T5}**

• ~ . • ipr?
NASPROTNIK PROHIBICIJE
I POSLEDICE ODSTOPA KANCELARJA WIRTHA
Odstopu kanclerja Wirtha je sledila velika zmeda v Berlinu. — Nikdo ne ve, kako bo rešena ministrska kriza v Nemčiji.
Slika nam kaže Harry-ja EarnA awn. znanega škotskega javnega delavca, ki je prišel v Ameriko študirat posledice suhe po-# stave. Po večmesečnem natančnem proučavanju je izjavil: Prohibieija je napravila v Ameriki le toliko, da se zamore vsak Amerikanec za drag de nar vsake stvari napiti, le dobrega žganja ne.
SELITEV KRISTIJANOV IZ HALE AZIJE
Turki zadržujejo možke v vaseh in problem beguncev na Balkanu je postal naravnost preteč. — Nemohamedan-ci smejo zapustiti deželo do 30. novembra. — Na Balkanu je že en milijon beguncev iz Male Azije. — Vse ceste polne bežečih.
New York, 15. novembra. — Pomožni komitej za Bliž-liji iztok je danes inormiral Cliarles Fowle, inozemski tajnik organizacije, ki je sedaj v Atenah, da se nahaja skoro celo krščansko prebivalstvo Male Azije, z izjemo možkih \ starosti od devetnajstih do pet in petdesetih let, na velikem preseljevanju, ki je zavzelo tak obseg kot skoro za časa velikega preseljevanja narodov.
Kabel navaja brzojavke, katere je dobil od carigrajskih zastopnikov pomožne organizacije > in v katerih se potrjuje prejšnja poročila, da je izdala turška naci-jonalistična vlada povelje, ki do-, voljuje ne-mohamedaneem zapustiti deželo pred 'iO. novembrom. To povelje .so smatrali krščanski prebivalci Male Azije za dejanski ultimatum, na temelju katerega se morajo izgubiti iz dežele.
Ker je prišlo na Balkan že približno en miljon beguncev iz Smirne in iztočne T racijo, preti sedaj Balkanu nadaljni begunski problem kar največjega obsega in to je problem, ki zahteva zase svetovno pozornost, — brzojavlja Fowle.
—	Štiritisoč potnikov je dospelo danes s parni kom iz Cari-
j grada v Atene, — se glasi v kablu. — Položaj v turškem glavnem mestu smatrajo tako resnim, j da bo vsak parnik, ki bo odšel od tam, v prihodnjih par dneh, do ' zadnjega kotička nabasan.
—	George D. White iz Minnea-polisa. naš poslujoči ravnatelj v Carigradu, je sporočil, da je soglasno s poročili pomožnih dela-cev v Samsunu, nakladalnem pristanišču Male Azije v Črnem morju, povzročila v notranjosti dežele objava proglasa kemali-stov najbolj divje prizore. Be-
■	gunci so se pričeli skoro brez prestanka pomikati proti obali.
—	Vse eeste, vodeče v Samson,
■	so baje polne dolgih vrst žensk, l i otrok in starih mož. ki so obre-j menjeni s culami ali ženejo vole,
vprežene v primitivne vozove,
Berlin, X emčija, 15. novembra. V vseh krogih so danes zjutraj razpravljali o vprašanju, kakšne so možnosti glede ustvarjenja novega vladnega kabineta. Za enkrat obstajajo štiri take možnosti :
1.	— Ministrstvo, obstoječe iz primernih oseb, ne da bi prišle pri tem vpoštev stranke. Sestavi naj se seznam teh ljudi ter naprosi državni zbor za zaupnico.
2.	— Zopetno uveljavljenje stare koalicije.
3.	— Ministrstvo, za katero naj bi se postavilo stranke sredine kot meščanska delavna skupina, ki bi mogla razpolagati v državnem zboru le z nekako dve sto glasovi ter bi bila vsled tega že koj v pricetku slabotna.
4.	— Sestava ministrstva, katero bi podpirali nemški naeijo-nalci.
Prvo možnost smatrajo za naj bolj vrjetno. Jutranji listi ne vsebujejo še nikakih uredniških člankov glede kabinetne krize, ke se je završil odstop Wir*.hovc-ga ministrstva ob polnoči. Listi sredine obsojajo postopanje združenih socijalistov, ki r.iso h.uli
obložene s pohištvom. Deset tisoč ljudi je dospelo do četrtka zvečer do obali Črnega morja.
LLOYD GEORGE IN ANGLEŠKE VOLITVE
Konservativci so prepričani, da bodo zmagali, a upoštevati bodo morali Lloyd George a in njegove pristaše.
London, Anglija, 15. nov. — Dvajset mijonov volilcev bo danes glasovalo v prvih strankarskih volitvah. katere bo imela Anglija v zadnjih dvajsetih letih.
Ministrski predsednik Bonar Law je imel včeraj v Glasgowu govor, v katerem je izjavil, da bodo zmagali konservativci s tako včeino, da bodo dobili v parlamentu delavno večint^ na katero se bo vlada lahko zanašala.
Voditelji vseh barv in poltič-nega prepričanja priznavajo, da bodo konservativci zmagali, a Lloyd George sam izjavlja, da bo zbral krog sebe v parlamentu skupino mladih mož, ki bo imela vejik upliv na zadeve.
Izvoljenih bo C25 članov parlamenta in za ta mesta je bilo pripravljenih več kot tisoč in tristo kandidatov iz vrst konservativcev, liberalcev in delavske stranke. —
Izvedenci na tem polju pravijo, da bodo dobili konservativci
privoliti, da bi se razširilo vlado s pritegnenjem nemške ljudske stranke, kar je bil tudi vzrok ka-binetovega padca.
Berliner Tageblatt vidi v tem zmago strankarskega duha, do-čiin očita socijalistieno glasilo Vorwaerts dr. Wirtku. da s? ni obuesel v vodstvu.
Državni predsednik K be rt je sprejel odstop ministrstva, a sedanj a vlada bo vodila naprej svoje posle, dokler ne pride nova. Ebert je poklical danes k sebi številne politike, da ugotovi, kateremu naj poveri sestavo novega kabineta.
Berlin, Nemčija, 13. novembra. Xemski kabinet, kateremu je na-čeloval kancelar Wirt h. strmo-crlavljen. Odstop "e hi? ?>nspe"en. ker so združeni socijalisti sklenili. Ja se ne bodo vdeležili ko:di-cijske vlade, ki bi imela tudi zastopnike nemške ljudske stranke. Prijatelji kaneelarja Wirtha se niso mogli iznebiti misli. tla je preživel čas svoje koristnosti ter postal sedaj žrtev svoje politike neodločnosti in nedelavnosti, ki je našla svoj višek v nezmožnosti vlade, da sklene praktičen dogovor z zavezniško reparaeijsko komisijo, ki se je mudila v Berlinu.
Izza umora ministra za zunanje zadeve, dr. Rathenaua so označevali kaneelarja pogosto kot moža, ki nima nobene inicijative in nikake inšpiraeije. Bil je ravno Rathenau. ki je dajal Wirthu vso eneržijo in inšpiracijo, katero je kazal izpočetke
celih 350 sedežev v novem parlamentu. Lloyd George je mnenja, da bo zmagalo pet in sedemdeset njegovih pristašev, doeim so liberalci Asquitha prepričani, da bodo dobili najmanj sto sedežev.
Vsa znamenja kažejo, da se bo Lloyd George približal Asquithu, če ne bo mogel po volitvah sode-
Ilovati z Bonar Lawom in da bo mogel na ta način uspešno bloki-.rati program ministrskega predsednika.
Knjigi za najbolj izbirčnega čitatelja. "Slovensko-Amerikanski Koledar" vsebuje zbirko povesti,'člankov, zanimivosti itd., ki morajo vsakega zanimati. - Pošljite nam 40c in naslov vašega
L=
mmmi
prijatelja v domovini, danega pošljemo.
S=
I GLAS NARODA	i
a Za inozemstvo celo leto $7.00 | __ . , , . »i •	M 75,000 Reader*. B
I ■...................r-f	•	List slovenskih .delavcev v Ameriki.	.	ju..........J
TELEFON: CORTLANDT ?876. _Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
WO 2CO. — ŽTEV. 269 NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 1£ 3922. — ČETRTEK, 36. NOVEMBRA, 1922.	VOLUME XXX ^ LETNIK XXX. ~~
IZGREDI IN NEMIRI V JUŽNI NEMČIJI
Ženske so vproorile številne krušne kravale. — Fašistov -sko gibanje na Bavarskem se širi. — Ljudske mase so obrožene s kamenjem in gorjačami. — Generalna stavka v Duesseldorfu. — Fasistovski voditelj dobro I zastražen.	j
- i
Berlin, Xenirija, 15. i.nvciuhrn. — Naeijonalistično-pocijahii gibanje, ki h* je vzelo kot svoj uzorec italijanske fašiste, je že prodrlo v nemške delavske organizacije, »številni manj odlični voditelji socijalistov, komunistov in delavskih strokovnih organizacij se nahajajo med organizatorji fašistovKkega oddelka v Monakovem.
Ditch*'!, tajnik bavarska fede- j racije strokovnih organizacij, priznava. ila so dos«ffli nemški fa-1 Ši>ti it* dosti uspehov v vrstah nemških socijalisti enih deltveer.; Prednik Alter, ki je preje načelo-' val za t rt i' m ona ko vsk i Post. in ki je voditelj bavarskih socijalistov,'
jf izjavil, <la ko bili soeijalisti ► • i • .. , . i prisiljeni prieeti s proti-propa-
gando. da nastopijo proti fali-j st«i\sk*iuu gibanju. _	|i
Nevarnost tiči v splošnem obubožan ju ter pričet ku krušnih [ in lit kotnih krajev, — je rekel.
Krušni kravati so se dejanski /.e pričeli. Pri spopadih v Kolino | so igrale ženske pogosto vodilno J! ulofpo in tainošnji nemiri trajajo ! se naprej. Ljinl.sk* mase. oborožene s kamenjem in gorjacami, vdirajo v prodajalne z živili ter j pode (toliciste, ki se sknšajo ume- 1 savati. Dosedaj je bilo ran jenih I že sedem policistov.	I 1
V I^uesseldorfu se je razvila j stavka radi plač v Mannesman- , novih napravah v generalno stav-i ' ko. »Šestdeset tisoč delavcev preživlja svoje dneve na cestah ter * so si že v številnih slučajih prisvojili živila in premog. Policija * je ranila deset oseb, ko je skuša- I la preprečiti plenjenja. V celem ruhrskem okraju se vrše protestna zborovanja proti draginji, ki je postala v zadnjem času narav- ■ nost neznosna.	]
Komunisti so zelo delavni ter se glasi, da zakladajo komunistične organizacije z denarjem, ker se boje nacijonalizma kot posledice fašizma.
Dosedaj je Bavarska edino aktivno središče nemškega fašizma, čeprav delujejo organizatorji pol celi deželi. Schwyer. minister za' < notranje zadeve, je izjavil:
— Bavarska bo postala kmalu j najbolj vroči prostor na konti-1 nentu. Fašizem ni navadno stran-
karsko gibanje, čeprav vključu-j je številne delavce. Siri se z iz-j vanredno naglieo.
r
Razburjenje na Bavarskem je tako veliko, da so se sprle glede tega vprašanja že cele družine, llittler, voditelj nemških fašU stov, je obdan od skupine dvesto m• »ž. ki so prisegli, da ga bodo ščitili. Dosti histeričnih pristašev je tudi dobil, ko se je cazšt-rila vest, da so spravili nemški socijalisti skupaj miljon ftiark, da ga spravijo s poti. Priljubljenost Hittlerja postaja vedno več ja. Po jjoklicu je kovač ter je služil v nemški armadi. Cel njegov prejšnji polk je sedaj na njegovi strani. Imenuje se nacijonal-nega socijalista ter poživlja delavce. naj se priklopi jo narodnemu idealizmu v nasprotju z med-' narodnim materijalizmom, katerega je učil Marx.
MARSHALL NAPOVEDUJE POLOM ZA OBE STRANKI.
) --
Detroit, Mich., 15. novembra.— Obe veliki politični stranki sta izpostavljeni polomu, če ne bosta ničesar dosegli.
Tako je izjavil Thomas Marshall, prejšnji podpredsednik Združenih drŽav, v nekem govoru. katerega je imel v klubu bankirjev.
POfiTA ZA SMIRNO ZOPET OTVORJENA.
Washington, D. C.. 15. nov. — Poštna služba med S mirno in Zdr. državami, ki je bila prekinjena pred kratkim na povelje generalnega poštnega mojstra Worka, je bila zopet uveljavljena, je objavil poštni department.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom nsJs bank« ixvrtnjejo zanesljivo, hitro in po
eanah.
Vftcrsj m M> mak% mm ririri«
JufotliTlja:
BsspoStlJa na sadni« poin IsplsfaJ« "Kr. pofitnl Čekovni arsd tu "Jadranska banka1* r Ljubljani. Zagreba. Beo*-adn. Kranju, Celju. Marlboro, Dubrovniku, 8plltn. Sarajevu all drogod. kjer J« pač as hitro Izplačilo naj usodne J«.
300 kron .... $ 1.45	1,000 kron .... $ 4.60
400 kron ---- $ 1.95	5,000 kron ____ $22.50
500 kron .... $ 2.40 10,000 kron .... $44.00
Italija in sasodeno oltarni j«:
Bazposuja na sadn^a pote ta laplačuja "Jadranska banks" w Tkat«,
Opatiji In Zadro.
50 lir----$ 2.90	500 lir____$25.00
100 lir----$ 5.30	1000 lir____$49.00
300 lir. .... $15.00 .
Xa »ainjatva. M praaecsja ntadk dnMtM kna aH pa iiillni Mr 4st«uujm pa ■»»■FnaH Is paaehoi papa*.
T rednost kronam, dinarjem ta liram sedaj al stalna, menja se ▼aOtiat ta nepričakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati nfltfnftif ceae vnaprej. Bačonaaao po cent ooega dne, ko naai doape poalanl denar v roka.
Glede IsptažU v itfttktt datorjih glejle poseken •glaa v Um Ustau
Denar asm Je poslati najbolje pe Doaaeade Mofcej Order att pa New
York Bank Draft.
FRANK 8AKSBB ST ATE BANK
82 Cqptlaadt Stmt	Hsrw York, H. T.
D00RNČANI NOČEJO BIVŠEGA KAJZERJA
bivalci plačevati višje dav- j ! ke. — Če ne bo drugače, ga i bodo pognali kam drugam.
Berlin, Nemčija. 15. novembra. č'eprav kažejo vsa znamenja, tla namerava napraviti prejšnji kaj-zer svojo hišo v Doornu za središče soeijalnepa življenja v provinci 1'trecht tekom prihodnje j zime, <la ubije v svoji novi ženi I hrepenenje po otroeih in njenem i šlezijskem domu, je vendar gotova stvar, da ne bo Viljem deležen dosti simpatij od strani prebivalcev Doornu. Pričelo se je že odločno gibanj**, kojega namen je izgnali prejšnjega kajzerja iz Utreehta in	radi tega, ker
je njegova navzočnost preveč draga in ker so prebivalci prisi-• ljeni plačevati v»*č e davke.
Ta opozicija proti Viljemu se je pričela, ko e l»il<» opaziti ]»o-manjkanje velikodušnosti od stra ni Viljema. Z iz emo par trgovcev ni dobil še nikdo v Doornu nobene napitnine ali darila od prejšnjega monarha. Le enkrat je pokazal velikodušnost, ko je ustanovil majhno bolnico v Ameron-I gen. a ker ni dal na razpolago nikake svote za vzdržanje te bolnice, jo hočejo sedaj oblasti zapreti, ker jo je treba vzdržavati na občinske stroške. Tudi v Doornu je hotel ustanoviti tako bolnico, a občinski možje, ki so se spomnili zadeve v Ainerongen, so tozadevno ponudbo hvaležno odklonili.
Najhujša pritožba se pa tiče številnih nemških revežev, ki pridejo preko meje ter se pogosto napote peš do Doorna. kjer prosijo miloščine človeka, ki je bil nekoč njih bog. Kajzer se seveda izgovarja ter pravi, da je padanje vrednosti nemške marke skoro popolnoma uničilo njegovo premoženje, čeprav je dobro znano, da je naložil kajzer pred vojno velike svote v ameriških bankah in da je dobil lep denar za svoje Spomine, katere je ravnokar objavil.
Kakorhitro pridejo taki ubogi Xemei v Doorn, ter naprosijo kajzerja za par holandskili forin-tov, jih da prijeti radi potepu-štva in preživeti morajo po deset dni v občinski ječi. Tozadevne stroške morajo seveda poravnati davkoplačevalci.
Vaščani pa izjavljajo, da ni vse to še nič v primeri z dejstvom, da ni plačal prejšnji kajzer dosedaj še niti centa davkov, odkar je samega sebe povabil na stalno bivanje v Doornu. Via*1 je pokazala izvanredno popustljivost z ozirom na dohodke Viljema, a javnost postaja vedno bolj in bolj ogorčena, kajti kajzerje-va miza je vedno bogato opremljena in obložena za malo število gostov iz Utreehta in Doorna. ki so vedno pripravljeni sprejeti povabila nekdanjega vladarja.
Raditega se je tudi sedaj pričelo gibanje, kojega namen je izgnati Viljema iz Doorna kot škodljivca javnega blagra.
rojbtni kraj 8uhažke lige za pivo.
Chicago, 111., 15. novembra. — Evanston, rojstni kraj Woman's Christian Temperance Union, je glasoval za pivo in lahka vina z precejšnjo večino. Glasovanje je dalo mokračem večino nekaj nad petsto glasov. Dolga leta je bil ta kraj narodni glavni stan te organizacije.
AMERIŠKI OPAZOVALCI MIROVNE KONFERENCE
Pod-admiral Long je stopil na mesto admirala Bristola kot poveljnik ameriških ladij v turških vodah.
