž ne bo vedelo, kakšne naloge ga čakajo. Ce je namreč dolžnost sindikata, da ureja težave v proizvodnji, potem moramo Službe, ki so za to v podjetju plačane, še to zimo spraviti na zapeček. Ne gre zato, da bi te težave omalovaževali, ampak zato, da bi probleme, ki so jih strokovnjaki iz raznih služb na občnem zboru sindikata razlagali, spravili na tisto mesto, kamor sodijo: na seje delavskih svetov, upravnih odborov, bank in pristojnih organov od občine do zveze.
V poročilu o delu sindikata je odbor zavračal kritiko občinskega sindikalnega sveta na račun njihovega dela in polemiziral z novinarji, češ da se na rovaš podjetja izživljajo. V posebnem odstavku je zapisano, da ni vredno izgubljati besed zaradi zapravljenega denarja z nestrokovnjaki. Podjetje je veselo, da se jih je iznebilo. Lanski proizvodni rezultati in največji izvoz v zadnjih letih pa potrjujejo, da to ni vplivalo'na razpoloženje ljudi v podjetju.
Ob vsem tem pa so kaj na hitrico na zboru umaknili razpravo o oddelku, ki je zaradi novih norm izgubil voljo do dela. Nove norme so take, da jih tudi najboljše delavke ne morejo doseči. Zaradi tega slabo zaslužijo. Ni naloga sindikata, da bi nastopal proti zviševanju norm, vendar je na dlani, da gre za nepravilnost. Posledica neprimernih norm je v konkretnem primeru taka, da delavke S svojim odporom zoper nedosegljive norme ovirajo delo tudi na drugem traku. Zaradi ozkega grla si delavke med seboj jemljejo delo kar iz rok.
Vendar takih primerov niso obširneje obravnavali. Kratki dialogi so se končali z obljubo, da bodo stvar uredili.
Neka delavka se je na primer pritoževala, da imajo moški svoja delovna mesta boljše ocenjena samo zato, ker so moškega spola. Zensko delo da v tovarni vrednotijo še vedno kot nekaj manjvrednega, zato ga tudi slabše nagrajujejo. VendaV pa je tudi v tem dialogu kmalu zmanjkalo besed pa so jih nadomestili s poročilom o toplem
nega dela in da bi intenzivneje začele iskati kar najboljše rešitve v proizvodnem in poslovnem procesu. Izkušnje zadnjih let samo potrjujejo ta dvom.
INGRADOV DEMANTI
Pri vsem tem pa so zanimiva pojasnila delovnih organizacij. Tako po njihovem mnenju ni možno izpopolniti sistemov formiranja in delitve dohodka zaradi motenj na tržišču, zaradi neprestanega višanja in neskladja cen, zaradi neenakih pogojev gospodarjenja delovnih enot, zaradi rekonstrukcij in še kopice drugih pomislekov.	y
Res ne kaže na teoretičnem poprišču vnovič spodbijati vse take in podobne pomisleke. Nekaj praktičnih rešitev »pogumnih«, je dovolj zgovoren in prepričljiv demanti. Med nekaterimi samo celjski Ingrad: v podjetju so vendarle uspeli izoblikovati merila in načela za formiranje in delitev dohodka služb, pri čemer pa zdaj ugotavljajo. da se ni le povečal obseg opravljenega dela, da se niso znižali le stroški poslovanja, da službe zdaj najdejo celo take rešitve, za katere, je prej marsikdo trdil, da o njih sploh ne more biti govora, da pa so pri tem sprostili tudi precej kadra v upravno administrativnem aparatu podjetja.
obroku — kar pa seveda tudi sodi v delovno področje sindikata, samo da je morda nekoliko manj boleče.
Zato na rob občnega zbora sindikata v Planiki morda le tale komentarček: ali ne bi bilo veliko bolj smotrno uporabiti tisti- čas, ki so ga potrebovali za branje »poslovnega poročila podjetja«, za razgovor o sistemu delitve dohodka, o nagrajevanju in o »luknjah« v tem sistemu? O problemih, ki spremljajo decentralizacijo samoupravljanja, o vseh tistih drobnih in velikih problemih, ki najbrž tako kot v vseh drugih delovnih organizacijah spremljajo gospodarjenje kolektiva, in o njihovih globjih vzrokih.
Z. T.
PRAVILNIKI V PREDALIH
Podobna ocena velja tudi za nagrajevanje samo. Za dobršen del delovnih organizacij bi lahko rekli, da so zaprli pravilnike o nagrajevanju v predale kot kak tabu in ne čutijo prav nobene potrebe, da bi morda kje vsaj »vejico« premaknili, kaj šele, da bi spreminjali merila in jih izpopolnjevali. Poglavje zase pa je sploh vprašanje, v koliko so se delovne organizacije odločile, da pri spremembah meril upoštevajo tudi mnenje proizvajalcev kot celote. Celjski sindikati namreč ugotavljajo, da 73 odstotkov od analiziranih statutov delovnih organizacij ne predvideva nobene obvezne oblike vključevanja proizvajalcev pri spremembah meril.
Večina delovnih organizacij pa se je zadovoljila s tem, da je poiskala nekatera merila fizičnega efekta za delavce v kosovni proizvodnji, ponekod so se spet zadovljili z analitično oceno delovnih mest, kar pa nato še mesečno ali celo ob tromesečju korigirajo z efektom enote in ob polletju in letnem obračunu še z uspehom podjetja kot celote. Veliko bolj zamegljeni — ali pa jih sploh ni — pa so v pravilnikih o nagrajevanju tisti elementi, ki bi povezovali delavčev zaslužek tudi s kvaliteto opravljenega dela ali proizvoda, z znižanjem proizvodnih in poslovnih stroškov, ki bi tako povečali interes posameznika za gospodarjenje delovne enote in celotnega podjetja.
Osnovno nasprotje doslej iz-oblikovalnih sistemov nagrajevanja pa je v tem, da je strokovni in upravno administrativni kader tako rekoč še v celoti nagrajevan po tarifnih postavkah. V nekaterih podjetjih sicer poskušajo temu »navreči« še efekt službe, enote ali podjetja, kar pa je v večini primerov zaradi, neizdelanih sistemov delitve dohodka prej dodatek k plači kot pa dejanski rezulta* vloženega dela.
V podjetjih pravijo,, da ni meril, s katerimi hi lahko merili delo strokovnjakov in organizatorjev proizvodnje, da so jih sicer iskali, a da niso objektivna. V Kovaški industriji Zreče pa so na primer v obratu kovačnica našli merila in le prešli na sistem delitve, s katerim je tehnični kader dosledno vezan na rezultate enote. Ta ekonomska enota pa je tedaj tudi prvič dosegla svoj operativni plan, proizvajalci in tehnični kader pa višje osebne dohodke.
Zato tudi celjski sindikati poudarjajo, da je še vedno ena najbolj odgovornih nalog sindikatov v delovnih organizacijah: vplivati na prevrednotenje delitvenih sistemov.
BOJAN SAMARIN
■g ___ e dni je občinski sln-a r ^ dikalrti svet v Kopru predlagal občinski -M skupščini, da bi le-ta na svojem prvem g	rednem zasedanju obravna-
I	vala problematiko nagraje-
vanja učencev v gospodar-|	stvu. Ob tem pa se koprski
J	sindikati tudi zavzemajo, da
3	naj bi skupščina s posebnim
.S	odlokom določila najnižje
zneske nagrad za učence v §	gospodarstvu, za kar ima
s	vse zakonske možnosti.
Š	Številni podatki iz anali-
g	ze, ki so jo pripravili ko-
prski sindikati, razkrivajo ■S	nekaj bistvenih protislovij
|	v nagrajevanju učencev v
g	gospodarstvu. Tako je pro-
blematična že sama višina 1	nagrad. Kljub temu, da so
|	nekatere delovne organiza-
|	cije sicer Same povečale vi-
=	šino nagrad svojim učen-
s	Cern, da jim poskušajo z
'x	nekaterimi drugimi olajša-
! Višje
1	nagrade
|	vami izravnavati življenjsko
|	raven, pa te nagrade v
a	splošnem	vendarle	močno
zaostajajo za porastom živ-5	Ijenjskih	stroškov.	Tako
=	npr. v	prvem	letniku
»	več kot tri četrtine učen-
0	cev prejema mesečno nart	grade do 6,000 dinarjev, pri
'g	čemer pa je spodnja meja
|	v nekaterih primerih tudi
celo samo 4.000 dinarjev.
'	Podobno tudi v drugem in
|	tretjem letniku, kjer so si-
g	cer absolutni zneski nagrad
3	nekoliko višji, vendar na
•|	prav tako močno zaostajajo
«	za porastom življenjskih
2	stroškov.
3	Zato tudi koprski sindikati predlagajo občinski skupščini, naj določi mini-
4	malne nagrade: za učence
5	vi. letniku 10.000, v II.
S	letniku 13.000 in v III. let-
niku 17.000 dinarjev.
1	Razen tega pa koprski
|	sindikati opozarjajo, da so
1	za nagrajevanje učencev v
~	gospodarstvu Še vedno znati	čilni tipično mezdni odnosi.
~	Le v maloštevilnih delov-
^	n:h organizacijah namreč
«	poskušajo z višjimi meseč-
3	nimi nagradami vzpodbudi-
ti prizadevanje svojih učen-
~	cev za boljše uspehe ori
«	teoretičnem in praktičnem
g1	pouku. Posebno v drugem
|	in tretjem letniku, ko so
3	delovni učinki učencev
1	.	marsikdaj celo enakovredni
>	učinkom strokovno že uspo-
■2	sobljenih delavcev, so te
x	nagrade v pravem nasprotij	ju z rezultati dela. Če pa
■a	upoštevamo to1, prekomerno
«	obremenjevanje v delov-
2	nem času in še nekatere
2	druge zlorabe, potem —
”	opozarjajo koprski sindikati
.S	— pomenijo t) Učenci za
„	marsikatero delovno orga-
'7	nizaeljo samo ceneno delov-
I	no silo.
S	S. B.
TRI MISLI O DELITVI
Skrajni (as bi že bil, da bi v naši teoriji razčistili s temeljnimi problemi nagrajevanja po delu in jih tako razčiščene začeli uveljavljati V praksi. Nekatere razprave v delovnih kolektivih, ko projektirajo nove pravilnike o delitvi in nagrajevanju, pa kažejo, da se ponekod niso premaknili niti iz temeljnih mezdnih postavk.
Tako slišimo, da bodo v i-elikem gradbenem podjetju imeli vsi kvalificirani zidarji enako število točk. To ne pomeni nič drugega kot najčistejši mezdni sistem strokovne kvalifikacije, povečan za splošni uspeh celotnega podjetja. Prav ta splošni uspeh pa se spričo različnih gradbišč, ne dovolj jasnega pregleda nad oblikovanjem dohodka, nad njegovo strukturo tako zamegli, da imajo proizvajalci praktično občutek, da so plačevanj po tarifah. Samo videz, da imajo zdaj točke namesto dinarja, bistva prav v ničemer ne spremeni.
S takšnim sistemom nagrajevanja prav gotovo ne bomo vzpodbudili proizvajalcev k večjim proizvodnim uspehom niti k povečanemu zanimanju za gospodarjenje in samoupravljanje. Za proizvajalce se po takem sistemu »nekje na vrhu nekaj dogaja*, na kar oni nimajo prav nobenega vpliva.
Prav tako ni vzpodbudno, če v tem sistemu recimo polkvalificirant in kvalificirani zidar (pustimo tokrat ob strani problematičnost te oznake in njeno dejansko uporabnost v moderni proizvodnji) delata drug poleg drugega povsem enako delo. a dobita za to različen dohodek, Kam se bo po takšni praksi usmerila pozornost »polkvalificiranega* zidarja? Samo v to. da bo na kakršen1 koli način dobil kvalifikacijo, saj je to glavno, po čemer se oblikuje njegov dohodek.
KAJ PA ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST
Pristop je tu seveda drugačen, praktično lahko bolj temeljit, alt pa tudi ne. Se vedno izhajamo iz človeka, iz njegovega delovnega mesta kot osnovnega izhodišča nagrajevanja, ne pa iz rezultatov dela, katere je edino mogoče razdeljevati. Seveda je res, da brez znanja ni možno začeti nobenega dela, toda to je tako razumljivo, da brez tega ni mogoče nikogar prepustiti k odgovornemu delu. Vendar samo s tem, da ima proizvajalec znanje, samo s tem izpolnjuje le del pogoja. Drugi, najbolj bistven je — rezultat njegovega dela. In če smo do rezultatov brezbrižni, če skušamo glavni del osebnega dohodka zagotoviti oziroma oblikovati po znanju, kvalifikacijah, letih službe, stalnosti pri podjetju, 'potlej smo odprli zelo malo možnosti, da bi z materialne strani dosegli Večjo vzpodbudo. Preostane nam potlej samo še dvoje: da se zanesemo na zavest, da računamo, da bodo rezultati zrasli iz zavestne odločitve proizvajalcev, ker je. delo stvar morale in dolžnosti. Ali pa se zanašamo na drugo možnost, da bo nekdo z nadzorom, kontrolo zagotovil najbolj optimalne proizvodne rezultate. Čeprav ne nameravam zanikati tudi teh dveh možnosti, se mi zdi, da na njih ne bi smeli zasnovati načel delitve in nagrajevanja. To so sestavni deli nagrajevanja, ki v naši socialistični praksi z njimi računamo, toda prevelika idealizacija bi nam dahko dala slabe ekonomske rezultate.
DVOJNA NAČELA NAGRAJEVANJA
Razumljivo je, da bodo merila nagrajevanja v dobro organiziranem podjetju različna. Toda, poudarjam MERILA, ne pa načela.
OB SINDIKALNEM OBČNEM ZBORU V »PLANTKL,
VREDNOST
PRAVIH BESED
Iz naše družbe
SPOR. O KATEREM BO ODLOČALO SODIŠČE
Kadar so pogodbe
le približni izračuni
Te dni teče spor med stanovanjskim skladom občinske skupščine Moste-Polje in Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani. Tega je med obema partnerjema povzročila pred dvesna letoma sklenjena pogodba za gradnjo dveh vrstnih hiš na Kodeljevem. Kaj določa sporna pogodba? V bistvu to, da bo vsaka vrstna hiša veljala 4,900.000 dinarjev in da boste obe vseljivi do srede 1963. leta.
