G V EOGRAFSKI ESTNIK 89 -2 /2 01 7 G EO G R A FS K I V ES TN IK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 6059830530779 I S S N 0 3 5 0 - 3 8 9 5 2017 89-2 G V EOGRAFSKI ESTNIK 2017 89-2 RAZPRAVE – PAPERS Mauro Hrvatin, Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010 .......................................................... 9 Matija Zorn River discharge trends in Slovenian Alps between 1961 and 2010 ................................................................ 34 RAZGLEDI – REVIEWS Katarina Polajnar Učinkovitost socialnega vplivanja pri okoljskem ozaveščanju Horvat in vedenju v povezavi z vodo .................................................................................................................................................................................................................... 37 The efficacy of social influence in environmental awareness and behaviour regarding water .................................................................................................................................................................................................................. 48 Lucija Lapuh Teoretično in terminološko o konceptu prožnosti ................................................................................................................................ 51 Theoretically and terminologically about the concept of resilience .......................................................................... 59 POLEMIKE – POLEMICS Mimi Urbanc (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?! .................................................................................................... 61 (Un)limited opportunities for geography on the project market .................................................................................. 86 Drago Kladnik, Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen ............................................................................................................................................ 89 Drago Perko More appropriate use of Slovenian geographical names .............................................................................................................. 116 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 117 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 125 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 147 POROČILA – REPORTS ...................................................................................................................................................................................................................................... 165 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 171 naslov 89_2_naslov 82_1.qxd 12.2.2018 10:08 Page 1 1 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-2 2017 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 89-2 2017 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2017 6 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 89-2 2017 © Zve za geo gra fov Slo ve ni je 2017 Med­na­rod­ni­ured­niš­ki­odbor –­Inter­na­tio­nal­edi­to­rial­board: dr. Va len ti na Breč ko Gru bar (Slo ve ni ja), dr. Mar co Caval li (Ita li ja), dr. Rok Ciglič (Slo ve ni ja), dr. Pre drag Dju ro vić (Sr bi ja), dr. Sa nja Fai vre (Hr vaš ka), dr. Ma tej Gabro vec (Slo ve ni ja), dr. Uroš Hor vat (Slo ve ni ja), dr. An drej Kranjc (Slo ve ni ja), dr. Dra go Per ko (Slo ve ni ja), dr. Kat ja Vin tar Mally (Slo ve ni ja), dr. Ma ti ja Zorn (Slo ve ni ja) in dr. Wal ter Zsi linc sar (Av stri ja) Ured­nik –­Edi­tor-in-chief: dr. Ma ti ja Zorn Uprav­nik­in­teh­nič­ni­ured­nik –­Mana­ging­and­tech­ni­cal­edi­tor: dr. Rok Ciglič Na­slov­ured­niš­tva – Edi­to­rial­address: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Gos po ska uli ca 13, SI – 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja Iz­da­ja­telj­in­založ­nik –­Pub­lis­her: Zve za geo gra fov Slo ve ni je Za­izda­ja­te­lja –­For­the­pub­lis­her: mag. Igor Lipovšek Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom –­DTP: SYNCOMP d. o. o. Tisk –­Prin­ted­by: SYNCOMP d. o. o. So­fi­nan­cer –­Co-foun­ded­by: Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je Pub­li­ka­ci­ja­je­vklju­če­na­tudi­v –­The­jour­nal­is­inde­xed­in: CGP (Cur rent geo grap hi cal pub li ca tions), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European reference index for the humanities and the social sciences), Geo ba se (El se vier inde xed jour nals), Geo Ref (Da ta ba se of bib lio grap hic infor ma tion in geos cien ces), Geos cien ce e-Journals, OCLC World Cat (On li ne com pu ter library cen ter: Onli ne union cata log), Sci Ver se Sco pus Na­slov­ni­ca: Posnetek prikazuje »solni ledenik« v gorovju Zagros v Iranu. Nastal je, ko je bila ogromna količina soli v obliki kupole iztisnjena na površje. Po preboju na površje je »ledenik« stekel po pobočjih v bližnje doline. Premer »ledenika« je približno 14 km. Fotografijo je 24. junija 2017 posnel William L. Stefanov, NASA-JSC. Vir: NASA Earth Observatory. Medmrežje: http://earthobservatory.nasa.gov/. Front­page: The image shows a salt glacier in the Zagros Mountains, Iran. It emerged after the mass amount of salt was pushed from underground onto the surface in a dome-like shape. The extruded »glacier« then flowed downslope into the adjacent valleys. The diameter of the salt glacier is approximately 14 km. The image was taken on June 24, 2017 by William L. Stefanov, NASA-JSC. Credit: NASA Earth Observatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. RAZPRAVE – PAPERS Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010 ................................................................................ 9 River­discharge­trends­in­Slovenian­Alps­between­1961­and­2010 .................................................................................... 34 RAZGLEDI – REVIEWS Katarina Polajnar Horvat Učinkovitost socialnega vplivanja pri okoljskem ozaveščanju in vedenju v povezavi z vodo .......... 37 The­efficacy­of­social­influence­in­environmental­awareness­and­behaviour­regarding­water .............. 48 Lucija Lapuh Teoretično in terminološko o konceptu prožnosti .......................................................................................................................... 51 Theoretically­and­terminologically­about­the­concept­of­resilience .................................................................................... 59 POLEMIKE – POLEMICS Mimi Urbanc (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?! .......................................................................................................... 61 (Un)limited­opportunities­for­geography­on­the­project­market .......................................................................................... 86 Drago Kladnik, Drago Perko Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen ................................................................................................................................ 89 More­appropriate­use­of­Slovenian­geographical­names ............................................................................................................ 116 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Jer nej Ti ran: Ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni, Geo ri tem 28 (Jani Ko zi na) .................................................. 117 Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik (uredniki): Ter ra ced lands ca pes (Jure Tičar) ........................................................................................................................................................................ 118 Ja nez Na red, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (ured ni ki): Pro stor, re gi ja, raz voj, Re gio nal ni raz voj 6 (Ma tej Ga bro vec) ............................................................................................ 119 Dra go Klad nik (ured nik): Slo ve ni ja VII, Vodniki Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva (Pri mož Pi pan) ................................................................................................................................................................................................ 121 Stan ko Pelc, Miha Ko der man (ured ni ka): Na tu re, Tou rism and Eth ni city as Dri vers of (De)Mar gi na li za tion: In sights to Mar gi na lity from Pers pec ti ve of Sustai na bi lity and De ve lop ment (Da vid Bole) ............................................................................................................................................................................ 122 KRONIKA – CHRONICLE Znans tve ni svet nik, izred ni pro fe sor dr. Mar jan Rav bar – se dem de set let nik (Ja nez Na red, Da vid Bole, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Jani Ko zi na) .............................................................................. 125 Med na rod na de lav ni ca o ze le ni in fra struk tu ri za traj nost no ur ba no pla ni ra nje (Jer nej Ti ran, Si mon Kušar) ...................................................................................................................................................................................... 133 Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU (Pri mož Gašpe rič) ............................................................................................................ 135 Med na rod na de lav ni ca ISCAR (Pri mož Gašpe rič) .............................................................................................................................. 