Washington, D. C., 35. nov. — Padadmiral A. T^ Long je sledil s križarko 14PittsburghJT kot zastavno ladjo. |>odadmiralu Bri-stolu kot poveljnik ameriških mornariških sil v earigrajskem pristanu in okolici. Po«lad mira! Hrist«il bo služil izključno le v ulogi diplomatičinega zastopnika, kot se je izvedelo danes. Ostal bo še naprej ameriški visoki ko-•nisar v Carigradu.
Ob istem času pa je objavil dr davili department, tla je bil ime tovan admiral Bristol pomožnim opazovalcem za Združene države la mirovni .konferenci, ki se !> » ršiia v Lausanne, v Švici. Ko t iadaljna opazovalca bosta služi-;t ameriški poslanik Child v Ila-iji ter ameriški poslanik v »Švici, Joseph Grew.
Uradniki državnega departme'n-ta niso hoteli poti robno razpravljati o tem, kakšen bo natančni status ameriških opazovalcev in tudi ne o tem, kakšna so bila navodila, poslana opazovalcem iz zveznega glavnega mesta. Združene države, tako se je oficijelno ugotovilo, se ne brigajo za teri-torijalne uravnave na Bližnjem iztoku, pač pa jih zanima prostost ožin, nadalje kapitalacije ter vdržanje politike prostih vrat za vse narode.
Admiral Long je dobil pozitivna povelja, naj se izogne katerimkoli skupni vojaški akciji z zavezniškimi mornariškimi silami v turških vodah. Čeprav je dvajset rušilcev pod njegovim poveljstvom strategično porazloženik m razpostavljenih. nimajo ven-ld»" nobene pravice vdeležiti se z :a vezniki vojaških akcij.
Znano je. da ima Anglija precejšno monariško«silo v turških vodah, vključno v Črnem morju, preko katerega lahko pošljejo so-vjeti čete, da pomagajo kcmali-stičnim silam v slučaju popolnega, pretrganja odnošajev.
MATI DVEH OTROK USTRELILA NAPADALCA.
Chicago, BI., 15. novembra. — Mrs. Ilattie Stewart, stara dva in trideset let ter mati dveh otrok, je pograbila za revolver ter ubila nekega Olden Brvanta, starega dva in štirideset let, tekom nekega boja, ki se je završil včeraj v njenem domu. Povedala je policiji. da jo je skušal Bryant napasti v odsotnosti njenega moža, ki je bi prijatelj ustreljenega.
PONESREČEN ROPARSKI NAPAD.
Marion, 111., 15. novembra. — Dva roparja, ki sta včeraj napadla pismonošo na deželni cesti, sta odnesla zavoj denarja, ki je vseboval nekako štirideset tisoč dolarjev ter bil last nekega premogovnika v bližini Centerville.
Policijski načelnik Walker v Carterville je takoj organiziral poso, ki je pričela zasledovati o-ba roparja.
PROCES PROTI PREMOCtAR-JEM.
. .Marion, 111., 15. novembra. — V procesu proti vdeležencem pri masakru v Herrinu niso dosedaj i izbrali še nikakih porotnikov.
flT.AS N'AROTVV. IG. XOV\ 192?
h Slovenije.
Peter Zgaga

Poziv na KONCERT
katerega . priredi
JUGOSLOVANSKA GLAZBA
(Kapelnik: Prof. JOS. PEKSHAK)
V SOBOTO, DNE IS. NOVEMB&A 1922
v D. A. SOKOL HALL, 525-29 East 72nd Street
Začetek točno ob 8. uri zvečer.	Vstopnina 75 centov
Program bo jako obširen in nastopila bo tudi gospč. Marija Novosel. Solospev Jtfarije Novosel v spremstvu 10 letne Ane Pershak na
saxophon.
Za obilen poset se priporoča	ODBOR.
Usnjarska industrija na Štajerskem. <
jenje. Pi i 1 'Mil modernem načinu st rojenja j" s: r>. j':[.■> j ],ri«-.s mnogo jsi. 1 sled česar s« v obratu investirana glavnica v«?litv»» hitr«je obrača in it torej potreba kredita t j s 11 » manjša. Posamezne tovarne s<> v izdelovanju kromtve^a p-<3i.i a žt zelo napredovale in bilo bi želeii, ;la bi naš boks kmalu na domačem trgu popolnoma izpodrini' nemško in francosko Mayo.
V usnjarski-, industriji imamo dobro izvi žhane domače usnjarje za vegelabilno strojenje. V k.r«»-nioveiu .strojenju smo še odvisni • hI inozemskih strokovnjakov. Ist«>tak;. še nimamo izvežhancga lonia-Vga delavst\a za usnjate './. del ke. zlasti za ti.v.- galanterijo.
Tovarna "Petonia" je morala ii. pr v tej stroki najeti instruk^" torje speeijalNtc z Dunaja. V čevljarski stroki so začasno zlasii na razpolairo češki mojstri, ker v češkoslovaški republiki tovarne za ("m-vije t;" obratujejo v polnem obsegu. S pomočjo inozemskih mojstrov in kvalificiranih dealveev bo v doslednem času naše delavstvo tudi v obeh navedenih st ro-k.ih izvt /,balo; tako da J><; usnjar-Nkii in če vi i a rs k a . nidust rija postavljena na lastne uouc.
I'su jurska Industrija na Štajerskem je vzlic vsem težavam, s k lorimi se i na boriti, v najboljšem razvoju I'snje in usnjati izdelki, postim.' čevlji, morajo postati sčasoma važen izvozni predmet, ki bo v znatni meri kril pasivnost severne no!; ra i inc.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Lnaerne Mine, Pa.
K«.t *tar ponnsvlvanski vmidro-vre vr '/.daj ojjlaiam iz te naselbine Kar ne ticc dela želim omeniti, da at (Ma sedaj s polno puro. — Vedno "-i t a m dopise iz več naselbin in m' mi nek« m čudni zdijo D.r»t-«tik d«*fH*i«ika ne razume, ampak trlcda vsak za seln*. kakor Mr. J. Lewis. predsednik I*. M W. Omenjeni gospod i*>wis je bil toliko dobro informiran, da je samo v žtirib državah dovoli! podpisati pogodb* Najbrže »i ni zmi&lil. da je še 1<5 razi i čiiih držav ostalo brez zmage Kdo je topa kriv? Na tianee in tisoče Tweraofarjev je bilo zapeljanih od *rnni roditelja lifwm in drugih odborov, Vi so nam klicali; V»i za enega, eden za ' AniMk hudjo smo %r zmotili. Se dandanes jih eaka pod iotori bo%ih in nagih v Somerset eounty ;n drugod. ki so b?1i poklicani od lakih zapeljivih odborov na starki. Prišel pa bo zopet čas, ko nas l»o«te lovili na limanee. ampak tedaj ne bomo imeli blodnje v glavi. M «****« staja «o stopiti v stavko v
bevtrrovrf zdravila v/a^/uje/o
iclr tl v j t, , (iitjunuh
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj bote?, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženl
. Asto sobe s eno ali dvema posteljim*. Prostor n 250 oseb. DomaČa lrohinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Graen^ichst, NewYork
J
COUGH BALSAM,
kateri olajša kalcij t* odvrni mnogo ; "PWJt. Jc nvnc tak dober za
odrasla kakor za otroke.
Cena 25 in fiO car tov. Vprafayts po iafcaraah.
AMD
prehlad, gripe m ^a odponwi pri glavoboli vsfed pratdada
S F V E R CO

Denar govori!
T&rčnjte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog:
Vljudno Ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
TJverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji'v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.
Frank Sakser State Bank
82 Čtfrtlandt Street - New Yoric
JADRANSKE BANKE
"GLAS NARODA"
________OJcWWlAH PAIQQ_
^wai anS enMihttf ky
flfMrii Publishing Compaay
...	1A Corporation)
WAWW	% ^MWwl /_•_UOUia BKNKDIIC, VI ■■■■»«
«N*m trn aim« HI m Om Coroonrtlon and AddrtUM of Abov« OfflcMi m Ca*tlaoi> ttfMt Borouflh of Manhattan, Now Vorfc	-H. v.
•	las naroda
_____(Voleo of tfco;	_
la*MO fvtry t>ay Except «und«ya anO Holiday*.
Zrn COM a- --.-e. | Za N«w York so	n
In CanoOa n. ...........SS.OO	za pol lota ttUO
Za pol lota ■ .................S3.80 zm Inazomatvo za caio loto	--	I7JI
Za Sotrt HSo ..................... «.BS	z« ool lota ____....	tSSS
__SrtsaD—I * Vaorty itt
AtfMrtlMmanti on AgfMnwni.
"Qiu Naroda* Izhaja vsaki dan izvzomftl nodalj Ni proaaMH*.
PilIS fcrad »>Sa*— Jo ooobnootl o* n« prloMujajOL Doooc naj oo IhtimM pa-SOJaa pa Mornr OrOar. Pri tprcmrmbi kraja ntrotalkor prootaoo. So OO aaun __ Ml preSSoJe btvalUAa tiaananl. da MtraJa najdavo ■> dO atta- -
•	L A I NARODA
■ Darttootfi nroot, Sorough of Manhattan, Now Vara, H. V. _ _ Tolapftona: Cortlaodt SSTS
g trades fp^si'j uolihc.l^
PROHIBIC1JSKI KONFLIKT
Ko je imenoval senator Frelinglnivseii iz New Jersey prfiliibirijo oiiega najbolj resnih problemov, s katerimi se nioj'a |K'<-ati ameriški iiar<xl, je govoril na temelju svojih Jahtnih izkiLM'iij.
Xikdo ni lx>lj jasno in odkrito jjojasnil vzrokov svoje-jiii |x»raza ]»ri volitvah kot seiuitor Fivlin^huvsen sam.
]H»]j<Hh'lskih okiajiii so ljudje za Volsteadovo jjostavo. Cerkveni ljudje so tudi proti vsaki modifikaciji suhe jK»stave. Kadar ]«i pridejo vpoštev velika in-dustri jaina sfe<liš<-a in delavski razredi, da niti ne omenimo inozemskega prebivalstva, zahtevajo vsi ti izpre-ltieinbo postav«* tako. <ia bo dovoljevala prodajo piva in lahkih vin. Nekateri moji najbolj intimni prijatelji so prišli k meni tekom zadnje kampanje ter mi rekli, da me ne morejo podpirati, razven če se zavzamem za modifi-i i ran je Volsteadove postave. Tega pa nisem hotel sto-liti in vsled tej^a je zmagal moj nasprotnik s eedno ve-«no."
Hrez ozira na politirno srečo senatorja Frelinghuy-sena ali kakega drugega, zastruplja Volsteadova kri političnega telesa. Nikdar ni bila poštena postava. Nikdar ni predstavljala poštenega mnenja in prepričanja kongresa, ki jo je sprejel. Anti-salonska liga je zahtevala njen sprejem, in pasje ponižni senatorji in koaigreeniki so jo sprejeli eelo preko veta predsedika Wilsona.
i e hočemo upoštevati dejstva v vsem tem neodolji-vem konfliktu, moramo izjaviti da pomenja Volsteadova p«»stava izjalovijenje. Še hujše: tudi najbolj moreni vir korupcije v ameriški ]>olitiki. < 'e se bo ekstremistom ngiHlilo ter IhmIo ]»n>drli s svojo vojo, bo šla ta korupcija iitfip»*«'j. dokler ne bo postava šama razveljavljena s po-m<N'j-o butlegarskega denarja v vsiiki občini, kjer je raz-iwkwiije pmti njej.
Lahko bi bilo mogoče sprejeti proliibieijsko enforce-inent postavo, katero bi vsi uvnževali, če bi bil kngres tako pogumen, dn bi zrl resnici v lice, brez ozira na pretnje Antisalonske lige. Postavo, ki bi dovoljevala izdelovanje lahkih vin in piva, bi upoštevali vsi sedanji nasprotniki volsteadovstva in tako postavo bi bilo mogoče tudi spraviti v soglasje z osemnajstim amendmentom. Lahko pa bi tudi dal kongres posameznim državam pravieo izve-denja prohibiiMje in vsaka država bi lahko sprejela su-haške postave, če bi jih hotela.
Na tife način bi ]>ostala prohibicija lokalno vprašanje, ali k večjem državno.
Nasprotniki modifikacije navajajo vedno plesnjivi argument, da bi pomenjala povratek salona.
Odgovor na to se glasi, da ni bil salon v svoji naj-gt<i in najbolj škodljivi obliki še nikdar izstrebljen.
Prohibicijska postava je zaprla le salone boljše vrste.
Najslabša vrsta salonov pa dela sedaj velikanske dobičke iz nepostavne prodaje pijač dvomljive vrednosti, kompira javne uradnike ter ohranja najslabše tradicije najnižjih beznic, kar jih je kdaj poizvedel površen sistem licenciranja.
Dopis.
Sorm-rsf-i fojantv in še »lantlaues' čakajo obljube. Se ni dolgo, ko s^in vandral po f^omerset entinty in Kom videl u^oge otrociee bose,' (raitrjiane in priniraženc. tako da so me	'»ltlile Kflo je tega
kriv? Premislite, ali je to solidar-;. nost ' Nikilnr iri nikdar ]e ne bo, dokler Hodo taki voditelji v orga-( nizaei.ii United Mine Workers
!*< zdrav vsem ("itateljem sirom Amerike, tebi list pa obilo u*f>eha.1 •	John 2orko |:
Bv. Lovrenc pri fikefji Loki. ■
Tudi nnši msli podrnini eerkvi-f! ci ni prisaneala krnta Svetovna vojna. Yzela nam je dva bronasta rrcnova in tdco nam je zrotil le mali irvon v petek in *vetek. Soae-št-ani amo se naveličali tega rev-r nega ivonenja in smo napravili dva nova jeklena zvonova. Med streljanjem, vriskom in petjem so ju pripeljali fantje k eerkviei : ravno za veztlo naivna patroem 'Vida jo je jeseniška iiinia.
f _ t 1 - •— Inženjerski umi	i«
polo/.il na	fakulteti,!1
v Zagrebu z <m1U!;o gospod Jožef s š\imer iz I»jub>jane.	,s
Obisk osvobojene občine Lib cl i če. j1
; V°ki *ijiiiski namestnik g. I van j J j Hribar je 10 ckt. službeno o'liskal! | ONVob'iJcuii občino Libcliec nad J l^ravogrtrdom. Spremljala sta »a ] zastupiiik okrajnega glavarstva v , Prfvaliah in <*ksii»ert pri i*arn»eilt- ^ veni komi>iji g. Menein l.ilieli'"*^, sjo bile v zastavah, prebivalstvo nu j je ]>ozuravljalo dužleee.
f Za javno ljudsko knjižnico. J1
.Žensko društvo v ''elju .i^ prir1 redil«; tomi>olo, ki je uspela zelo, do!.ro. 1'isti dobiček v znesl-a 251 . tis<jč !*ren je namenjen za javno ljudsko knjižnico..
r
, Pogreb medicinca Pran Paps*a. jI
line 10. okt. so'položili v Kr-'1 * i ^ škem !; vernemu počitku prerano;
Ju«*Lrlcga mediernea Fran PapstaJ
liina edinea nadrcvidenta južne ,
iielezniee v Ljubljani Fran Papsfta
'Pokojnik je bil	mladeniškili'
I ideal r. v. navdušen naprednjak in 1
agilen Sf»kol. zato je razumljivo. !
,da je njegova smrt povzročila tež- 1
i ko bol pri njegovih sorodnikih in
vse!> številnih prijateljih. Kako
visoko jc bil pri vseli priljubljen,
je prir-al lep pogreb, katerega '
je udeležilo tudi Sokolstvo s s vej o
1 potiho Pevci so pokojniku za/peli1
v	slovo večno lepi "Vigred se po- j vrne'" in "Blagor rrm'Pogreba so w udeležili tudi zastopniki;! ljubljanskih akaSem^kih društev. 1 ki so jioložili na krsto prekrasne J \;ence. Oh odprtem grobu so se po svlovili od dragega prijatelja 1 predsednik Društva jugo^lovaii- ' J-Kih medicineev" J. Pire, zfstoip-nik J NAD. 4 Jadran" Branko 1
j<;<x-ilar ier v hnenn njegovih iste-,1
vi	In i h prijateljev akadenik Josip' Krcgar. K pogrebu so prispeli tu-
jditštevilni odposlanci ;^elez2u5kl3i!' organizacij iz Ljubljane s povtaje-• na.V Inikom I.udvikom na čelu.
h
Eedek jubilej Ljubljančanke.
Utrnil jen k a st-stra Filomena Jfassi je dne 9. oktobra v Kamni- 1 ku obhajala svojo 901etnico Roje-I; nn je bila leta 1832. v Ljubljani. Leta isr»fi. je vstopila v zagrt-bški , ; .samostan usmiljenih se^er. Delovala je 18 let kot ueiteljien, nad rA) let je bila prednica v raznih krajih. Zdaj nahaja v pok. v Kam-niku. i«' vedno čvrsta in zdrava. 1 ( Rcknr« proti razpustu društva. ''Theater itnd Ka^inoverein" vi Mariboru, ki je bil svojeas is^tnhk i mariborske gledališke zgradbe, v kateri sta bila^poleg gledališča tu- ! <li Kino in restavracija, je bil, ka-^ k«>r znano, pred meseci od pokrajinske uprave razpuščen, ker je . prekoračil svoj delokrog kot poli- j lično društvo Proti razpustu je , |tedaj vložil sin slovenske matere ; 'dr. Orosel rekurz na notranje mi- , luistrstvo in sicer, da bi bolj drža- ' ilo, v crbolirvažčmi. Vlogo so , podpisjili: zdravnika dr. Taidovik in Robert Frank, industrijee dr. Scherbaum, trgovec s steklom Gu- 1 stav Bernhard. lekarnar Konig, veletrgovea J. Tfrimer in R. Ko-!j kosehinegg ter Jože TTrbaezeg.
ji
Zastrnnljenje z gobami.