ENOLETNE IZKUŠNJE PRI SKRAJŠEVANJU DELAVNIKA V »TAM«
Komunalni zavod je zato takoj nakazal stanovanjskemu skladu v Mostah za obe vrstni hiši 9,800.000 dinarjev. Do predvidenega roka pa je bila zgrajena samo ena, medtem ko je bila druga vrstna hiša dograjena šele proti koncu minulega leta. Ker se je tako gradnja občutno zavlekla, so se seveda povečali gradbeni stroški preko obsega, kot je bilo prej določeno v pogodbi. Zato je pred nedavnim stanovanjski sklad ponovno poslal Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v podpis novo pogodbo, v kateri je bila cena za tovrsno hišo povečana kar na 10,400.000 dinarjev1, to je za 120 odstotkov več.
To pa je sodu izbilo dno. Kolektiv Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je bil nad tem presenečen iz dveh razlogov: prvič zato, ker je bila za obe vrstni hiši že sklenjena pogodba in takoj tudi vplačan denar, in drugič, ker preprosto ni verjetno, da bi se gradbeni stroški v dobrem letu toliko podražili. Komunalni zavod za socialno zavarovanje je zato namesto pritrdilnega odgovora za novo pogodbo stanovanjskemu- skladu v Mostah vložil tožbo pri višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
O tem pa je pred nedavnim razpravljal tudi upravni odbor stanovanjskega sklada in prav tako poslal Višjemu gospodarskemu sodišču izjavo, v kateri je med drugim rečeno:
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenilo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20 novembre 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik-
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništva tn uprave Llubljana. Kopitarjeve ul 2 ooStnl predal 313-Vl. telefon uredništva 33-722 In 3B-672 uprave 33-722 in 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane 20 din - Naročnina le: četrtletna ‘>.50. oolleine S00 In letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina dajana v gotovini - Tisk In kil-Seli CZP »Ljudska pravica«
faluhllana
»Pogodba, ki je predmet spora, je bila izdelana izključno po želji investitorja. Sklenjena je bila 10. novembra 1962. leta, Komunalni zavod za socialno zavarovanje pa je vplačal sredstva 24. novembra istega leta. Tako je zamudil plačilni rok, ki je določen, da mora biti opravljen 14 dni po podpisu pogodbe. Zamuda plačilnega roka dokazuje, da je bila omenjena pogodba narejena samo zato, da bi porabili denar ...«
V ilustracijo navaja stanovanjski sklad še, da je bila leto dni pred tem prav tako sklenjena pogodba med Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in stanovanjskim skladom za nakup vrstne hiše v višini 5 milijonov 953.000 dinarjev, kar ]e znatno več kot v spoimem primeru.
To sta obe plati spora. Dokončna odločitev bo seveda pripadla sodišču. Vendar pa se ob vsem tem, kar je bilo doslej povedanega, vsiljuje nekaj misli. Namreč: ali se je možno sklicevati na cene, za katere je stanovanjski sklad sklepal pogodbe s Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje pred tem novim naročilom? Ce je namreč lahko sklenil pogodbo za nižjo ceno, kot pa prejšnje leto, potem je to lahko storil samo na osnovi neke gospodarske računice. Ce je bila le-ta pomanjkljiva, potem najbrž ni kriv za to Komunalni zavod za socialno zavarovanje.
In potem: kako so bile sklenjene v tem primeru pogodbe med stanovanjskim skladom in izvajalcem gradbenih del, podjetjem Graditelj? Dejstvo je, da ena od vrstnih hiš ni bila zgrajena v pogodbenem roku in da je zdaj cena zanjo višja za celih 5,500.000’dihaf jev.'Mbžno je dvoje: ali je stanovanjski sklad sklepal pogodbo z izvajalcem samo po zelo »približnih« izračunih ali pa je gradbeno podjetje prevzelo gradnjo samo zato, da bi pokrilo svoje proste kapacitete, pri čemer pa se niso ozirali na dejansko ceno gradnje, ker je pač v gradbeništvu vedno možno ob prevzemu pri računu še »nekaj« dodati. In slednjič, ali ni prav tako gospodarjenje privedlo gradbeno podjetje Graditelj v likvidacijo? Ali pa je kolektiv Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje res dolžan nositi stroške za tako gospodarjenje izven lastne hiše?
M. 2IVKOVIC
Delajo, ko je čas za delo
Pogojev za skrajšan delavnik ni mogoče doseči samo z večjimi fizičnimi napori • V TflM so izračunali, da je največje nadomestilo za skrajševanje delavnika v boljši kapaciteti, v pametni izrabi delovnega časa, v zboljšanju kvalifikacijske strukture in organizacije dela # Rezerve pa so tudi še v normah
V tovarni TAM na Teznu so bili med prvimi v mariborskem okraju, ki so uresničili ustavno načelo o skrajšanem delavniku. Po temeljiti pripravi, ki je trajala skoraj polovico leta, so se delavci odločili za njim primernejšo obliko, za 7-urni delavnik. Čeprav je bilo na začetku tudi nekaj ljudi, ki so zagovarjali prosto soboto, so sedaj, po enem letu, vsi zadovoljni. Rezultati dela v letu 1964 so pokazali, da je bila izbira 7-urnega delavnika za začetek pravilna.
Prvi delavnik v letu 1964 so v tovarni izbrali za začetek skrajšanega delovnega časa. Ker skoraj vsi delavci prihajajo na delo s tovarniškimi avtobusi, so dobili vozniki ta dan v roke nov vozni red prevozov. Vozila so tako izrabili, da so delavce iz različnih izmen hkrati /razvažali in »pobirali«. S tem so prvič po vojni zadovoljivo rešili prevoze, tako da so bili vsi delavci točno ob uri v tovarni.
Za prehod na skrajšani delavnik pa bi bil nov vozni red premalo. Skupina ekonomistov, ki je pred tem proučevala ekonomske pogoje prehoda, je pred-, lagala tudi druge ukrepe, ki so jih v tovarni podvzeli. Njihovo izhodišče je bilo utemeljeno z enačbo: skrajšan delavnik mora dati vsaj iste ekonomske učinke kot osemurni delavnik, sicer prehoda ne bo. Kaj kmalu so tudi v posameznih delovnih enotah začeli razpravljati o vsebini skrajšanega delavnika. V posameznih enotah' so delavci predlagali, kje bi z boljšimi prijemi prihranili na času. Toda s tem priprav še ni bilo konec. Tudi posamezne službe v podjetju so skrbno proučile možnosti za uskladitev proizvodnje. Vseh ukrepov, ki so jih na začetku ubrali, pa ni bilo možno takoj uveljaviti, ker so nekateri zelo zapleteni in bo trajalo več v let, da se bodo pokazali učinki.
IZKORIŠČENOST STROJEV
V TAM so od vsega začetka vedeli, da prehod na skrajšani delavnik ne bo uspel, če ne bodo ustvarili pogojev za boljše izkoriščanje strojev. Prvi ukrep je bil v odpravi »ozkih grl«. Problem ozkih grl so reševali na dva načina, in sicer z uvedbo večizmenskega dela in z razši-ritvijo obstoječih kapacitet. Kapacitete so povečevali predvsem na tistih delovnih mestih, kjer so bili stroji izrabljeni in je zaradi tega prihajalo do zastojev v drugih oddelkih. Tak obrat je bila do sedaj kovačnica, ki so jo med prvimi modernizirali in opremili s sodobnimi stroji. Ta-
Pri tem pa mi ne gre za nikakršno besedno igro. Želim opozoriti samo na precej značilno prakso, ko imamo za proizvajalce v kosovni (nekje pravijo tudi v neposredni proizvodnji) še NEKAJ MERIL NAGRAJEVANJA: akordi, skupinske norme itd., imamo v upravi, pogosto tudi v delovnih enotah, ki jim nekje pravijo pomožne, drugje vzdrževalne — STALNE DOHODKE.
Tako imamo v delovni organizaciji dvojni sistem, kjer skupino merimo, računamo z rezultati njihovega dela (pustimo ob strani merila, boljša ali slabša) in skupine, kjer je dohodek stalen, ali niha od skupnih rezultatov gospodarjenja. Tako lahko nekemu proizvajalcu raste ali pada dohodek, odvisno od rezultatov na njegovem delovnem mestu, drugemu pa stalno priteka, neodvisno od rezultatov. Ce pa imamo poleg individualne še skupno stimulacijo, kot je gibljiva vrednost točke, potlej je zopet proizvajalec, ki dela na normo, zelo odvisen od vsakodnevnih rezultatov, medtem ko drugi s stalno postavko le čaka na mesečni rezultat.
Lahko tudi kdo poreče, da 'se tisti s stalno postavko tudi trudi, lahko navede v dokaz povsem določenega proizvajalca, toda, gledano v celoti, takšen sistem nagrajevanja proizvajalcev ne vzpodbuja z materialne strani, ki je, kot vse izgleda, tudi v sistemu samoupravljanja zelo pomemben vzvod večjih prizadevanj.
MATERIALNI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA
Vse probleme nagrajevanja bi znatno laže reževali, CE BI V SISTEM NAGRAJEVANJA AKTIVNEJE VKLJUČILI TUDI SAMOUPRAVLJANJE. Prvič je s čisto tehnične strani zelo težko, izdelati takšna merila za vse proizvajalce, ki bi bila najpravičnejši odnos rezultatov dela in dohodka. Pa četudi bi kdo porekel, da je to mogoče, da je to stvar strokovnih služb, imamo ie vseeno opravka z naslednjim pomislekom: je
to tudi najbolj potrebno? Kaj bi na primer izgubil neki proizvajalec, če v drugi enoti delijo osebne dohodke po kriterijih, ki so jih povsem sami izoblikovali?
Izgubil bi lahko, če je delitev dohodka možna iz ene blagajne, če upoštevamo število točk kot merilo in s tem, da enim dajemo neupravičeno večje število točk, jemljemo drugim osebni dohodek. Toda samo v tem primeru.
Če pa imamo v delovni organizaciji uveden dohodkovni sistem, če je jasno in zapisano, zaradi kakšnih gospodarskih rezultatov se v delovni enoti oblikuje določena vsota sredstev za delitev, je delitev res stvar proizvajalcev. In merila? Takšna, kot jih bodo izoblikovali. Dovolj se poznajo, da bodo hitro ugotovili, kako, koliko komu, za kakšno delo itd.
To se pravi, da je sistem samoupravljanja potrebno postaviti na ekonomsko osnovo, da je samo iz tega izhodišča potlej možno izgrajevati sisteme in pravila nagrajevanja.
S tem bi strokovnih služb, njihovih izračunov in nasvetov nikjer ne zanikali. Vsi bi bili dobrodošli, ker bi pomagali k boljšim gospodarskim uspehom in s tem v zvezi k povečanim sredstvom za delitev.
Kaj pa nagrajevanje strokovnih služb? To bi bila v takšnem sistemu stvar proizvajalcev v teh službah. Važno je ugotoviti merila delitve za delovne enote, kako pa iz teh sredstev oblikujejo osebne dohodke, to pa je stvar delovne enote,. stvar proizvajalcev, ki v tej enoti delajo. Ti veliko laže odločajo o pravilnosti delitve kot pa, recimo, centralni delavski svet na predlog komisije ali študije.
S tem seveda vse strokovne analize, izsledki in ugotovitve niso odveč. Dosegli bomo, kar je edino prav, da bo praksa dobre rešitve sprejela, slabše pa zavrgla.
VINKO TRINKAUS
ko so preprečili nastajanje ozkih grl tudi v drugih obratih.
Veliko so si v tovarni obetali tudi od zmanjševanja asortimenta izdelkov. Zaradi potreb tržišča so v tovarni prisiljeni, da vzdržujejo univerzalno proizvodnjo, število njihovih izdelkov je visoko, česar pa ni mogoče spraviti v sklad z ekonomičnostjo poslovanja. Zato so hkrati s skrajšanjem delavnika tudi proučili možnost za skrčenje obsega svojih izdelkov. Razen tega so tehničnim strokovnjakom postavili nalogo, da z izboljšanjem konstrukcij bolj standardizirajo posamezne sestavne dele pri različnih vozilih. Na področju tehnologije dela so se domenili, da bodo bolj dosledno uvajali skupinsko tehnologijo.
Štefan Kajzer, ki je v TAM ekonomist, razen drugih nalog tudi redno spremlja ekonomsko stran skrajševanja delavnika.
»Ali že lahko govorite o kakšnih izkušnjah, ki ste jih dobili v zadnjem letu, ko delate sedem ur?«
»Veliko je stvari, pri katerih je nemogoče presoditi, kakšen učinek so imeli ukrepi. Eno leto je precej kratka doba za temeljitejšo oceno dosežkov. Vendar že samo s podatkom o,izkoriščenosti strojev lahko dokažemo, da smo uspeli. Mr smo imeli v letu 1963 stroje izkoriščene 51-odstotno. V naši ekonomski analizi za prehod na skrajšani delavnik pa smo predvidevali, da bomo stroje izkoriščali s 57 odstotki, dejansko pa so bili stroji lani izkoriščeni z 58 odstotki. Izkoriščenost strojev je bila za 9 odstotkov boljša kot prejšnje leto.
Ker nismo mogli popolnoma realizirati našega investicijskega načrta tudi nezadostnih kapacitet na posameznih delovnih mestih, nismo mogli povečati in tako »izkih grl« v proizvodnji še nismo povsem odpravili. Vendar pa je mnogo bolje, kot je bilo. Letos srpo namestili nekaj revolverskih stružnic. «
IZRABA DELOVNEGA ČASA
Na delovni učinek posameznika in delovne enote bistveno vpliva tudi izraba delovnega časa. Že v pripravah za skrajšanje delovnega časa so vedeli, da je laže nadomestiti eno uro na dan, kot en dan v tednu. Pri tem so pazili, da so z delom res ob času, ki je zato določen, začeli. Zaposlene v tovarni so razdelili v dve skupini: proizvodne enote začenjajo delo ob šestih zjutraj, vsi drugi pa uro "pozneje. Ker v tovarno prihaja približno 5.336 delavcev z avtobusi, so z različnim začetkom dela tudi zadovoljivo rešili prevoze, tako da zdaj ni več zamui na delo. Vozni redi avtobusov so tako prilagojeni, da delavcem ni treba dolgo čakati, avtobuse pa so izrabili v obe smeri. Žigosanje kart opravljajo delavci že v delovnih oblekah, kar je pripomoglo, da so bili delavci res ob uri pri strojih. Tudi ob prekinitvi dela je vedno manj primerov, da bi zapuščali delovno mesto pred zvočnim znamenjem. Službene izhode in izostanke za-radi potovanj so omejili na najmanjšo mero. Povečali so nadzor nad delom in utrdili disciplino med delom, posebno v drugi in tretji izmeni.