138 Tret ji se sta nek v ok vi ru pro jek ta MEDFEST (Mat jaž Geršič) .................................................................................................... 140 Hi dro-geo morf ni pro ce si v bo real nih in po lar nih oko ljih (Ma ti ja Zorn) .................................................................... 142 Štu dij ski obisk Južne Ko re je (Mat jaž Geršič) .............................................................................................................................................. 144 7 VSEBINA – CONTENTS ZBOROVANJA – MEETINGS 16. bie nal na kon fe ren ca Med na rod ne ga združenja za preučeva nje skup ne ga (Pri mož Pi pan, Ma te ja Šmid Hri bar) ............................................................................................................................................................ 147 Te mat ska kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze (Mat jaž Geršič, Ma tej Ga bro vec) .............................. 148 Kon gres Evrop ske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo (Rok Ci glič) .......................................................................... 150 Med na rod ni sim po zij o zem lje pi snih ime nih: »Kri tično ime no slov je: zem lje pi sna ime na v po li tičnih, zgo do vin skih in trženj skih po kra ji nah« (Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik) ........................ 152 »Meje v alp skem pro sto ru« – pos vet Med na rod ne ga združenja za zgo do vi no Alp (Ma ti ja Zorn) ........ 155 22. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov (Rok Ci glič, Ma tej Ga bro vec, Jer nej Ti ran) .............................................. 157 Slo ven ski re gio nal ni dne vi 2017: Sprem lja nje in vredno te nje re gio nal ne po li ti ke in re gio nal ne ga raz vo ja (Ja nez Na red) .......................................................................................................................................................... 160 Pre mi ki in obrob ja – Sim po zij ra zi sko valk in ra zi sko val cev ZRC SAZU na začetku znans tve ne ka rie re (Mat jaž Geršič, Jure Tičar) .................................................................................................................................... 161 POROČILA – REPORTS Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fa kul te ti za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem (Va len ti na Brečko Gru bar) ................................................................................................................ 165 Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni (Lu ci ja Miklič Cvek) .......................................................................................................................................................................... 167 NAVODILA – INSTRUCTIONS Na vo di la avtor jem za pri pra vo pris pev kov v Geo graf skem vest ni ku (Ma ti ja Zorn, Dra go Per ko, Rok Ciglič) ...................................................................................................................................................... 171 8 TRENDI PRETOKOV REK V SLOVENSKIH ALPAH MED LETOMA 1961 IN 2010 AVTORJA dr. Mau ro Hr va tin ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija mauro@zrc-sazu.si dr. Ma ti ja Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89201 UDK:551.583:556.535(497.4)"1961/2010" COBISS:1.01 IZVLEČEK Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 V prispevkuobravnavamotrendeletnihpretokovrek,kiimajopovirjav slovenskemvisokogorju.Obrav- navanesoreke:Soča,Koritnica,Tolminka,Mostnica,SavaBohinjka,SavaDolinka,Radovna,Tržiška Bistrica,Kokra,KamniškaBistrica,SavinjainMeža.Pretokisov največjimeriposledicapodnebnegado- gajanja,zatospremembetrendovpretokovpovezujemos podnebnimispremembami.Tesekažejov manjši letnikoličinipadavinterrastipovprečneletnetemperature.Nesmemopaprispremenljivostivodnihraz- merpozabitinačloveka,kilahkos spremembamirabetalmočnovplivanapovršinskiodtokpadavin. Rezultatikažejo,dapovprečnisrednjiletnipretokinavsehobravnavanihrekahpodajo,privečinirekpa padajotudiabsolutniminimalniinabsolutnimaksimalnipretoki.Polegtegabeležimospremembev pre- točnihrežimih,prikaterihpostajataspomladanski(glavni)injesenski(drugotni)pretočnivišekvsebolj izenačena,zimski(glavni)inpoletni(drugotni)pretočninižekpavseboljizrazita. KLJUČNEBESEDE geografijavoda,podnebnageografija,trendipretokov,pretočnirežimi,podnebnespremembe,spremembe rabetal,Alpe ABSTRACT Ri ver disc har ge trends in Slo ve nian Alps bet ween 1961 and 2010 ThisarticlediscussestheannualdischargeofriversthathavetheircatchmentareasintheSlovenianhigh mountains.TheyincludetheSoča,Koritnica,Tolminka,Mostnica,SavaBohinjka,SavaDolinka,Radov- na,TržiškaBistrica,Kokra,KamniškaBistrica,Savinja,andMežarivers.Theirdischargesarelargelythe resultofclimatedevelopments,whichiswhychangesindischargetrendsareassociatedwithclimatechange. Thischangeisshowninlowerannualprecipitationandtheincreaseinannualtemperature.However,with regardtothevariabilityofwaterconditions,human-inducedland-usechangesshouldnotbeignoredbe- causetheycanhaveastrongimpactonthesurfacerunoffofprecipitation.Thefindingsshowthataverage meanannualdischargesarefallingonallrivers,andthatabsoluteminimumandmaximumdischarges 9 Geografski vestnik 89-2, 2017, 9–35 Razprave RAZPRAVE 10 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 arealsofallingonthemajorityofrivers.Inaddition,changeshavealsobeenrecordedindischargeregimes: thespring(primary)andfall(secondary)dischargemaximumsarebecomingincreasinglysimilar,and thewinter(primary)andsummer(secondary)dischargeminimumsarebecomingincreasinglydistinct. KEYWORDS hydrogeography,climategeography,dischargetrends,dischargeregimes,climatechanges,landusechanges, Alps Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2017. 1 Uvod V Geo graf skem vest ni ku je v zad njih dveh let ni kih ob jav lje nih več član kov, ki obrav na va jo spremi - nja nje tren dov pre to kov slo ven skih rek v za hod nem delu države v pove za vi s pod neb ni mi spre mem ba mi. Tako za ob močje ja dran ske ga po vod ja brez Po sočja kot za Idrij sko hri bov je je bilo ugo tov lje no na raščanje pov prečne let ne tem pe ra tu re, zmanjševa nje skup ne let ne višine pa da vin in upa da nje sred njih let nih pre to kov (Ko vačič 2016; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016; Hr va tin in Zorn 2017). V tem pris pev ku obrav na va mo tren de let nih pre to kov rek, ki ima jo po vir ja v slo ven skem vi so kogorju. Obrav na va ne so reke: Soča, Ko rit ni ca, Tol min ka, Most ni ca, Sava Bo hinj ka, Sava Do lin ka, Ra dov na, Tržiška Bi stri ca, Ko kra, Kam niška Bi strica, Sa vi nja in Meža (sli ka 1). Ob močje v gro bem sov pa da s subma kro - re gi jo alp ska vi so ko gor ja (Per ko 1998, 56), ki jo se stav lja jo me zo re gi je Julij ske Alpe, Kam niško-Sa vinj - ske Alpe, Za hod ne Ka ra van ke in Vzhod ne Ka ra van ke. Prvi dve sta raz čle nje ni z glo bo ki mi le de niško preob li ko va ni mi do li na mi, na obrobjih pa ležijo izra zi te za kra se le in gozd na te pla no te Po klju ka, Mežaklja, Je lo vi ca, Ve li ka pla nina, Dle skovška pla no ta, Gol te, Me ni na in Do brov lje. Ka ra van ke so izra zi to po - dol go va to go rov je, vi so kogor sko le v skraj nem vršnem delu, ki se pro ti vzhod u na da lju je v hri bov je. Ob močje zav ze ma sla bo šes ti no slo ven ske ga ozem lja, s pov prečno nad mor sko višino 1054,5 m in pov - prečnim na klo nom 24,6o (Per ko in Klad nik 1998, 31). Pod neb je je pre težno gor sko (Ogrin 1996, 47). Pov prečne tem pe ra tu re so v najh lad nejšem me se cu pod –3°C in v naj to plejšem me se cu nad 10°C. Takšne raz me re prevla dujejo do nad mor ske višine oko li 2000 m, do ko der seže tudi zgor nja dreve sna meja. Glede na pa da vin ski režim lah ko raz de li mo pokrajino na dva dela: gor ski svet v za hod ni Slo ve ni ji s submedi te ran skim režimom in let ni mi pa da vi na mi od 1600 do 3000 mm ter gor ski svet v se ver ni Sloveniji z omi lje nim ce lin skim pa da vin skim režimom in let ni mi pa da vi na mi od 1100 do 1700 mm (Ogrin 1996, 52). Med kam nina mi pre vla du je ap ne nec (na prek 50 % ob močja), gozd na tost pa presega 70 % (Pe tek 2005, 42, 132). 