V Mtirski fiol»oti si je neka dru- , žina pripravila za večerjo gotbe ] Kljub temu, da so bile izvrstno , pripravljene, niso mogli vseh i jesti, ir. ker se jih je gospodinji i zdelo škoda stran vreči, jih je po- , nudila neki na rt učitelje vi družini,' ki jih je z veseljem vzela. Pri vsaki navedenih družin je jedlo gobe i 1)0 troje oseb. Kmalu nato je nastopila pri prvo imenovani družini zastrupitev. Napadli so jih močni kr<"i, začeli so močno bljnvati. , Isto se je kmalu nato pojavilo pri j undučiteljevi družini. Ker jih nad-neitelj «lueajno sam ni jcdeJ in ker se je hitro zavode1 ooasnosti j slučaja, je urno klie*l n. obe dru-ižim zdraA'nika, ki je takoj priha-tel in rešil družini gotovrtga M-{Ktmpljeiija Pozor na gobe! !
Kaj bo z belokranjskimi gozdovi?
Iz lielokrajine poročajo: Zadnjič je nekdo poročal, da je veliko belokranjskega sveta pre&o v judovske roke. S tem se je pa začelo i t udi pravo judovsko gospodar-!stvo. Poglejte v te sume' Vse leži zametano in nič se ne eiati. Seka se v zelenem. ee*ar g. Čnmpa ne . vidi. On vidi le, če kako kmečko I Evinče v ložo zaide, da gu PftegfJ prireže, kakor je te aMLmk^i:
iko sta bila ena krava in en vol 'privezana dva dni. Pri mladih smrekah se dela velika škoda, ker sq,se zaredili kebri; pa tega ni-: h če n-? vidi. Kaj so delali Fran-j eozi, to mi tudi dobro znamo in .čeprav se je takrat stvar por'aei-jla. Kake izgledajo ceste, se ie že 1 večkrat poročalo, a kdo se zmeni za van to? Glavno je, da bode posekali hi odvlekli les nenasitni judovski požeruhi in da i,o dobil še kdo pri tem svoj 'balvš-iš
■
! Ameriška moka v Ljubljani.
Tvrdka Žara bon je dobila ame-riško moko fir>e kaikovosti ter jo' ! prodaja po 2:; kron za 1 kg. t
I
j Vinski pridelek. — Graničarji.
! Iz Gornje Radgone. "Murska iftraža"' piše: Vsled deževnega j vremena Irtli naši vinogradniki! j prisiljeni pobrati grozdje. Po po--iročilih iz našega okraja, se je letos ;v splošnem dosegla večja količina! '<>d lanskega pridelka Vsled ne-| ugodnih vremenskih razmer vse-; bu je novo vino povprečno 14 do
■	IG stopinj. Najde'se pa tudi moč-: nejše vino, seveda izjemoma iz vi-i nogradov z izjemno dobro kulturo in ugodno solnčno lego. Kupci za; vino se slabo odlašajo. Glede cen j velja tli načelo, da se za liter in stopnjo plača ena krona. V splošnem primanjkuje vinske posode,, ker sc ljudje večinoma porabili i
■	isto za sadjevec, katerega se je letos zelo mnogo pridelalo. •— Ka-
^ k«>r se čuje, ne odide oddelek j»ra-ničarjev od tu. ampak se prideli v interno obmejno službo in bo podrejen finančni upravi. Nam .ie to končno vseeno, vendar odločno zahtevamo, da morajo mostno služijo opravljati le inteligentni, vljudni in taktni ljudje, četudi bi bilo
treba takih narcčiti recimo 'v, Ki-*
tajske Naša zahteva je patrij«t.:5-I na. domoljubna, nevljudno in surovo banditsko obnašanje obmejnih stražarjev pa je protidržavno ker škoduje ugledu države na zunaj. Da nas pa nikdo ne bo sumničil, da takozvanim Wranglovce m zato nismo naklonjeni, ker so Rusi, že a priori zavračamo ta podli in skrajno bedasti očitek ter j poudarjamo, da so nam Rusi kot Slovani dragi in kot gostje iz nesrečne domovine tudi dobrodošli. Vse slovensko časopisje brez ra£-! like strank je obsojalo brutalno nastopanje in neolikano vedenje nekaterih elementov, ki mečejo slabo luč na celo četo, kjer so Iraz dvoma panicini, razsodni in tu.di i inteligentni ljudje. Po našem ume-vanju spatla na mejo elitna trupa, ne pa kaki poljski slražari, od ka-terih nekaj snirovežev osobito zadnje dni nastopa tako nedostojno in barbarsko, da se poštenemu člo-"f vek ii gabi. Na žalost «ta to dva Hrvata V nedeljo 15. okt sta <50 v neki gostilni tako absurdno vedla, da sta pro Sanirala s pretvaro teksta eelo našo državno h:m".o in šeel na poziv slovenskega redarja sta komaj obmolknila. Sledeči pondeljek zvečer sta i-sta dva elo-vtka kričala po ulici na naš li«t in uašeaa urednika v najbolj osvudni formi. Seveda, vsega tega g. Petrovič (poveljnik graničarjev) ne vidi, videle in čule pa so številne 'priče, katere je uprav hurrnsko kričanje p:\zvalo na cesto. Preskrbelo se bo, da bodo kompetent-ni ljudje pri vladi zvedeli za vse to. Skrajni čas je, da državna ob-lost v interesu ugleda države in varnosti državljanov ukrene potrebne korake. Teh razmer je že vsakdo sit, tudi najbolj strpljivi državljan.
Zadnjič sem poslušal v Down-townu od strani značilen pogovor.
Postaren rojak je dajal zlate svete svojemu mlajšemu tova- f rišu.	J
—	Nikar se ne ženi, prijatelj, j To ti rečem, Jiikar se -ne neat. Že-na je vrag. Le za denar je ustvarjena. Neprestano hoče imeti denar. Denar za gospodinjstvo, denar za obleko, denar za premog, denar- za -kruh in meso. Desetkrat na dan te vpraša za denar.
—	Kaj pa počne žnjim? — je vprašal mladenič.ves presenečen.
—	Ja, tega pa ne vem, — je odvrnil svetovalec, — kajti jaz ji še nikdar nisem rtal nobenega
! solda.
Iz Washingtona poročajo: Suhači še niso opustili svojega hoja za prohibieijo.
Seveda ne. Od česa bi pa reveži i živeli.
* * *
Ko bo Skaza zadostil večnemu | devištvii, večnemu uboštvu in j večni pokorščini do svojih pred-' stojnikov, lahko sede na svojo boljšo polovico ter uživa sadove i frančiškanskih predpisov.
i " * * *
, Državni pravdnik, ki vodi ob-
j ravnavo proti majnarjem v Her-i rinu, je rekel, da ne bo za nobe-' nega obtožentega premogarja za-: lite val smrtne obsodbe.
Najbrže ve, da bi v nasprotnem slučaju proglasil smrtno obsodbo
I nad samim seboj.
* * *
! Ko se je poročal bivši kajzer v Doornu, so imeli časnikarski fotografi slabo letino.	, ) Vse je bilo tako zastraženo, da niti ene dobre slike niso mogli napraviti.
J Nazadnje je pa že vseeno. Kaj-! zer takoalitako ni imel veliko
i pokazati na dan svoje poroke. • *
j jZnačilna je naslednja brzojavka iz Pariza: K slavnemu zdravniku dr. Voronovu (onemu, ki , vceplja izžetim žile življenja) je prišel poseben odposlanec s proš-j njo, naj bi tudi kajzer ja cepil, j Dr. Voronov je baje odvrnil: Človeku, ki bi moral biti že zdavnaj mrtev, nočem dati novega življenja.
Če bi bil jaz mesto Voronova, bi bil vprašal kajzerja, kdo mu je bil vcepil leta 1918 izvanredno dobre zajčje žleze, da se mu je posrečilo tako uspešno pobegniti na llolandsko.
To bi bila velika pridobitev za 1 znanost.
" Srbski princ Jur se je uklonil I belgrajski vladi. •
Rekel je, da bo miro\al toliko < časa, dokler mu bo dajala vlada po 350,000 francoskih frankov ; penzijona na leto.
Fant bi bil velik Jur, če bi te-} ga ne storil.
i ' • •
f Sedaj praznujejo desetletnico
t balkanske vojne. Spominjajo se 'je vsi udeleženci, namreč: Srbi. •Turki, Črnogorci, Bolgari in Grki.
To je pet narodov, ki neprestano in verno čakajo povelj iz 1 Londona in Pariza, kaj morajo biti drug napram drugemu: so-' • vražniki ali prijatelji . . .
Dr. Fermeve iz Ptuja piše:
Gotovo najbolj razvita industrijska panoga na Štajerskem iu v Sloveniji sploh je usnjarska industrija \/. malih "h-drarijn i spodnještajerskih mestih in trgili j so nastali veliki industrijski <>bra ti. ki zaposlujejo na stotine ii; si«. J line domačega delavstva in ki pri [našajo živahno gospodarsko gil»u uj<- v naše lepe kraje. I Med najstarejše usnja me spart;
tovarna F. AVoscJinagg &. sinovi \ i »
i Šoštanju. iistanovl.ie*ia leta 1788
; Blank-usnje, podplati, rjave in *r
i ne kravine te tvomiee <o splotsnr
[znane na vsem jugu Že preti voi
{no jc tvrdka izvažala u^nje v dalj
!ni Orient, i
Dalje imamo lepe moderno ure j jene tovarne za usnje v Mariboru i v prvi vrsti tovarno Viljemi jFreunda, v Konjicami usnjarno L •l.avrich. v Slovenjgradcu usnjar« | no Franca Potočnika.
V Ptuju obstoji stara usnjarstci 'rodbina Pir.ieh. Pavel Pinch vo<i tovarno pod lastnim imenom ut; njarna Josipa 1'irieha se j.* rax vila po prevratu v novo podjet ji pod tvrdko "Petovia". ie>njarski industrija, delniška družba n; rl>regu j>ri Ptuju. Zadnje prijetji 'je osnovam- popolnoma po aaiori kanskeni sisten.u. One združuj« I vse panoge usnjarske indus-tri?e V usnjarni s«- izdeluje vs-ikevrst no usnje, ki se uporablja v lastn: :tovarni za izdelovanje čevlje1, un i maš,*torbic, kovčego v in fine ga ! lanterije.
i Na>c tovarne za usnie sf: bile 'V i
j sedaj urejene samo za vege<tabiln« ;strojenje. V poaledsijem času. zla sti odkar je uvoz finega usnja sk«>-ro nemogoč, se pa uvaja v vs.-li usnjaruali moderno kromovo stro
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
Ases. št. 292.	mesec november, 1922.
Poročilo umrlih članov in Članic katerih poemrt-nine so bile nakazane tekom meseca oktobra 1922.
UnK-Ia sestra, Marv Boznik, cert. štev. 11768, rlanica društva sv. Mihaela št. 40, Claridge, Pa. Umrla dne 15. septembra 1922. Vzrok smrti: Vročinska zolezen. Zavarovana je bila za .<£500.00. Pristopila k Jednoti dne 20. junija 10909.
Umrli brat, Matt Rauch, cert. štev. 20339, član d rust v a sv. Petra štev. 50, Brooklyn, X. Y. Umrl dne 28. avgusta 1922. Vzrok smrti: Vnetje želodca in trebušne mrene. Zavarovan je bil za $.700.00. Pristopil k Jednoti dne 20. januarja 1920.
Umrli brat, John Slave, cert. št. 21342, član društva "Napredek" št. 132, Euclid, O. Umrl dne 23. sept. 1922. Vzrok smrti: Umorjen. jZavarovan jr bil za $500.00, Pristopil k Jednoti dne 18. junija 1921.
Umrli brat, Steve Rozman, cert. št. 14199, član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn. Umrl dne 28. avgusta 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti dne 1. marca 1911.
Umrli brat, Frank ShoVr, cert. št. 10435, član društva sv. Alojzija št. 13, Baggaley, Pa. Umrl dne 2. oktobra 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan je bil za $1.000 Pristopil k Jednoti dne 17. julija 1908.
Umrli brat, Anton Debevee, cert. št. 16902, član društva sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland, Ohio. Umrl dne 11. avgusta 1922. Vzrok smrti: Samomor. Zavaro-van je bil za $500.00. Pristopil 1 Jednoti dne 21. avgusta 1913.
Tek<
»m meseca oktobra se je izplačalo kakor sledi:
Za posmrtnine članov in članic	$ 4.000.00
Za bolniško podporo, operacije . odškodnine in odpravnine	5,540.64
Za izredno podporo iz sklada onemoglih	50.00
Skupaj:	$ 9,590.64
Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik.
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi drutftvo sv. J^ž^fa št. 53 JSKJ na 3C, Danube Str*»et v Little Falls, X. Y. Vwdiea .se v«* na predvečer Zahvalnega d:ie. to je v sredo 29. novembra. Vabimo vse Slovence in Sloveaike. prijatelje poštene zabave, <da nas po-Hctite na imenovani večer. Začetek
7. uri K obilni udeležbi se priporoča	Odbor.
Konferenca v Lausanni.
Lord Curzon je razpravljal s francoskem i generalnim zastopnikom o ukrepih zavezniških držav, da ustanove enotno fronto proti Tu
reiji. Keinalistična delegacija j*»n vodstvom Izmet paše odpotovala je 6. novembra. Japonsko bosta zastopala na konferenci ge-nerlani zastopnik v Londonu in ja[K)nski poslanik na Češkoslovaškem dr. Xagaoka.
Zanimiva statistika.
Sovjetski narodni komisarljat za promet je objavil za avgust in september sledečo statistiko: tatvin na železnicah za dva meseca. V 62.826 slučajih je bilo ukradenih 480.000 pudov različnih živil, 518 glav živine, 96 vagonov premoga in 12.000 pudov kolonijal-nega blaga. Med aretiranimi za tatvino je največ železniških mi-lieijonarjev.	%
Velika eksplozija.
Is Londona poročajo, da je v1 sobotu 28. oktobra ekplodirala na Holandskem velikanska množina streliva. Eksplozija je bila tako , močna, da so jo celo slišali v Lon dan.

Naznanilo
čl. dr. sv. Ciril in Metoda, št. 16,.1 da se polnoštevilno udeležilte pri hodnje seje, katera se vrši dne 19. novembra 1922 v Morellvilu v novi hali. Rešiti imamo veliko važnih reči glede otvoritve društvenega doma. Društevni dom je skoraj dogotovljen in moramo se pogovoriti, kdaj bo najboljši čas, da naredimo veselico v korist dru štvene blagajne. Cenjeni člani, ne pozabite priti vsi na prihodnjo sejo. Tudi vam naznanjam, da za november in december mesee ne bom nobenega člana založil za asesment. Toliko v pojasnilo, da boste vi vedeli. Naklada za mesec oktober, november in deccmber je po 50 centov od vsakega ena-kopravilnega člana.
S pozdravom
John Brunskole, tajnik.
msrn Jegosfofaiiske © Katoliške Jedioie
Vstanovljena leta 1898.	Glavni urad Ely, Minnesota.	_Inkorporirana leta 1901._
CT.Ag NT.VRODA. 16. XQV. 1922
——	" "T—i
Glavni odborniki.
I vdsednlk: R.UTXDI-P PF.RDA.N". 933 E. lSoth St.. Cleveland. O
Podpredsednik. LOUIS BALA .N'T, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Mnn.
Blagajnik: GEO. L BROZICH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtain: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. East. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. 40S. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street, N. 8.. Pittsburgh. P^.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNTK, Room 20« BakeweU Bldg.. cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PO RENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Sallfc, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegan. ill.
--Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda1'.	-
Vse stvari tikajoče se uradnih jsiIpv Vcskor tudi denarne j>oSil;atve naj se pobijajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe n;ij se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih čbi? o"- ia bolniška spit ev^la naj se pošilja na vrh'.vtiepa zdravnik?
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom xa obilen pristop. Kdor 'eii postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Z a h t a 1 a.
.Spodaj podpisana potrjujem ' prejem jmi blagajniku društva <iv. I Cirila in Metoda štev. 1 izplačano smrtnino od Jugoslovanske Katol. Jednote za mojega umrlega soproga Štefana Rozmana. Ur.teri ]e u-mrl dne 2S avgusta in bil pokopan lil. nviz na katoliškem ]x>ko-pališru v Ely. Minn. Dolžnost me veze. da se tem potom prisrčno zali valim -TuU'-slovanski Kat-1. T*h1-noti za točno izplačilo; ist o tak o zahvaljujem društvu sv. Cirila ;n .Metoda št. 1. osobito ura Inikoiu društva za njihovo točno deljva-, nje in pomor- za časa bolezni in smrt i liioj vna nepozabnega sopro-ira. l!oir vam povrni in plačaj! .Društvu sv Cirila in Metoda pa kličem: eveti. živi in rasli! i Ely. Minn., 4. nov. 1922. 1	Ana Rozman, vdova.
Naznanilo.]
Vsem članicam dr. Severna Zvezda se naznanja. tla se vrši letna :>. decembra v navadnih prostorih. Na programu j<* volitev otlbornic za ■ prihodnje l«*to in več drugih važnih točk. Ona, ki se ne udeleži, bo kaznovana, kot je bilo določeno na zadnji seji. Kazen je enomesečna sus;<en-jdacija, oziroma en dolar v društveno blagajno, i Izvzete so samo bolne članice. Nasvidenje! —
Ana Zaje. tajnica.