Da bi laže proučevali gibanje izrabe delovnega časa, so vse izgube razvrstili v dve skupini. V prvo skupino so uvrstili takšne izgube, ki jih je možno zmanjšati, v drugo pa izgube, ki jih ni. V prvi skupini' so v pogojih 42-urnega delavnika predvideli 3-odstotno zmanjšanje od možnih ur vseh zaposlenih, dejanski odstotek zmanjšanja pa je 5,5 odstotka. Na drugi strani pa so proučevanja pokazala, da so povečali izgube zaradi bolezni, zaradi čakanja, na material in zaradi zastojev. Ze-
lo pa so znižali neupravičene izostanke z dela in zasebne izhode iz tovarne.
Kljub skrajšanju delbvnega časa se je lani število efektivnih ur povečalo v odnosu na možne ure, in sicer za 2 odstotka. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je hkrati tudi povečalo nadurno delo, in sicer za 23 odstotkov, vendar pa planiran obseg nadur s tem ni bil preko-
DOBRI REZULTATI
Leto dni skrajšanega delavnika je razkrilo tudi še druge rezerve, ki prej sploh niso bile izkoriščene. Podatki so pokazali, da je tudi pri normativih še dovolj rezerv. Tako so izračunali, da bi s spremembo režima dela, z racionalizacijo ročnih gibov, z boljšo organizacijo dela v enoti in na delovnem mestu, z boljšo razporeditvijo orodij in z izpopolnitvijo tehnoloških postopkov prišli do 13,2 odstotka rezerv pri normah, kar je celo več, kot znaša celotno skrajševanje delovnega časa.
Razen tega so ugotovili, da
struktura strokovne usposobljenosti zaposlenih ni najboljša in bi jo lahko z načrtnim strokovnih usposabljanjem še izboljšali. Deloma so zaradi tega morali lani zaposliti nove delavce. Število zaposlenih se je povečalo za 15,1 odstotka, kar nekoliko zmanjšuje rezultate skrajšanega delavnika.
Vendar na osnovi podatkov, ki so znani za devet mesecev lani, lahko sklepamo, da so v TAM s skrajšanim delavnikom dosegli zastavljeni cilj. To potrjujejo podatki: o povečanju produktivnosti dela, katere koeficient se je od 2,52 v letu 1963 dvignil lani na 2,59, »bruto dohodku, ki se je prav tako poveča) za 17 odstotkov, o čistem dohodku, ki se je povečal za 23 odstotkov in o fizičnem obsegu proizvodnje, ki se je v tem razdobju povečal za 17 odstotkov. Na koncu to tudi dokazujejo boljši povprečni osebni dohodki, ki so se od leta 1963 povečali od 37.122 dinarjev na 45.880 dinarjev v lanskem letu.
Z. TOMAZEJ

l!l!l!!!EI!!!!linillll
!!II!H|!!!!B!IIIII
llllllll!ll!l!!lll!]!!!!"!>!ISi:il!!!lllll!!H
NOVE (a ne bi smele biti) IDEJE
g
£
l
?
i
Lojze Leb, ki mora samo še uspešno zagovarjati svoje diplomsko delo na tretji stopnji študija, pa bo magister, ima veliko zaslugi da se je v lesnoindustrijskem kombinatu Stol v Duplici zadnje čase zelo povečala produktivnost. Mimo dobrega sistema za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov je skrbno proučil tudi delovni učinek v proizvodnji. Leta 1962 je dokazal, da dejansko prizvajajo komaj polovico »šihta«.
In zdaj?
»Pregled, ki sem ga naredil,« je odgovoril Leb, »je bil dobra osnova za reorganizacijo dela in poslovanja. Efektivno delo se je zdaj raztegnilo že na 70 °/o de-
lavnika, kar po svetovnih merilih zadovoljuje.«
»Kako pa je s produktivnostjo?«
»Neverjetno je porasla. Ne samo z reorganizacijo dela, ampak tudi z uvedbo tehničnih norm. Kakor so se jih delavci sprva branili, se jim zdijo sedaj v redu. V slabem letu je porasla za 35 °/o. Nove, zahtevnejše norme presegajo delavci povprečno že za 12,4 °/o.«
»Gotovo se jim trud obrestuje?« .
»Pa še kako. Od 32.000 din se je povprečje osebnih dohodkov dvignilo na 46 tisčakov. Norme jih silijo k večji intenzivnosti. Plačani so namreč po času, porabljenem za enoto proizvoda.«
»Vaše najnovejše ideje?«
»So malo prevratne. Ne strinjam se na primer s splošnimi recepti za skrajšan delovni teden. Zame je bil vseskozi 15. marec najbolj žalosten izplačilni dan. Februar je najkrajši mesec in če sem še tako pridno delal, sem bil suh. Ugibal sem, kako bi to odpravili in nekoč mi je med hojo šinilo v glavo, da bi naredili vse mesece enako dolge. To se da regulirati s prostimi sobotami. V januarju naj bi bili dve prosti, v
februarju nobena, vsAk mesec pa naj bi delali 24 dni, da b: osebni dohodki bili zmera j približno dhaki. Potem se ne bi več ponavljalo obrabljeno vprašanje: Zakaj smio februarja tako malo zaslužili?«
Leb je s tem predlogom prodrl. Pripravlja pa že novega. V Stolu naj bi poleg uzakonjenega polurnega delovnega odmora uvedli še četrturn: odmor za zajtrk.
»Z intervjuji smo .ugotovili,« je dejal tovariš Leb, »da malo delavcev zajtrkuje pred odhodom v tovarno, lakota pa jih prime okrog osmih do pol devetih in takrat hodijo jest v garderobo. Stroji ta čas stojijo ...
»Saj se v bistvu ne bi nič spremenilo,« sem ga prekinila.
»Kaj ne! Odmor bi trajal zares samo četrt ure. Naši delavci so disciplinirani, ko bo konec pavze, bodo ob strojih, če si jo sami vzamejo, se pa večkrat podaljša.«
Najin razgovor sva prenesla na splošne probleme lesne industrije.
»Kaj menite o velikem številu lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji?«
»Preveč jih je. Na vsaki bukvi, namenjenii za posek, sedita dva interesenta. Dobi jo tisti, ki ima boljše zveze ali ki prej pride, ne glede na gospodarsko upravičenost. V poslovnem združenju je včlanjenih 60 do 70 podjetij, ki se med seboj pulijo za hlodovino, nobeno je pa ne dobi dovolj.« »Koliko bi jjh vi pustili?« »Pet ali šest. Negospodarno je, da nekje teče žaga, drugje pa samo stroji, če bi oboje lahko opravilo eno pojetje. In brez novih investicij.«
»N; to morda v zvezi z izvoznimi plani?«
»Je. Žage hočejo izvoziti čimveč hlodovine, mi, predelovalci, pa prosjačimo za les, ki naj bi ga predelanega izvozili. To je tratenje deviz. Že večrat sem se zgrozil nad tem in najbrž se bom še kdaj.«
»Verjamete v izboljšanje izvozne politike?«
»Prepričan sem, da bo čas prinesel svoje. Da bi le čimprej. Mi, tistih 20.000 kubičnih metrov lesa že dobimo, saj imamo denar, ampak kot ekonomista me jezi nered v samem izvoznem sistemu. Posebno, ker ne morem nič pomagati...«
M. K.
Ulic;
ii»iui«n;»i;iiiiiiiii;;iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IliiCiiHIlilSIII
illBBIIIIII
CEIOHTA PODOBA
GLASBENE KlILTERE
NA IUEDREPEBLIŠKEM POSVETOVANJE
V VARAŽDINE
Prejšnji teden sta sekretariata Prosvetnog sabora Hrvatske in Republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije pripravila v Varaždinu dvodnevno posvetovanje o nekaterih vprašanjih glasbene kulture pri nas. Posvetovanja se je udeležilo veliko glasbenih delavcev iz obeh sosednih republik. Vrsta skrbno pripravljenih referatov (Glasbena vzgoja v predšolskih ustanovah in šolah, Razvoj izvenšolskega glasbenega izobraževanja, Delo organizacij e-»Glasbena mladina«, Družbena vloga in naloga glasbenih šol...), živahne in tehtne razprave so prav gotovo dale eno najbolj celovitih podob današnjega glasbenega življenja pri nas, pokazale na vrsto problemov in tegob v njem, iskale vzroke zanje in že nakazale smernice za bodoče delo. Zavoljo tako široko obravnavanih vprašanj o glasbeni problematiki, se bo naše poročilo s posvetovanja nujno moralo omejiti na najbolj značilne ugotovitve.
Zakaj
stagnira naše glasbeno življenje?
Varaždinsko posvetovanje je imelo — lahko bi dejali — tri osnovna in poglavitna izhodišča: glasbeno izobraževanje in ljubiteljstvo, problematika glasbenega pouka v naših šolah in posebej v glasbenih šolah ter kadrovska vprašanja. Malodane vsesplošna ugotovitev na posvetovanju pa je bila, da sta glasbena kultura in glasbeno življenje pri nas že- vrsto let v nenehni stagnaciji. In to pri dveh sosednih narodih, z bogato glasbeno tradicijo, z nedvomno glasbeno nadarjenostjo in ljubeznijo do glasbe. Vzrokov za stagnacijo je se veda nešteto. In kje tičijo?
Če jih hočemo našteti v grobih obrisih po lestvici njihovega prvobitnega izvora navzgor, se moramo najprej ustaviti pri predšolski mladini. Prvi faktor, ki vpliva na glasbeno razgledanost in budi željo po glasbi v otroku, je vsekakor dom. Življenje pa nam kaže, da danes tega vpliva v samem domačem okolju otroka malodane ni več. S civilizacijo umira navada vsakodnevnega petja, starši si žele predvsem, da bi se njihov otrok intelektualno razvijal, deloma še telesno s športom. Poleg tega imajo tam, kjer sta zaposlena oba starša, le skopo odmerjen čas za otroke, predšolskih ustanov pa je pri nas tako bore malo in s slabo in nestrokovno kadrovsko zasedbo, da, razumljivo, gojijo v njih petje in igranje le z nesistematično igro ali še to ne.
Ko vzame otrok v roke šolsko torbo, nastopijo novi problemi. Udeleženci s posvetovanja v Varaždinu so poudarili in dokazovali, da je mladina v naših osemletkah preobremenjena z delom, da so učni načrti prenatrpani s snovjo, še huje in neodpustljivo pa je, da vidijo posamezni pedagogi le svoj lasten predmet, ne pa celovitost splošnega učno-vzgojnega procesa. K temu se pridružuje spet enostranski poudarek učnih načrtov na jezikih, matematiki... zastarel in nedodelan učni načrt za glasbeni pouk, pomanjkanje šolskih prostorov za petje in igranje, pomanjkanje strokovnega glasbenega kadra, ki je na eni strani slabo izšolan, se oklepa starih načinov dela, povrhu tega pa družbeno in finančno neprimerno stimuliran. Če prične otrok poleg osnovne šole obiskovati še glasbeno, mu praktično zmanjka časa za pouk na tej ali oni šoli. Kakega koordiniranja med obema šolama, na primer v tem smislu, da bi na osemletki priznali učencu pouk v glasbeni šoli kot svobodno dejavnost, med šolami seveda ni. Starše finančno bremeni plačevanje glasbenega pouka, nabava not, glasbil ali v stanovanju nimajo prostora, kamor bi postavili na primer klavir, ali omogočili otroku nemoteno vadbo. Glasbene šole pa spet nimajo niti prostora (po vojni se na Hrvatskem gradi prva glasbena šola!) da bi učenci lahko vadili izven doma,
še manj sredstev za nakup glasbenih instrumentov.	\
Glasbeno šolstvo samo na sebi tare spet nebroj skrbi, ki smo jih v večini primerov zakrivili kar lepo sami. Mi kot člani celotne družbe, kot posamezniki in mi, predvsem kot glasbeni pedagogi. Medtem namreč, ko je moč razreševati glasbeno vzgojo, pojmovanje glasbe v družbi, v osnovnih šolah in predšolskih ustanovah le s širšim sodelovanjem raznolikih družbenih faktorjev, so problemi v glasbenih šolah nedvomno laže rešljivi ali bi vsaj morali biti laže rešljivi. In sicer zato, ker so v veliki večini izključno vezani na pravilno pojmovanje glasbe v današnjem času na krog glasbeno strokovno razgledanih delavcev. Število glasbenih šol po vojni se je močno zvečalo. Te šole pa so obdržale isto organizacijsko shemo, isti selekcijski princip, skoraj nespremenjen predmetnik in učni načrt in v premnogih šolah edino željo in cilj, da bi usposobile glasbenike — velike umetnike. Vemo pa, da rezultat glasbene vzgoje ne smemo več vrednotiti samo po tem, kako učenec dela v šoli, temveč tudi, kakšen je njegov odnos do glasbe med šolanjem in potem v življenju. — Ce Si glasbeni delavci do danes niso mogli priboriti družbeno pravilno ovrednotenega mesta v naši sredini in v sistemu nagrajevanja, sem prepričana, da bi si lahko priborili s smotrnejšim delom in tesnejšim medsebojnim sodelovanjem in razumevanjem današnjega časa, svoje mesto vsaj kot priznani strokovnjaki z rezultati svojega poklicnega dela.
O tem, kakšne bi morale biti naše glasbene šole v bodoče, da bi pomagale razvijati splošno glasbeno življenje na svojem območju, širile glasbeno razgledanost med mladino, na drugi pa vzgajale bodoči glasbeno-profesionalni kader, je dalo varaždinsko posvetovanje obilico pretehtanih predlogov, ki bi, če bi se realizirali, gotovo prinesli Slovencem in Hrvatom prvovrstne sodobne glasbene šole.
Izven šolsko izobraževanje
dijski in televizijski prenosi glasbenih programov, plošče, njih organizirano poslušanje, skupine mladincev, vključenih v »Glasbeno mladino«, spodbuja mlade ljudi tako k obiskom koncertov kot tudi k lastnemu glasbenemu reproduciranju. Slovenci smo torej s tem, ko smo do letošnjega leta zavlačevali z osnovanjem organizacije »Glasbena mladina« (danes se začudeno vprašujemo, zakaj pravzaprav!), zamudili dragocen čas, ki ga bo le težko nadoknaditi. Bilo bi torej prav, če bi se zdaj učili na uspehih in tudi slabostih dela »Glasbene mladine« pri sosednih bratskih narodih; da bi predvsem še na tem področju uresničili na varaždinskem posvetovanju tolikokrat izrečeno potrebo tesnega, neprenehnega sodelovanja med vsemi glasbenimi delavci, društvi, ustanovami; da bi se ne zapirali vase in ljubosumno čuvali svojega znanja in neznanja. Vse to, predvsem še zavoljo tega, ker nam primanjkuje dobrega strokovnega glasbenega kadra in ker danes še ni šolsko vzgojne ustanove, ki bi šolala kader tudi za ljubitelje glasbe, za delo v raznih glasbenih društvih, amaterskih skupinah in podobno.