2 Hi dro loški režim in pod neb ne spre mem be Šte vil ne ra zi ska ve kažejo, da pod neb ne spre mem be vpli va jo na hi dro loški režim (glej li te ra tu ro v Arnell in Go sling 2013, 351). V član ku obrav na va mo slo ven ske Alpe, kjer ima na hi dro loški režim ve lik vpliv ta lje nje sne ga. V Švici v splošnem ugo tav lja jo po večanje let nih pre to kov, pred vsem na račun večjega od to ka po - zi mi, spom la di in je se ni. Zim sko po večanje po ve zu je jo s spre mem bo snežnih pa da vin v dežne za ra di višjih tem pe ra tur, prav tako pa višje spom la dan ske pre to ke po vezujejo z višjimi tem pe ra tu ra mi in po - sle dično zgod nejšim ta lje njem sne ga (Bir san in os ta li 2005, 326). To po gled no v po rečjih se ver no od Alp (Ren, Do na va) ugo tav lja jo, da so se v zad njem sto let ju spom la dan ski pre to ki časov no pre sta vi li za več kot dva ted na, južno od Alp (Rona, Pad) pa za več kot tri ted ne (Zam pie ri in os ta li 2015, 230). V Av - stri ji na po ve du je jo višje pre to ke po zi mi kot po sle di co zgod nejšega ta lje nja sne ga, v to plejšem delu leta pa po sle dično nižje pre to ke po le ti (Go ler in os ta li 2016, 621). Po večanje zim ske ga in je sen ske ga pre - to ka opažajo tudi v ce lin skem delu Hr vaške, zmanjšane pre to ke pa po le ti (Čan je vec in Oreši ć 2018, 8). V se ver ni Ita li ji se zim ski pre to ki zmanjšuje mo pod 1800 m nad mor ske višine, višje pa se po večuje jo; spom la dan ski in po let ni pre to ki se zmanjšuje jo (Bocc hio la 2014, 51). Večina ita li jan skih alp skih rek kaže nižje let ne pre to ke (pov prečno –0,149 l/s s km2 na leto ozi ro ma prib ližno –13,4 l/s s km2 v 90 le - tih) (Bocc hio la 2014, 61). Po enem iz med glo bal nih pod neb nih scenari jev naj bi se pov prečni od tok do leta 2050 po večal na sko - raj po lo vi ci kop ne ga, zmanjšal pa na do bri tret ji ni. V Evro pi naj bi na ra sel pred vsem v višjih zem lje pi snih širi nah, zmanjšal pa v Sred nji Evro pi in v Sre do zem lju (Ar nell in Go sling 2013, 363–364). Niso pa zgolj spre mem be tem pe ra tur in pa da vin ti ste, ki vpli va jo na hi dro loški režim. Spre mem - be tem pe ra tur vpli va jo na izh la pe va nje, ki naj bi se te kom 21. sto let ja za ra di ne kaj sto pinj višjih tem pe ra tur 11 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave po večalo za prek 200 mm/leto (Go ler in os ta li 2016, 624). Na ob močju Alp naj bi se tem pe ra tu re do kon ca 21. sto let ja dvig ni le za +3,9 °C, kar je več kot v Evro pi kot ce lo ti (+3,3 °C) (Janža 2013, 1026). Pri spre mi nja nju hi dro loškega režima pa ne sme mo po za bi ti na ne po sred ne člo veške vpli ve: spre membe rabe tal, re gu la cij ske po se ge, grad njo pre grad, ur ba ni za ci jo in na ma ka nje (Ula ga 2002, 111; Bor mann 2010, 261; Zam pie ri in os ta li 2015, 222; Šraj, Me nih in Bez jak 2016), pa tudi na dolžino me ril nih nizov (Bez jak, Brilly in Šraj 2016). 2.1 Slo ven ske reke Pre te kle ra zi ska ve pov prečnih let nih pre to kov slo ven skih rek so pokazale, da je bil »… statistično značilenregionalnitrendodkritpredvsempripretokihrekv severozahodnemdelu…« države, kje se »…pov- prečniletniodtok…v zadnjihpetdesetihletihzmanjšuje…« (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 50; glej tudi Uhan 2007, 164; Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008a; 2008b; Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 15). »Trendsrednjihletnihpretokov[v ob dob ju 1971–2000, opom ba av tor jev] kaženazmanjševanjelet- nekoličinevodev vsehpokrajinskihenotahSlovenije« (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 54). Pa da joči trend sred njih let nih pre to kov so ugo to vi li tudi za ob dob je 1955–1999, ko naj bi pre to ki pov prečno upad li za do brih 18 % (Ula ga 2002, 99–100). Upa da nje je pri večini vo do to kov v Slo ve ni ji ugo to vil tudi Makor (2016, 77, 88), ki iz po sta vi, da »… v poletnihmesecihpretokupadav primerjaviz ostalimletom… ter dasedecembrapretokpovečuje…«. Do ne ko li ko dru gačnih skle pov pa so prišli Šra je va, Me nih in Bezjak (2016), ka te rih re zul ta ti na rav ni Slo ve ni je ne kažejo ne ke ga splošnega tren da na raščanja ali upa da nja sred njih let nih pre to kov. Ne ka te re pro jek ci je kažejo, da se bodo pre to ki v Slo ve nji v pri hod nje še zmanjševa li – ob dvi gu tem - pe ra tu re za +1 °C ter hkratne mu pad cu pa da vin za de se ti no, naj bi se pre to ki v Po sav ju zmanjšali za sla bo četr ti no, v Po sočju pa za do bro šes ti no, ob dvi gu tem pe ra tur za +2,5 oC pa naj bi se pre to ki v Po - sav ju zmanjšali za tret ji no, v Po sočju pa za sla bo četr ti no (Ko bold 2007, 105). V ob dob ju 1971–2000 so upa da li tudi tren di naj večjih let nih pre to kov, a so ime li manjšo sta ti stično značil nost kot pov prečni let ni pre to ki. Pred vsem gor ska po rečja so ka za la tudi upa da nje mi ni mal nih let nih pre to kov (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 56; Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008a, 5; Ko bold, Do li - nar in Fran tar 2012, 16–17). Sta ti stično značilni ne ga tiv ni tren di ma lih pre to kov v ob dob ju 1971–2000 so bili na Meži, Savi Bo hinj ki, Savi v Ra dov lji ci, Sa vi nji, Soči v Kršovcu in Ra dov ni (Ula ga, Kobold in Frantar 2008b, 12). V ob dob ju 1955–1999 je bil na ob močju zgor nje ga toka Save sred nji let ni pre tok nad pov prečno pa - da joč, upa da li pa so tudi mi ni mal ni let ni pre to ki. Nad pov prečno upa da nje sred nje ga let ne ga pre to ka je ime la tudi Ko kra, manjše upa da nje pa je ka za la Kam niška Bi stri ca. Močan trend upa da nja sred njega let ne ga pre to ka sta ka za li Sa vi nja v zgor njem toku ter Ko rit ni ca, pov prečno upa da nje pa Soča (Ula ga 2002, 107, 109) 2.2 Tem pe ra tu re in pa da vi ne Od sre di ne 19. sto let ja, ko se je končala »mala le de na doba«, so se tem pe ra tu re v Evro pi in širše zviševa le. V 20. sto let ju se je glo bal na tem pe ra tu ra zvišala za 0,74 ± 0,18 °C (1906–2005). Na raš čanje tem - pe ra tur v dru gi po lo vi ci sto let ja se je sko raj pod vo ji jo v pri mer ja vi s ce lot nim sto let jem (0,13 ± 0,03 °C/ de set let je v pri mer ja vi z 0,07 ± 0,02 °C/de set let je; Tren berth in os ta li 2007). V Evro pi so se v 20. sto - let ju mak si mal ne in mi ni mal ne tem pe ra tu re po zi mi zvišale za 1 °C na 100 let, po le ti pa za 0,8 °C na 100 let (Mi loševi ć in os ta li 2017, 2). V Slo ve nji se je pov prečna tem pe ra tu ra zra ka v dru gi po lo vi ci 20. sto - let ja (1956–2005) sta ti stično značilno po večala za 1,4 ± 0,6 °C, naj bolj v me stih in manj na po deželju (pre gled ni ca 1). Pro jek ci je za 21. sto let je kažejo dvig tem pe ra tu re zra ka v hlad ni po lo vi ci leta za približno 3 °C (raz pon od 1,5 do 7 °C) in v to pli po lo vi ci leta za 3,5 °C (raz pon od 1,5 do 8 °C) (Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172). 12 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Spre mem be ko ličine padavin na večjem delu slo ven ske ga ozem lja niso sta ti stično značilne (Kaj - fež-Bo ga taj 2006, 172). Kljub temu so opaz ni tren di, ki na ka zu je jo manjše ko ličine pa da vin (pre gled - ni ca 2), na pri mer v Ljub lja ni od –36 mm do –43 mm na 100 let, v Ma ri bo ru –40 mm na 100 let in Tr stu –80 mm na 100 let (Ogrin 2003, 121; Žiber na 2011, 109–110). V Slo ve ni ji se ko ličina pa da vin spre mi nja tudi se zon sko. »… Jesenisekoličinapadavinvečaskoraj po vsejdržaviz izjemomanjšihpredelovnajugovzhodudržaveinnaKoroškem.Pozimismozaznalidvoj- nost:v zahodniSlovenijiternaKoroškeminPohorjusekoličinazmanjšuje,v vzhodnipolovicipasprememb ni.Spomladijeopazitidokajenotentrendzmanjševanjapadavinpovsejdržavirazenv vzhodniŠtajer- ski,PrekmurjuinGoričkem.Poletijepovsejdržavipadavinmanj,izjemasovišjipredeliAlp,kjerniopaziti sprememb.Padavinskirežimsespreminja,jesenskivišekpostajaboljizrazit,medtemkosev ostalihme- secihkoličinapadavinzmanjšuje,karodločujočevplivatudinakoličinepretokovv rekah…« (Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 10). Po leg pa da vin ske ga režima na pre tok vpli va tudi snežna ode ja. V ob dob ju 1971–2000 so za be ležili sta ti stično značilen upad na za hod nem robu Alp sko-Di nar ske pre gra de, za ce lot no državo pa je bilo ugo tov ljeno manjšanje aku mu la ci je pa da vin v snežni ode ji (Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 10–11). V Ljub lja ni se je v ob dob ju 1950–2009 šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjševa lo za tri dni na de set let je, na rav ni države pa za 2 do 4 dni na de set letje (Do li nar 2010, 4, 12). 13 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Preglednica1:Izbranipodatkio naraščanjutemperaturv Sloveniji(+naraščajočitrend, –padajočitrend). ob dob je spre mem ba tem pe ra tu re vir 1951–2000 +1,1 ± 0,6 °C Sušnik 2004, 13 1951–2007 +0,15–0,29 °C/de set let je De Luis in os ta li 2014, 1804; Cli ma te … 2017 Pom lad: +0,3–0,4 °C/de set let je Po let je: +0,3–0,4 °C/de set let je Je sen: brez po seb ne ga tren da Zima: +0,2–0,3 °C/de set let je 1956–2005 +1,4 ± 0,6 °C Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172 To pla po lo vi ca leta: +3,5 °C (raz pon: 1,5–8 °C) Hlad na po lo vi ca leta: +3 °C (raz pon: 1,5–7 °C) 1961–2011 Pov prečne let ne: +1,4–2,4 oC/51 let Mi lo še vi ć, Savi ć in Ži ber na 2013, 7 Mak si mal ne let ne: +1,3–2,4 °C/51 let Mi ni mal ne let ne: +1,7–2,9 °C/51 let 1961–2011 +0,3–0,4 °C/de set let je Ver tač nik in os ta li 2015, 4015; Cli ma te…2017 1979–2008 +0,6 °C/100 let Do li nar in Ver tač nik 2010, 38 1991–2007 gle de +0,7–1,4 °C Kaj fež-Bo ga taj in os ta li 2010, 100 na 1961–1990 1963–2014 Pov prečne let ne: +0,3–0,5 °C/de set let je Mi lo še vi ć in os ta li 2017, 7 Pom lad: +0,4–0,6 °C/de set let je Po let je: +0,4–0,7 °C/de set let je Je sen: +0,1–0,3 °C/de set let je Zima: +0,2–0,6 °C/de set let je 14 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Preglednica2:Izbranipodatkio spreminjanjupadavin,naprimerutrehvečjihmestv Slovenijiin zamejstvu(+naraščajočitrend, –padajočitrend). kraj ob dob je spre mem ba pa da vin vir Ljub lja na 1851–2002 Leto: –36 mm/100 let Ogrin 2003, 121; 2004, 49 Pomlad: –1 mm/100 let Po let je: +11 mm/100 let Je sen: –38 mm/100 let Zima: +11 mm/100 let Ljub lja na 1865–2010 Leto: –43,17 mm/100 let Žiber na 2011, 109–110 Pom lad: –10,39 mm/100 let Po let je: –20,97 mm/100 let Je sen: –19,16 mm/100 let Zima: +8,36 mm/100 let Ljub lja na 1961–2011 –273 mm Mi loševi ć, Savi ć in Žiber na 2013, 8 Ljub lja na 1950–2009 Leto: –16 mm/10 let Do li nar 2010, 4 Pom lad: –8 mm/10 let Po let je: –7 mm/10 let Je sen: +14 mm/10 let Zima: –16 mm/10 let Ljub lja na 1988–2002 Leto: –69 mm Ogrin 2003, 127 v pri merjavi Pom lad: –48 mm z 1961–1990 Po let je: –37 mm Je sen: +74 mm Zima: –52 mm Ma ri bor 1876–2010 Leto: –39,75 mm/100 let Žibe rna 2011a, 111, 113; Pom lad: –34,23 mm/100 let Žibe rna 2011b, 28 Po let je: –3,54 mm/100 let Je sen: –15,72 mm/100 let Zima: +1,35 mm/100 let Ma ri bor 1961–2011 –139,2 mm Mi loševi ć, Savi ć in Žiber na 2013, 