* * *
Prihodnja seja dr. Zvon. štev. 70 JSK-T. se vrši 19. novembra ob 2. pop. v navadnih prostorih. Xa dnevnem redu je več jako važnih točk. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se podaljša • prosti pristop m* za november in december. Ro-1 jaki ne zamudite lepe prilike in pristopite z malimi stroški. Plačate samo za zdravnika in na-(vaden asesment. pa postanete član naše skrbne matere JSKJ. Za pojasnila se obrnite na organizatorja na naslov 2226 Blue Island, Ave. — S sobratskim pozdravom! __John Jurečič, tajnik.
Premembe med društvi in Jednoto za mesec okt.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1. Ely, Minn.
Pristopil: — Matija Kovach, 1891, 22323, 1000, 31.
Suspendiran: — Peter Vukovich, 1883, 20665, 1000, 37.
.Zvišala smrtnino iz $500 na $1000 — Frances Pengal, 1879, ' 8038, 1C0, 35.
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
Zvišala smrtnino iz $500 na $1000 — Mary Mrak, 1884, 13454, 1000, 31.
Pristopil k druš. št. 70 Chicago, Tli, — Dominik Marolt, 1892, 21238, 1000, 29.
Prestopil k društ. št. 1, Ely, Minn. John Judnich, 84, 21158, 1000, 37.
Prestopila k društ. št. 129, Ely, Minn. — Johana Kolenc, 92, 13854, 500, 18.
Društvo sv. Aojzija, štev. 6, Lorain, Ohio.
Pristopila: — Mary Pire, 1891, 22324, 1000, 31.
Društvo bv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich.
Pristopil: — Martin Sustarsich, 1882, 22316, 1000, 40.
Društvo sv, Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa.
Zopet sprejet: — Jacob Kranjec, 1884, 2811, 1000, 20.
Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa.
Zopet sprejeta: — Helen Knaus, 1871, 8451, 500, 35.
Suspendirani: — Tomas Rudar, 1880, 17980, 1000, 24; — Mike Tomaskv, 82, 21878. 1000, 40; — Mary TomaskV, 93, 21879, 1000, 28; — Frances Rudar, 86. 17982, 500, 19.
Črtan: — Joseph Jandresieh, 1887, 18461, 1000, 29.
Umrl: — Frank Skober, 1878, 10435, 1000, 30.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa.
Pristopil: — Anton Skubic, 1885, 22342. 1000, 37.
Društvo sv, Jožefa, štev. 20. Gilbert, Minn.
Zopet sprejet: —Matt Simonovich, 1877, 18123, 1000. 38. j
Zvišal smrtnino iz $500 na $1000 — Matt Maloverh, 1880. 3879, 1000. 34.
Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo.
Suspendirani: — Frank Sodar, 1804, 14202, 1000, 17; — Joe Miklich, 88, 7658, 1000, 19.
Društvo sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, Minn.
Zopet sprejeti: — Martin Berg. 1877, 16750,,1500, 39; — John' Dolinšek, 81, 12562, 1000, 29; — Mary Dolinšek, 95, 18389, 1000, 21; — John Plestenjak, 87, 17423, 1000, 27; — Frank Derganc, 98, 22053, 500. 24.
Društvo sv. Štefana, štev 26, Pittsburgh, Pa.
Pristopili: — Jacob Parona, 83, 22336, 250, 39; — Michael Prah. 81, 22325, 500, 41.
Suspendirani: — John Galle, 1873, 3108, 1000, 31; — Mary Galle, 62, 8957, 500. 44.
Društvo Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo.
Prestopil k druš. štev. 83, Superior, Wry. — Frank Chadej, 1896, 20767, 500, 24.
Društvo sv. Jožefa, fitev. 30, Chiaholm, M™™
Pristopil: — Ignac Miklovčič, 1906, 22318, 500, 16.
Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Brad dock, Pa.
Zopet sprejet: — Adam Vidovieb, 1879, 19451, 500 29.
Suspendiran: — John Stefanieh, 1895, 19133, 1000, 22.
Društvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash.
Zopet sprejeti: — Joe Sosek, 1890, 17057, 1000, 23; — John Podriznik, 91, 19582, 1000, 27.
Pristopil k društ. št. 39, Rosyn, "Wash. — Raymond Kladnik, 1691. 18271, 500, 24.
Prestopila k društ. št. 39, Roslvn, Wash. — Frane« Kladnik, 1902. 20915, 500, 19.
Suspenderani: — Bernard Hren, 1890, .19402, J1500, 29; — Jernej Krasovec, 63, 1526, 1000, 37; — Frances Krasovec, 77, 8814, 500, 29.
Društvo sv. Barbara, štev. 33r Trestle, Pa.
Pristopili: — Mary, Schifrar, 1904, 22327, 500, 18; — Mary Jeram, 04, 22330. 500, 19; — Josephine Vichich, 05, 22328, 500, 18; — Frank Oblak, 06. 22329, 1000, 16.
Vrml: — Jacob Vichich, 1902, 19824, 1000. 16.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Uoydeil, Pa.
Prestopil k društ. št. 136, Dunlo, Pa. — Joseph Zalar, 1881, 10859, 1000, 27; — Frank Jernejčič, 77, 11422, 1000, 32; — Julia Jernejčič, 72, 14124, 500, 39.
Društvo sv. Alojzija, štev. 36. Conemaugh, Pa.
Pristopil: — Stanley Kopitnik, 1906, 22315, 500, 16.
Suspendiran: — Elija Cvi^tiovich. 1893, 19834, 1500, 26.
Pristopila k društ. št. 90. New York, N. Y. — Jenny Shega, 1882, 18192, 1000, 33.
Društvo iv. Janeaa Krstnika, iter. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopil: — Nikola Radovich, 1894, 22343, 1000, 28.
Zopet sprejet: — Frank Smerdel, 1895, 22132, 1000, 27. i
Društvo sv. Barbare, iter. 30, Koriyn, Wash.
PristopU: — Stefan Tomljenovieh, 3895, 22344, 1500, 27.
Društvo sv. Mihaela Arh., štev. 40, Claridge, Pa/
Pristopila: — Franees Regina, 1906, 22322, 1000. 16.
Društvo Marije Pomagaj, štev. 42, Pueblo, Colo.
Pristopil: — Anton Fatur, 1883, 22346, 1000, 39. Suspendiran: — John Selan, 1892, 14925, 20.
Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Suspendiran: — Anton Polh, 1903, 21269, 1000, 18. Prestopila k društ. št. 132, Euclid, Ohio, Katherine Blazich, 1894, 21167, 500, 27.
Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind.
Pristopil: — Jernej Stanpfel, 1906, 22320, 500, 16.
Društvo sv. Petra, štev. 50, Brooklyn, N. Y. Suspendiran: — Anton Žagar, 1896, 22044, 250, 26.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. Prestol k društ. st. 22, So. Chicago, Ul. — Mille Butkovich, 1875, 11521, 1000, 34.
Društvo sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls, N. Y. Odstopil: — Frank Petkovsek, 1888, 12599, 500, 22.
Društvo sv. Boka, štev. 55, TTniontown, Pa. Suspendirani: — Mike Biskanich, 1891, 21122, 1500, 30; — Anton Stepanich, 91, 21143, 500, 30: — Joseph Petretie, 81, 3784, 1000, 24; — Lawrences Gales, 86, 18255, 1000, 29; — John Cunjak, 90, 18000, 1000, 34; — Vida Kalič, 97, 20808, 1000, 24; — Mary Dušek, 94, 19631, 500, 24.
Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Prestopil k društ. št. 131, Great Falls, Mont. — Franees Er-menc, 1883, 11411, 1000. 26; — Frank Ermenc. 86, 13599, 1000. 24.
Društvo sv. Jurija, štev. 51, Beading, Pa. Pristopili: — Joseph Shegina, 1894, 22333, 500, 29; — Louis Težak, 1906, 22331, 1000, 16;; — Barbara Zukina, 1894. 22332, 500, 28.
Suspendiran: — Martin Gornik, 1888, 18081, 1000, 28.
Društvo sv. Flori j ana, štev. 64, So. Range, Mich. Zopet - sprejeti: — Paul Lukanich. 1878, 5475, 1000, 28: — Paul Lukanich, 1902, 20082, 500, 17; — Agnes Lukanich, 1879, 18720, 1000, 37.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 66, Joliet, HI. Pristopil: — Andrew Oblak, 1883, 22334, 1000, 39. Zopet sprejet: — Nick Zugel, 1868, 12854, 500, 42.
Društvo Zvon, štev. 70, Chicago, Hll. Suspendirani: — W. B. Laurich, 1S97, 20322, 1000. 23; — Andrew Glavach, 89, 20402. 250, 31; — John Jerich. 94, 18475. 500, 22.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, Ohio. jZopet sprejeti: — Anton Jerman. 1889, 14601, 1000, 22; — John Omerza, 73, 6450, 500, 34; - Martin Smole, 84. 20386. 1000. 36.
Društvo sv. Jožefa, štev. 76, Oregon City, Oregon. Pristopila: — Justina Kestner, 1906, 22351, 500, 16.
Društvo sv. Besnega Telesa, štev. 77, Greenburg, Pa. Zopet sprejet: — Vid Furda, 1881, 16896, 1000, 32.
Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo.
Pristopila: — Anna A. Chernilc, 1906, 22353, 1500 16.
Društvo sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, 111. Odstopil: — John Kimovec, 1869, 11834, 1000. 40. Prestopil k društ. 66, Joliet, 111. — Martin Jurkas, 1870. 10741, 1000, 38.
Društvo sv. Martina, štev. 83, Superior, Wyo. Suspendiran: — Matt Corian, 1892, 20835, 1000, 29.
Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. jZopet sprejeti: — Jernej Krek. 18SO. 13939. 1000, 30; — Peter Vincilov, 84, 17554, 1000, 30; — Mary Seljak, 83, 21688, 1000, 38; Frank Rogel, 86. 12354, 1000. 23; — John Percich, 77. 12162, 1000, 34; — Johana Maljevac, 82, 19548. 1000, 36; — Anton Milavec, 93, 14146, 1000, 18; — Anton Turk, 79, 20649, 250, 41.
Prestopil k društ. št. 83, Superior, Wyo. — Jim Brneieh, 1882, 15653, 1000, 30.
Društvo bv. Jožefa, štev. 86, Midvale, Utah Suspendirana: — Frances Malovich, 1885, 9723, 500, 22.
Društvo Orel, štev. 90, Hew York, N. Y. Pristopil: — Victor Gachnik, 1896, 22352, 500, 26.
Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Soekdale, HI. Suspendirani: — Anton Pire. 1881, 12079, 500, 28; — Anton Znidarsich. 87, 14252, 1000. 24.
Drultvo sv. Boka, štev. 94, Waukegan, UL
Suspendirani: — Anton Homovc, 1888, 16404, 1000, 25;_Mary
Homove, 89, 19632, 1000, 29.
Društvo sv. Frančiška, štev. 99. Moon Ban, Pa.
Zopet sprejeti: — Anton Košir, 1868, 11062, 500, 41; _Frank
Nagode, 72, 6233, 1000, 34,- — Neža Nagode, 86, 9151. 500, 21. J Društvo Marije Vnebovzjetje, štev. 103, Collinwood, Ohio j Zopet sprejeta: — Anna Godie, 1905, 21718, 1000, 17.	,
Suspendirani: — Franees Cerkveuik, 1893, 20002, 1000, 26; _
Prances Odlazek. 85, 19504, 500, 32; — Louis Svetina, 93, 18046,' 500, 22; — Mary Verce, 98, 22212, 500, 25.
Društvo Duluthski Slovani, štev. 107, Duluth, Mfam Suspendiran: — Louis Germ, 1877, 21496, 1000, 24.
Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leodville, Colo.
Pristopila: — Josephine Bradoeh. 1883, 22317, 500, 39. Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Pristopil: — John Skubitz, 1889. 22314, 500. 33. Suspendirani: — Gasper Rom. 1897, 19580, 1500, 20; _ Matt Krebs, 91, 18919, 1000. 29; — Ferdinand Pueel, 82. 170S3. 1000. 32.
Prestopil k društ. št. 104, Chicago, 111. — Marko L. Bluth 1888 16114, 500, 25.
Zvišal smrtnino iz $500 na $1000 ~ Joe Markovich, 1898 17543 1000. 16. ' '
Zopet sprejeti: — Joseph Markovich, 1898, 18920, 1000, 19- _
John Vrbas. 76, 18394, 1000, 40; _ John Grahek, Jr, 1902?, 19724,
1000, 16; — John Grahpk Sr.. 18S0. 1C671. 1000. 1000. 33- — Ajinie
Grahek Sr., 82. 17704. 1000. 32: — Annie Grahek Jr.. 19<H. 20507.
1000, 16; — John Somrock Sr.. 1879, 16113. 1000. 34; —.John Som
rock, Jr., 1905, 21316. 500. 16; — Johana Somrock, 1887 17779 1000, 27.
Društvo Marije Čest. Spoč. tev. 120, Tly, Minn.
Suspendirana: — Štefanija Schuster. 1905. 21791. 500. 16.
Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopili: — Albin Farenehak, 1903. 22335. 1500. 20- — Martin Kerin, 1896. 223366, 1500, 26: — Mike Chelosky. 1902. 22348. 1500, 20; — Joseph Semardja, 1888, 22350, 1000, 34; — Frank Pirtz, 99^ 22349, 1000. 23; — Jennie T'netich. 1906, 22347, 1000. 16. Zopet sprejet: — John Chelosky. 1978, 20097, 1000. 40.
Društvo sv. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Suspendirani: — John Merhar. 1878, 10893, 1000, *>1 - — Lucr Merhar, 86, 13989, 500, 24.	'
Društvo Soča, štev. 125, Iselin, Penna. Suspendirani: — Jeseph Jelina, 1884, 20545. 500, 36.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa. Zopet sprejeti: ~ Joseph Bretvich, 1878, 19565, 500 40- — Joseph Jakshe, 86. 19566. 250. 32; — Mark Jurmanovich, 97 21<>00 1000, 34; — Joseph Volk, 75, 20327,, 500, 45.
Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 128, New Duluth, M*™ Pristopili: — John Schuss, 1889. 22337. 250, 23- — John Salaj-gej, 78, 22340, 1000. 44; — John Chepelnik, 90, 22338 500 33- _
Matt Klepieh, 91, 22341, 1000. 32; Margaret Gandek. 1901, 22339, 1000, 21.
Zopet sprejeti: — Chas. Hodak. 1886. 16439, 1000. 27: — Mary Hodak, 86, 19766. 500. 32,- — Joseph Kovačevich, 88, 22102. 500 34-Sema Kovačevich, 88, 22103. 500, 34.	' '
Društvo Severna Zvezda, štev. 129, Ely, Minn.
Suspendirana: — Mary Muhvieh, 1904. 20903, 500. 17. Premenila zavarovalnino iz $1500. na $1000 Frances Zaic 1902, 20904, 1000, 19.
Društvo Slovenski Bratje, štev. 130, De Pue, HI.
Pristopili: — John Resetich, 1386, 22319. 1000 37- Marv Jane, 83. 22321, 1000, 39.
Društvo sv. Antona, štev. 131, Great Palls, Mont.
Suspendiran: — John Zupan, 1*86. 18145, 1000. 29.
Društvo Napredek, štev. 132, Euclid, Ohio. Umrl: — John Slave, 1883, 21342. 500, 38.
Društvo sv. Ana, štev. 133, Gilbert, Minn. Pristopila: — Mary Peryon, 1887, 22345, 500. 36. Suspendirana: — Mary Klanchar, 1894. 21500, 500, 28.
Društvo Jutranja Zvezda, štev. 136, Dunlo, Pa" Suspendirani: — John Mer kun, 1902, 21452, 1000 19 - — Frank
Merkun, 1899, 21451, 1000, 22.	^
Društvo Jutranja Zvezda, štev. 137, Cleveland Ohio. Suspendirana: — Karolina Keliop, 1900. 30259, looo. 19
Društvo Studenec pod skalo, štev. 138, Erpor, Pa. Zopet sprejet: — Joe Sušne*, 82, 21803, 500. 39. Suspendirana: — Susie Jenko, 1900, 21948, 500, 22.
Razne vesti.
moških, žensk in otrok. V nekem slu« *aju so umorili celo družbo, ki se je vdeležila nekega krsta, bro-ječo osemnajst ljudi. Umorili so nadalje družino, ki je imela osem članov.
Defravdacija v madžarskem poslaništvu.
Tz Budimpešte poročajo, da so prišli v madžarskem poslaništvu v Pragri na sled znatni defravda-eiji vizovnih dohodkov. Defrav-dacijo je izvršil višji uradnik poslaništva Jožef Baum, ki ni zapisoval dohodkov od vizumov v knjigo. Baum je bil na zahtevo madžarske vlade aretiran.
KALIFORNIČANI PROTI VOL-STEADU.
San Francisco, Cal., 14. nov. — Poseben odbor bo poslal kongresu prošnjo, naj nekoliko omili VoLstadovo postavo.
Prosili se bodo sklicevali na razpoloženje volilcev, ki so v veliki meri glasovali za uvedbo lahkega vina in piva.
številne žrtve roparjev
Moskva, Rusija, 14. novembra. Policija je prijela tpkaj pet roparjev, ki so baje priznali, da so umorili nič manj Jcot sto in osem
Račun med društvi in Jednoto
Za mesec okt. 1922. ftt. Dr uit Dohodki Izdatki
1
2
3
4
5
6 9
11 12
13
14 lf> 16 18 20 21 22 20 26
27
28 29
:to 31
M2
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 6H
69
70
71
72
rrr
75
76 71
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90 92 94 99
100 101
103
104 -05 MM
107
108 109 11D 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138 13»
12 1* 31
aept.