Trhla kulturno-glasbena politika
Problemi naše glasbene politike v komunah so bolj kot v posameznih referatih, prihajali na površje v razpravi in v soočenju praktičnih tostranskih izkušenj. Glasbeni delavci na varaždinskem posvetovanju so za slabo glasbeno politiko krivili poleg različnih družbeno-političnih faktorjev v komuni, ki imajo malo posluha za glasbeno problematiko, še manj za sredstva, brez katerih tudi glasbena kultura ne more vselej procvitati, celo sami sebe, svojo premajhno angažiranost v družbenem življenju, svojo večjo ali manjšo izoliranost ter naposled neenotnost stališč o vprašanju kulturne in glasbene politike nasploh. Bilo je slišati mnogo ostrih besed na račun tako imenovanih glasbenih središč (večja mesta) s profesionalnimi glasbenimi institucijami in ustanovami, ki jih v ostalih komunah v republiki (celo v

Generalka
(Foto: Milan Šparovec)
neposrednem zaledju) ni čutiti. Profesionalne glasbene ustanove stremijo kvečjemu k medsebojnemu oplojevanju z enakimi ali podobnimi ustanovami v drugih mestih in v zamejstvu, manj že k medsebojnemu sodelovanju v samem matičnem mestu. In glasbena politika v manjših komunah? — Te malodane in nasploh ni, pač pa kaže
praksa, da se trudoma in uspešno prebuja v življenje tam, kjer imajo vsaj _ enega, resnično delovnega in strokovno usposobljenega glasbenega delavca Vprašanje sodobnih strokovnih glasbenih kadrov je torej eden izmed pomembnih činiteljev tudi pri razvijanju splošne glasbene kulture in glasbene politike v komunah.
Le na prvi pogled obrobni problemi
Varaždinsko posvetovanje je dalo vidno mesto tudi problemom o mehaničnih reprodukcijskih sredstvih v glasbi (predvsem izdelava gramofonskih plošč), spremljanju glasbenega življenja in glasbeni kritiki v dnevnem in revialnem tisku ter glasbeni publicistiki (knjižna dela, note). V Jugoslaviji nimamo na primer niti ene same založbe, ki 'bi se izključno ukvarjala s tiskanjem not. Pomanjkanje tovrsne literature je pogost problem tako pri profesionalnih glasbenih skupinah kot pri amaterskih. Še huje in celo neod-pustno pa je, kako mačehovsko spremljajo nas vsakodnevni tisk, radio in televizija tekoče glasbene dogodke. In kakšen odnos imajo do njih. Vzrokov za to je več. Prvi in poglavitni tiči najbrž v naši splošni neosveščenosti, kaj vse terja glasbena kultura od družbe in ta od glasbe. Iz tega izhajajo drugi:
neosveščenost in nerazgledanost kulturnih redakcij, pomanjkanje usposobljenega novinarskega in publicističnega kadra za pisanje o problemih glasbe, neupravičena občutljivost glasbenih delavcev ob vsakršni bolj ostri — upravičeni ali neupravičeni — kritiki. In vendar, brez tovrstne publicistike ne bo moč utrditi in izkristalizirati našega glasbenega življenja.
Posvetovanje v Varaždinu se je končalo z upanjem in tudi bolj- ali manj trdnim prepričanjem, da tokratni posvet ne sme in ne bo izzvenel v prazno, kot je bil to primer ob mnogih drugih posvetovanjih iz preteklega obdobja. Prvi pogoj za njegovo realizacijo pa je vsekakor koordinirano sodelovanje predvsem samih glasbenih delavcev.
ALA PECE
ir

INFORMACIJA



Bleščeča
zlaganost
l!IIIU!lllllilllU!lllllllilllll!lll!lil!IIIIH!!l
Izvenšolsko glasbeno izobraževanje mladine je v sosednjih republikah zavoljo dolgoletnega obstoja in dela organizacije »Glasbena mladina« zdaleč pred slovenskim. Če pogosto tarnamo, da so komunikacijska sredstva, radio, televizija, plošče... zaviralni mbment sodobnemu ljubiteljstvu tega ali onega področja umetnosti, pobija tako mnenje prav delo »Glasbene mladine«. Ra-
ROMAN »ANGELIKA IN KRALJ« A. IN S. GOLON
Ob koncu koledarskega leta življenju in oblasti pariškega zgodb, kakršne dandanes obje zalozba *Lipa« iz Kopra	podzemlja, tako spremljamo v	javljajo	ilustrirani časopisi	v
poslala na knjižni trg tretji	»Angeliki in	kralju« moč in	zapadni	Evropi »o bivanju in
in zadnji del nad tisoč strani slavo enega najbolj pomemb- nehanju« raznih članov kra-obsežnega romana »Angelika«,	nih dvorov v	17. stoletju, niz-	Ijevskih	hiš v svetu.
Avtorja Anne in Serge Golon	kotne spletke	in razvrat dvor-	talcn utornt„r„
nadaljujeta v njem rezbariji- janov. slutimo blišč in bedo s J	£ Jošt™le™
vo m pisano življenjsko zgod- neposredne okolice Ludvika kron bralcev TndnZ in Z bo lepe m o, „oncoebero to- XIV. U le eape.m „„ vee, %&£*££!?
mo, zakaj v tako razkošni
ni kralj, marveč se zateka k ' »Angelika« 'seveda ni zgodo- ^i^končnn^fmttT njej tudi po gospodarske in vinski roman, čeprav so poslu- j-daj ugiednih založb politične nasvete. Kot smo bi- žuje nekaterih zgodovinskih _
li v prvih dveh knjigah priča dejstev. Avtorjema niti ni šlo / ret},l, del , »Angelike« — romantično-pustolovsko upo- za to, da bi ujela v svojem pi- »Angelika in kralj« — je pre-
ru ugledne markize, ki je ne Evropi pomemben duhovni in samo snubi in ljubi sam Sonč- politični pečat.
k
dobljenim časom notranjepoli- sanju resnični duh dobe, tem-	Samo Oman. Knjižne
Učnih spopadov v Franciji za več. da bi s pomočjo 'njene Pladn}ce s° delo Mitje Raceta,
časa mladoletnega XIV. in dejanskega kardinala Mazarina
Ludvika silne raznolikosti in razgiba- Podoba na .ovitku pa iz fran-vladarja nosti dala bralcem v roke na- coslie0a filma o Angeliki, potem peto knjigo v stilu »resničnih«	ALA PEČE
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
REPORTAŽA O MALEM GOSPODARSKEM ČUDEŽU V KAMNIKU
»lili!


a
Nihče ni pričakoval, da se bo integrirana revščina, ki ji je vodstvo nadelo hudo bahavo in ohlapno kapo: Industrijski kombinat Kamnik, kdaj sama postavila na trdne noge. Pa se je le.
Zelena zavist je uspeh pripisala direktorjevemu gangsterstvu in lani napotila čuda komisij in inšpekcij v podjetje, da bi ga razkrinkale. Vsi ti varuhi postav pa niso odkrili nič takšnega, kar bi opravičilo direktorjev nečedni vzdevek.
Govorjenje o majhnem gospodarskem čudežu v Industrijskem kombinatu Kamnik pa pravzaprav tudi ni upravičeno, ker uspeh ni v nikakršni zvezi z misticizmom, ampak samo z njihovo iznajdljivostjo in prožnostjo.
;
|
J
ll!l!lllllllllll(!lll!lll!ll!llllll!lll!!lilllll!llllll!lllll!llllllll!llllllllll!lil!ll!lll!||j!lllll|lll|||||||||!lllll
Tik pred novim letom so kombina-tovci slovesno odprli novo delovno halo — največjo daleč naokrog, saj meri 6000 kvadratnih metrov in bi jo zdaj, ko razen ogromne električne peči za žganje keramike še ničesar ni notri, lahko s pridom uporabili za motorne dirke.
Prav ta velika moderna stavba je šla mnogim na živce. Podjetje je namreč dobilo vsega komaj 42 milijonov dinarjev investicijskega kredita, pa bo kljub temu halo dokončalo in jo opremilo s stroji. Da bi sam kolektiv spravil skupaj manjkajoča sredstva, je težko verjeti. Čeprav nočejo ali pa ne vedo povedati, koliko bo vse stalo, si lahko mislimo, da ena milijarda ne bo dovolj. Razen tega bodo stroji večinoma uvoženi, kombinat pa nima lastnih deviz, zavrnjena je bila tudi prošnja za 20 milijonov dolarjev.
Skrivnostni vir pa ni tako skrivnosten, kakor se zdi. Dobili so ga s samo proizvodnjo.
»Tega ne napišite«
V osebno vednost so mi kombinatov-ci povedali, da jim je na primer devize za novo keramično peč posodilo trgovsko podjetje Dom, kateremu dobavljajo svoje okrasne krožnike, poslikane majolike in kelihaste kozarce, ki gredo tudi v izvoz. Seveda vse devize, ki jih Dom dobi za to robo, ne bi zadoščale za peč, ampak to trgovsko podjetje izvaža še druge reči, ki jih proizvajalcem ni treba plačati s tujo valuto ... Tako je lahko kupilo električno peč in jo posodilo kombinatu. Zakaj pa ne? V pogodbi je zapisano, da bo Dom vse dotlej lastnik peči, dokler ne dobi povrnjenih deviz.
. Drugo vprašanje je kakopak, ali je prav, da trgovina razpolaga z devizami, ki so jih ustvarili drugi, toda zdajle ni najboljša priložnost, da bi razmišljali o tem, nasploh pa je to posebno, že večkrat načeto in doslej še nerazčiščeno poglavje...
Vsi stroji na posodo
Mnogo manj sporni so drugi viri deviz za stroje. Nova delovna hala, kamor se bo preselil oddelek za keramiko in steatit, bo v celoti opremljena z izposojenimi uvoženimi stroji.
»Če hočejo kooperanti imeti dovolj naših izdelkov,« mi je na pol samozavestno na pol lokavo rekel direktor kombinata, »nam morajo priskočiti na pomoč.«
»Jim boste devize vrnili?«
»Seveda. Nova peč bo dajala belo keramiko, ki jo zahteva svetovno tržišče. Moramo v svet, če hočemo priti do deviz. Vse, kar se bo dalo, bomo izvažali. Precej kupcev smo že dobili.«
»Podjetni ste. Vas je stalo veliko truda, da ste kooperante pregovorili za nakup uvoženih strojev?«
»Nismo samo podjetni, ampak tudi potrebni. Vsa naša elektronska industrija bi zastala, če bi se naše kolesje drugače zavrtelo ali ustavilo.«
Trditev se mi je zdela nekoliko pretirana. Takšnele majhne delavnice, razkropljene po vsem Kamniku, kjer ni
govora o industrijski organizaciji dela,
naj bi države v šahu gospodarske gigante, kakor so Iskra, Radijska industrija Zagreb, RR Niš in tako naprej?
V vsem »narnaprej«
Vse tisto, kar so postavili predme v dokaz svoje pomembnosti, ni bilo posebna očesna paša. Bolj iz vljudnosti kakor iz zanimanja sem si ogledovala belkaste cevčice, podstavke, čistilna sredstva in podobno drobnjarijo.
Pojasnila so bila zanimivejša:
Nitropolirnih past za poliesterske lake ne dela še nihče drug...
Edini proizvajamo izolacijske materiale. Letos bomo osvojili še zahtevnejše izdelke, tako da ne bo treba ničesar več uvažati...
In tako naprej.
Zaradi takšnih izdelkov je kamniški kombinat postal tako pomemben, da ga naše gospodarstvo vsaj zdaj ne bi moglo pogrešiti. Svojim kooperantom je v dobrem letu prihranil nad 280.000 dolarjev, razen tega pa je posredno izvozil (in družbi ter izvoznikom povečal devizna sredstva) za 393.000 dolarjev.
Mar ni to dovolj, da jim kooperanti »posodijo« stroje ali, točneje rečeno, sofinancirajo novi keramični obrat? Ta investicija je prav gotovo ekonomsko utemeljena!
Nobenega tveganja
Glavno delovno vodilo Industrijskega kombinata Kamnik je: nobenega tveganja. Za vsak stroj in za vsak nov delovni pripomoček si morajo biti poprej na čistem, da jim bo koristil, preden ga kupijo.
Tovarna se zato počasi, vendar solidno razvija.
Pri nakupih pa so tako iznajdljivi, kakor pri gradnji in opremljanju nove hale. Za izdelovanje steklenih izolacijskih trakov so kupili v Ljubljani star pletilni stroj za kravate, ki je nekoristen ležal v lastnikovi kleti. Zanj so dali samo 250.000 dinarjev, investicija pa se jim je rentirala že v treh dneh. In, kar je najvažnejše, trakov ni treba več uvažati.
Vse seveda ne gre tako preprgfito, kakor pri steklenih trakovih, vendar tudi ne tako zapleteno, da bi lahko vse vrzeli na domačem tržišču utemeljili. Prav to pa so »pogruntali« v kamniškem kombinatu.
Iztiri jih pa tudi ne, če zvedo, da je kako podjetje pred njimi brezuspešno poskušalo proizvajati izdelek, ki jih je zamikal. Tako je bilo na primer s proizvodnjo steatita. Nova moderna tovarna na Hrvaškem, specializirana za steatit, je šla po gobe, pa se tega niso ustrašili. Se več: lotili so se proizvodnje,
Nenavadni konjiček
Šef izvoza in uvoza mi je med vožnjo v Ljiibljano razvneto razlagal, kako skrbijo, da so tudi. v proizvodnji gumbov »narnaprej«.
»Gumbi, ki jih boste videli na sejmu mode v januarju, bodo gotovo pobrali vse zlate kolajne. Firence bomo prehiteli za cel mesec. Prima gumbi, vam rečem.«
»Kako pa pridete do najnovejših modelov?«
»Ja, to pa ni za časopis. Hodimo pač z odprtimi očmi po svetu, razen tega imamo takšne zveze, da na primer iz Pariza dobimo 14 dni- poprej modne gumbe, kakor so javno prikazani. Imenujte to, kakor hočete, priznati nam pa morate, dd se znajdemo. Iste gumbe bomo razstavljali mesec dni pred Italijani, ki so izdelali prototipe ...« je ponovil sogovornik, očitno vzhičen nad to zmago.