8 Trst 1851–2002 Leto: –80 mm/100 let Ogrin 2003, 121; 2004, 49 Pom lad: –21 mm/100 let Po let je: –14 mm/100 let Je sen: –44 mm/100 let Zima: +1 mm/100 let Trst 1988–2002 Leto: +32 mm Ogrin 2003, 127 v pri mer ja vi Pom lad: –5 mm z 1961–1990 Po let je: –15 mm Je sen: +96 mm Zima: –42 mm 15 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Slika1:Lokacijetemperaturnih,padavinskihinvodomernihpostaj,obravnavanihv analizi.p str.16 3 Me to de Za ugo tav lja nje tren da spre mi nja nja iz bra nih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk (pre gled ni - ca 3) v ob dob ju od 1961 do 2010 smo na iz bra nih vo do mer nih, tem pe ra tur nih in pa da vin skih po sta jah (pre gled ni ci 4 in 5; sli ka 1) upo ra bi li Mann-Ken dal lov test ter Theil-Se no vo ce nil ko, krajše ime no vano tudi Se nov na klon. Mann-Ken dal lov test je ne pa ra me tričen test za ugo tav lja nje mo no to ne ga tren da. Ni občut ljiv na po dat kov ne osa mel ce in te me lji na test ni sta ti sti ki. Po zitivna vred nost test ne sta ti sti ke oz načuje na raščajoč trend, ne ga tiv na vred nost test ne sta ti sti ke pa kaže na pa da joč trend (Kraner Šume - njak in Šuštar 2011). Se nov na klon je naj po go ste je upo rab lja ni ne pa ra me trični test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga trenda (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). V pri mer ja vi z li near no re gre si jo je Se nov na klon bis tve no bolj na tančen pri asi me trično po raz de lje nih po dat kih in pri nor mal no po raz - de lje nih po dat kih daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov (Kovačič 2016, 10; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016, 24). Pri izračunih vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te sta in Se no ve ga na klo na smo si po ma ga li s pro sto do stop nim pro gram skim orod jem MAKESENS (Mann-KendalltestfortrendandSen’sslopeestimates) 1.0 (medmrežje 1; Sal mi in os ta li 2002). V pre gled ni cah hi dro loških in pod neb nih spre men ljivk so po leg vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga testa in Se no ve ga na klo na pred stav lje ne še vred no sti rav ni zau pa nja, (začet ne ga) trend ne ga sta nja leta 1961, (končnega) trend ne ga stanja leta 2010 ter ab so lut ne in re la tiv ne trend ne raz li ke. Ra ven zau pa nja je v sta ti sti ki ver jet nost, da izračuna ni in ter val zau pa nja vključuje vred nost oce - nje va ne ga pa ra me tra. Višja ra ven zau pa nja v našem pri me ru po me ni večjo ver jet nost, da ugo tov lje ni trend na raščanja ali upa da nja iz bra ne spre men ljiv ke de jan sko ob sta ja. Začetno trend no sta nje leta 1961 je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 1961, ki smo jo odčita li na trend ni pre mi ci, končno trend no sta nje leta 2010 pa je vred nost iz bra ne spre men ljivke za leto 2010, ki smo jo prav tako odčita li na trend ni pre mi ci. Ab so lut na trend na raz li ka je raz li ka med končnim in začet nim trend nim sta njem, re la tiv na trend na raz li ka pa je raz li ka med končnim in začet nim trend - nim sta njem izražena v od stot kih. Trend no vred nost za iz bra no leto lah ko izračuna mo po enačbi: trend na vred nost za leto x = Se nov na klon · (trend no leto x – začetno trend no leto) + začetna trend na vred nost. Preglednica3:Obravnavanehidrološkeinpodnebnespremenljivke. hi dro loške spre men ljiv ke ab so lut ni mi ni mal ni pre tok pov prečni sred nji pre tok ab so lut ni mak si mal ni pre tok pod neb ne spre men ljiv ke pov prečna let na tem pe ra tu ra ko ličina let nih pa da vin dne vi s pa da vi na mi nad 0,1 mm dne vi s snežno ode jo 16 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 N ad iž a Sv et i J an ez Tr bo vl je Lj ub lja na Bl ed M en ge š Li tij a H ra st ni k Ra do vl jic a Sl ov en j G ra de c Za go rje o b Sa viR av ne n a Ko ro šk em Ži ri Ža le c La šk o Tr ži č C er kn o Že le zn ik i D ra vo gr ad K ra nj sk a G or a Ra dl je o b D ra vi Č rn a na K or oš ke m K ra nj C el je D om ža le Ve le nj e Šk o# a Lo ka To lm in Po dh om Pr es ka K am ni k K ok ra I N az ar je Je se ni ce K ob ar id I O tiš ki v rh I K al -K or itn ic a I St ar a Fu ži na II So čaR at eč e Po dp ec a So lč av a M is lin ja K op ri vn a K re da ri ca Po dl ju be lj Ja vo rn iš ki R ov t K am ni šk a Bi st ri ca Bo hi nj sk a Bi st ri ca Bo ve c Le sc e K rv av ec M oz ir je Pl an in a po d G ol ic o Šm ar tn o pr i Sl ov en j G ra dc u Sa va So ča Sav inja M ež a Idr ijca Kok ra Dr eta Sa va D ol in ka So ra Se lšk a So ra Kamniška Bistrica Sa va B oh in jk a Ra do vn a Po lja ns ka S or a Ce rk ni ca Tolmi nka Ra do m lja D ra va Soč a Sa va Ko rit ni ca K ar to gr a! a: M an ca V ol k Ba hu n V iri p od at ko v: G U RS 2 01 5; A RS O 2 01 7 © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 0 5 10 15 20 km Le ge nd a vo do m er na p os ta ja pa da vi ns ka p os ta ja te m pe ra tu rn a po st aj a 4 Po dat ki 4.1 Hi dro loške spre men ljiv ke Po dat ke o hi dro loških spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv hi dro loških … 2017). V ana li zo smo vključili dva najst po staj iz slo ven skih Alp (pre gled ni ca 4; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev. Preglednica4:Obravnavanevodomernepostajes časovniminizimeritev. vo do mer na vo do tok občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev Otiški Vrh I Meža Dra vo grad 334 1961–2010 50 Je se ni ce Sava Do lin ka Je se ni ce 566 1961–2010 50 Pod hom Ra dov na Gor je 566 1961–2010 50 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka Bo hinj 525 1961–2010 50 Sta ra Fužina II Most ni ca Bo hinj 527 1961–2006 46 Pre ska Tržiška Bi stri ca Tržič 489 1961–2010 49 Ko kra I Ko kra Predd vor 523 1961–2010 50 Kam nik I Kam niška Bi stri ca Kam nik 371 1961–2006 46 Na zar je Sa vi nja Na zar je 337 1961–2010 50 Ko ba rid I Soča Ko ba rid 195 1961–2010 50 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca Bo vec 405 1961–2010 49 Tolmin Tol min ka Tol min 168 1961–2010 45 4.2 Pod neb ne spre men ljiv ke Po dat ke o pod neb nih spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv me teo ro loških … 2017). V ana li zo smo vključili osem tem pe ra tur nih in dva najst pa da vin skih po staj iz slo ven skih Alp (pre gled ni ca 5; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me - ri tev. 17 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Preglednica5:Obravnavanevremenskepostajes časovniminizimeritev. vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev tem pe ra tur na Šmart no pri Slo venj Gra dec 444 1961–2010 50 po sta ja Slo venj Grad cu Mo zir je Mo zir je 340 1961–2010 50 Kr va vec Cer klje na 1740 1961–2010 47 Go renj skem Les ce Ra dov lji ca 515 1961–2010 50 Pla ni na Je se ni ce 947 1961–2010 50 pod Go li co Ra teče Kranj ska Gora 864 1961–2010 50 Kre da ri ca Kranj ska Gora 2513 1961–2010 50 Bo vec Bo vec 450 1961–2010 50 18 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 5 Re zul ta ti 5.1 Hi dro loške spre men ljiv ke V ok vi ru hi dro loških spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 3): (1) tren de ab so lut nih mi ni - mal nih letnih pre to kov, (2) tren de pov prečnih sred njih let nih pre to kov in (3) tren de ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov. 5.1.1 Ab so lut ni mi ni mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so pri de se tih alp skih vo dotokih od dva naj stih izra zi to pa da joči (pre gled ni ca 6, sli ka 2). Trend na raz li ka je skrom na in za - ne mar lji va le na Savi Bo hinj ki (vo do mer na po sta ja (v. p.) Sve ti Ja nez) in Soči (v. p. Ko ba rid I), pri vseh os ta lih re kah pa pre se ga vsaj 15 %. Ra ven zau pa nja je zelo spre men lji va. Na sed mih vo do to kih (Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca, Ko kra, Soča, Ko rit ni ca in Tol min ka) ne pre se ga 90 %, pri preo sta lih pe tih vo do to kih (Meža, Sava Do - lin ka, Tržiška Bi stri ca, Kam niška Bi stri ca in Sa vi nja) pa do se ga vsaj 99,0 %. Z izjemo Save Bo hinj ke so se ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) zmanjšali za 0,09 do 1,85 m3/s ozi ro ma za 90 do 1850 l/s. V re la tiv nem smi slu be ležijo Ra dov na, Most - ni ca, Ko kra, Sa vi nja in Ko rit ni ca upad od 15 do 25 %, pri Meži, Savi Do lin ki (sli ka 2), Tržiški Bi stri ci, Kam niški Bi stri ci in Tol min ki pa upad celo ko le ba med 35 in 40 %. Tako v ab so lut nem kot re la tiv nem smi slu be leži naj večji upad Meža pri v. p. Otiški Vrh I, ka te re ab so lut ni mi ni mal ni pre tok se je v ob - dob ju od 1961 do 2010 zmanjšal za 1,85 m3/s ozi ro ma za 39 %. 