589.39
452.45
173.75 136 09
183.56
462.57 4*7.67
98.79
289.05 137.35
90.72 174.91
462.59 298.24
229.81
432.43
262.46 114.21
S3.39
449 99
155.06 234.80 181.43 545.79 900.00 112.21, 326.20
76.10 24] .63 1(M 98 232.32 399 :i0 153.18
263.58 111.94
60.82 157.57 292.16 71.47 1115.71
145.41 161.05
113.76 152.67
47.25 169.95. 123.90 S<;.4l 189.46 312.29
153.77 89.83
142.23 189.76 36.27 t>7.52 142.15 21.12
116.42 262.50
87.53 82.81
133.55 170.76 64.38
94.07 :u»97 126.65
56.64 78.85
191.82 111.29 120.87 100.35
28.67
63.57 247.64 126.29
57.08
307.34 1.36.99
51.96
46.73 48.03
207.49 47.16 6.58 MO. 34 64.70 87.10
63.69
44.54 266.82
114.83
42.70 51.83 97.54
130.70 60.03 91.00 38.46 45.64
42 20 237.83
90.97
1.014.00 28.00 4«<JH 27.00 * 142.00 44.00 7300 40.00
1.030.00 98*00 179.00 109.66
255.33 102.00 58.00 69.00
58.67
174.33 45.00 58.00 60.00 88.00 (i5.00 78.00 98.00 151.00 727.00 70.33 lliO.67 520.00 23.00 167.00
71.00 119.00 60.00 140.00 554.00 15.00 67.00 1-22.00 29.00 19.01)
56.00 63.00 105.00
66.00 24.00
108.66 25.00 15.00 37.00
29.00 bO.OO
20.00
45.00
39.00 71.00
75.00
38.00 40.00
15.00 30.00
26.00 34.00 90.00 18.00
25.00 56.00 30.00 32.00
122.99
226 00
23 00 15.00
229.00
63.00
500.00 60.00
32 44 64 92 106 108 111 132
153.00 232.00
33.35 82.24 102.23 117.90 125.02 94.91
Skupaj: $18,948.95 $ 9,590.64 Joseph Piahler, gl. tajnik.
Račun mladinskega oddelka
Med društvi in Jednoto
Za mesec okt. 1922.
30.00 1
St. Dr ust.
1
•>
3
4
5
6 9
«
12 13
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 49
51
52
53 55
57
58 60 61 6G 68
69
70
71 7')
76
77
78
79 81 82
85
86
87
88 89 92 94 99
103
104
105 10T. 108
109
110 111 114 116 118
119
120 121 122
123
124
125 128 129 132
133
134
135
136
137	,
, 12 za nept;
31 , 32 44 92
106 10» 111 TOT
Dohodki Izdatki
* 38.20 11.40
3.60 3.15 1.35 16.80 »' 3-15 4.35 11.25 00
15.15 11.85 90
2.70 10.95 2.10 45
9.85
2.70 7.95 5.25 24.75 25.05 17.40
5.40 2.40 2.85 1.20 24.40 7.80 90 2.55 4.95 10.05 7.95 4.35 2.85 10.80 4.65 8.40 2.55 6.60 5.25 5.55 3.45 1.50-4.65 2.40 4.65 1.05 5.40 4.65 2.G0 45 1.60 1.35 14.10 8.85 3.90 3.90 2.55 3.00
1.35 10.65 2.70 14.10 7.20 75 2.40 1.95 3.75
90. 2.85 2.70 4.05 4.50 4.65 90-60 3.55 1.65 15 4.35 5.25
1.20 1.80 3.00 8.40 2.70 4 m
$ 20000
Ikiniaea vojna iHričnje Irske
»r-f:— -TFjBKlS"":
Odkar je pod pritiskom Viljema TI. izpustil iz rok krmilo nemškega cesarstva železni kancelar Bismarek, ni notyen odstop izzval v političnem svetil tolike pozornosti kakor Lloyd George-ev padec v preteklem mesecu. Lloyd George je# brez dvoma najmar-kantneja politična in diplomatie-na osebnost tekočega stoletja. — Med vojno so mu je posrečilo z uspešno blokado izstradati centralne države ter s tem zanetiti odpor njihovega prebivalstva pro ti vojni, ki je bil. kakor je splošno priznano, eden glavnih vznikov nemškega poraza. Svetovna vojna pa ni uničila samo nemškega imperijalizma in nemške industrije. Angliji neljube konkurent in je. porušila j*4 tudi Kusijo. Britanskega imperija najnevarnejšo rivalinjo ter oslabila v izdatni meri gospodarsko moč Francije. Vse to se je izvršilo na korist Anglije, ki je za nameček se dobila celo kopo procvitajočili, Demških kolonij, in vse to je Lloyd George lahko vpisal na konto uspehov svoje politike.
Po vojni je prevzel Lloyd George vodstvo britske delegacije pri mirovni konferenci. V zvezi s Clemenceauom in Orlandom se mu je posrečilo omejiti "Wilsonov vpliv na minimum. Sentimentalni idealizem ameriškega predsednika je moral podleci združenim silama zastopnikov najtreznejže-ga materijalizma.
Lloyd George ni rad izpustil Iz rok moči. ki mu jo je bil dal angleški narod v enem najkritič-nejših trenutkov svoje "zgodovine. Odhajajoč je zaklieal svojim pro-tivnikom; "Teža odgovornosti mi je pala s pleč, meč pa mi je o-stal! " Njegova pot iz Londona je bila triumfalen pohod. Napotil se je v Leeds, kjer je imel preteklo nedeljo pred ogromnim poslušalstvom govor, ki ga je smatrati z;; nekako apologijo Lloyd George-eve osobne politike, "iloji nasprotniki trdijo — je dejal — da sem bil med vojno poraben minister, da pa v mirn ne veljam nič Ali je verjetno, da bi zdravnik, ki je bil dober v času najhujše krize, ko je šlo za življenje in smrt, odrekel ▼ slučaju navad smrt, odrekel v slučaju navadne migrene?" —
Da podčrta svoje zasluge v po-voljni dobi, je posvetil Llovd George dober del svojega govora pariškim mirovnim pogodbam, pri katerih sestavi je imel malodane odločilen vpliv. Po njegovem m ne nju spadajo te pogodbe med najdragocenejše pridobitve ne samo Evrope, ampak človeštva sploh. Z njimi se je uredilo pereče vprašanje francoske in italijanske ire-dente, ki sta kakor odprti rani na evropskem telesu skozi desetletja ogrožali svetovni mir. Te pogodbe pomenijo nadalje rojstvo Ddruštva narodov, ki naj v zo-doce prepreči vse vojne konflikte. Osnovna določila za pakt Društva narodov je predložila konferenci britska delegacija. Največja zasluga teh pogodb pa je, da ho napravile konec ogromni vojaški sili centralnih držav. To je prvi korak v smeri splošne redukcije vojnih priprav, ki mu bodo sledili nadaljni, kajti demokracije ostalih držav ne bodo hotele večno nositi ogromnih stroškov. ki jim jih nalaga neprestano oboroževanje, ko bedovidele,
vojne, ko je intenzivnosti ni mogoče razumeti izven obali Irske in koje polnega pomen® ne razumejo niti na Irskem. Tekom zaključne dobe angleško-irske vojne je bilo pustošenih par gradov in hiš v povračilo za uničenje proda ja-len ali bivališč republikancev in v namenu, da se napravi konec napadom na lastnino nekomba-tantov. Ti gradovi in hiše so bile last onih. ki so se v prejšnih časih proglašali kot vemo poscad-ko Anglije na Irskem in požig teh gradov je imel za posledico, da so prenehali napadi na lastnino in posest republikancev. Sedanja irska vlada je vlada Sinn-feincev, ki nimajo nikakih stikov z lastniki takih gradov ter nimajo vsled tega tudi nobenega smisla za uničenje dragocenih starin. katerih ni mogoče nadomestiti z denarjem.
Tudi nimajo potrebne moči, da bi preprečili tako uničevanje in če bo trajala vojna še dalj časa v obsegu kot se vrši sedaj, bo postala Irska žalostna in pusta dežela. iz katere bodo izginili vsi gradovi ter bodo ostale le še koče farmcrjev in delavcev, dočiin bodo pričele razpadati javne hiše in mesta.
Paradoks irskega življenja je, da je med republikanci dosti takih, katerim ne ugajajo taki izgledi glede neposredne bodočnosti. Na Irskem je zelo malo rdečih republikancev, zelo malo takih, ki ne morejo videti višjih slojev prebivalstva, ki delajo življenje raznoliko ter uveljavljajo neodvisno sodbo glede krajevnih in narodnih zadev.
Ta razred pa je pričel izginjati z naglico, ki je naravnost presenetljiva. Oni, ko jih posestva niso še bila uničena, so jih pričeli prodajati ter se seliti v Anglijo. Njih posestva, kjer so vzdržavali uzor-no farmerstva, s pomočjo najboljših strojev, bodo zapuščena ter jih bodo razdelili v majhne farme, kot jih je opaziti po celi Irski.
f;


<
Mramfii'
»kopij: rorjo % 900.00 IllipU Flrttii, gl, tajnik.
- i da so se centralne države teli stro-• škov rešile.
I)a se Lloyd George jeva izva-
■	janja prav ocenijo, ni treba drugega kakor spomniti se govora, ki ga je imel stari Bismarek oh porodu nemškega cesarstva v blesteči dvorani versailleskega gradu po porazu Francije v 1. 1871. S pravo germansko samozavestjo jc zrl takratni gospodar*sveta v bodočnost in ni videl, da se je prav v onem trenutku začelo zbirati pod njegovimi nogami netilo za največji požar, ki ga pozna svetovna zgodovina, požar, ki je uničil zmagoslavni nemški impe-rijalizem in ki pomenja morebiti začetek konea vse naše zapadne kulture. Kajti sedanji svetovni položaj, od katerega je v veliki meri odvisna tudi usoda Anglije.
; se pač niti z ozirom na svetovno vojno in njene grozote ne da pri-
■	merjati z navadno migreno. Rusija. prej žitnica evropskega kon-
j tinenta, trpi lakoto in njeno pre-j bivalstvo izumira gladu in kuž-jnili bolezni, kakor da živimo v j najtemnejšem srednjem veku. — Ves moliamedanski -svet je v neprestanem vretju. Poginu Smir-[ ne. četrt milijonskega mesta z ne-. izmernira bogatstvom. slede lahko še večje katastrofe. Italija vkljub izdatnemu saturiranju nje nega svetega egoizma nI niti srečna niti zadovoljna, marveč drsi po poševni ploskvi navzdol v kompletno anarhijo. V kakem o-, bupnem položaju živi že tretje leto nesrečno prebivalstvo Reke! f Celo n*»mški narod, znan po svoji nekdaj nedosežni disciplini, se , z\^*ja v neprestanih krčih. Poli-I tični umori, preje na Nemškem nepoznani, so sedaj tam na dnev-i nem redu. Erzbergerju je sledil Rathenau, "SVirthovo življenje je ^ že viselo na niti. Ves evropski kontinent pa ječi pod pezo moreče gospodarske krize in z njo 1 . .
spojenih obupnih valutarnih razmer. To ni več^'migrena", to je ^ zelo resna, nevarna bolezen, ki nuni brez dvoma smrtno kal v sebi za marsikaj, kar prišteva
; Lloyd George mirovnim pridobit-
► l
vam. —
k ,
i Prav istega dne, ko je imel bivši angleški premier svoj govor v , Leedsu, je izšel v nekem dunajskem časopisu zanimiv članek izpod peresa bivšega italijanskega ministrskega predsednika Nitti-ja, ki izreka o pariških pogodbah . uničujočo sodbo. Seveda je treba ' motriti Nit t i jeva izvajanja "cum grano salis", saj je znano, Kakšno stališče zavzema današnja Italija napram ostali antanti in posebno napram Franciji. Vendar ne gre, popolnoma prezreti mnenja tako kompetentnega sodnika ^ kakor je bivši italijaiiski vladni šef o stvari, ki mu je brez vsakega dvoma zelo dobro znana.
Izjajajoč od akutne gospodar-! ske krize, ki ke je v zadnjem času . pojavila v centralni Evropi, in ed . J globoke depresije, ki je zavlada-.; la posebno v nemškem narodu, . j depresije, ki preti uničiti, velik L j del evropskih produktivnih sil, .{skuša Nitti dokazati da leži kal ► j sedanjega nesrečnega položaja . i pred vsem v načinu, kako so se . sklepale mirovne pogodbe. Stolet-. ja sem se ni sklepal noben mir . med civiliziranimi narodi, ne da . bi se bili obe stranki o podrpbno-. stih zedinili. Po svetovni vojni, med katec« se bile ial« ir antan-
Pariške mirovne pogodbe v angleški in iaški luči.
Slika nam predstavlja del Carigr ada in bosporsko ožino. Pred par dnevi je zapovedal Kemal paša zaveznikom, naj zapuste mesto. toda njegovo povelje je naletelo na odločen odpor. Poznejša poročila so javljala, da Angleži v paničnem strahu be-že v Tracijo. Koliko je resnice na tem. še ni znano.
POGLED NA BOSPOR IN CARIGRAD.
_< i LASNA RODA. 16. NOV. 1922
te slovesne izjave, da bo temeljil f
bodoči mir na načelih enakoprav- ■ nosti. da se bo vpošteval narodnostni princip in da ne bo ne voj-1 nih odškodnin ne aneksij. so se! izdelale v Parizu brez sodelovanja nasprotnih strank mirovne pogodbe ter se predložile v pod- { pis protivnikom. katerih zastopniki so bili nastanjeni v bližnjih krajih kakor Versailles. Saint-Germain. Neuillv in .Sevres. V teh I pogodbah, ki vso dobile imena po krajih, kjer so bile podpisane, ni bilo nobenega govora več o načelih enakopravnosti in o narodnostnem principu, na mesto vojne odškodnine pa se je vanje vtihotapil pojem ''reparacij". Nezmi-selnost in krivičnost teh pogodb! j< evidentna. Paralizirale so vse normalno življenje v Evropi ter privele celo zmagovalce v položaj brez izhoda. Saj je znano, da dolgujeta n. pr. Francija in Italija Ameriki in Angliji toliko, da ne moreta misliti niti na plačilo golih obresti.	{
V marši enem ima Nitti prav. Pariški mirovni instrumenti so brez dvoma diktati in nikake pogodbe. Pri njih sestavljanju so se le redkokdaj in prav avtori-tarnio zašliševali zastopniki na- ( rodov sedanje male antante. da-si so ti narodi prelili za zmago po- ' t..ke krvi; nasprotnikom pa so se elaborati enostavno s pripomnjo vročili, da jih imajo v določenem roku podpisati, kar se je po ne-1 katerih protestnih poskusih in neznatnih spremembah v vseh slučajih tudi zgodilo. Med stranke, j ki so se podpisn protivile, je šteti j tudi jugoslovensko delegacijo, kij Saint-Germanskega miru ni podpisala v določenem roku 10. septembra leta 1919., ampak dosti kasneje. Res^ je tudi, kar trdi Nitti. da se v teh diletantih ne vpo-števa narodnostni pmeip,-posebno tudi ne s strani Italije. Slednjič je gotovo, da taki diktati ne mo- I rejo postati podlaga sporazuma f narodov in da trajno nesporazumi jenje vodi v pogubo.
Stinnes bo pokupil celo 1
Evropo.
———
Ali bo postal ta nemški financ- ' ni kolos, Ilugo Stinnes. v resnici lastnik cele Evrope? To je nazi-ranje švedskega humorističnega lista "Sondags Nisse", ki izjavlja, da je tozadevna transakcija že dovršeno dejstvo. List pravi, da je kupil Hugo Stinnes celo , Evropo na svoj lastni račun. Cena, katero je plačal sieer M. še znana, vendar pa se domneva, da bo znašal dobiček, katerega bo imel pri tem Stinnes, nekako dve- j sto tisoč miljonov. — Branting,i švedski ministrski predsednik, se' sicer obotavlja glede prodaje i Skandinavske, vendar pa je v' j.rmcipu zadovoljen z načrtom j Stinnesa.
Odnošaji med prebivalci različ-' nih dežel bodo urejeni tako, da bo vsak človek, star nad petnajst let. zaposlen od Stinnesa za določeno plačo ter primerne odstot- 1 ke. Nezaposlenost bo vsJed tega izginila v deželah Stinnesa. Ta prednost bo koristna tudi članom 1 vlade, ki bodo zaposleni pri Stin-nesu kot zaupni uradniki. Po sklepu te velikanske transakcije' se bo dvignila nemška marka na višino, katero je zavzemala pred vojno, nakar bo gospod Poincare takoj .dvignil svoje zahteve glede vojne odškodnine za pet in dvaj- 1 setkrat. Stinnes si bo.nadel na-; slov "generalnega ravnatelja Združene Evrope" ter bo vodil iz
Berlina vse evropske zadeve. -
j
V koranu«
Zložil Anton Medved.
--
V koranu se« bral v turobni suri: Ko človeku stopi v smrtni uri. duša v grlo, kdo z napojem
čaru i m leno kri po žilah razburit
Nihče: Kdo in poeenra naj tudi strast, ki trndna game, spet
p«*dkurif Kličejo na. zemlji, milijoni, da jim smrt odpri že groba duri!
Iz Dublina poročajo: — Neki vodilni akcijonar v Dublinu je rekel pred par dnevi, da so vsi vozovi in avtomobili 2a prevažanje pohištva v Londonu najeti za prihodnjih devet mesecev v namenu. da spravijo iz Irske pohištvo in drugo lastnino, pripadajočo hogatemu in izobraženemu razredu naroda. Ta izjafa je sieer mogoče pretirana, vendar pa meče ostro luč na sedanji položaj na Irskem, ki je vir žalosti in skrbi vsem mislečim ljudem.