Pogovor samo zato citiram, ker se mi zdi značilen za Industrijski kombinat
čeprav je tovarna elektrokeramika v Novem Sadu dobila v ta namen milijon 200.000 dolarjev, oni pa nič. Prehiteli so jo vsaj za dve leti, ker steatit že redno proizvajajo in so ga že celo izboljšali, medtem ko se novosadski konkurenti še vedno samo pripravljajo.
»Ko bo novosadska tovarna stekla, bomo mi že tako dognali proizvodnjo, da bomo za domač trg izdelovali samo zahtevnejše izdelke,« slišite v kombinatu. »Imeli bomo pa že tudi inozemske Odjemalce, ker bomo konkurenčni. Ce kako podjetje spodrsne zaradi proizvoda, ki zanima nas, si ne delamo skrbi. Mar ni naš kombinat nastal na ruševinah keramične tovarne Svit? Še zdaj bi jo lahko imeli, če bi vodstvo malo bolj pogledalo po tovarni ip upravi, se zamislilo nad velikimi režijskimi stroški, nad premajhno disciplino, in bolj prisluhnilo tržišču. Na vse to je treba misliti, pa gre, če najdeš kupce. Za steatit smo vedeli, da ga bomo zlahka prodali, ko ga ni nihče izdeloval.«
Kamnik. Kljub raznim gospodarskim Scilam in Karibdam, ki so podjetju lani za pol milijarde zmanjšale bruto dohodek, ni nikomur upadla volja do dela. V Modclitu pa še celo ne, ker so se jim od lani, ko so se integrirali, do zdaj povečali osebni dohodki za 100 "/n. Namesto poslovne zgube, zaradi katere so jih politični forumi tako rekoč prisilili v integracijo, pa so zadnje leto ustvarili 76 milijonov skladov.
In sicer brez velikega truda: režijski stroški so se znatno zmanjšali, ko posebne uprave niso več potrebovali, proiz-' vajajo izrazito modno gumbe, kjer kupci ne gledajo nh ceno, pa nekaj novih strojev so nakupili z.a denar, ki ga je posodil kombinat. Ce dodam še, da je kemijski inženir iz razvojnega oddelka dosegel, da plastično maso Za gume različno barvajo in s tem sproste precej obratnih sredstev, ki so doslej ležala v raznobarvnih surovinah, sem povedala vse, s čimer si je Modelit gospodarsko opomogel. Moram pa še omeniti, da bo uspeh ob koncu letošnjega leta še pre-
cej večji, ker so tehnološki postopek za proizvpdnjo gumbov tako izpopolnili, da ne bo nič več odpadkov, med katere je šla doslej četrtina surovin.
Takšne racionalizacije in celo nova-torstva niso v tem kombinatu redkost. Nekaj strokovnjakov ima pasebno veselje s tem, lahko bi rekla, da jim je to konjiček. Za razliko od drugih konjičkov page ta kar dobro plačan. Kemijski tehnik, ki je vodja keramičnega oddelka, je dobil cela dva milijona dinarjev nagrade, ker je izdelal tehnološki postopek za razne brusne in polirne paste. Nekateri Kamničani so se zgražali nad tolikšno radodarnostjo vodstva, bila pa je na mestu: v zadnjih dveh letih so z njimi zaslužili čistih 140 milijonov.
Navidezna
nesmiselnost
Po vsem, kar sem doslej napisala, je poleg velike iznajdljivosti videti še nekaj manj pohvalnega: velika raznolikost proizvodnje. Priznajte, da modni gumbi nekako res ne sodijo v proizvodni program, v katerem so vrtljivi kondenzatorji, izolacijski material in druge tehnične zadeve.
Brez soli pa tudi to ni. Kombinat se ozko specializira na razne sestavne dele In pomožni material za radijsko industrijo. Kupili so najmodernejši stroj za izdelavo poliestra, ki ga bodo tudi predelovali v radijske gumbe, armature za hladilnike, termične cevi in podobno. Oblačilne gumbe pa prav tako izdelujejo iz plastične mase. Se pravi, da bodo le isti material uporabljali v različne namene. Za gumbe bodo dobri celo — odpadki...
Najprej sebi, potem drugim
Takrat ko je Svit propadel in so na njegove prostore obesili blesteč napis kombinat, se je računovodja lesnoindustrijskega podjetja Stol posmihal, češ, kaj pomaga nova kapa, ko je vse drugo — staro. Kdo ve, če se po treh telih še posmlha? Stol je namreč s 1100 ljudmi lani ustvaril 100 milijonov skladov (po nepreverjenih podatkih), zasmehovani kombinat pa več kot 300 milijonov dinarjev. Z manj ko 500 ljudmi.
Ta direktorjeva primerjava me ni čisto zadovoljila. Cisti dohodek se lahko veča s produktivnostjo, z boljšim izkoriščanjem strojev. V tem je Stol ogromno napredoval. Lani je po uvedbi tehničnih norm porasla produktivnost za 24 %i — v dveh mesecih! Do sredine decembra pa že za 35 °/o. Kje bi se Industrijski kombinat Kamnik v tem lahko meril z njim, ko še industrijske organizacije tlela ne more izvesti v sedanjih oddelkih.
Cisti dohodek pa je mogoče povečati še z — navijanjem *cen. Ta svoj pomislek sem tudi naglas povedala.
Nisem pa pobila vtisa, da ga direktor še nikdar ni slišal. Toda izmazal se je kar dobro:
»Ce hočemo kupcem pomagati, moramo mislili najprej nase. Proizvodnja se poceni z novimi, sodobnimi stroji. Kako je s krediti, veste. Mi smo se zavezali, da v treh letih povrnemo 150 milijonov, ki bi jih investirali v nove prostore, dobili pa smo vsega samo 42 milijonov, čeprav smo leva roka elektronskih gi-
gantov in kljub temu, da bi se tudi devizno gospodarjenje s to investicijo izboljšalo. Nič drugega nam ne kaže, kakor da se zanesemo nase.«
»In cene privijete, kolikor se da, kajne?«
»Raje recite, kolikor zvezni urad za cene dovoli.«	—
»V vaši skrbi za tržišče je torej precej egoizma.«
»Neumni bi bili, če bi poceni prodajali, kar se lahko draže vnovči. Sabljanje glede cen s& mi zdi sploh odveč. Sprostili naj bi jih, pa bi bil kmalu red. Konkurenca bi se zaostrilh in tista podjetja, ki ne bi mogla vzdržati, bi se morala proizvodno preusmeriti ali pa propasti. Za nekaj časa, potem bi jih prevzela trdna podjetja, morda za stransko proizvodnjo. Mi smo to .uvideli prej, kakor mnogi drugi, zato tudi tako napredujemo.«
»Imate kak praktičen dokaz, da potem, ko sebi pomagate/ koristite tudi drugim?«
»Da. Odkar smo nakupili nekaj novih strojev za gumbe, prodajamo groš za petdeset dinarjev ceneje. Včasih je stal 390 din, zdaj pa 340. Pocenili smo tudi keramiko s 4500 din na 3800. Za to Ram je žal, ker se material tako draži, da, bomo kmalu delali z zgubo. Najboljši dokaz pa je tole: kilogram porcelana je stal doslej 600 dinarjev, z modernejšo proizvodnjo pa se bb pocenil na 1.90 dinarjev. Povrhu bo pa še bel, kar nam v starih pečeh večkrat ni uspelo doseči.«
Debele listnice za novo leto
Mislim, da v tem podjetju ni nezadovoljnežev, če izvzamem tiste, ki so bili lani kak dan ali dva bolni, pa so zato dobili ob Novem letu 12.000 dinarjev manj nagrade.
Stvar je takale: kombinat je za 25 0/o presegel plan čistega dohodka, tako da so si poleg besednih čestitk lahko privoščili še denarne. Vsakdo je po sklepu delavskega sveta prejel 30.000 dinarjev, še honorarci, tisti, ki niso niti en dan izostali z dela, pa po 42.000 dinarjev. To je posebno priznanje za zdravje, ki se ga pa žal ne da zmeraj ohraniti. Včasih zboliš, ne da bi ga sam zavestno polomil. Toda to nezadovoljstvo je prehodnega značaja. Ko bodo nagrade porabljene, bodo vsi pozabili nanje.
Drugače, pa so z dohodki ljudje večinoma zelo zadovoljni. Saj so lahko. V bivšem Svitu so zaslužili SOOO do 12.000 dinarjev, zdaj pa najmanj 33.000 kakor sem ^e omenila, so-v Modelitu po integraciji podvojili zaslužke zaradi boljšega gospodarjenja in večje produktivnosti, še bolj blagodejno pa je vplivala integracija na majhno tovarno gumbov v Križevcih, kjer so delavci poprej prejemali tudi po 6000 dinarjev; kdo bi se jim čudil, če hvalijo kombinatovce.
Delavci zaslužijo v akordih tudi po 100 do 150.000 dinarjev na mesec in direktorja precej »nesejo«, ne da bi jim to zameril. Ce veliko delajo, pravi direktor, naj veliko zaslužijo. Lepih zaslužkov se ne bojimo) dokler je delo donosno.
To pa vsekakor je, saj ustvarja fa na zunaj še neugledni kamniški kombinat 2 milijardi bruto dohodka, kakor naše velike zaresne tovarne, v skladih pa jih veliko prekaša.
MARIOLA KOBAL
NEKATERE NALOGE SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA SKUPŠČINSKE VOLITVE
IZBOR KANDIDATOV NAJ BO
JAVNA KADROVSKA POLITIKA
Komima čedalje bolj postaja asociacija svobodnih proizvajalcev • Izbor kandidatov pomeni proces demokratizacije kadrovske politike in njene vse večje javnosti O Izbora kandidatov ni možno ločiti od razprav o nalogah in problemih našega razvoja O Poiščimo take državljane, ki bodo sposobni samostojno odločati o stvareh, ki so predmet skupne politike
(Nadaljevanje s l. strani) marveč tudi nove odbornike in poslance.
NE KAMPANJA, TEMVEČ
JAVNA DEMOKRATIČNA
KADROVSKA POLITIKA
Zaradi r|avedenega se morajo tudi sindikalna vodstva preko volilnih komisij polno angažirati za tak koncept predvolilnega dela, ki bo udil kar najširšo osnovo za javno in resnično demokratično kadrovsko politiko, ki je po vsebini bistvo priprav na nove volitve. Pri tem seveda ne gre za kako časovno izdvo-jeno fazo - »predvolilne kampanje«, temveč prav nasprotno: gre za uresničevanje nepretrgane splošne družbene aktivnosti občanov in proizvajalcev v kadrovanju v neposredne organe družbenega upravljanja. Hkrati gre še za zagotovitev stalnega in neposrednega vpliva samoupravlja Cev na kadrovsko strukturo in zasedbo javnih funkcij, kjer seveda — kot že rečeno — tudi sami v vsakodnevni praksi urejajo in rešujejo družbene zadeve ter tako usmerjajo razvoj materialnih sil in družbenih odnosov in s tem v končni obliki svoj lastni materialni in družbeni položaj.
Želimo sprožiti proces demokratizacije kadrovske politike po načelu javnosti, in to v sedanjih pogojih ekonomskih in družbenih odnosov. To pa seveda zahteva, da družbenopolitične organizacije zagotovijo z vso svojo angažiranostjo prehod iz formalne na resnično demokratično izbiro in javno presojo o posameznih kandidatih. To poudarjam še zlasti zaradi tega, ker se navedeno načelo ponekod še težko uveljavlja. Čeprav so taki, ki menijo, da je izbira kandidatov le stvar ožjih aktivov ali celo posamežhih vodstev in podobno, zelo redki, pa moramo taka mišljenja z resnostjo odklanjati. Ni naključje, da se prav v takih primerih pogostokrat najdejo izgovori, češ da bo dokončno o tern tako in tako odločalo kako višje politično vodstvo. Jasno pa je, da tako pojmovanje vpliva na razpoloženje in pripravljenost ljudi, saj omeji njihovo vlogo na samo glasovalno dejavnost.
Razprave o možnih kandidatih »za zaprtimi vrati« — čeprav so še tako dobro mišljene in tolmačene samo. kot uvod v začetek priprav na volitve — pa vendar po sami svoji logiki zavirajo in onemogočajo vlogo neposrednih proizvajalcev v njihovi volilni funkciji.
Na splošno pa lahko trdimo, da je v dosedanjih pripravah na volitve v občinah opaziti veliko skrb vseh odgovornih družbenih činiteljev, da bi na svojem področju praktično uveljavili omenjena načela demokratičnosti. Zato so skupščine same in skupaj z družbenopolitičnimi ,organizacijami analizirale delo dosedanjih skupščin in njihovih organov. S tem se seveda bolj ali manj uspešno oblikujejo tudi kriteriji za kadrovanje skupščinskih odbornikov in poslancev. Sele problemska analiza v oceni dela skupščine pravzaprav ustvarja delovnim ljudem možnost za spoznavanje širše problematike in s tem še možnost za premišljeno predlaganje novih dejansko ustreznih kandidatov.
IZBOR KANDIDATOV MORA
BITI HKRATI PRETRES NALOG IN DELA SKUPŠČIN
Če ocenjujemo dosedanjo aktivnost in postavimo, da šele tako široka konfrontacija nalog in dosedanjega dela skupščin daje Solidno osnovo, na kateri se lahko zasnujejo tako strukturne potrebe skupščin kot kriteriji — po katerih se delovni ljudje lahko odločijo za predlaganje kandidatov -— naletimo na dve slabosti:
Najprej: analize dosedanjega dela občinskih skupščin — in na tej osnovi izdelane strukturne kadrovske potrebe bodočega sestava teh organov — so vse prepogosto ie predmet razprave aktivov, manj pa širšega kroga občanov oziroma vseh proizvajalcev. Posledica tega je seveda počasnejše in nezadostno pri-
pravljanje na volitve. To še posebej velja za volitve v republir ško in zvezno skupščino, kjer prav zaradi tega —- ker ni kompleksnih analiz dela in strukture kadrovskih potreb — ostajamo v razpravah bolj pri splošnih in načelnih ocenah. To pa seveda ni delovnim ljudem zadosti trdna osnova, da bi mogli v širšem obsegu predlagati najustreznejše kandidate. Prav zato naletimo velikokrat pri predlaganju kandidatov na izključno orientacijo na direktorje, vodilne strokovnjake in profesionalne politične delavce, po drugi strani pa še na. čisto formalne kriterije o starosti, spolu itd. Tako uveljavljanje prvih kot drugih kriterijev pa zagotovo ne bo ustrezalo niti dejanski strukturi delavcev niti reševanju gospodarskih in družbenih problemov določenega področja.