5.1.2 Pov prečni sred nji let ni pre to ki Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh dva naj stih vodo - to kih ozi ro ma vodomer nih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 7, sli ka 3). Ra ven zau pa nja je spre men lji va. Pri Meži, Most ni ci in Ko kri do se ga ali pre se ga 99 %, pri Savi Do lin ki in Savi Bo hinj ki je 95 %, v vseh preo sta lih pri me rih (Ra dov na, Tržiška Bi stri ca, Kam niška Bi stri ca, Savi nja, Soča, Ko rit ni ca in Tol minka) pa je le 90 % ali celo nižja. vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev pa da vin ska Mi sli nja Mi sli nja 589 1961–2010 50 po sta ja Šmart no pri Slo venj Gra dec 444 1961–2010 50 Slo venj Grad cu Pod pe ca Črna na Ko roškem 950 1961–2010 49 Ko priv na Črna na Ko roškem 840 1961–2010 50 Solčava Solčava 658 1961–2010 50 Kam niška Bi stri ca Kam nik 610 1961–2010 48 Po dlju belj Tržič 679 1961–2010 49 Ja vor niški Rovt Je se ni ce 940 1961–2010 50 Ra teče Kranj ska Gora 864 1961–2010 50 Bo hinjska Bi stri ca Bo hinj 507 1961–2010 49 Kre da ri ca Kranj ska Gora 2513 1961–2010 50 Soča Bo vec 487 1961–2010 50 19 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon a b s o l u t n i m in im a l n i p r e t o k ( m /s ) 3 Slika2:TrendabsolutnihminimalnihletnihpretokovSaveDolinkeprivodomernipostajiJesenice v obdobjuod1961do2010. Preglednica6:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –4,07 99,9 –0,038 4,74 2,89 –1,85 –39,06 Je se ni ce (sli ka 2) Sava Do lin ka –3,60 99,9 –0,036 4,65 2,89 –1,76 –37,84 Pod hom Ra dov na –1,26 pod 90,0 –0,005 1,72 1,46 –0,26 –15,08 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka 0,05 pod 90,0 0,000 0,81 0,81 0,00 –0,49 Sta ra Fužina II Most ni ca –0,90 pod 90,0 –0,002 0,43 0,34 –0,09 –20,81 Pre ska Tržiška Bi stri ca –3,07 99,0 –0,018 2,50 1,61 –0,89 –35,67 Ko kra I Ko kra –1,82 90,0 –0,007 1,45 1,10 –0,35 –23,90 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –3,51 99,9 –0,020 2,26 1,38 –0,88 –38,87 Na zar je Sa vi nja –2,78 99,0 –0,018 3,67 2,78 –0,89 –24,21 Ko ba rid I Soča –0,15 pod 90,0 –0,002 7,81 7,70 –0,11 –1,42 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –1,63 pod 90,0 –0,009 2,33 1,90 –0,43 –18,49 Tol min Tol min ka –1,84 90,0 –0,011 1,48 0,94 –0,54 –36,64 Sred nji let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju zmanjšali za 0,39 do 4,33 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 15 do 25 %, manj kot 10 % le Sa vi nja in Tol min ka. Abso lut na trend na raz li ka pov prečnih sred njih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na Soči pri v. p. Ko - ba rid I, kjer je pre tok upa del za 4,33 m3/s, naj večjo re la tiv no trend no raz li ko pa be leži Most ni ca pri v. p. Sta ra Fužina II, kjer je pre tok upadel za 27,56 %. 5.1.3 Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dobju od 1961 do 2010 so na os mih vo do to - kih pa da joči (Meža, Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca (sli ka 4), Ko kra, Kam niška Bi stri ca, Sa vi nja in Ko rit ni ca), na preo sta lih šti rih pa je trend na raščajoč (Sava Do lin ka, Tržiška Bi stri ca, Soča in Tol minka) (pre gled nica 8). Ra ven zau pa nja je niz ka, saj na de se tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer - nih po sta jah ne do se ga niti 90 %. Iz je mi sta Most ni ca pri v. p. Sta ra Fužina II in Kam niška Bi stri ca pri v. p. Kam nik I z 99 % rav ni jo zau pa nja. Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali na Most ni ci pri v. p. Sta ra Fužina II in si cer za 49,25 m3/s ozi ro ma 57,4 % ter na Kam niški Bi stri ci pri v. p. Kam nik I za 58,57 m3/s ozi ro ma 48,9 %. Ne ko li ko nižji de lež trend ne ga upa da be ležijo Meža pri v. p. Otiški Vrh I (–29,94 m3/s ozi ro ma –20,7 %), Ko kra pri v. p. Ko kra I (–21,57 m3/s ozi ro ma –20,6 %), Ra dov na pri v. p. Pod hom (–13,02 m3/s  ozi ro ma –17,0 %) in Sava Bo hinj ka pri v. p. Sve ti Ja nez (–17,71 m3/s ozi ro ma –16,7 %). Manj kot 5 % re la tiv ne ga upa da ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov be ležita Sa vi nja pri v.p. Nazarje (–11,76m3/s ozi ro ma –4,7%) in Ko rit ni ca pri v.p. Kal-Ko rit ni ca (–2,81m3/s ozi ro ma –4,3%), manj kot 10 % re la tiv ne ga na raščanja pa Tol min ka pri v. p. Tol min (2,45 m3/s ozi ro ma 3,2 %) in Sava Do lin ka pri v. p. Je se ni ce (7,05 m3/s ozi ro ma 9,8 %). Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se naj bolj po večali na Tržiški Bi stri ci pri v. p. Pre ska za 17,67 m3/s ozi ro ma 31,1 % in na Soči pri v. p. Ko ba rid I za 85,76 m3/s ozi ro ma 21,3 %. 5.2 Pod neb ne spre men ljiv ke V ok vi ru pod neb nih spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 3): (1) trende pov prečne let ne tem - pe ra tu re zra ka, (2) tren de let ne ko ličine pa da vin, (3) tren de let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm in (4) tren de let ne ga šte vi la dni s snežno ode jo. 5.2.1 Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka Tren di pov prečne let ne tem pe ra tu re zra ka v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh os mih obrav nava - nih tem pe ra tur nih po sta jah po dob ni in kažejo na izra zi to na raščanje (pre gled ni ca 9, sli ka 5). Značilna je tudi izred no vi so ka ra ven zau pa nja, ki je na sed mih tem pe ra tur nih po sta jah 99,9 % in le na tem pe - ra tur ni po sta ji Kr va vec 95 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je tem pe ra tu ra na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu, Mo zir je, Les ce, Pla ni na pod Go li co, Ra teče (sli ka 5), Kre da ri ca in Bo vec v pov prečju let no na ra sla od 0,030 do 0,038 °C, kar pomeni, da so se v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,48–1,84 °C. Ab so lut na tem pe ra tur na raz li ka v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu in Ra teče, kjer je tem pe ra tu ra na ra sla za 1,8 °C. Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be leži le tem pe ra tur na po sta ja Kr va vec, kjer se je v obrav na - va nem pol sto let nem ob dob ju tem pe ra tu ra zvišala za 0,9 °C. 20 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 21 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon p o vp r e č n i sr e d n ji p r e t o k ( m /s ) 3 Slika3:TrendpovprečnihsrednjihletnihpretokovKokreprivodomernipostajiKokraIv obdobju od 1961do2010. Preglednica7:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –2,89 99,0 –0,071 13,92 10,45 –3,47 –24,92 Je se ni ce Sava Do lin ka –2,07 95,0 –0,051 11,78 9,29 –2,49 –21,14 Pod hom Ra dov na –1,84 90,0 –0,028 8,71 7,35 –1,36 –15,58 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka –2,05 95,0 –0,033 8,90 7,26 –1,64 –18,44 Sta ra Fužina II Most ni ca –3,02 99,0 –0,023 3,70 2,68 –1,02 –27,56 Pre ska Tržiška Bi stri ca –1,72 90,0 –0,019 5,28 4,35 –0,93 –17,60 Ko kra I (sli ka 3) Ko kra –3,45 99,9 –0,027 4,94 3,61 –1,33 –26,98 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –1,78 90,0 –0,027 7,98 6,78 –1,20 –15,07 Na zar je Sa vi nja –1,04 pod 90,0 –0,029 17,26 15,82 –1,44 –8,32 Ko ba rid I Soča –1,24 pod 90,0 –0,088 34,67 30,34 –4,33 –12,50 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –1,76 90,0 –0,026 7,74 6,47 –1,27 –16,38 Tol min Tol min ka –0,80 pod 90,0 –0,008 7,77 7,38 –0,39 –5,00 22 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon a b s o l u t n i m a k si m a l n i p r e t o k ( m /s ) 3 Slika4:TrendabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovMostniceprivodomernipostajiStaraFužinaII v obdobjuod1961do2010. Preglednica8:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –1,21 pod 90,0 –0,611 144,86 114,92 –29,94 –20,67 Je se ni ce Sava Do lin ka 0,38 pod 90,0 0,144 71,79 78,84 7,05 9,81 Pod hom Ra dov na –1,24 pod 90,0 –0,266 76,57 63,55 –13,02 –17,01 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka –0,95 pod 90,0 –0,361 106,03 88,32 –17,71 –16,70 Sta ra Fužina II Most ni ca –3,16 99,0 –1,095 85,88 36,63 –49,25 –57,35 (sli ka 4) Pre ska Tržiška Bi stri ca 1,26 pod 90,0 0,361 56,80 74,47 17,67 31,11 Ko kra I Ko kra –1,15 pod 90,0 –0,440 104,64 83,07 –21,57 –20,62 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –3,22 99,0 –1,302 119,80 61,23 –58,57 –48,89 Na zar je Sa vi nja –0,38 pod 90,0 –0,240 248,84 237,08 –11,76 –4,73 Ko ba rid I Soča 1,56 pod 90,0 1,750 403,63 489,38 85,76 21,25 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –0,17 pod 90,0 –0,057 65,43 62,62 –2,81 –4,30 Tol min Tol min ka 0,13 pod 90,0 0,050 76,65 79,10 2,45 3,20 23 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon te m p e r a tu r a z r a k a C (° ) Slika5:TrendpovprečnihletnihtemperaturnatemperaturnipostajiRatečev obdobjuod1961 do2010. Preglednica9:Trendipovprečnihletnihtemperaturv obdobjuod1961do2010. tem pe ra tur na po sta ja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q ˚C ˚C ˚C % Šmart no pri Slo venj Grad cu 5,26 99,9% 0,038 7,20 9,04 1,84 25,56 Mo zir je 4,53 99,9% 0,036 8,54 10,28 1,74 20,37 Kr va vec 2,33 95,0% 0,019 2,79 3,72 0,93 33,33 Les ce 4,79 99,9% 0,034 7,53 9,20 1,67 22,18 Pla ni na pod Go li co 4,43 99,9% 0,030 5,65 7,13 1,48 26,19 Ra teče (sli ka 5) 4,98 99,9% 0,036 5,34 7,10 1,76 32,96 Kre da ri ca 4,09 99,9% 0,031 –2,17 –1,17 1,00 46,08 Bo vec 4,63 99,9% 0,032 8,83 10,42 1,59 18,01 5.2.2 Let na ko ličina pa da vin V nas prot ju s tem pe ra tur ni mi tren di, ki kažejo na raščanje, so tren di let ne ko ličine pa da vin v ob - dob ju od 1961 do 2010 na de ve tih od dva naj stih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 10, sli ka 6). Ra ven zau panja je zelo skrom na, saj kar na de ve tih po sta jah ne do se ga niti 90 %. Na po sta jah Solčava in Ra teče do se ga 90 %, na po sta ji Po dlju belj pa 99,9 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je ko ličina let nih pa da vin na pe tih po sta jah (Solčava, Pod - lju belj (sli ka 6), Ja vor niški Rovt, Ra teče in Bo hinj ska Bi stri ca) v pov prečju let no upad la od 4 do 9 mm, kar po me ni, da se je v  zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 185–465 mm ozi ro ma za 10–23 %. Ab so lut na raz li ka ko ličine pa da vin je največja na po sta ji Po dlju belj, kjer je ko ličina pa da vin upad la za 465,4 mm ozi ro ma 23,3 %. Ne ko li ko nižji upad let ne ko ličine pa da vin be leži po sta ja Ko priv na (–77,9 mm ozi ro ma –5,1 %), na po sta jah Mi sli nja, Šmart no pri Slo venj Grad cu, Pod pe ca in Kam niška Bistri ca pa so opaz ni le rah li trend - ni od klo ni v ne ga tiv ni ali po zi tiv ni sme ri. Na raščajoči trend let ne ko ličine pa da vin v ob dob ju 1961–2010 ima ta po sta ji Kre da ri ca (+193,12mm) in Soča (+242,11 mm). Pri obeh po sta jah se je v pet de se tih le tih ko ličina padavin po večala za prib ližno 10 %. 