— Irska bo postala najfinejša dežela na svetu, v kateri se bo izplačalo živeti. — je rekel lord Granard preteklega decembra, ko je dospel v New York ter izvedel, da je bila podpisana mirovna pogodba med Irsko in Anglijo. V teku dvanajstih meseeev od podpisan j a mirovne pogodbe pa smatrajo ljudje iz razreda, kateremu pripada lord Granard. Irsko za deželo, iz katere je najboljše oditi Čimpreje. Lord Granard sam je dosedaj še ušel usodi tako številnih drugih zemljiških posestnikov. kojih hiše so bile požgane in kojih življenja so bila več kot bedna vsled vojnih razmer, ki vladajo na Irskem tekom zadnjih štirih meseeev. Lord Granard in njegova žena sta zelo navezana na svoj dom na Irskem, ki se lah-! ko v številnih ozirih kosa z domovi obeh v Londonu in Parizu. Izdala sta že velikanske svote za | okrašen je tega doma, kajti poklicala sta francoske in italjan-i ske umetnike, ki so izvedli prav posebne dekoracije.
Lord Laseelles in princesinja Mary sta bila gosta lorda Gra-narda v Parizu, ko sta se vračala z ženitovanjskega potovanja po Italiji in Laseelles je tudi upal, da bo preživel dosti prijetnih dni I na svojem irskem posestvu v Por-tumna, v okraju Galway. Sedanji notranji položaj na Irskem pa nudi le malo upanja, da bi se ta pričakovanja Lascellsa uresni-■ čila.
Cela dežela je opustošena orl
Priprosta higijena _• skrivnost dolgega- življenja.
Iz Pariza poročajo: — Juan Ponce de Leon je zaman iskal vir večne mladosti v Floridi. Nobenega drugega uspeha ni imel kot da so se njegovi sodobniki in potomci norčevali iz njegovih pri- ! zadevanj. V Evropi pa je danes i dosti modernih Ponce de Leonov,1 ki iščejo vir mladosti s pomočjo podkožne igle ter prestavljanja žlez.	♦
Zgodovina ponavlja eksperi-, ment Ponce de Leona.
Nekaterim najbolj odličnim znanstvenikom Evrope je bilo stavljeno vprašanje. kaj je na tem najnovejšem gibanju, ki se tiče pomlajenja.
—	Ali je mogoče podaljšati življenje? — se je glasilo vprašanje, stavljeno profesorju Bouvier. članu akademije znanosti; dobro-1 znanemu dr. Variotu, dr. Fiessin-gerju in Flammarionu. To so odlični znanstveniki v tej deželi zna nosti, ki je proizvedla Pasteurja, Cure-ja in druge znanstvenike, ki so sedaj že mrtvi. Vsi ti so izjavili, da je mogoče podaljšati življenje, a ne s 'pomočjo igle ter operacij.	_
Vsi ti znanstveniki so mnenja, da je mogoče podaljšati življenje s pomočjo higijene, dijete, filo-1 zofije in drugih sredstev, ki pre-! prečujejo prezgodnje oslabljenje ! telesa. Glavna stvar pa je boj znanosti proti boleznim, ki deci-mirajo človeški rod.
Dr. Variot, ki sam ni več mlad,; pravi sedemdeset in osemdeset-.1 letnim ljudem:
—	jZa človeka, ki je kljub ste-1 vilnim oviram dosegel visoko1 starost, more biti podaljšanje živ-lenja le omejeno. Vse žive stvari, živalske in rastlinske, imajo razvoj, v katerem je smrt neizogibna. Dolžina življenja je lahko ^edna pri bolj robustnih plemenih, kjer pride postaranje bolj počasi in kjer je prehrana bolj aktivna in redna. Nekateri petdeset let stari ljudje so bolj izčrpali svoje telesne sile kot pa drugi, ki so stari sedemdeset let.
Vsak posamezni človek postane
star na svoj lastni način pri vsem tem igra dednost veliko ulogo. Ta ali oni organ izgubi svojo silo in posledica tega je, da trpe vsled tega polagoma tudi v>i ostali organi.
—	Zdravniška znanost ni vsled tega seveda razorožena, — je izjavil učenjak nadalje. — Lahko se bori nekaj časa proti simptomom organičnega razkroja tega ali onega organa. Nobena medicina pa ne more uspešno napasti vzrokov takega razkrajanja.
Glede opičjih žlez ter njih premeščanja v človeško telo je rekel isti učenjak, da ni človeško telo ni kak avtomobil, katerega lahko zapeljemo v garažo, če se nam skvari in ki zopet dobro teče, kakor hitro smo odstranili pokvarjeni del ter ga nadomestili z novim. Na znanstven način pa je pojasnil dr. Variot to zadevo ta-ko-le:
—- Kot smo dosedaj napredovali v znanosti fiziologije, je nemogoče nadomestiti en organ z drugim organom. Vsled tega.je bedasto domnevati, da bi bilo mogoče na ta način podaljšati življenje ali obnoviti življenske sile. Naše zahteve v tem pogledu bi morale biti bolj zmerne. Življenje naj bi se skušalo podaljšati s pomočjo higijene, ki naj bi preprečila prezgodnjo ostarelost in razkroj bistveno važnih organov.
—	Ena stvar je gotova, — je izjavil profesor Riehet, — in sicer ta, da bi bilo mogoče podaljšati življenje, če bi mogli znižati in vzdržati na nizki točki telesno temperaturo, kajti na ta način bi zadržali proces kemičnega palje-nja v telesu.
Ta znanstvenik pravi, da žive živali v polarnih morjih dalj ča-s^ kot pa iste vrste živali v bolj tropičnih vodah.
—	Ali pa je mogoče izpreme-niti organicno temperaturo človeškega telesa? — vprašuje on. —■ Mislim, da ni mogoče in v vsakem slučaju bi kaj takega ne bilo zaželjivega, kajti to bi se moglo zgoditi le na tak načih, da bi se ^mejilo telesno aktivnost.
IZ DNEVNIKA PREMOGARJA
Spisai IVweig Hspgwd, tfam U. M. W.
Kašubi - Stovinci.
Odlomek Šh>vaustva prehaja kam? Ne v Slovanstvo vobče, ! zakaj to je ali nepotrebno ali ne-| mogoče, ampak v sosednji večji ! slovanski narod.
' To so Kašnbi. ki se na nekaterih krajih imenujejo Klovinee.
Malo Jugoslovenov je videlo kašubski svet. Če je pred vojno ali med vojno kdo tudi potoval z železnico tam skozi, je mislil da ni le v Nemčiji, ampak tudi na nemški zemlji.
KašuRski kraji so zapadno od ; Gdanska; nekaj Kašubov je tudi na ozemlju tega svobodnega me- i sta in na vzhodnem Pruskem. — ' Kašubov kot naroda dandanes ni. eksistira le kašubščina kot polj- I sko podnareeje. Sicer se o tem a-kademski diskutira, ali te razpra- i ve nimajo praktičnega pomena, > že zato ne. ker se Kašubi sami j smatrajo za Poljake: še ko so bili 4 do prevrata v Nemčiji, so to svo-! je mišljenje kazali v tem. da so 1 volili vedno poljske kandidate.
Kašubov je kakih 200.000: mno go jih je v Ameriki. Bogatinov med njimi ni; delavci so ali mali posestniki, ob morju in ob ka- ' buških jezerih so ribiči. Najbo- i gatejši kraj je okoli mesta Pucka, i
Prvi so ime ' Kašuh" rabili knezi stetinski: potem se je ime
I	umikalo, kakor se je svet proti i vzhodu ponemčeval. proti Gdan sku. Ko je nemški viteški red o-svojil Gdansk, so prišli pod nje-
• govo gospodstvo tudi Kašubi ter bili fizično in duševno pustoše ni. Leta 1466. je nad zemljo zavladala Poljska, a leta 1772. Pru Iska. — Pruska je deželo potrebovala, da zveže svoj Kraljevee z Berlinom; da bi si jo zasigurala, j j jo je germanizirala; uprava in šo-: la sta bili popolnoma nemški; Kašubi sami so le doma govorili ka- j ' šubski. Poleg preprostega 1 jud- j |stva pa se je držala tudi inteli-gencija, a samo v južnih krajih, (ter se je vefcala s Poljaki.
Prvi, ki je začel buditi kašub-'sko zavest je bil zdravnik dr/Flori jan Cejnowa, sin kovača iz Puc-( ka (v prvi polovici 19. stoletja); nadaljeval je njegovo delo šel* pred svetovno Vojno zdravnik dr. Majkowski; organ tega mladoka-šubskega gibanja je mesečnik "Grvi'', ki izhaja od lani v Ko-} šterinu.
!
Na kašubski šolah, ki so prej hile nemške, se zdaj poučuje poljski. (Po "Češkem Slovu*'.) Ta-j j ko prehaja kašubski odlomek in > ostanek nekdanjih polabskih Slo- j j vanov v prirodno celoto v Polj-! fstvom in je s tem rešen za sebe in za celotno Slovanstvo.
.1 Nemci so se seveda vedno tru-. dili dokazati, da so Kašubi poseben narod*', posebna "individualnost". Kašubi hvala Bogu v to niso hoteli verjeti.
-	čudno postopnnje litijskega okr.
-1	glavarstva.
? j
II	S Krke poročajo: Tukaj se je j ustanovilo izobraževalno društvo,
j ki prireja v večji sobi na pod-jstrešju šolskega poslopja igre. K
-	igram zahaja vse, mlado in staro. Po pa ni po volji krškemu župni-
j ku, ki je hotel šolsko podstrešje i porabit; za Mn
nji no družbo. Zato je vložil na okrajno glavarstvo v Litiji pritožbo, češ, da ta goba ne odgovarja vsem policijskim pred-} o i so m modernih gledališč. Okrajne j i glavarstvo je pritožbi ugodilo ter p prepovedalo liadaljno uprizarja-j "je ij?er, ker je baje nevarnost og-
\ Jejte in
shujšagte
1 To Je stara fraza, obrnjena narobe, to-; da moderne metode la odpravo ma&čobe j so omogočile ta izrek.
Če ste preveč debeli ter se nočete te-j tesno velbati; radi jeste, pa. kljub ta-imu hočete slrujiati ca par funtov, «to-'rtte to: pojdite k svojemu lekarnarju (ali P« ptiite na Marmola Company, 4612 Woodward Ave.. Detroit, Mich.) ter mu dajte (ali pofiljite) en dolar. Za to zmer-■o svoto vam bo lekarnar pokazal pot, da — izpolne vafia Aelja po lepi slolci. suhi 'postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Taifiet (Marmola Prescription .Tablets) sestavljenih po Marmola Pred-jpiau. Eno morate vzeti po vsaki jedi in i pred počitkom, da boste pričeli izgubljati 'maičobo stalno in lahko. Potem se zdravite do zaieljive tete, Marmola Predpis-
In« Tablet« (Marmola Prescription Tablets ; so neškodljive ter dobre za sploino zdravja NI vam treba stradanja In veZbanja. Jejte 'kar se vam ljubi, veibajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Bre« dvoma bo pneobfle meso Wltro Izginilo, vi teste pa ostali a v« j naraven lepo pokrit s trdim meaam In sloki-
Kje je FRfVišK P^^JBU! Doma je ]'. vasi Repče, f am 'Trebnje Prosim cenjene rojake, če kdo
kaj ve, da mi poroča, ali ni.i so pa -am javi svoji materi, ki žel.j-no pričakuje kakšno poročilo o nj«"ip. -- Joseph Pla.iinshek, I?. F O. 4. Ttozemnn. Mont.
A ko želite dobiti
sorodnik« ali znance iz stare domovine,
j ;>išitt* t»am prej za pojasnila, ker j število priseljencev je omejeno.
! FRANK SAKSER STATE BANX, j >2 Cortlandt St.. New York. N. Y.
■ ■•■llimiuaiiiiiiiiiiiuiiuiHHIlllllllilllllliliiiiiamiliiiliisi iiiiiianilllllisctaiiiaiiiiatiiif iiiuiiiiiaatf
n»*?*ieawnii....«iennimiiinm>niwtnm>t	»■«»«mii
tmnnitTmttffltiniiuiiiiiiiiiii!rimiiiiiiiHiiiiimiimm
nja velika in ker nima soba zadosti izhodov. Nam je znano dosti primerov ravno i/, litijskega okraja. ko prirejajo klerikalna društva na skednjih pri petrolejkah svoje predstave, pa okrajnemu glavarstvu niti na um ni padlo, katero od icli prireditev prepovedati. Odkod in zakaj na Krki dvojna mera" Mcn:a bo ved'.-l kdo kaj pripomniti. Dolžnost uradftv je, da izobraževalno delo kolikor mogoče podpirajo, ue pa da delajo nepotrebne situ« sti in stroške.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srecm naznanjamo vsem znancem "u prijateljem, da uam je kruta smrt vzela našo ! ju-bečo in nepozabno hčerko
AMALIJO FRENK
v nežni starosti 7 let. Fmrla je 5 novembra v St. Marjet bolnišnici. Podlegla je operaciji v grlu. P<»-izre!) v-e je vršil 7 nov. na .Marv pokopališče
Zahval ju iemo se botri in botru Annin Heruai-d Frenku za kras ni venec, Mary in John Smrdehi, M -SS M;mi Jevnika^jevi ter v>cm driiifim, ki so podarili cvetlice, posebno .viski mladini i/. Sunny SU!e Seh "i>l Nadalje s< zalivalj ijeieo vseiM onim. ki so p kojro obiskali na domu žalujočih sta riše v. L'-pa hvala tudi družini Frank Fmik iz
»
j Prou^litorja. 1'a.. in vsem drugim, j ki so se udeležili pogreba v obil-jiien« številu
Spa\aj mirno, nam nepozaldje na. in naj ti bo lahka ameriška zemlja f
Žalujoči ostali: John in Victoria Fienk, stni-LL'. John, brat. Mary in Victoria, -y-stri. Joseph Frenk i:i Frank Gašperšič, • strica. Pittsburgh. Pa.. 12. no v. 192'J. ."»11 if; < Vlad vie Street.
.'ir»-ir» -in
ADVERTISE iN "GLAS NARODA".
NAZNANILO.
V Canonsburgu, Pa., se je smrtno ponesrečil rojak
JOE SENI&AR
in sicer na železniškem tiru v kraju l)r-Avn Town. Star je bii .'J:i let in zapušča tu svojega očeta, v j stare;n kraju pa mater in tri bra-' te Pravi vzrok pouesrečbe rsse zdaj J ni znaufc Rahla naj mu b<; ameri-
ška *em.ljica.
(16-18—II)
Brezplačno onim, ki trpe ysled mrzlice in naduhe.
Brezplačna peskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa
Imamo način, kako kontrolirati naduho
Ie"mo, da poskusite na nafi račun. Nif ne de, ako je to 5e d ulg-a bolezen, ali pa
»e Je pojavita fie-le pred kratkim,ako Ja
senčna mrzlica ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno poakušnjo na- ! Sega načina. Na to se ne gieda, ▼ kaki khmi iivite. ne gleda se na vašo starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mrattca, nafi način van. bo takoj pomagal.
Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patent..-rano kajenje"itd., želimo pokazati vsiko-mur, da j« ta novi rvtčin določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse lirope^je In vse straSne napade takoj.
Ta brezplačna ponuuba je prevažna, da bi Jo zanemarili. PlSite sedaj ter jo ta!" o j \ pričnita. Ne pofiljite denarja. Pofiljit« kupon waikes. Niti pofitnfne ne pla£*te
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi sa izrnčunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBIzISHING CO. 82 CortLi.ndt Street : New York


■ '■•-'.- i.rfafti
BREZPLAČNI poskusni KUPON.
FRONTIER ASTHMA O »..RoomlCOY Ntesar* ttd Had »on Sta.' Buffalo. N. V. P&iliiU orMte	s liegs capina:
i - ž ž •■• -j. tijgas
Ma grozdje im dragi sadeži.
Cipar, najboljše grozdje, zelo debele | jagode, baksa 25 funtov.... $4.10 Muškat«!, sladke, debele jagode
baksa 50 funtov ........ $6.00
Fije v krancelnib, zelo leiie, baksa
110 funtov ..............$12.10,
Brinjere jagode, vre^a 152 funtov $8.50 ('tiflje, zelo debele, baksa
25 fantov ................ $4.00
dešplie drobne, baksa 25 f um tov $3.00 & naročim priložite Money Order.
MATH. PEZDIR
Bm m. kMjr Man Sta.
New Twk, N. V.	i

3503 iZTISOV
je bilo prodanih z današnjem dnem.
Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto.
K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi.
Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto.
Cena za Ameriko in Jugoslavijo
40c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York
O T. AS VAftfVRV H> NW. 19'??
STRAHOTE VOJNE
- DOLI 2 OROŽJEM
Slavno pisateljsko dela.
PAM XA i Mllli mi ' ' i ■ 3w vonOr.
SLOVENIC PUBLISH I NO COMPANY 82 Csrtlandt Street —	Vsrtt
Malo po šesti uri sem stal v vrsti s šte-i2 vinmii drugimi pri majhni dobavni koči vj* bližini vhoda v rov. Tam sem ^i nabavili lopato ter nove vrste kramp kot ga rabijo t tukaj. Imenuje se patentiran kramp ter obstaja iz glave z rogovoma na obeh straneh, 1 kojih eden 4Apaše" v roeaj krampa. Še a nikdar preje nisem videl takega krampa, a 2 skoro vsi premogar j i ga rabijo v tem rovu1 za izj>odkopavanje pemoga. Ta kramp je 1 zelo prilieen, kajti ee ga hoee elovek nabru-siti mu ni treba prinesti iz rova drugega kot-majhne zobe. katere vzame z enega dela krampa.	]
Malo pred polsedmo uro sem splezal na < oder šafta ter rakal. da pridem na vrsto, ko g me sjjuste navzdol. Kmalu nas je skupi- 1 rna desetih stopila v gajbieo. naše male sve- 1 tilke so zablestele na čepicah in par sekund pozneje smo planili navzdol v temo in mo- ! kroto na vznožje šafta. 706 »V vi je v. Ko smo ' dospeli do tal, so se ostali moji tovariši na- J potili proti svojim prostorom, a jaz sam sem moral'čakati skoraj do sedmih, da dobim1 svoje orodje. Premogarji ne smejo nositi j orodja seboj v vspenjaei, temveč ga morajo ] pustiti na vrhu šafta. Orodje pošljejo na- i vzdol potem, ko je prišel na dno rova zadnji < premogar.