In potem: še vedno je ponekod v pripravah na volitve srečati organizacijski prakticizem, ki se kaže v tem, da se vsebinska problematika premalo navezuje na kriterije za predlaganje kandidatov. Prav zato so pogosto v delovnih organizacijah pa tudi v političnem aktivu zavzemali stališče, češ da se pred koncem leta 1964 ne bo možno pripravljati na volitve in razvijati široke predvolilne aktivnosti, ker so pred delovnimi organizacijami zahtevni poslovni in gospoda reki problemi: plan, zaključni račun ipd. To je sicer že znan pojav: kadar koli smo pred določenimi političnimi nalogami, njihovo počasno in nesolidno in neteme-Ijito reševanje vselej opravičujemo z bolj pomembnimi neposrednimi strokovnimi gospodarskimi nalogami. Npr.: Ko smo uvajali delovne enote, ni bilo časa zanje, ker smo morali izpolniti gospodarske naloge; ko bi morali pripraviti nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov in obstoječe izpopolniti, spet ni bilo časa, ker smo morali izpolniti letni proizvodni plan in pripraviti novega itd. -— da ne naštevam še naprej vseh podobnih primerov. Vse to pa seveda kaže, da še vedno ločujemo politične naloge »d ekonomskih in da nikakor še nismo spoznali enotnost teh odnosov in v našem konkretnem primeru: volitve za nas še niso politična dejavnost, ki — čeprav posredno — pa vendar nedvomno vplivajo tudi na ekonomiko. Pri tem namreč mislim na odločitve, ki jih bodo sprejemali izvoljeni odborniki in poslanci. Ponovno bi torej rad rekel, da je tako in podobno izgovarjanje grob prakticizem in preveliko poenostavljenje družbenih odnosov, da bi si lahko to še naprej privoščili.
Predlaganje oziroma izbiro kandidatov ponekod ločujejo od vsebinske razprave o nalogah in perečih problemih. Tako gledanje pa pri volitvah povzroča vrsto slabosti in vsiljuje številne negativne ukrepe, predvsem pa ohranja staro gledanje na vlogo upravljavcev pri splošnih i'n še posebej pri kadrovskih nalogah.
IZBIRA KANDIDATOV JE NASA SKUPNA POLITIČNA ODGOVORNOST
Sindikalna vodstva so v navedenih in podobnih primerih dolžna v najširšem smislu razviti tako ustvarjalno in čim ne-posrednejšo aktivnost vseh proizvajalcev, ki bo izključila kakršno koli delitev predvolilnih priprav na faze, ki bo onemogočala vsak kadrovski formalizem, ki ne bo dovoljevala prak-ticizma in birokratizma in ki bo tako omogočila resnično demokratično in zato tudi kvalitetnejše kadrovanje v skupščinske organe.
Glavni in edini namen vseh predvolilnih priprav — in s tem tudi tovrstne aktivnosti sindikalnih organizacij — mora biti v tem, da bomo zagotovili tak sestav skupščinskih organov na vseh ravneh, ki bo jamčil za kar najhitrejši razvoj gospodarskih in družbenih gibanj v komunah. Pred očmi moramo imeti še dejstvo, da neustrezen sestav skupščin lahko povzroči v javnem življenju resne politične težave — kar se je tudi primerilo vselej takrat, ko skupščine niso bile sposobne razpravljati in odlo-
čati o vseh problemih našega družbenega razvoja. Tu mislim predvsem na tiste skupščine, ki niso uspele pravočasno in ustrezno reagirati na vprašanja, ki so jih volivci in kolektivi postavljali pred ta organ. To so skupščine, ki niso upoštevale mnenj in razpoloženja o razvoju družbenega standarda, v razvoju šolstva in otroškega varstva, stanovanjske izgradnje, družbene prehrane itd. in ne nazadnje tudi gospodarskih problemov, in ker za rešitev takih vprašanj niso terjale potrebnih analiz in pregledov. Tu se seveda ne spuščam v oceno, ali so to povzročili objektivni ali subjektivni vzroki, ker tudi ne načenjam vprašanja, ali so bile vselej tudi materialne možnosti za rešitev vseh teh vprašanj, ampak se vprašujem samo tb, ali so bili v skupščinah res zbrani taki ljudje, ki so bili sposobni o vsem tem razpravljati in samostojno presojati in predlagati ukrepe? Zato je pravilna izbira kandidatov za odborniška in poslanska mesta naša skupna politična odgovornost. Da pa bomo to dosegli, pa morajo občani sami postati faktor naše kadrovske politike.
Poročila ObSS pogostokrat naglašajo veliko željo vseh političnih činiteljev v komunah in okrajih — torej ne samo sindikatov — naj se demokratični izbiri kandidatov posveti še prav po-
sebna pozornost. Verjetno pa demokracija v tem pogledu ni v nobeni nevarnosti in ne potrebuje skrbništva tam, kjer bodo ta vodstva dejansko omogočila neposrednim proizvajalcem aktivno udeležbo v volilnem procesu, in še posebno zato ne, ker se delavci ne odrekajo svojih dolžnosti in pravic, ki jih v teh okvirih tudi imajo. Kakršno koli zavlačevanje, odlašanje in ločevanje predvolilne aktivnosti od dogajanja v vsakodnevni praksi, od problemov, ki naj bi jih bodoči poslanci na vseh nivojih reševali, lahko vsebinsko samo osiromaši izbor skupščinskih organov in omeji demokracijo v naših družbenih odnosih samo na papirnato fasado. Zato menimo, da je tako pojmovanje, v kolikor se pojavlja pri posameznih sindikalnih delavcih ali vodstvih, nezdružljivo z osnovnimi stališči in intencijami sindikatov. Se več: to je lahko resna ovira za razvoj socialistične demokracije
in zato zahteva takojšnje reagiranje na take pojave. To pa pomeni, da morajo sindikalne organizacije in druga politična vodstva s svojim ukrepanjem pri organizaciji predvolilne aktivnosti zagotoviti občanom in delavcem neposreden in konstruktiven vpliv na izbiro kandidatov.
NE LE STROKOVNI, TUDI DRUŽBENO MORALNI PROFIL
KANDIDATOV JE TREBA PRETEHTATI
Vsi naporj posameznikov in organizacij samih in drugih organov bi bili brez koristi, če bi kriteriji za izbiro kandidatov vsebovali samo zahteve o strokovnosti, demografski strukturi, starosti in spolu. Ena najvažnejših zahtev — ki jih kriteriji mimo omenjenih morajo imeti — je ocena, ali je predlagani kandidat sposoben razumeti naš družbeni sistem in ali je podano jamstvo, da bo s svojimi moralnimi kvalifikacijami in zavzetostjo sposoben realizirati naloge, ki jih je izoblikoval VIII. kongres ZKJ.
Zaradi navedenega torej ne gre samo za strokovno stran posameznega kandidata, temveč tudi za njegov družbenomoralni profil in njegovo pripravljenost, da bo družbene norme realiziral v svoji novi samoupravni funkciji. Gre torej za to, da poiščemo take ljudi, ki imajo tisto stopnjo razgledanosti o javnih proble-
mih. da so sposobni samostojno odločati o stvareh, ki so predmet skupne politike, in ki bodo iz tega zornega kota zastopali tudi interese sredine, ki jim je zaupala poslanski mandat. Vsekakor si moramo prizadevati, da bodo v vrstah poslancev v kar največji meri taki ljudje, ki bodo po svojem dosedanjem javnem delu, pri čemer mislim na delo v svetu delovne enote, v raznih komisijah samoupravnih organov, v izvršnem odboru sindikalne podružnice, v delavskem svetu podjetja in do dela v občinskih in drugih predstavniških organih na ravni občine, okraja in republike zares vredni predstavniki svojih volivcev.
Realizacijo zaključkov V. kongresa ZSJ in VHL kongresa ZKJ bo mogoče hitreje uveljaviti tudi s primernim izborom skupščinskih odbornikov oziroma poslancev. Tu torej ne gre toliko za formalno demokratično izbiro kot za dejansko presojanje, kdo
ima največ vsestranskih kvalifikacij, saj je treba izhajati iz predpostavke, da so skupščine v bistvu najvišji organi družbenega upravljanja in je zato treba izbirati ljudi, ki bodo sposobni razviti take metode dela, kjer bodo vsi zaključki skupščin praktično dogovor med neposrednimi samoupravljavci in njihovimi samoupravnimi organi in njimi samimi. Prav zaradi tega pa ne smemo — in še posebno tedaj ne, ko gre za republiške in zvezne organe — vztrajati samo na demografskih kriterijih, ampak bi celo morali odpraviti lokalistične meje posameznih volilnih enot in si zagotoviti širše odgovore o možnih kandidatih. Treba je preiti na širše razprave z neposrednimi proizvajalci, da bi na ta način dejansko dobili utemeljene in tudi najbolj ustrezne predloge. V primerih, ko ne gre za predstavnike določenih okolišev, je seveda predpogoj javna obravnava o tem, čemu predlog za tak premik, da bi tako volilci sprejeli kandidata iz drugega volilnega okoliša za svojega in se sami prepričali, v čem ima prednost pred injihovim. S tem pa bi omogočili, da bi skupščine in posamezni odbori s svojim sestavom lahko zares strokovno načeli in tudi reševali najbolj zapletene in najzahtevnejše družbene probleme, ki se prednje postavljajo.
Prav v tem smislu morajo sindikalna vodstva v občinskih in okrajnih komisijah razviti svojo aktivnost in prevzeti s svojim sodelovanjem polno odgovornost za vso predvolilno dejavnost, še posebej seveda za aktivnost v delovnih organizacijah. To je toliko bolj pomembno zaradi tega, ker imajo prav ta vodstva neposreden pregled nad možnimi kandidati in naj bo to v njihovem lastnem delokrogu ali v kontaktu z republiško volilno komisijo. Tako bi seveda preprečili posamezna ozka loka-listična gledanja in želje, da bi za vsako ceno dobili v ustreznem organu svojega predstavnika ne glede na to, če je le-ta sposoben presojati in ocenjevati širšo družbeno problematiko.
Naj torej še enkrat poudarim, da v teh organih — za katere pripravljamo volitve — ne gre za ozke predstavnike določenih kolektivov, marveč za ljudi, ki naj z vso svojo sposobnostjo in
lastno prizadevnostjo razrešujejo širše probleme. Ne gre torej za predstavnike kolektivov! In še to: poslanska funkcija mora biti poslancu prva skrb. Ce hočemo to doseči, ga moramo seveda razbremeniti vseh drugih zahtevnejših dolžnosti in nalog in mu omogočiti, da bo imel čas poglobiti se v priprave za izvajanje svoje odborniške ali poslanske funkcije. Samo tako bomo tudi skupščinam zagotovili uspešno delovanje in vlogo, ki naj bi jo imele v naši družbeni skupnosti.
VELIK POMEN TISKA V PREDVOLILNI AKTIVNOSTI
Iz poročil o pripravah na volitve je možno ugotoviti, da se tudi lokalni in tovarniški tisk postopoma vključujeta v predvolilno aktivnost. Hkrati se v tem tisku tudi lepo odraža aktivnost posameznih organizacij in organov. Videti je namreč, da je lokalni tisk že začel z objavljanjem raznih predvolilnih člankov in tako seznanjati svoj krog bralcev z nalogami in problemi ob volitvah. Tudi del tovarniškega tiska je v tem pogledu že doumel svojo vlogo. Ponekod so izdali celo posebne biltene ali posebne številke, posvečene volitvam. Zal pa del tovarniškega tiska še vedno temu ne sledi.
Nekatera sindikalna vodstva so že ukrepala in se neposredno
pogovorila z uredniki tovarniških glasil o načinu in vsebinski usmeritvi teh komunikacijskih sredstev v predvolilni aktivnosti. V teh razgovorih so posebej obravnavali vsebinska vprašanja, kot so proizvodni problemi, uveljavljanje statutov in urejanje notranjih-odnosov, nagrajevanje po delu v strokovnih službah, problemi s področja družbenih služb in podobno. Opozorili so, naj ta tisk še bolj kot drugi časopisi obravnava vprašanja in probleme, s katerimi se v predvolilni aktivnosti srečujejo posamezne organizacije in na katere neposredni proizvajalci še posebej opozarjajo, Menimo, da kaže tovrstno prizadevanje razširiti na celotno področje in pojmovati tovarniški in lokalni tisk poleg republiškega kot pomembno sredstvo za pravočasno in vsestransko obveščanje občanov in proizvajalcev, ker vse to lahko samo pomaga pri aktiviranju volivcev.
NI V EC DALEČ DO VOLITEV V OBČINSKE SKUPŠČINE. KANDIDATOV ZA POSLANCE JE VEC. VSEKAKOR PA BO POTREBNO IZBRATI NAJBOLJŠE
MED NJIMI. MOGOČE PA BO TUDI TALE POMENEK V ODMORU K TEMU KAJ PRIPOMOGEL
/
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• RADOVLJICA:
Kako bo letos z reprodukcijskim materialom
Ni eni izmed zadnjih sej občinske skupščine v Radovljici sb med drugim govorili tudi o smernicah za izdelavo družbenega načrta za leto 1965. Številni govorniki, ki so sodelovali v razpravi, so se zavzemali za to, da je treba v gospodarjenju storiti korak naprej. Poudarili so še, da naj bi prav v letu 1985, smeleje iskali in izkoriščali notranje rezerve, dvigali produktivnost, bolje organizirali delo in še naprej krepili delavsko samoupravljanje.
Nekateri odborniki so izrazili tudi bojazen, da pri izpolnjevanju družbenega načrta za letos ne bo prišlo do podobnih težav z uvoženim reprodukcijskim materialom, kot se je to zgodilo lani. Nedvomno bo zaradi tega najbolj prizadeta kovinska industrija. Prav zaradi tega dajejo smernice družbenega načr.ta za letos največ poudarka izvozu. Če bosta hoteli v radovljiški občini normalno obratovati največji kovinski tovarni »Plamen« iz Krope in »Veriga« iz Lesc, bosta morali izvoziti vsaka za okoli 50 odstotkov njune celotne proizvodnje. Namreč samo pod tem pogojem, bosta lahko uvažali potreben reprodukcijski material. V podobnem položaju je tudi kemična industrija, ki je v glavnem odvisna od uvoženega reprodukcijskega materiala.