5.2.3 Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je v ob dob ju od 1961 do 2010 na šes tih pa da vin skih po sta jah nara slo in na šes tih upad lo (pre gled ni ca 11, sli ka 7). Ra ven zau pa nja je močno spre men lji va: na sed mih po sta jah ne do se ga niti 90 %, na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu in Bo hinj ska Bi stri - ca do se ga 95 %, na po sta jah Pod pe ca, Ko priv na in Kam niška Bi strica pa je 99,0 ali 99,9 %. Pri večini pa da vin skih po staj (Mi sli nja, Solčava, Po dlju belj, Ja vor niški Rovt, Ra teče, Kre da ri ca in Soča) so ne ga tiv na ali po zi tiv na trend na od sto pa nja manjša in ne do se ga jo 10 %. Upa da nje let ne ga šte - vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je izra zi tejše le na po sta jah Pod pe ca (–20,6 dni ozi ro ma –13,3 %) in Šmart no pri Slo venj Grad cu (–17,6 dni ozi ro ma –11,6 %), na raščanje let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm pa je naj večje na po sta jah Kam niška Bi stri ca (39,4 dni ozi ro ma 30,7 %), Kopriv na (27,0 dni ozi ro ma 23,4 %) in Bo hinj ska Bi stri ca (19,8 dni ozi ro ma 16,7 %). 5.2.4 Šte vi lo dni s snežno ode jo Šte vi lo dni s snežno ode jo se je v obrav na va nem ob dob ju od 1961 do 2010 na enaj stih pa da vin - skih po sta jah od dva naj stih močno zmanjšalo (pre gled ni ca 12, sli ka 8). Edi na iz je ma je vi so ko gor ska pa da vin ska po sta ja na Kre da ri ci, ki be leži celo rah lo na raščanje snežnih dni. Ra ven zau pa nja je spre - men lji va, a bis tve no boljša od rav ni zau pa nja pri let nem šte vi lu dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm. Na treh po sta jah (Ra teče, Bo hinj ska Bi stri ca in Kre da ri ca) ne pre se ga 90 %, na šes tih po sta jah (Mi sli nja, Pod - pe ca, Ko priv na, Kam niška Bi stri ca, Po dlju belj, Soča) je 95 %, na preo stalih treh po sta jah (Šmart no pri Slo venj Grad cu, Solčava in Ja vor niški Rovt) pa vsaj 99 %. V obrav na va nem pet de set let nem ob dob ju se je šte vi lo dni s snežno ode jo na enaj stih pa da vin skih po sta jah s pa da jočim tren dom zmanjšalo za 23 do 50 dni ozi ro ma za 16 do 49 %. Za več kot dvaj set dni let no se je ob dob je s snežno ode jo skrajšalo na po sta jah Ko priv na, Ra teče in Bo hinj ska Bi stri ca, za več kot tri de set dni na po sta jah Mi sli nja, Pod pe ca, Po dlju belj in Soča ter za več kot šti ri de set dni na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu, Solčava, Kam niška Bi stri ca in Ja vor niški Rovt (sli ka 8). Ab solut - na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu dni s snežno ode jo je naj večja na po sta ji Ja vor niški Rovt, kjer je šte vi lo snežnih dni upad lo za 50, re la tiv na ne ga tiv na raz li ka pa je naj večja na po sta ji Kam niška Bi stri ca, kjer se je šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjšalo za 49,4 %. Na Kre da ri ci, ki je edi na pa da vin ska po sta ja s po zi tiv nim tren dom, se je šte vi lo dni s snežno odejo v ob dob ju 1961–2010 po večalo za 6 ozi ro ma za 2,2 %. 24 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 25 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon k o li č in a p ad a v in ( m m ) Slika6:TrendletnekoličinepadavinnapadavinskipostajiPodljubeljv obdobjuod1961do2010. Preglednica10:Trendiletnihkoličinpadavinv obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q mm mm mm % Mi sli nja –0,38 pod 90,0% –0,533 1247,73 1221,60 –26,13 –2,09 Šmart no pri Slo venj Grad cu 0,30 pod 90,0% 0,665 1154,44 1166,60 12,16 1,05 Pod pe ca –0,18 pod 90,0% –0,325 1431,45 1415,53 –15,92 –1,11 Ko priv na –0,94 pod 90,0% –1,589 1536,62 1458,76 –77,86 –5,07 Solčava –1,94 90,0% –4,007 1639,02 1442,66 –196,36 –11,98 Kam niška Bi stri ca –0,29 pod 90,0% –1,389 2134,87 2066,82 –68,05 –3,19 Po dlju belj (sli ka 6) –3,82 99,9% –9,499 1996,67 1531,23 –465,44 –23,31 Ja vor niški Rovt –1,27 pod 90,0% –4,335 2040,56 1828,15 –212,41 –10,41 Ra teče –1,90 90,0% –3,808 1613,03 1426,47 –186,56 –11,57 Bo hinj ska Bi stri ca –1,37 pod 90,0% –5,873 2201,11 1913,32 –287,79 –13,07 Kre da ri ca 1,39 pod 90,0% 3,941 1937,87 2130,99 193,12 9,97 Soča 0,97 pod 90,0% 4,941 2299,70 2541,81 242,11 10,53 26 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon š t e v i lo d n i s p ad a v in a m i n ad 0 ,1 m m Slika7:Trendšteviladnis padavinaminaletonapadavinskipostajiSolčavav obdobjuod1961 do2010. Preglednica11:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % dni dni dni Mi sli nja –1,57 pod 90,0% –0,207 139,22 129,09 –10,13 –7,28 Šmart no pri Slo venj Grad cu –2,29 95,0% –0,359 151,55 133,96 –17,59 –11,61 Pod pe ca –2,64 99,0% –0,421 155,58 134,95 –20,63 –13,26 Ko priv na 3,71 99,9% 0,550 115,00 141,95 26,95 23,43 Solčava (sli ka 7) –0,90 pod 90,0% –0,111 152,94 147,50 –5,44 –3,56 Kam niška Bi stri ca 3,81 99,9% 0,803 128,30 167,66 39,36 30,67 Po dlju belj –0,19 pod 90,0% –0,011 153,01 152,48 –0,53 –0,35 Ja vor niški Rovt –0,18 pod 90,0% 0,000 160,00 160,00 0,00 0,00 Ra teče 0,53 pod 90,0% 0,061 145,67 148,64 2,97 2,04 Bo hinj ska Bi stri ca 2,36 95,0% 0,403 118,00 137,75 19,75 16,74 Kre da ri ca 0,85 pod 90,0% 0,179 168,88 177,63 8,76 5,18 Soča –1,47 pod 90,0% –0,167 142,83 134,67 –8,16 –5,72 27 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon š t e v i lo d n i s sn e ž n o o d ej o Slika8:Trendšteviladnis snežnoodejonaletonapadavinskipostajiJavorniškiRovtv obdobjuod 1961do2010. Preglednica12:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % dni dni dni Mi sli nja –2,54 95,0% –0,698 109,70 75,51 –34,19 –31,17 Šmart no pri Slo venj Grad cu –3,23 99,0% –0,919 98,31 53,28 –45,03 –45,80 Pod pe ca –2,49 95,0% –0,640 121,88 90,52 –31,36 –25,73 Ko priv na –2,32 95,0% –0,583 140,67 112,08 –28,59 –20,32 Solčava –2,80 99,0% –0,840 102,76 61,60 –41,16 –40,05 Kam niška Bi stri ca –2,53 95,0% –0,842 83,50 42,24 –41,26 –49,41 Po dlju belj –2,04 95,0% –0,709 96,49 63,00 –33,49 –34,71 Ja vor niški Rovt (sli ka 8) –3,72 99,9% –1,025 137,01 86,79 –50,22 –36,66 Ra teče –1,92 90,0% –0,474 143,05 119,84 –23,21 –16,23 Bo hinj ska Bi stri ca –1,52 pod 90,0% –0,603 99,31 69,78 –29,53 –29,74 Kre da ri ca 0,66 pod 90,0% 0,118 261,85 267,62 5,77 2,20 Soča –2,26 95,0% –0,677 91,19 58,00 –33,19 –36,40 5.3 Pre točni režimi Tem pe ra tur ne in pa da vin ske spre mem be ne vpli va jo samo na vod ne ko ličine pov prečnih ter ab - so lut nih mi ni mal nih in mak si mal nih pre to kov tem več po memb no vpli va jo tudi na spre mi nja nje pre točnih režimov (Hr va tin 1998; Fran tar 2005; Fran tar in Hr va tin 2005). Med obrav na va ni mi pod neb ni mi ka - zal ni ki se zdi jo še po se bej po memb ne spre mem be v šte vi lu dni s snežno ode jo, ki močno pri za de ne jo vse pre točne režime z izra zi to snežno kom po nen to. Ob raz vrščanju pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 (Hr va tin 1998, 86) so se Sava Do lin ka, Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca, Kam niška Bi stri ca, Soča (pri v. p. Ko ba rid), Ko - rit ni ca in Tol min ka uvr sti le med reke z alp skim vi so ko gor skim snežno-dežnim režimom, Meža, Tržiška Bi stri ca, Ko kra in Sa vi nja (pri v.p. Na zar je) pa med reke z alp skim sre do gor skim snežno-dežnim režimom. Pri re kah z alp skim vi so ko gor skim snežno-dežnim režimom je glav ni pre točni višek na stopil maja ali ju ni ja, dru got ni višek pa no vem bra. Glav ni nižek je bil fe bruar ja ali ja nuar ja, dru got ni pa av gu sta. Reke z alp skim sre do gor skim snežno-dežnim režimom so ime le glav ni pre točni višek apri la ali iz je mo ma maja in dru got ne ga v no vem bru. Zim ski (fe bruar ski ali ja nuar ski) in po let ni (av gu stovski) nižek sta bila ize načena. Pri mer ja va pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 s pre točnimi režimi na te me lju po dat kov ne ga niza od 1981 do 2010 je po ka za la pred vsem na sled nje raz li ke (pre gled ni ca 13, sli ka 9): • spom la dan ski (glav ni) in je sen ski (dru got ni) pre točni višek sta sko raj ize načena, • zim ski (glav ni) in po let ni (dru got ni) pre točni nižek po sta ja ta bolj izra zi ta, • de cem br ske vode močno na raščajo in so bli zu let ne ga pov prečja ali ga celo pre se ga jo ter kažejo na »za mu ja nje« zime. 28 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 1961–1990 1981–2010 januar februar marec maj junij ju ijl avgust oktoberapril september november december m es e č n i p r e t o č n i k o li č n i k Slika9:SpremembapretočnegarežimaRadovnenavodomernipostajiPodhommedobdobjema 1961–1990in1981–2010. 