Izbrali smo svoje orodje iz kare, ki je ] prišla navzdol z zadnjim premogar i em in M odšli naprej po hodniku, do urada rovske-ga formana. Tam smo sedli na tla v maj- i! hni predsobi ter čakali, da nam določijo pro- (! store. V notranji sobi je zrlo pet mož, z ! varnostnimi svetilkami v rokah, na velik a obris rova ter razpravljalo o problemih i, dneva.	is
Pa minut pozneje je prišel k nam, ki:' smo stali zunaj, veliki bos, v spremstvu ' svojih pomočnikov.	j•
44Kaj naj storim z vsemi temi?" je v-». prašal terse zarezal naglas. "Mislim, da smo i j jih imeli že dosti."	i <
Njegovi pomočniki so pričeli govoriti in \ razpravljati glede probema, kam naj nas po-; stavijo. Vsa znamenja so kazala, da jim je bilo težko rešiti to vprašanje. Konečno'j pa je eden njih, katerega so ostali imen o- J vali "Shorty", dvignil svojo varnostno sve-, tilko s tal ter povedal nekemti drugemu r možu in meni, naj mu slediva. Šli smo nekaj časa naprej po glavnem hodniku rova.! pod zelo nizko streho ali nizkim stropom,;! ki nas je prisilil, da smo se sklaaijali ter dospeli konečno do Three Right Dip. Vlak j praznih kar je prišel mimo nas, in pomožni |< forman je zaklie^tl motormanu, naj ustavi vlak. Splezali smo v prazno karo, in vlak1 nas je povedel na daljšo razdaljo naprej po rovu. Ustavili smo se, ko smo prišli v j Three Right Dip ter sedli na tla v majhnem f prostoru, izsekanem v rebra rova. Tam se je vršila nadaljna razprava med nekateri-j mi ]>omožnimi formani. kam naj nas posta-i vijo in konečno so povedali meni, naj grem naprej, dokler ne bom prišel v Seven Right in od tam v prostor sedemnajst.
To sem storil ter prišel v prostor številka 17 ravno v času, ko je kratek, a širo-kopleč premolar potisnil prazno karo na kri-j žišče tračnice. To je bil James Thompson,! moj partner v prostoru 17, zelo energičen lin prijeten dečko, star od pet in dvajset do trideset let.
*1 Well, mislim, da bi bilo boljše, če potisneva to prazno noter ter jo naloživa," je! rekel, potem ko sva vprašala drug drugega,! odkod prihajava in kje sva delala prej. — "Motor bo kmalu prišel in spraviti morava te prazne kare s poti."
Nato se je pričelo potiskanje, ki je vzelo precej najinega časa in moči. ^Pritisnila sva i svoja hrbta k kari ter jo pričela riniti, dokler j se ni pričela premikati, nakar sva se obrni-] la ter jo potiskala naprej z rokami. Ko svat šla tako proti "face" ali lieu premoga, jej postajal strop vedno nižji in nižji, dokler \ ni bilo več kot približno šest inčev med vr-i hom kare in stropom.
(Nadaljevanje v soboto dne 18. .nov.)
(Nadaljevanje)
- i
Taki ljudje so uiotoniiam, zavirači, ^o- l njači mul, polagalci tračnic in so znani kot 1 kompanijski možje. Predstavljajo nekako t d\a,jr-H odstotkov uslužbencev v rovih, kaj- s ti driitfi so kopači premoga, katere imenujejo majnarje. Bii je uslužheii kot polagalec i tračnic ter je bil nekaj časa brez dela. Po- g vedal ini je, da ni im<*l sicer nobene želje s kopati premoga v tem rovu, da pa je moral ? Moriti to, ke bi dugače izgubil svojo kompa-nijsko hišo. Ko s«*m ga v pa šal glede razmer i \ n »vil, se je nasmehnil ter enostavno rekel: 1 "Well, ne bi ti rad pripovedoval o teh raz-nu rah, dokler jili ne vidiš na lastne oči. <
•Jutri pojdeš navzdol in vidri boš, kakšne i tf
S«	.	T
(rov«»rila ^va nekoliko o unijah in pove- t dal mi je, da je to si«-»-r lunitii jski rov, da pa j dela tukaj precej linijskih premogajev. i
"Forman in tudi ostali vedo to," je re- c kel, *'a ne brigajo."	■ t
Nedelja, 7. avgusta.	1
f
Danes zjutraj sem šel na izpreliod pre- ( ko gričev severoiztočno o<l »lohnstowna, in j velik utis je napravila name kombinacija y lianivn«* h jK>te in velikanskega industrija- ^ lizma, katerega zapazi človek z višin. .Johnstown leži deloma v dolini Conemaugh reke, ^ ki t«*če od iztoka proti zapadn in deloma v ( <loiini Stouy < 'I'tH'k. ki teče v < 'onemaugh re- ^ k<( od juga. \*spričo visokih gričev delajo ] na človeka utis velikanske naprave Cambria g Steel ( oinpaiiy, sedaj del Midvale Steel and , Ordnanee Company, z veličino tehnične pod-'< jetnosti človeka. Dalje gori ob Conemaugh|( i"«*ki, na južni strani, se pričenjajo črni kupi! cm I pit ili ognjišč ter veliki dimniki sajastih peči s celim omrežjem cevi ter tečejo na razdaljo več blokov proti zapadli ob reki. Par blokov tračnic veže te Franklin napra-i ve z nadaljno skupftio poslopij in dimnikov^ in nato, po nadaljni črti tračnic, pridejo , Cambria naprave na severni strani reke. Ce-J la naprava, Franklin Works, Cambria1 Works ter naprav«* in železnica med tema so ^ del Cambria Steel Company. K temu pri- «1 d < * j o m* rovi pri Franklin \V«%rks ter velik 1 <lrift rov, ki teče več milj jkkI gričem na ju- 1 žno-zapadni strani mesta, «>dko<ler prihajajo obložene ktire s ]>remogom preko mosta v 1 *redi£&e Cambria Mpitv. Na kratko raz-1^ daljo ]>o dolini navzgor, ki teče od (■one-1 mau^h v sev«'r«»iztočno smer. postavili par ^ novih peči ter napravo za k< ks in stranske f produkte in ravnokar so p«>greznili šaft za-1 nov premogovnik. Ta naprava je tudi del ^ Cambria Steel Company. Krog vsega tega 1 železa, jekla in cementa pa je človeški ele- 1 ment, oni element, ki daje silo. brez kate- r re bi ne moj^a naprava poslovati. Vrsta za vrsto, skupina za skupino od vremena raz- 1 lasanih, grdili hiš se steza v vse smeri, in med • Jijirni. k<»t j«» vidno z griča, hodijo naokog 1 postave možkih in žensk ali ]»a posedajo na hišnih ]>ragih; otroci se igrajo na cestah.
V teku svojega izprehoda sem zadel na skupino mož. ki je sedela na vrhu nekega griča ter zrla na Franklin napravo ter po-, slopja iti hiš«' Johnstowna. Tstavil sem se ter govoril z njimi nekaj časa. Povedali so;; mi številne stvari gletle Cambria, kako mora vsakdo podpisati statement predno je spre-j jet v službo, da ni član nobene unije in da ne namerava ]H>stati član; kako dobivajo navadni dtdavci v jeklarskih napravah sedaj le po tri«leset centov na uro in da bo 1(>. tega mes«*ea skrčena plača na 25 centov.
* Povedali so tudi, kako cene ne padajo, pač pa v nekaterih slučajih celo naraščajo. Lep prostor za <le?o. ta Cambria.
Celo popoldne sem pisal dnevnik in ko-iločno malo pred večerjo st^ni ga zaključil z| soboto vred. Po večerji sem vzel karo v South Fork in od tam sem šel peš skoro v St. Michael, predno me je pobral neki avto mobil. K«> sc^n dospel v Imarding-liišo, sem; našel v svoje presenečenje in veselje, da bom' sam spal v postelji, ker je moj prejšni tovariš odšel. Vsaj v tem oziru je bila ta boarding-liiša boljša kot one, v katerih sem živel ob Mesaba Iron Range in rudarskih taboriščih Montane in Colorada.
Ponedeljek, 8. Avgusta.
Gospodinja je potrkala ua moja vrata ■ danes zjutraj ob polšestih in par minut po-' zneje sem bil v svoji delavski obleki tel zavžil v kuhinji zajtrk, obstoječ iz praženih jajc, krompirja m kave. Štiri ali pet na-daljnih mož je bilo v svojiK delavskih ob* kah in govorili so o tem kar so doživeli ptej-i sni dan, na edini dan v tednu, ko žive v' dnevni hiei ter m zemeljski povrstm. i
M	v vJ
' ^____
Kista se mogla ustav-	H^.q-j^js-jEWEUMtlUHSCa f
\ ljati — bik) je tako	- _ ^
vabljivo!	%
PAJ, NAPRAVIiJEN S
fkzcJteMti
MOKO
rilejte. <la dobite HECKERS' vedno, ko ku])iij«*te moko.
Najbolj izbrana nioka na vsem svetil za vsakovrstno domačo peko.
PA ŠE NEKAJ —
ŠTEDILNA MOKA.
mi i »»m.■inniiMMiinlinniiiiininii mm
OLAS YATtOlvOfc ^OV. 1922
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA 0 D 18 E J A.
Spisal Rafael Sabatimi.
Za "Glas Naroda" preval G. P.
Jugoslavia irredenta.
Kretanje parnikov - Shipping News
BREZPLAČNO
Polijemo ml naio slovensko patentno kaiipotno knjižico. Pišite PO-njo danes v slovenskem jeziku.
IME A. M. WILSON JE ZNANO
32 LET.
V slučajih patentiranja iznajdb In prodaje patentov piSite na zanesljive patentne odvetnike samo v "Washington ter naslovite
A. M. WILSON, Inc.
320 Victor Blda- Washington, O. C.
Vlomilci v Gorici
Svedr»vei so vlomili v blagajno finaru-ur apeneije na severnem kolodvoru in odnesli 1H0 lir. Pri item pa «o imeli smolo, da ni.so i>a-jšli 7o.000 lir, ki so se nahajale v jdrojiem oddelku blagajne.
I
POTREBUJEMO
j po 20 mož za \.s.iko od treb kamp ! n ene«ra bru«iea. Plača po !:ili nekaj več, brnsaeti pa po dogovoru — C. K B & 1.. Co.. Box 7:J, 1 Camden on Clauley. AV. Va. 1 _(15-17—11)_
j	POTREBUJEM
|r»ft mož za delati drva. I>*b«*r jirozd Plača	do .4:2.00. LaJikn
;se ima svojega boardinirbossi ali pa si sami kuliajo Pišite na: Alike j Viola, 40 liobert St.. Bradford, Pu. (16-17—11)
NAZNANILO
V^em slovenskim materam v Brooklynu, New York, naznanjam, da s<;ra prva slovenska izku-jšena bahica - Mrs. B. Jura v. 103 {MeVose St.. Brooklyn, N. Y. -; Telefon :	6607.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Class Xaroda" v državi Ohio naznanjamo, da ji^ l»u obiskal naš potoval ii zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikoT J mogoče naklonjeni.
Slovenio Publishing Co
ANTON ZBASNIK
— JAVNI NOTAR
Room 206 Bakewell Bldg.,
Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije. >
Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v starem kraju. Preiskuje stanje zemljiii tukaj in v domovini. Posreduje pri izterjanju denarja v starem kraju živetih dedičev od Varuha fujezemskih Lastnin v W?shingtonu. Izvršuje prevode
in tolmači na sodniji in daje vsakovrstne informacije zastonj. ■---Cene nizke, delo točno in pravilno! -
naj sfdf ter se pridruži vojnemu svetu, ki je ravno razpravljal o .sredstvih, katerih naj se poslužijo. Ta svet se je sestal na prostornem patio ali dvorišču guvernerjeve hiše, katero je reserviral kapitan Blood zave. Velik vodomet sredi patija je šumel ter širil hlad. Oranžna drevesa so rasla na obeh straneh patija in tihi, večerni /rak j.- bil poln njih vonja. Hiša je bila zidana v slogu, katerega ho prinrsli Mavri s seboj iz Afrike in ki je prišel s Spanci tudi v Novi *vet.
-Na tem pat t ju j«* vojni svrt, obstoječ iz šestih mož, razpravljal pozno V no."- o načrtu za akeijo, katerega je bil predložil kapitan Blood.
Veliko jezero Maraeaybo s sladko vodo, ki prihaja iz večjega števila r. k, je dolgo nekako sto in dvajset milj po dolgem ter sko-ro prav laku široko. kj«>r j«* najširše. Kot smo že rekli, ima obliko v*-lik«> >tt»kleriu*e z vratom proti morju, pri Maraeaybo.
Za t »m vratom se zopet razširi in tam zastavljata dve dolgi, ozki progi zemlje, znani kot otoka Vigilias in Paloma, kanal, ker stopita povprek. Edini izhod na morje za ladje količkaj večjega obsega iti večje globine leži v ozkem prehodu skozi ta dva otoka. Otok Palomas, ki je dolg nekako deset milj, je nedostopen za pol milje na katerokoli stran z izjemo iztočnega konea, kjer stoji masivni fort, ki popolnoma obvladuje ožino, vodečo na morje. Ko je prišel Blood v ožino, je našel ta fort popolnoma zapuščen. V širši vodi med tem izhodom in otokoma, so bile sredi kanala zasidrane štiri španske bojne ladje.
Admiralova zastavna ladja Encarnacion, katero že poznamo, je bita mogočna galeja, ki je imela osem in štirideset velikih topov in osem majhnih. Naslednja glede velikosti je bila ladja Salvador, ki je imela šest in trideset topov. Ostali dve, Infanta in San Felipe, čeprav manjši, sta bili še vedno upoštevanja vredni, ker sta imeli po dvajset topov in po sto in petdeset mož na krovu.
To je bilo brodovje, skozi katero je hotel priti kapitan Blood s svojo Arabello, ki je imela štirideset -topov, Elizabetho, z šest in dvajsetimi topovi ter dvema manjšima jadernicama, kateri je bil zajel pri (iibraltar. Imel je še nekako štiristo mož iz skupnega števila približno petstotih, s katerimi je bil odplul s Tortuge. Tem nasproti i* je stalo tisoč Špancev v treh bojnih ladjah.
Načrt akeije, katerega je hA predložil kapitan Blood temu svetu, je bil obupen in Cahusac je to takoj izjavil.
— Ilea je, — je pritrdil kapitan Blood. — a jaz sem izvršil še bolj obupne stvari. — Pričel je mirno vleči pipo, nabasano s slavnim Sacerdotes tobakom, radi katerega je slovel Gibraltar. — Še več pa je vredno, da so se mi posrečile. Pogumnim pomaga sreča, so rekli stari Rimljanu Dobro so poznali avet.
■-- i
. V . I, _ (Dalje prihodnji«.) , i ] t A
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju j
kupijo vožnji listek za pot v Ame- J rikc najugodneje z ameriškimi lolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameri-1 ko mi lahko izplačamo ameriški■ denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 j iranc. frankov, to je protivred-4 'iost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju oa lahko izplačamo brez izjeme -sakemu poljubne zneske v ame j riških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 j >o 50f, za izplačila od $10.— do j i<50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Stat Bank. tt Cortlandt St.. New York, N. Y
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
CDINI IlOVKNBKO govoriči zdravnik ftPECIJALtST MCftKIH BOLEZNI. Maja strok* J« zdravilen}« akutnih ln kronltnlh bottznl. Jas sam ia zdravim nad 23 lat ter l nam skuinje v vt^n boleznih In kar znam slovansko, sato va« morsm popolnoma raru;<ietl In spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč in adravje. rkcil 23 let aam Pridobil posebno skuinje prt »zdravljenju moAklh bolezni. Zaco se morata popolnoma zanesti na :nene. moja *krb pa Jo. da vsa popolnoma ozdravim. Na odlaiajta, ampak pridite dimpraja.
Jaz ozdravim zastruplja* kri, ma^utje In liso po telesu. bolezni * «rlu. Iz. padanja I« t, bolečin? v *-oeteh, star«ran«; ostibe«ost.živčne 'n bol&rnl v mehu. Juledlcah, ie*rah, želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlato ille, naduha Itd Uradna uro: V ponedeljek: sredo ln petek od t. dopoldne do t. ^opoldmrj ▼ torek. Četrtek ln aobota od t dopoldne do t. »veter; t nedelja* ta ilklh od 1«. dopoldne do X popoldne.
ZA VAS DOLAR =
ste požteno In hitro post rež eni kadar rabita uro, zlatnino, srebrn I no. prstan, Diamond, dalja ako talite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče. In Ce družtvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regallje, kape Itd.; Ce sa obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpoillja blago po celi Ameriki nad 10 let pa ta nikdar (*.llall kako napravllnost. Poskusite m« enkrat pa se boata oreprltall. Pišite po brezplačno cenik« na
IVAN PAJK, 24 Main St^ Conemaugh, Pa.
Domača zdravila.
Začimba In zellična zdravila, katera priporoča mg rs- Knelpp v knjigi
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vadim v zalogi. Plilt« po brezplačni eenlk. v
Ja nakratko popisana raatlina za kaj sa rabi;
kata-vsaka
MtTH. PEZDIX
Box 772, City Hall »ta.
N®w York, Ne Ys
VWWWWWW
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejša "flustrovana izdaja Vsebuje 308 atrknL
*
Cena s poštnino
8LOVXNIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt Street, New York City, V. T.
Ne odlašajte do zadnjega
časa.
v
B0ZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom.
Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-tev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas.
Frank Sakser State Bank
82 Cartlaadl Stmt - Nm Yirk, N. Y.
Cam zistopstio JADRANSKE BANKE.