Nasploh bodo morala industrijska podjetja v radovljiški občini povečati izvoz od dosedanjega 20-odstotnega povprečja na 35 odstotkov, če bodo hotela normalno proizvajati. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo morali v marsikateri tovarni ustaviti stroje. 2e sedaj se v nekaterih podjetjih zavedajo, da tej nalogi letos ne bodo kos. Prizadevajo pa si, da bi trenutno stanje normalizirali vsaj v dveh ali treh letih.
-m
® KRANJ:
Pogovor
o kadrovski politiki
Na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kranju so med drugim obravnavali, kako potekajo priprave na skupščinske volitve in problematiko reelekcije direktorjev in vodilnih uslužbencev, kot to predvideva novi zakon o delovnih razmerjih.
V referatu, ki so ga prebrali na plenumu, so vse omenjene probleme obravnavali dokaj obširno in nakazali, v čem je bila tudi pomanjkljivost posameznih sindikalnih podružnic pri tem delu. Nedvomno priprave na nove skupščinske volitve, ki bodo sporfiladi letos, postavljajo Sindikalne podružnice tudi v kranjska občini pred še odgovornejše naloge, predvsem zaradi tega, ker bodo morale prav podružnice pripravljati zbore delovnih skupnosti, na katerih se bodo pogovarjali o novih kandidatih.
Tudi pri reelekciji direktorjev, ki so jo najprej izvedli v kranjski občini, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, predvsem gre za politično nezrelost posameznih sindikalnih podruž-
nic. Poudarili sp, da je predvsem pomembna obravnava kriterijev za nove direktorje v čimširšem krogu ljudi v kolektivih in da organi samoupravljanja ne bodo stali ob strani.
Na plenumu so razrešili tudi sedem članov in izvolili za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta Kranj Staneta Božiča, ker je dosedanji predsednik Dušan Roblek odšel na novo službeno dolžnost.
-m
•	VELENJE:
Uspešna kooperacija
Gradbeno podjetje VEGRAD Velenje je v tem letu bilo dokaj uspešno. Njegova odlika je, da je uspelo. dobro urediti kooperacijske odnose s petimi kooperanti. Imenovalo'je poseben tehnološki biro, ki je menda edinstven v Sloveniji. Le-ta siroti rešuje vse probleme, ki se porajajo med kooperanti. Uspehi so vidni. 36-stanovanjsko stolpnico, ki so jo prej gradili 2 leti, so sedaj zgradili v devetih mesecih. V teh dneh se je podjetje spojilo z Gradbenikom Laško. Tako se bo še bolj utrdilo in poiskalo nova tržišča.
V. S.
•	NOVO MESTO
lavama ravnega stekla
Gradnja bodoče Tovarne ravnega stekla Novo mesto kljub pomanjkanju finančnih sredstev napreduje. Dosedaj je že zgrajenih objektov nad 90 % in nabavljene opreme za nekaj nad 85 o/o. Program dokončanja del predvideva, da bo tovarna pričela poizkusno obratovati sredi leta 1965. Nedavno posvetovanje o investiranju te tovarne pa je pokazalo, da so možnosti za uresničitev te naloge le, če bodo k dokončni gradnji prispevale občine svoja sredstva, ki so jih obljubile v pričetku gradnje. Pričetek obratovanja te tovarne je toliko bolj pomemben, saj na našem trgu primanjkuje ravnega stekla, in zato bi le bilo prav, da bi zraven občin in ostalih priskočila na pomoč pri dokončni graditvi tudi gradbena podjetja, ki porabijo največ ravnega stekla.
Razprava o tem vprašanju pa je pokazala, da je vsaka počasnost pri gradnji takega pomembnega objekta škodljiva in da bi bilo le prav, da bi vložili vse napore za čimprejšnje poizkusno .pbratavanje tovarne.
Prav zaradi raznih nerazumevanj in tudi predpisov mnogokrat ne ločimo, kaj je pomembno in gospodarsko zelo koristno in kaj ni.
• PTUJ
Za slušatelje sindikalne šale izpopolnjen učni program
Pri poglobljenem delu sindikalnih organizacij je nujno, da si ljudje, ki aktivno delajo v sindikalnih vrstah, pridobijo potrebno strokovno izobrazbo. Prav s tem namenom je Občinski sindikalni svet v Ptuju tudi letos organiziral večmesečno šolo, v katero se je vpisalo kar 43 članov sindikata, večinoma mladih ljudi.
Učni načrt za letos se razlikuje od dosedanjega predvsem v tem, ker je predvideno, da bodo slušatelji šole obravnavali aktualne probleme delovnih organizacij in komune. Slušatelji ne bodo več samo poslušalci, ampak bodo aktivno sodelovali pri raziskovanju družbenih odnosov v posameznih delovnih organizacijah, pri čemer bodo samostojno oblikovali svoja stališča. Obenem pa se bodo podrobneje seznanili tudi z izkušnjami delovnih kolektivov pri samoupravljanju, nagrajevanju, izobraževanju in sploh gospodarjenju v posameznih delovnih ko-. lektivih.
Ptujska sindikalna šola bo letos praznovala tudi 5. obletnico obstoja in bo tedaj prijateljsko srečanje vseh slušateljev šole.	F. H.
• »EM« MARIBOR — OBRAT
KIDRIČEVO:
Nekateri ne vedo, koliko zaslužijo
O obratu Elektroindustrije in splošne montaže Maribor v Kidričevem, kjer proizvajajo elemente za finalne izdelke, je bilo že mnogo povedanega in napisanega — posebno o notranjih odnosih, in priznati je treba, da se je marsikaj že popravilo. Nekateri delavci menijo sicer, da še vedno ni vse v redu in marsikaj se še dogaja, kar kali notranje odnose. Največkrat pride do žolčnih razprav na izplačilni dan, ko nekateri ne vedo, koliko so zares zaslužili. Zgodilo pa se je celo, da je predpostavljeni »vrgel« delavca iz pisarne, ko je prišel, sicer malo »naostren«, vprašat, koliko je pravzaprav zaslužil.
Verjetno je vsak komentar odveč. S tem se seveda ne bi mogli zadovoljiti. Takšnim odnosom sledi nezadovoljstvo, ki nedvomno vpliva na produktivnost in gospodarjenje. In že zato ne bi smeli dovoliti, da se takšni primeri dogajajo. Najmanj, kar bi po pravici moral delavec vedeti, je, kolikšen je njegov zaslužek za storjeno delo.
-oce
In kdo bi bil kriv v tem primeru za nesrečo, če bi slučajno ta dan bila megla ali pa, če šoferji ne bi bili dovolj pazljivi? Posnetek je napravil pred dnevi naš fotoreporter na železniškem prelazu v Črnučah pri Ljubljani v bližini tovarne Elma, kjer je vedno velik promet — Foto: M. Šparovec
• KAMNIK:
Posvet o investicijah v šolstvu
Na pobudo občinskega odbora SZDL je bil v Kamniku .sklican posvet družbeno-političnih delavcev, odbornikov občinske skupščine, ki delajo v šolstvu, predsednikov šolskih svetov in ravnateljev nekaterih osemletk. Namen posveta je bil razpravljati o sedanjem stanju šolskih prostorov v komuni ter o osnutku programa investicij v šolstvu v obdobju 1965—1970 in na ta način zagotoviti čimveč gradiva in argumentov za skupno sejo
V lanskem letu so v Ptuju zgradili 107 družinskih stanovanj in garsonjer. Za to so porabili 500 milijonov dinarjev. Okrog 159 stanovanj pa so zgradili zasebni graditelji hiš. Stanovanjski sklad jim je odobril 15 milijonov dinarjev posojil. Teh kreditov so bili deležni predvsem člani Zveze borcev NOV.
Predvidevajo, da bodo letos namenili za stanovanjsko gradnjo še znatno več sredstev in- da bodo zraven družbene gradnje pomagali tudi zasebnim graditeljem ter jim nudili celo do 1,500.000 din posojil. Zraven novogradenj bodo asanirali tudi precejšen del starega mesta ob Dravi.	F. H.
občinske skupščine in občinskega odbora SZDL o položaju družbenih služb v komuni.
Udeleženci posveta so menili, da Tio zaradi vse bolj naraščajočih problemov s šolskimi prostori prihodnje in naslednja leta potrebno vložiti precej večja sredstva v obnovo in izgradnjo šolskih zgradb kot v preteklih letih.
Po reorganizaciji šolske mreže vedno več otrok vozijo v centralne šole, ki imajo vse pouk v dveh izmenah, v Stranjah pa bodo morali uvesti celo tretjo izmeno. Poleg tega, da so prenapolnjene, pa je od 68 učilnic -3 neprimernih za pou- zarau. -_>-trajanosti, premajhnih dimenzij ipd. Morda še podatek, da ima vseh 16 šol le eno telovadnico.
Predlagani osnutek investicij v šolstvu za prihodnjih pet let predvideva gradnjo osemletk oziroma štirirazrednih šol v Stranjah, Komendi, Duplici, Tuhinjski dolini in dograditev šole v Tunjicah. Nujna je gradnja še telovadnice pri novi osemletki v Kamniku in adaptacija šole Tome Brejca, kjer je popravilo stropov neodložljivo, saj bi vsak manjši potres imel lahko težke posledice.
Na posvetu je bilo precej govora o. tem, da se bo treba v kamniški komuni čimpreje odločiti za večji delež narodnega dohodka za potrebe šolstva. Letos je ta znašal 2,94/# od narodnega dohodka.
Za realizacijo predlaganega investicijskega programa v šolstvu bi v kamniški občini potrebovali v naslednjih petih letih okrog 300 milijonov letno.
Povsem jasno je, da občina teh sredstev v celoti ne bo zmogla. Zato so se na posvetu na eni strani zavzeli za to, da
n»!lll!llllllll!l»ll!llllllillll!i
...........................................................................	.............................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII.................................................................................IIIMII.............................................lili..........................................................................Hilli....IH.......MM................................lil
IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV O IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLE
m ijlas
pia
o £1
Volitve odbornikov in poslancev
Ni dolgo od tega, boste rekli, odkar smo volili naše odbornike in poslance; to je bilo pred dobrim letom in pol. Po naši ustavi se polovica odbornikov občinske skupščine in polovica poslancev posameznih zborov .republiške in zvezne skupščine menja vsaki dve leti.. Zato smo leta 1963 volili za občinsko skupščino dva odbornika, in to: tov. Veroniko Bole za dobo dveh let in tov. inž. Viktorja Arha za dobo štirih let.
Obenem smo predlagali za republiškega poslanca v gospodarski zbor tov. Jožka Sivca za dobo dveh let in v zvezni gospodarski zbor tov. Ivana Dreko-njo za dobo dveh let.
Torej iz tega vidimo, da bo meseca maja prenehal mandat vsem naštetim razen inž. Arhu. Zato bomo morali izvoliti odbornika za občinsko skupščino ter predlagati kandidate za republiški in zvezni gospodarski zbor.
Kc smo volili odbornike, sta bili v tovarni'dve Volilni enoti In sicer 4. in 5. Tov. Bole je bi-
la izvoljena v 4. volilni enoti, zato bo morala novega odbornika voliti samo ta enota, ki zajema celoten primarni obrat in obrat pohištva do oddelka površinske obdelave.
Kandidate za republiški in zvezni gospodarski zbor bo predlagal celotni kolektiv.
Pred nami je naloga, da bomo predlagali take kandidate, ki bodo čimbolj e opravili svojo dolžnost in to, da nas bodo pravilno zastopali ter prenašali naše želje na seje določenih organov in nas seznanjali s sprejetimi sklepi oziroma ukrepi.
Zaradi tega je sindikalna organizacija tovarne in kadrovska komisija pri DS razpisala anketo med člani kolektiva, da bi ugotovili, v koga ima večina zaposlenih zaupanje. Na temelju tega bodo sindikalna organizacija in mladinska organizacija ter organi samoupravljanja pripravili več predlogov za predvidene kandidate. O tem bomo pisali v prihodnjih številkah.
Objavili bi še kratke intervjuje z našo odbornico in poslancema, ki jim v letu 1965 preteče mandat.
VERONIKA BOLE — odbornica v delovnem zboru občinske 'skupščine Nova Gorica, nam je rekla:
Mislim, da je bilo delo občinske skupščine do sedaj plodno, saj smo na sejah posamez-
nih zborov ali skupnih sejah obravnavali različne probleme. V razpravi nisem več toliko sodelovala predvsem zato, ker mi razni problemi niso bili znani. Pri problemih, kot je npr. varstvo otrok, kateri so mi poznani, sem dala tudi svoje mnenje. Zdi se mi, da smo prav pri tem problemu vsi skupaj prdmalo odločni. Za zaposlene žene je to zelo pereč problem, vendar smo sprejeli samo priporočilo, ki zaenkrat še ni rodilo uspeha.
Osebno čutim, da sem dobila premalo informacij s strani tovarne, saj nisem bila vabljena na nobeno sejo organov upravljanja. Prejemala nisem tudi nobenih obvestil in materialov za seje, kakor tudi ne obvestil o sprejetih sklepih tovarniških organov. Zato tudi nisem mogla nikoli poseči v razpravo, ko smo imeli na dnevnem redu gospodarsko problematiko. Mogoče sem pri tem delno tudi sama kriva, vendar smatram, da bi mi morali pri tem pomagati organi upravljanja in odgovorne osebe v tovarni.
JOŽE SIVEC — poslanec v republiškem gospodarskem zboru, nam je dejal:
Izvoljen sem bil za poslanca gospodarskih organizacij, ki so v ožjem delu Nove Gorice. Kot poslanec sem sodeloval v razpravi le enkrat, in sicer ko smo obravnavali problem gozdnega
gospodarstva. V tej razpravi sem lahko aktivno sodeloval, ker mi je problem poznan. Kot poslanec sem bi imenovan v odbor za proučevanje mednarodne menjave in komisijo za servisne in usluž-nostne dejavnosti. Pri sejah le-teh sem sodeloval aktivno. Večkrat sem se pred odhodom na seje odborov razgovarjal z odgovornimi osebami v tovarni. Stališče tovarne sem lahko zastopal, saj mi je problematika poznana: sem član delavskega sveta tovarne. Smatram pa, da naša občina premalo skrbi za informiranje poslancev. V dosedanji mandatni dobi so nas klicali samo enkrat in še takrat je bil posvet zelo slabo pripravljen. Brez informiranosti poslanec ne more zastopati določenih stališč. V bodoče bo potrebno poslancem nuditi večjo pomoč, ker ni naša dolžnost samo nekoga izvoliti, potrebno je z njim tudi sodelovati.