35
49	(Nadaljevanje.)
Odgovoril je Yberville ter pri tem očividno zailieeval svojega rojaka:
—	To kaze, da se nas španski admiral še vedno boji, kljub pasti, v katero nas je zajel.
—	Mogoče le raditega, ker ne pozna naše resnične slabosti, — se je glasil odločni odgovor. — Na vsak način moramo sprejeti te pogoje. Nikake izbire nimamo. To je moje mnenje.
—	Moje pa ni, — je rekel kapitan Blood. — ltaditega sem pogoje odklonil.
—	Odklonil! — je vzkliknil Cahusae in liee se mu je pordečilo. Mrmranje mož, ki so stali za njim mu je dajalo pogum. — Odklonili ste? Odklonili ste ze. — na da bi vprašali mene za svet^
—	Vaše nesoglašanje bi ne moglo ničesar izpremeniti. Pregla-šeni bi bili, kajti Hagthorpe je bil popolnoma mojega mnenja. Če se j>a hočete vi, — je nadaljeval mirno, — in vasi francoski pristaši posluiiti (španskih pogojev, vas nikakor ne bomo ovirali. Pošljite enega svojih jetnikov, da javi to admiralu. Prepričali ste lahko, da bo iJon Miguel z veseljem sprejel vaš sklep.
< 'aliusai* j.* zrl nanj molče za trenutek. Nato pa se je obvladal ter vprašal z drhtečim glasom:
Povejte mi natančno, kakšen odgovor ste dali admiralu?
Smehljaj je ra/.žaril liee in oči kapitana Blooda.
Odgovoril sem mu, da moramo dobiti v teku štiri in dvajsetih ur njegovo besedo, da bo odrinil na morje, da bo prenehal . nsi:,\Ijati lici m |x>t t^r zahteval obenem odkupnino petdeset lisoe yiln.k./V za Maraeaybo, kajti v nasprotnem slučaju boiro razdejali ter 1/premenili v prah in pep»*l to lepo mesto ter nato odjadral' ter uničili njegovo brodovje.
Na to nesramnost ni vedel (\thus\e nob\'ne«ra odgovora. Med j tirUiCbkim razbojniki na trgu pa jih j«' bilo dosti, ki so uživali po-I gumui humor zajetega, ujetega v past. ki stavlja pogoje onemu, j k ytt je ujel. Pričeli so se krohotati, kjtjTi bluff je orožje, ki je drago vsakemu pustolovcu. Vzgledu angleških pustolovcev so kma- i lu -I«-dili tudi njih franeoski tovariši io kmalu je ostal Caliusac j omamljen v svoji srboriti trmoglavosti. Umaknil se je, ves poparjen. I"l eh<» ni osvete mu je prinesel šele naslednji dan. Ta uteha j»* prišla v obliki sla od l>on Miguela s pismom, v katerem je špan-' ski admiral slovesno prisegel pri Bogu, da bo sedaj čakal pirate pri ustju lagune in <ta jih bo uničil, ker so zavrgli njegovo veliko-dušno ponudbo, da se udajo z vojnimi častmi. Dostavil je, da bo kmalu dobil ojaeenja v obliki pete ladje, Santo Ninjo, ki je na« jM.ti \/. (iuavra. i>akar bo prišel v laguno ter jih obiskal v Mara-' ca v bo, bodo zavlekli sv<»je od potov an je.	I
T -daj pa je izgubil kapitan Blood svojo dobro voljo.
Pust it*- me pri miru, — je nahrulil Cahusaca, ki je zopet j prišel k njemu. — Sporočite l)on Miguelu, da sle odpadli od me-ne Dal vaiu bom varnostno spremstvo. Vzemite eno majhnih ja-dernie, spravite svoje ljudi na krov, odrinite na morje in hudič z vami.
Cahusae bi bil gotovo sprejel ta predlog, če bi bili njegovi lju-i d je soglasni v: lede tega. V teh ljudeh pa se je vršil boj med pohlep-n osi jo in strahom. Če odidejo, morajo pustiti svoj delež pri plenu, ki j.- bil precejšen, kajti zajeli so dosti sužnjev in drugih jetnikov. ( bi storili to t«-r bi se pozneje kapitanu Bloodu posrečilo iz- . motati se iz zanjke, — poznali so namreč njegovo iznajdljivost in stv.ir s.- jim \ *led tega ni zdela nemogoča, — se bo on polastil vse-i ga, kar bodo oni pustili za seboj. Taka možnost je bila zanje preveč Kljub vm-uiu, kar je mogel reči Cahusae, so konečno sklenili,, da se hočejo udati. ne Don Miguelu, temveč Peter Bloodu. Izja- i vili si. da so se lotili podjetja z njim in da bodo prišli iz njega z j njisu ali pa sploh ne. To je bilo sporočilo, katero je dobil Blood | od njih š.- istega večera in sicer iz mrkih ust Cahusaca samega.
Blood je z veseljem sprejel to sporočilo ter povabil Bretonca. !
Vprašanje Fordove delavnice.
Tržaški "11 l.avoratore' je prinesel sledečo vest. ki jo je objavila O^retinja gospodarska uradna agencija sr>l«£;ie industrijske zvezo. in ki kaj dobro osvetljuje zakulisno suvanje in porivanje v tem /a Trst tako važnem vproišaniu: Ni res, da bi bila vlada privolila Iv to. da bi se svobodno ozemlje| liŽMŠke luke raztegnilo na stari' Ll.">ydov arsenal, da bi se na ta , naMn omogočilo Fordu, da postavi I tam delavnico za sestavo in konč-| | no izdelovanje avtomobilov. Vprašanje se prouc-uje'in mi želimo, da ( ne bi bilo rešeno ugodno za zahteve Forda in Trsta. Razumemo, da lii bilo to mesto z veseljem videlo, (Kako se dvigne v prosti luki o-grcmiio podjetje^ ki bi dalo sto in sto delavcem dela. Toda če bi se Ford vrinil v Italijo pod prednost-jnimi p 'jroji, bi to predstavljalo resno nevarnost za vso avtomobilsko industrijo Italije. Res je, da je Ford izjavil, da bi v Trstu delal le za izvoz svojih strojev v Orient. | Toda ne smemo pozabiti, -H tudi naša avtomobilska industrija sili v Orient in da se urejujejo na to, ' da bi proizvajale stroje poceni i' | Naj le pride Ford v Italijo, te da j naj dela brez prednosti in pod ena-kinu pogoji kakor naše tvornice avtomobilov, in tedaj bodo te v ilx»žjem imenu, prenašale posledice. Toda, da bi vlada hotela dati kon-'< eesije, da eni najboljših italjan-'; [šili italj;itiskih industrij preskrbi ; konkurenco, io ni mogoče. Delo j ki bi ga dobilo par sto delavcev;] v Trstu, bi znalo pomeniti brez- 1 jpo.selnost 11.v m-e v v Trstu, Milanu i .11 drugih industrijskih središčih, i in končno bi italjanski Industri-i jalci izgubili — Trst.
I •
j!
Vedno stara pesem: šolska { mizeri ja.	j;
Iz Tolmina poročajo: S tolmini-' skim učiteljiščem smo se že vee-i ikrat bavili Nikoli ni nas narod 'priznal tega učnega zavrda. kf>t\ »svoj ideal. Poleg razloga, da' spa-jdai učni zavod tako vc-likega po-imena; kakr»r je učiteljišče, ki ima ^ ishi/.iti eni celi pokrajini, v sredi-ij išče te pokrajine, torej v Trst aH j I trn vsJij v Oorico, nikakor pa ne v kak kot te pokrajine, ima Tol- j j min še druge nedostatker Poru-šen je pt) vojni, primanjkuje .sla-j^ juovanj za dijaštvo in j^rostorov v L učne s vrh c. ima zelo slabe komu- { nikaeijske zveze in ne nudi dija-I>tvu niti najmanjše prilike za rz-venšolsko izobrazbo, ker kot ipro-i v.neijalnl trg nima nikakih pro-j svetnih, umetniških i»: zr.anstve- ' nih ustanov, nima telinišk"lh in go- ' ispodarsliih podjetij nirna listov, 1 nima knjigarne, ni prikladen za.' (športno delovanje, sploh nima ni- 1 i česar, s čim se moderni dijak morai' ! seznaniti in ha vit i že za čara <Hja-'^ ških let in posebno dijak, je na-'' m« njen, da bc v s\'ojem po?nejšem' poklicu vzgojitelj naroda. Poleg vseh teh velikih Iiib j^f kakovost; učneea zavoda in učenja rf& njem ' taka, da te šole res ne moremo 1 smatrati za svr»j ideal. Kljub vse ' mu temu in kljub .nenavadno va-Ji sok itn stroškom so naši Staniči jK)-,' filiali svoje otroke na omenjeno učiteljišče, ker je bilo in je pač edino, ki ga imamo. Letos pa pri-: haja k vsem mogočim hibam, ki ga|. ima ta zavod, še nov, hitxl nedo-i statek: Začeli so dijake in dijaki-,; nje, ki se hoteli vpisati na za-i i vod. odklanjati, ees, da ni presto-!i ta. To se ne bi smelo dogajati. UČ-; n i zavod itna seveda svoje meje' toliko glede prostora, kolikor glede učnih moči Toda kaj pa dela: vlada? Vlada bi morala koj poseči j vmes in skrbeti za to. da dobi tika-, željna mladina priliko, da se iz-t brazi Naj dosežejo z razširje-, njem že obstoječega zavoda, z u-' stanovitvijo paralelk ali z osnovanjem novega zavoda, tc je na vse zadnje vseeno. Toda dijake kar pošiljati domov, kakor neljube be- -rače, to ne gre Ne gre to posebno pri dijakih, ki imajo postati tt&ite-:ji in ki bodo pomagali vladarjem v Trstu in Rinm, da konen.o wdej-stvijo svojo znano dobro voljo, s katero bi uain hoteli dati ljudske, šole. kar jim sedaj ni mogoee le radi pomanjkanja učnih moči Vdano smo čakali, da nam nove učne inoei zrastejo, čakamo že 4 leta, zdaj pa pričakujemo od vlade, da bo .storila vse, da te uč ie moči dobimo. Zato je treba napravici mesto za nase dijake, da se bodo lahko učili.
Osel je brcnil otroka.
Boris Vuk iz Mirna, i leta star, je dobil hodo brco od oda.
Grosna/hesreča
se je zgodila v Gorenji Vrtojbi, kjer popravljajo neko hišo. Pri tem delu sta bila zaposlena zidarja Turel in Nanut, malto pa jima je nosila Emilija Cijan po lojtrah. Ko jima je nek^č prmesla malto, s^e je priprava, na kateri sta stala zidarja podrla in p?.dH so vsa trije v giob.no petih metrov. Zidarjema sie ni zg' dilo nič hudega. Tem hujše pa je bilo za Cijanovo, ki je zadela z glavo ob k^imen t-iko nesrečno, da si je prebila lobanjo. V težkem stanju so jo prepeljali v Oorieo v bolnišnico
Po izkušen samomor.
•'••letni natakar Virgilj Besednjak se je za-trupil v svojem stanovanju v Trstu z oetovo kislino. Prepeljali so ga v težkem stanju v mestno bolnico. Vzrok posknše-nega -samomora ni znan.
Ponesrečena učiteljica.
'Ide Valerija Mervic, stara 32 let, doma iz Dolenje, zdaj učitelj iea v T rebusi, se je peljala na ilvokolesu in padla tako nesrečno, ila se je pobila po telesu in si zlomila levo rokr Prepeljali so jo k usmiljenim bratom v Uorici.
Padel je pri delu
Zidar Peter Lipica, star 23 let, doiua s Kala, ki je Kil zapuslen pri zidarskem delu bli/.u Gcriee, je padel pri svojem delu v globino 10 metrov in !ia mestu obležal težko poškodovan Delavci se- mu takoj priskočili na pomoč. Prepeljali »o ga v Gorico v bolnišnico.
S kolesa je padel
.'"»letni Ldvard Delič, stanuje« na Proseku. Pri tem si je pretresel možgane Prepeljali so ga v trža-iko mestno bolnišnico.
Vinski duhovi.
Delavec Ivan Ceglar, stanujoč v Rocolu, je pogledal v nedeljo ai egloboko v kozarec, kar je imelo ta poslediico. tLi je postal zelo zgo-o>ren z nekim možakarjem, ki je nlViočno vinjen. Moža sta se dalj •asa pogovarjala o vsakdanjih zale vali, pozneje sta se pa začela <ar na lepem prepirati radi neke nalenkosti. Stvar se je koaičala i tem. da jih je dobil Ceglar s ključem ]>o glavi. Prvo p<^moč je lobil na rešilni postaji.
Nesreča pri žaganju.
Že večkrat se je poročalo o po-iobmh nesrečah Isto se je zgo-lilo tudi-nekemu mizarju ndade-:iiču, doma iz Moše, ki je delal v žagami istetam. Pri delu je pri-laknil svejo levo roko preblizu •'•rkularne žage, da mu je užagala [>rste Ive roke. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gorico.
Poskusen samomor v Bošketu.
V mestno bolnišnico so prepeljali v nevarnem stanju A vreli jo Klun. staro 25 let, stanujočo v Tr »tu. Našli so jo ziv^ntpljeno v Bošketu. Vzroki poskušeiicga samomora nu?o znani.
Vlom v stanovanje; tat prijet.
Kari Fulan je zaprl zvečer svoje stanovanje v Trstu i.i šel nato na sprehod. Ko se je dve uri pozneje vrnil, je ugotovil, da so m*Ml leni časom vdrli tatovi v stanovanje in odnesli ženski kežuh, zlato verižico in en diamant, vse skupaj v vrednosti nad 2000 lir. Tatvino je naznanil na policijskem komi-sarijatu Drugi dan zjutraj je prišel na njegov dom neki brigadir, ki je preiskal vse kote in kraje ter našel dleto, kakršno raibijo kotlarji, in listič z imenom Sandri. Vprašal je Furlana, če pozna kako osebo, ki se tako imenuje. Fur-lanu je po dolgem premišljevanju prišlo na misel, da so imenuje vra-tariea Sandri Brigadir je šel k vratariei. Medtem, ko jo je zasliševal glede tatvine, je zaaledal na zidu v okvirju nekolike s'fk. Na neki sliki je bil naslikan mladenič, ki se je zdel brigadirju dotre znan Vprašal je vrat ar i eo po njem in ona mu je odgovorila, da ic to njen sin, ki se imenuje Bruno in je po poklicu kotlar v L#loy-dovi ladjedenliei. Brigadir je šei tja, pokazal vodji dehmiiee, kjeT »e delal Sandri, dleto in ga vprašal, ee pozna to orodje. Vodja ga je eb prvem pogledu spoznal: dleto je bilo ukradeno iz delarmice Te in Se mnoge druge okolnoeta 90 jasno'pričale, da se je Sandri udeležil tatvine. Spravili m ga pod ključ. Ukradeno blago nfeo nattl
9 decembra:
Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; America, Genoa.
11	decembra: -
Roussillon. Havra.
12	decembra:
Uerengruria, Cherbourg.
13	decembra:	'
Paris, Havre.
16 decembra:
Majestic. Cherbourg. 18 decembra: Mauritania, Cherbourg.
20	decembra:
Seydlitr. Bremen.
21	decembra:
Antonia. Cherbourg In Hamburg.
23 decembra:
Jtyndam. Boulogne. 28 decembra:
Colombo. Genoa. 30 decembra:
Iji Sdvoie. Havre; Olympic, Cherbourg. 2 januarja:
Berengaria. Cherbourg. 11 Januarja:
Argentina. Trst.
jrDSULICHH^f!
1	^ Naravnost v Ju^oala vijo	^
/NANI PARNiKI. IZHORN fe UGODNOSTI Ne Imejte brexp -trebi, i h stroškov In u-mudi,
PRES. WILSON 5. dec.; 27. jan.;
17. marca.
Vnaprej rlačan« karte za sorodnika ali prijatelj« ae la*-ko preekrbl pri blltnU oarobrodnl agenturl aH »rl
PHELPS BROS, ft CO.,
Generalni Agantl
2	WEST STREET	NEW YORK
BLOKARJI,
finišarii in hidiavlikarji za moške idaiaiiike. odprta delaviiiea. l)«>-hra. -t.ilna plara. Delo ce!o leto.
Friedman & Herman, 41!' Lafayette St.. New Yo'k City.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA".
18 novembra:
Antonia. Cherbourg.
21	novembra:
Berengaria. Cherbourg. Volendam. Boulogne.
22	novembra:
Hannover. Bremen. Paris, Havra.
25. novembra:
Majestic. Cherbourg; Scythla. Dubrovnik in Trat.
28	novembra:
Ueorg Washington. Bremen.
I Mauritania, Cherbourg.
29	novembra:
Saxonia. Cherbourg in Hamburg.
2 decembra:
[ La Savoie. Havre; Noordam. Boulogne. oljTnplc, Cherbourg.
4. decembra:
Aquitania, Cherbourg.
S decembra:
Taorrrxlna, Genoa. President Wilson. Trst.
S decembra:
Torek. Bremen.
Tustania. Dubrovnik ln Trst.
Kje je moj stmle FRANK ^RO-SEN. p^domaee K uši* iz Trp«"an pri Ilirski Histriei ? Zadnje pis 1110 sl-iii prejr'1 od nekod iz Ken-tneky. Pm^ini eenjene rojake. «"e kdo kaj ve. da mi j>or«*e:i. ali naj se^pa sam o^lasii. — Knuieis Stem-ierper. U<>x 96. Arroyo, Pa
(14-17—11)
,----—.........•
j NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
! -
Naročnikom CJlasa Naroda v državi Illinois naznanjamo da jih bo uliiskal naš zastopnik
Mr. JOHN FABIAN, '<ateri je poobla«een nabirati na-r<»<"nino za naš IL->t. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mo£i>ee naklonjeni.
Slovenie Publishing Co.