IVAN DREKONJA — zvezni poslanec, nam je dal naslednjo izjavo:
Kot zvezni poslanec zastopam gospodarska podjetja koprskega okraja. Do sedaj nisem imel kontakta niti z največjimi gospodarskimi organizacijami na Koprskem. Sigurno se boste vprašali: »Zakaj?« Smatram, da mora biti poslanec, če hoče pravilno opravljati svojo dolžnost, oproščen drugih dolžnosti — tu-
di službenih — sicer se izrodi le v prisostvovanje sejam zbora ali posameznih komisij, ker je po vrnitvi s seje zadolžen z opravljanjem svojega rednega dela.
Kot zvezni poslanec gospodarskega zbora sem se do sedaj redno udeleževal sej tega zbora. V razpravi nisem sodeloval, sem pa član odbora, ki pripravlja razne predloge za gospodarski zbor s področja cen in davčnega sistema. Na teh sejah sem večkrat dajal svoja mnenja pri pripravi predlogov.
Nekolikokrat nas je sklical izvršni odbor Socialistične zveze Slovenije na razgovor za razčiščevanje raznih stališč v zvezi s predlogi.
Mandatna doba mi bo potekla v letu 1985 in želim, da bi volivci za naslednjo mandatno dobo izvolili sposobnega in aktivnega poslanca, ■ ki bo zastopal stališča neposrednega proizvajalca.
Kot vidimo Iz izjav naših Izvoljenih zastopnikov, so nekateri problemi, ki jim onemogočajo opravljanje njihove dolžnosti: Ti problemi so predvsem zato, ker vsi skupaj ne izpolnjujemo svojih dolžnosti in nalog. Zato moramo v bodoče te nepravilnosti odpraviti ter odbornikom nuditi večjo pomoč in pozornost, oni pa več aktivnosti in angažiranosti.	ib
se pri investicijah, zlasti nego-gospodarskih, da prednost šolstvu, hkrati pa je treba podpreti prizadevanja, da bi bilo čimpreje tudi šolstvu omogočeno najemanje ustreznih posojil za gradnjo šol.
No posvetu je vso razpravo prepletala misel, da problemi šolstva ne smejo ostati zgolj stvar prosvetnih delavcev oz. samoupravnih organov v šolstvu. Te probleme bodo morali na zborih volilcev, javnih tribunah, obravnavati vsi člani in proizvajalci v delovnih organizacijah, sindikalnih podružnicah ih drugod, ko bodo govorili o družbenem planu in proračunu za letošnje leto.
F. S.
* MARIBOR:
Predsedniki zadružnih svetov in upravnih odborov opozarjajo na pomanjkljivosti v upravljanju
Seminarja predsednikov zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug mariborskega okraja, ki sta bila v Mariboru in Murski Soboti, sta opozorila na številne pomanjkljivosti samoupravljanja v kme-” tijskih zadrugah. Tako samoupravni organi premalo razpravljajo o delu in smeri nadaljnjega razvoja zadruge. Člani samoupravnih organov preslabo poznajo perspektivne načrte razvoja kmetijstva, pred:sem kombinatov, tako na svojem področju, kot v občinskem merilu. Prav to pa povzroča negotovost y kmečkem pridelovanju. Člani zadružnih svetov in upravnih odborov so slabo seznanjeni tudi z materialom, ki se obravnava na sejah in zasedanjih. Zaradi tega so razprave slabe, malo je konkro/nih predlogov in podobno. Predstavniki kmetijskih zadrug (v glavnem vodilni delavci), ki obiskujejo razne sestanke in seminarje na zbornici, občini in drugod, samoupravne organe premalo seznanjajo s sprejetimi sklepi. Tam, kjer pa so se kmetijske zadruge priključile kombinatom, je opaziti zapostavljenost kmetov kooperantov v organih upravljanja, predvsem v centralnem delavskem svetu in upravnem odboru, čeprav ti kombinati razvijajo pogodbeno proizvodnjo. Kmetijske zadruge za člane samoupravnih organov ne prirejajo tudi nobenih seminarjev In tečajev. To še posebej velja za manjše kmetijske zadruge. Ker pa je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih v organe samoupravljanja precej mladih ljudi, ki do sedaj še niso delali v organih samoupravljanja, bi bili taki seminarji zelo koristni.
Predsedniki zadružnih svetov In upravnih odborov kmetijskih zadrug so tudi menili, da dobivajo samoupravni organi premalo konkretne pomoči od gospodarske zbornice, kateri plačujejo precejšnjo članarino, sindikata in drugih organov. Menili so, da je bila takrat, ko so bile še zadružne zveze, ta vez mnogo trdnejša.	-nlk-
LEPO OBLEČEN — ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE:
‘PRODAJNI SERVIS
<LJ U B L J A NA-MARIBOR
F0T0-0PTIŠK0 PODJETJE
aBa
Maribor - Gosposka ulica 27
s poslovalnicami:
Optiška delavnica • Optiška trgovina • Optika Murska Sobota • Fotografski atelje • Foto trgovina
vas solidno postreže z vsemi foto-optiškimi predmeti. Za cenjeni obisk in naročila se priporoča kolektiv.
Odkupujemo vse vrste odpadnega materiala po dnevnih cenah
SUROVINA
MABIB9R
Poslovne enote:	Maribor, Celje, Ljubljana, Ilirska Bi-
strica, Radlje ob Dravi z 28 odkupnimi postajami.
•a 4.
Prikolice
za varno vožnjo
Proizvaja:
TEHNOSTROJ LJUTOMER
Prešernova cesta 40
Telefon 81-035 81-064
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||!llllllllllllll|||||||ill|||||||||||||||||||||||||||||||||!lllll!INIIII||llllllllllll!l!|||||
f	2	3	*	5	e	7
8						
~9				HR		
To				fl	12	
Ta-						
^ ■ 1		/5				L
	t? 1					r
ta						t$
2o					21	
22		i				
2<t		25	26			
Z?							
Križanka
Vodoravno: 1. beljakovinska snov v sočivj^, 8. strokovnjak v vinarstvu (množ.), 9. okrajšano žensko ime, 10. doba, vek, 11. reka v Avstriji, 13. začetnici priimka in imena francoskega književnika (»Germinal-), 14. ozemlje s kraškimi pojavi, 15. leha, del njive, 16. venec, obstret (okrog sonca), 18. stopnja, zaledje, 20. kip, lesen steber, 21. začetnici priimka in imena na-
šega državnika, 22. znamka težkih italijanskih avtomobilov, 23. plaža, neokusna krama, 24. aparat, delo, izdelek, 27. hormon trebušne slinavke, zdravilo zoper sladkorno bolezen.
Navpično: 1. škarmk, splavarski drog, 2. jezero na Finskem, 3. velik hrib, 4. okrajšano tuje žensko ime, 5. avtomobilska kratica Mostarja, 6. vas pri Ljubljani, 7, odtenek, tanči-na, 11. žensko ime, 12. up, upanje, 14. industrijski kraj na Gorenjskem, 15. povrtnina, 16. podvodni zvon, zaboj za prevoz sipkega materiala (množ.), 17. Turek, 19. prebivalec pristaniškega mesta ob severnem Jadranu, 21. novozelandski noj, 23. klica, 25. kratica za »pripis«, 26. znak za kemično prvino.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. matura, 7. proton, 13.. ferman, 19. enolog, 20. rozeta, 21. krmilo, 22. lepak, 23. Timok, 24. Bi, 26. gater, 27. omen, 28. lipan, 29. Sora, ,31. Nome, 32. nor, 33. lumen, 34. Morana, 36. lat, 37. an, 38. ponev, 39. loden, 40. troni, 42. Adonis, 44. junak, 45. slog, 48. Erik, 47. Kotor, 48. prekis, 50. Nemec, 52. kosem, 53. Kreta, 54. op., 56. Arni, 57. Agadir, 59. orači, 60. sla, 61. lise, 63. otep, 64. kreda, 65. star. 66. osipi, 68. ak, 69. Erato, 70. klima, 71. gajica, 73. samilo, 75. Cronin, 76. Ararat, 77. iguman, 78. banana.
Reševalce prosimo, naj nam oprostijo, ker nam jo je pri nagradni novoletni križanki »zagodel« tiskarski škrat. Pravilna napoved za 70. navpično bi se morala glasiti: 70. vranji glas. Zaradi napake smo pri žrebanju upoštevali obe možni rešitvi.
ŽREBALI SMO
V torek smo v našem uredništvu izmed številnih prispelih rešitev izžrebali šest nagrajencev, ki so pravilno izpolnili novoletno nagradno križanko. Žreb je nagrade razdelil takole:
Prvo nagrado — 10.000 dinarjev — prejme VINKO VEK, Trbovlje, Gimnazijska 18.
Pet nagrad po 1000 dinarjev prejmejo: VINKO GRABNAR, VP 1101. Postojna; NATAŠA JELUSIC, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 26; BOŠTJAN VAS, Celje. Celjska mestna hranilnica; DRAGAN ŠOBAR, Novo mesto, Ra-govska 1; ANTONIJA ČRETNIK, Zidani most 30.
Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti.
—	Kaj pa je vaša žena, profesor matematike?
—	Kje pa, čisto navadna gospodinja!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi!lllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllll!lll!l!l!llllllllll!lllllllllllHlilli!lllllllllllll

Spored RTV Ljubljana za teden od 14. do 20. januarja 1965
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
14. JANUARJA
5.00—8.00 Debro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik —	8.05 Jutranji zabavni
zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva: Železnica — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Nekaj domačih za prijetno dopoldne
—	10.00 Dopoldanski radijski
dnevnik — 10.15 Glasbeni- se*-jem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo' hišo — 12.30 Orkestralne podobe iz narave — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . .	—	14.05 Naši
pevci v znanih operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Igra vam godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod
—	16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30
Večerni radijski dnevnik —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer —. 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Nekaj novejše glasbe — 24.00 Zadnja- poročila in zaključek oddaje.
15.	JANUARJA
5.00—8.00 Dobro jutro.! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Odmevi naših krajev — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirska tednik — 9 25 Pihalna godba Municipal de Madrid — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Novi posnetki komornega zbora RTV Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Po*-zor. nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza —
12.15	Vaški kvintet, pojeta Bo-
žo in Miško — 12.30 Odlomki iz slovenskih per — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...	—	14.05
Radijska šola za nižjo stopnjo — Stog snega v .zasneženem gozdu — 14.35 Skladbe v variacijski obliki — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Dalmatinske narodne poje duet Petrovič—Steržaj, spremlja ansambel Milana Stanteta — 15.45 Novo' v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe —
18,45	Kulturna kronika — 19.00 Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zvočni mozaik — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Neznani Verdi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Stari mojstri v repertoarju ansambla zagrebških solistov
16.	JANUARJA
5.0C—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste —	8.05 Poje kvintet
»Niko Štritof« — 8.25 Igrajo veliki zabavni orkestri — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo
—	Stog snega v zasneženem gozdu — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Domžale—Mengeš pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure s pevko Ymo Sumac
—	10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti!
—	12.05 Kmetijski nasveti —
12.15	Opoldanski domači pele-mele —	12.30 Pri domačih
skladateljih — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ...	—	14.05 Z
baletnih odrov —	14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo' — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —	15.30 Poje
Koroški zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Trije odlomki iz Delibesove opere »Lakme« —
18.45	S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 »V soboto zvečer« — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence —	23.05 Za prijeten
konec tedna —	24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje.
17.	JANUARJA
6.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.25 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — Dušica Manojlo-vič: Šesti razred — 8.40 Iz albuma mladinskih skladb —
9.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Franc Stegnar: No-č so pretrgali plameni — 10.30 Delavske pesmi poje zbor »Svobode« iz Celja
—	10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas
—	13.50 Na kmečki peči —
14.00—17.00 »Danes popoldne« —
16.00	Humoreska tega tedna —
17.05	Majhen operni koncert —
17.30	Radijska igra — 18.26 Iz romantične solistične glasbe —
19.00	Obvestila -r- 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 »Naš nedeljski sestanek« — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Iz lUgcstovanske komorne ustvarjalnosti — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
18.	JANUARJA	j
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — Cvetlice na razstavi — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Pisan orkestralni inter-mezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza —
12.15	Pred domačo hišo —
12.30	Virtuozne skladbe za razne instrumente — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam . .	—
14.05	S poti po Balkanu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Zborovski skladbe Antona Lajovica — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Iz opernega sveta —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu —	18.15
Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Večerni radijski dnevnik
—	20.00 Igrajo veliki zabavni
orkestri —	20.30 Simfonični
koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
19.	JANUARJA
5.00—8.00 Debro jutro! — 6.00—6.10 Jutarnji radijski dnevnik —	8.05 Igra kvintet
bratov Avsenik — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Jurii Kozjak — 9.25 Seminarska scena iz Massenetove »Manon« — 9.45 V ritmu ma-disona — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Vokalni kvartet »Inter« poje ameriške narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — O slovenski književnosti po zadnji vojni — II. — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik
—	15.30 V torek na svidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe —
18.45	Na mednarodnih križpot-jih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Majhen recital violinista
Roka Klopčiča — 20.20 Radijska igra — 21.20 Na valovih romantične fantazije — 22.10 Zabavni zvoki —	23.05 Nočni
koncert z deli jugoslovanskih skladateljev — 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
20.	JANUARJA
5.00—8.00 Dobm jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena- matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Moški zbor »Zarja« iz TrboveL — 9.25 Dopoldanski domači pele-mele —
9.45	Petnajst minut s slovenskimi pianisti — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Melodije za razvedrilo —
10.45	Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Igrajo vam »Štirje kovači« in trio Lojzeta Slaka — 12.30 Poje basist Ivan Petrov — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam ...	—
14.05	Za šolarje: Slavni mojstri — slavne arije — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —
15.30	Slovenske narodne v pri-
redbi Antona Nageleta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba iz novega sveta — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Obvestila — 19.03 Glasbene razglednice —	19.39
Večerni radijski dnevnik —
20.00	Poje nam Akademski pevski zbor — 20.20 Dvajset minul z ansamblom Atija Scssa — 20.40 Friedrich Flbtow: »Marta-*« (radijska priredba opere) — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazi s plošč — 24.00 Zadnja poroči* la in zaključek oddaje.