29 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Pr eg led ni ca 1 3: M es eč ni p re to čn ik ol ičn ik iv  o bd ob ju 1 96 1– 19 90 in 1 98 1– 20 10 te rs to pn ja p ov ez an os ti m ed o be m a ni zo m a na p od la gi P ea rs on ov eg a ko ef ic ie nt a ko re la cij e( m od ro – gl av ni in d ru go tn in iž ek ,r um en a – gl av ni in d ru go tn iv iše k) . vo do m er na vo do to k ni z ja n . fe b . m a r . ap r. m aj ju n. ju l. av g. se p. ok t. no v. de c. Pe ar so no v po sta ja ko e f i ci en t ko re la c i je O tiš ki V rh I M ež a 19 61 –1 99 0 0,6 6 0,7 3 1,0 7 1,5 3 1,2 0 1,1 0 1,0 1 0,7 5 0,9 3 1,0 0 1,1 7 0,8 6 0,8 2 19 81 –2 01 0 0,8 0 0,6 8 1,0 3 1,3 4 1,0 3 0,9 8 0,9 0 0,8 1 0,9 5 1,0 7 1,2 7 1,1 4 Je se ni ce Sa va D o l in ka 19 61 –1 99 0 0,6 4 0,5 6 0,6 3 1,0 5 1,4 2 1,4 3 1,2 1 0,9 7 1,0 2 1,0 6 1,1 6 0,8 8 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,7 6 0,6 0 0,6 6 0,9 9 1,2 2 1,2 0 1,0 9 0,9 0 0,9 4 1,2 1 1,3 5 1,0 6 Po d h om (s li k a 9 ) Ra do v n a 19 61 –1 99 0 0,5 1 0,4 4 0,6 0 1,3 5 1,8 0 1,4 2 1,0 1 0,8 1 1,0 3 1,1 1 1,1 8 0,7 4 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,5 6 0,3 8 0,6 2 1,3 3 1,4 7 1,1 9 0,9 6 0,7 5 1,0 0 1,3 9 1,3 9 0,9 5 Sv e t i J a n ez Sa va B o h in j k a 19 61 –1 99 0 0,3 9 0,3 0 0,4 0 1,0 9 2,2 7 1,8 5 1,0 2 0,7 8 1,0 9 1,0 3 1,2 0 0,5 8 0,9 4 19 81 –2 01 0 0,4 2 0,2 4 0,4 4 1,0 7 2,0 4 1,5 0 0,9 3 0,6 7 1,1 4 1,4 3 1,3 7 0,7 7 St a r a F už in a I I M os t n i ca 19 61 –1 99 0 0,5 4 0,4 8 0,7 5 1,5 0 1,8 0 1,3 2 0,7 7 0,7 3 1,0 0 1,0 4 1,3 8 0,6 9 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,5 5 0,3 2 0,7 1 1,4 1 1,4 5 1,1 6 0,8 4 0,7 2 1,0 9 1,5 3 1,3 6 0,8 4 Pr e s ka Tr žiš ka B i st ri c a 19 61 –1 99 0 0,7 7 0,7 3 0,8 3 1,2 5 1,2 7 1,1 1 0,9 5 0,9 0 1,0 5 1,0 3 1,1 7 0,9 3 0,8 8 19 81 –2 01 0 0,8 1 0,6 6 0,8 3 1,2 2 1,1 4 1,0 5 0,9 2 0,8 3 0,9 7 1,1 7 1,3 1 1,0 7 Ko kr a I Ko kr a 19 61 –1 99 0 0,8 0 0,6 7 0,8 0 1,3 6 1,3 4 1,1 9 0,9 2 0,7 3 0,8 5 1,0 6 1,2 9 0,9 8 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,7 8 0,5 8 0,8 0 1,2 5 1,1 7 1,0 4 0,8 6 0,7 0 0,8 6 1,1 8 1,5 1 1,2 6 Ka m ni k I Ka m ni šk a B i st ri c a 19 61 –1 99 0 0,7 0 0,6 9 0,7 6 1,1 2 1,4 5 1,4 6 1,0 8 0,7 6 0,8 6 1,0 6 1,2 2 0,8 4 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,7 4 0,5 6 0,7 9 1,0 5 1,3 5 1,3 0 0,9 6 0,7 3 0,8 8 1,2 6 1,4 1 0,9 7 Na za r je Sa vi nj a 19 61 –1 99 0 0,7 2 0,7 0 0,9 6 1,4 8 1,4 0 1,1 8 0,8 6 0,6 6 0,8 3 1,0 3 1,2 5 0,9 2 0,8 3 19 81 –2 01 0 0,7 2 0,5 5 0,9 2 1,3 7 1,1 7 1,0 0 0,8 0 0,6 9 0,9 4 1,2 4 1,4 0 1,1 9 Ko ba rid I So ča 19 61 –1 99 0 0,5 8 0,5 2 0,6 6 1,2 0 1,6 9 1,4 8 0,9 8 0,7 5 0,9 9 1,1 0 1,2 8 0,7 9 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,6 3 0,4 4 0,6 1 1,1 3 1,5 3 1,2 3 0,9 1 0,6 5 1,0 2 1,4 1 1,4 4 1,0 1 Ka l-K o r it n i ca Ko rit ni ca 19 61 –1 99 0 0,6 2 0,5 9 0,6 6 1,0 7 1,8 0 1,7 9 1,2 5 0,8 7 0,8 3 0,8 4 0,9 0 0,8 0 0,9 5 19 81 –2 01 0 0,7 3 0,6 6 0,6 9 0,9 6 1,6 1 1,5 1 1,1 4 0,8 2 0,8 3 1,0 2 1,1 5 0,8 9 To l m in To l m in ka 19 61 –1 99 0 0,5 8 0,5 2 0,6 6 1,1 4 1,8 4 1,6 0 0,8 9 0,6 4 0,9 0 1,1 3 1,3 3 0,7 7 0,9 5 19 81 –2 01 0 0,6 1 0,4 7 0,6 4 1,0 9 1,7 1 1,3 5 0,8 0 0,6 0 1,0 5 1,2 9 1,5 0 0,8 9 In ten zi te to spre memb me sečnih pre točnih ko lični kov po sa mez nih rek med tri de set let ni ma ob dobje - ma 1961–1990 in 1981–2010 smo ugo tav lja li s Pear so no vim koe fi cien tom ko re la ci je (pre gled ni ca 13). Re zul ta ti kažejo, da je stop nja po ve za no sti med obe ma ni zo ma pri Meži, Savi Do lin ki, Most ni ci, Tržiški Bi stri ci, Ko kri in Sa vi nji vi so ka (koe fi cien ti od 0,82 do 0,88), pri Ra dov ni, Savi Bo hinj ki, Kamniški Bi - stri ci, Soči, Ko rit ni ci in Tol min ki pa zelo vi so ka (koe fi cien ti od 0,90 do 0,95). Naj nižje vred no sti Pearso no vih koe fi cien tov ko re la ci je smo ugo to vi li pri me sečnih pre točnih ko lični kih Meže (0,82) in Sa vi nje (0,83), naj višje pa pri Ko rit ni ci in Tol minki (0,95). Ob tem je tre ba pri pom ni ti, da smo pet deset - let no ob dob je od 1961 do 2010 raz de li li na dva tri de set let na hi dro loška niza (1961–1990 in 1981–2010), kar po me ni, da je tret ji na po dat kov (za ob dob je 1981–1990) pri obeh ni zih po pol no ma ena ka. 5.4 Raba tal Med de jav ni ke, ki jih je tre ba upošte va ti pri hi dro loški ana li zi iz bra ne po kra ji ne, spa da jo po leg kri - tične oce ne po dat kov, še ana li ze spre memb ko ličin pod zem ne vode, pod neb nih de jav ni kov, po ra be vode in rabe tal (Bat in Uhan 2004, 126). V zad njih de set letjih je rav no raba tal pod vržena hi trim in ob sežnim spre mem bam. Pe tek (2005, 113) je med preučeva njem spre memb rabe tal v slo ven skem alp skem sve - tu ugo to vil, da so bile raz me re leta 1953 po dob ne ti stim iz začetka 20. sto let ja, leta 1979 pa je zem ljiški kataster zaz nal že močno upa da nje de leža njiv, trav ni kov in pašni kov, kar je bila po sle di ca in du strializa - ci je in pre ho da kme tij na proi zvod njo za trg (Pe tek 2005, 116). Do leta 1999 se je de lež njiv, trav ni kov in pašni kov do dat no zmanjšal, ven dar manj kot v pred hod nem pri mer jal nem ob dob ju (Pe tek 2005, 119). Pe tek (2005, 119) je ob tem opo zo ril, da je de jan sko zmanjšanje po vršin kme tij skih zem ljišč težko do ločiti za ra di dejs tva, da se po dat ki v zem ljiškem ka ta stru ne ob nav lja jo red no in so v vse večjem zao - stanku. Upošte va ni po dat ki za leto 2017 zato niso več iz zem ljiškega ka ta stra, tem več so pri dob lje ni iz evi den ce de jan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč na GIS por ta lu Mi ni strs tva za kme tijs tvo, goz - dars tvo in pre hra no (Gra fični…2017), ki se red no obnavlja vsa ke tri me se ce in na ta način red no sprem lja spre mem be v rabi tal. Ve li ka raz li ka v de ležu goz da med le to ma 1999 in 2017 to rej ni samo po sle di ca spre memb v rabi tal, tem več je hkra ti tudi po sle di ca spre me nje ne ozi ro ma iz boljšane me to do lo gi je zajemanja po dat kov. Med množico spre memb raz ličnih zem ljiških ka te go rij po se bej iz sto pa jo spre mem be de leža gozd - nih zem ljišč (pre gled ni ca 14). Kma lu po dru gi sve tov ni voj ni je gozd po kri val le sla bo po lo vi co po vršja slo ven ske ga alp ske ga sve ta, da nes pa nje gov de lež že pre se ga se dem de se tin po vršja. Naj bolj gozd nate so Vzhod ne Ka ra van ke, kjer gozd pre kri va sko raj de vet de se tin vseh zem ljišč. Več kot tri četr ti ne površja zav ze ma gozd v Sa vinj skih Al pah, več kot se dem de se tin po vršja pa v Za hod nih Ka ra van kah in Savskih Ju lij skih Al pah. Še naj manj goz da je v Soških Ju lij skih Al pah, kjer bo kma lu do se gel mejo dveh tretjin. 30 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Preglednica14:SpreminjanjedeležagozdapoalpskihenotahSlovenijev obdobjuod1953do2017 (* pozemljiškemkatastru,**poevidencidejanskerabekmetijskihingozdnihzemljišč;Grafični…2017). del alpskega sveta 1953* 1979* 1999* 2017** % % % % Soške Ju lij ske Alpe 28,7 34,4 39,8 65,2 Sav ske Ju lij ske Alpe 51,1 54,5 57,0 71,6 Za hod ne Ka ra van ke 54,4 58,8 60,7 73,0 Vzhod ne Ka ra van ke 52,7 76,4 77,3 88,1 Kam niške Alpe 57,0 60,6 61,0 68,3 Sa vinj ske Alpe 48,9 64,3 64,4 77,9 alp ski svet skupaj 46,0 52,6 55,1 71,1 De lež gozd nih zem ljišč je zelo po mem ben tudi s hi dro loškega vi di ka, saj lah ko dre ve sa s pre stre - za njem pa da vin in trans pi ra ci jo bis tve no zmanjšajo ko ličino vode, ki do seže pod tal ni co ali po vršin ske vo do to ke. Pre stre za nje, ozi ro ma za drževa nje in izh la pe va nje vode iz dre ve snih krošenj, lah ko za drži od 6 do 93 % pa da vin (Smo lej 1988, 194), v ve ge ta cij ski dobi pa je v gozd na tih po kra ji nah tre ba upošte - va ti vpliv trans pi ra ci je za ra di ka te re se let ne iz gu be pa da vin ske vode gib lje jo od 200 do 300 mm (Smo lej 1988, 198). 6 Sklep Po gla vit na spoz na nja o spre mem bah iz bra nih hi dro loških in pod neb nih spre men ljivk v ob dob ju med le to ma 1961 in 2010 prib ližno sov pa da jo s predstav lje ni mi tren di dru gih av tor jev in jih lah ko str - ne mo ta ko le: • Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so pri de se tih alp skih rekah od dva naj stih izra zi to pa da joči. Trend na raz li ka je skrom na le na Savi Bo hinj ki in Soči, na vseh preo - sta lih vo do to kih pa pre se ga vsaj 15%. Ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se zmanjšali za 0,09 do 1,85m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 15 do 39 %. • Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh dva naj stih alp - skih re kah pa da joči. Pre to ki so se zmanjšali za 0,39 do 4,33 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 15 do 25 %, manj kot 10 % le Tol min ka in Sa vi nja. • Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dobju od 1961 do 2010 so na os mih alp skih rekah pa da joči, na šti rih re kah pa je trend na raščajoč. Med re ka mi z ne ga tiv nim tren dom so se pre to ki naj - bolj zmanjšali na Most ni ci (–57 %) in Kam niški Bi stri ci (–49 %), med re ka mi s po zi tiv nim tren dom pa so se pretoki naj bolj po večali na Tržiški Bi stri ci (31 %) in Soči (21 %). • Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka je v ob dob ju od 1961 do 2010 na sed mih tem pe ra tur nih po stajah let no na ra sla od 0,030 do 0,038 °C, kar po me ni, da so se v pet de se tih le tih na teh po sta jah tem pe ra - tu re zvišale za 1,48–1,84°C. Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be leži le tem pe ra tur na po sta ja Kr va vec, kjer se je tem pe ra tu ra zvišala za 0,93 °C. • Let na ko ličina pa da vin se je v ob dob ju od 1961 do 2010 na de ve tih od dva naj stih alp skih pa da vin - skih po staj zmanjšala. Na pe tih po sta jah z naj večjim upa da njem se je ko ličina pa da vin v pov prečju let no zmanjšala od 4 do 9 mm, kar po me ni, da se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 185–465 mm ozi ro ma za 10–23 %. Naraščajoči trend let ne ko ličine pada - vin ima ta po sta ji Kre da ri ca in Soča. Pri obeh se je v pet de se tih le tih ko ličina pa da vin po večala za prib ližno 10 %. • Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je v ob dob ju od 1961 do 2010 na šes tih pa da vin skih posta - ja na ra slo in na šes tih upad lo. Pri večini pa da vin skih po staj so ne ga tiv na ali po zi tiv na trend na od sto pa nja manjša in ne do se ga jo 10 %. Upa da nje je izra zi tejše le na po sta jah Pod pe ca (–13,3 %) in Šmart no pri Slo venj Grad cu (–11,6 %), na raščanje pa je naj večje na po sta jah Kam niška Bi stri ca (30,7 %), Ko priv - na (23,4 %) in Bo hinj ska Bi stri ca (16,7 %). • Šte vi lo dni s snežno ode jo se je v ob dob ju od 1961 do 2010 na enaj stih alp skih pa da vin skih po stajah od dva naj stih zmanjšalo za 23–50 dni ozi ro ma za 16–49 %. Edina iz je ma je vi so ko gor ska pa da vin - ska po sta ja na Kre da ri ci, kjer se je šte vi lo dni s snežno ode jo po večalo za 6 ozi ro ma za 2,2 %. • Pri mer ja va pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1981 do 2010 s pre točnimi režimi na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 kaže, da po sta ja ta spom la dan ski (glav ni) in je sen - ski (dru got ni) pre točni višek vse bolj ize načena, da po sta ja ta zim ski (glav ni) in po let ni (dru got ni) pre točni nižek vse bolj izra zi ta ter da po se bej močno na raščajo de cem br ske vode, kar kaže na »za - mu ja nje« zime. • Več kot se dem de se tin po vršja slo ven ske ga alp ske ga sve ta pre kri va gozd, ki s pre stre za njem pa davin in trans pi ra ci jo bis tve no zmanjšuje ko ličino vode, ki do seže pod tal ni co in po vršin ske vo do to ke. 31 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Zahvala:Raziskavajebilaizvedenav okvirutemeljnegaraziskovalnegaprojekta»Prožnostalpskih pokrajinz vidikanaravnihnesreč«(J6-6853)inraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101), kijufinanciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 7 Viri in li te ra tu ra Ar hiv hi dro loških po dat kov. Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://vode.arso.gov.si/hi dar hiv/; http://www.arso.gov.si/vode/po dat ki/ar hiv/hi dro lo ski_ar hiv.html (21. 4. 2017). Ar hiv me teo ro loških po dat kov. Agencija Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://me teo.arso.gov.si/ (21. 4. 2017). Ar nell, N. W., Go sling, S. N. 2013: The im pacts of cli ma te chan ge on ri ver flow re gi mes at the glo bal sca le. Jour nal of Hydro logy 486. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2013.02.010 Bat, M., Uhan, J. 2004: Vode. Na ra va Slo ve ni je. Ljub lja na. Be zak, N., Brilly, M., Šraj, M. 2016: Flood fre quency analy ses, sta ti sti cal trends and sea so na lity analy ses of disc har ge data: a case study of the Li ti ja sta tion on the Sava Ri ver. Jour nal of Flood Risk Ma na - ge ment 9-2. DOI: https://doi.org/10.1111/jfr3.12118 Bir san, M.-V., Mol nar, P., Bur lan do, P., Pfaund ler, M. 2005: Streamf low trends in Swit zer land. Jour nal of Hydro logy 314. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2005.06.008 Bocc hio la, D. 2014: Long term (1921–2011) hydro lo gi cal re gi me of Al pi ne catch ments in Nort hern Italy. Ad van ces in Wa ter Re sour ces 70. DOI: https://doi.org/10.1016/j.adv wa tres.2014.04.017 Bor mann, H. 2010: Ru noff re gi me chan ges in Ger man ri vers due to cli ma te chan ge. Erd kun de 64-3. DOI: https://doi.org/10.3112/erd kun de.2010.03.04 Cli ma te Chan ge Post: Slo ve nia. Med mrežje: https://www.cli ma tec han ge post.com/slo ve nia/cli ma te-chan ge/ (8. 8. 2017). Čan je vec, I., Oreši ć, D. 2018: Chan ges in disc har ge re gi mes of ri vers in Croa tia. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.2004 De Luis, M., Čufar, K., Saz, M. A., Lon ga res, L. A., Ce glar, A., Kaj fež-Bo ga taj, L. 2014: Trends in sea so nal pre ci pi ta tion and tem pe ra tu re in Slo ve nia du ring 1951–2007. Re gio nal En vi ron men tal Chan ge 14-5. DOI: https://doi.org/10.1007/s10113-012-0365-7 Do li nar, M. (ur.) 2010: Spre men lji vost pod neb ja v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Do li nar, M., Ver tačnik, G. 2010: Spre men lji vost tem pe ra tur nih in pa da vin skih raz mer v Slo ve ni ji. Okolje se spre mi nja: Pod neb na spre men lji vost Slo ve ni je in njen vpliv na vod no oko lje. Ljub lja na. Fran tar, P. 2005: Pre točni režimi slo ven skih rek in nji ho va spre men lji vost. Ujma 19. Fran tar, P., Hr va tin, M. 2005: Pre točni režimi v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 2000. Geo graf ski vestnik 77-2. Fran tar, P., Ko bold, M., Ula ga, F. 2008: Trend pre to kov. Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub ljana. Ga bro vec, M., Hr va tin, M., Ko mac, B., Or tar, J., Pavšek, M., To po le, M., Tri glav Čeka da, M., Zorn, M. 2014: Tri glav ski le de nik. Geo gra fi ja Slo ve ni je 30. Ljub lja na. Go ler, R. A., Frey, S., For ma yer, H., Holz mann, H. 2016: Inf luen ce of cli ma te chan ge on ri ver disc harge in Au stria. Me teo ro lo gisc he Zeitsc hrift 25-5. DOI: https://doi.org/10.1127/metz/2016/0562 Gra fični po dat ki RABA za celo Slo ve ni jo. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub ljana, 2017. Med mrežje: http://rkg.gov.si/GERK/ (21. 2. 2017). Hr va tin, M. 1998: Pre točni režimi v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 38. Hr va tin, M., Zorn, M. 2017: Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bovju. Geo graf ski vest nik 89-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89101 Janža, M. 2013: Im pact as ses sment of pro jec ted cli ma te chan ge on the hydro lo gi cal re gi me in the SE Alps, Up per Soča Ri ver ba sin, Slo ve nia. Na tu ral Ha zards 67-3. DOI: https://doi.org/10.1007/ s11069-011-9892-7 32 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Kaj fež-Bo ga taj, L. 2006: Pod neb ne spre mem be in na cio nal na var nost. Ujma 20. Kaj fež-Bo ga taj, L., Po gačar, T., Ce glar, A., Čre pinšek, Z. 2010: Spre mem be agro-kli mat skih spre menljivk v Slo ve ni ji v zad njih de set let jih. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 95-1. Ko bold, M. 2007: Vpliv podneb nih spre memb na pre to ke slo ven skih rek. 18. Mišičev vo dar ski dan. Maribor. Ko bold, M., Do li nar, M., Fran tar, P. 2012: Spre mem be vod ne ga režima za ra di pod neb nih spre memb in dru gih an tro po ge nih vpli vov. 1. kon gres o vo dah Slo ve ni je. Ljub lja na. Ko vačič, G. 2016: Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja. Geo graf ski vest - nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 Ko vačič, G., Ko le ga, N., Brečko Gru bar, V. 2016: Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in popla - ve mor ja v slo ven ski Is tri. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88101 Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da v časovnih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3. Ma kor, S. 2016: Tren di spre mi njanja pre to kov rek v Slo ve nij. Di plom sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Med mrežje 1: http://en.il ma tie teen lai tos.fi/ma ke sens (24. 7. 2017). Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Stan kov, U., Žiber na, I., Pan te li ć, M. M., Do li naj, D., Leščešen, I. 2017: Ma xi mum tem pe ra tu res over Slo ve nia and their re la tions hip with at mosp he ric cir cu la tion pat terns. Geo gra fie 122-1. Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Žiber na, I. 2013: Analy sis of the cli ma te chan ge in Slo ve nia: fluc tua tions of me teo ro lo gi cal pa ra me ters for the pe riod 1961–2011 (Part I). Gla snik Srp skog geo graf skog društva 93-1. DOI: https://doi.org/10.2298/GSGD1301001M Ogrin, D. 1996: Pod neb ni tipi v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 68. Ogrin, D. 2003: Spre mi nja nje tem pe ra tu re zra ka in pa da vin po let nih časih v Ljub lja ni in Tr stu v ob - dob ju 1851–2002. Dela 20. Ogrin, D. 2014: Ten den ce spre mi nja nja pod neb ja po 2. sve tov ni voj ni na ju govz ho du kra sa. Dela 41. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.41.4.81-100 Per ko, D. 1998: The re giona li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Per ko, D., Klad nik, D. 1998: Nova re gio na li za ci ja Slo ve ni je. Slo ve ni ja po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Pe tek, F. 2005: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu. Geo gra fi ja Slo ve ni je 11. Ljub lja na. Sal mi, T., Määttä, A., Ant ti la, P., Ruo ho-Ai ro la, T., Am nell, T. 2002: De tec ting trends of an nual va lues of at mosp he ric pol lu tants by the Mann-Ken dall test and Sen’s slo pe es ti ma tes – the Ex cel tem plate ap pli ca tion MAKESENS. Pub li ca tions on Air Qua lity No. 31. Hel sin ki. Smo lej, I. 1988: Gozd na hi dro lo gi ja. Ljub lja na. Sušnik, A. (ur.) 2004: Spre mem be pod neb ja in kme tijs tvo v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Šraj, M., Me nih, M., Bez jak, N. 2016: Cli ma te va ria bi lity im pact as ses sment on the flood risk in Slovenia. Physi cal Geography 37-1. DOI: https://doi.org/10.1080/02723646.2016.1155389 Tren berth, K. E., Jo nes, P. D., Am be nje, P., Bo ja riu, R., Ea ster ling, D., Klein Tank, A. Par ker, D. Ra himzadeh, F., Ren wick, J. A., Ru sti cuc ci, M., So den, B., Zhai, P. 2007: Ob ser va tions: Surface and at mosp he ric cli ma te chan ge. Cli ma te Chan ge 2007: The Physi cal Scien ce Ba sis. Con tri bu tion of Wor king Group I to the Fourth As ses sment Re port of the In ter go vern men tal Pa nel on Cli ma te Chan ge. Cambrid ge. Med mrežje: https://www.ipcc.ch/pub li ca tions_and_data/ar4/wg1/en/ch3s3-es.html (24. 7. 2017). Uhan, J. 2007: Tren di ve li kih in ma lih pre to kov rek v Slo ve nji. Ujma 21. Ula ga, F. 2002: Tren di spre mi nja nja pre to kov slo ven skih rek. Dela 18. Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008a: Trends of ri ver disc harges in Slo ve nia. IOP Con fe ren ce Se ries: Earth and En vi ron men tal Scien ce 4-1. DOI: https://doi.org/10.1088/1755-1307/4/1/012030 Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008b: Ana li za časov nih spre memb vod nih ko ličin slo ven skih rek. 19. Mišičev vo dar ski dan. Ma ri bor. 33 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Ver tačnik, G., Do li nar, M., Ber ta la nič, R., Klančar, M., Dvoršek, D., Nad bath, M. 2015: En semb le ho - mo ge ni za tion of Slo ve nian monthly air tem pe ra tu re se ries. In ter na tio nal Jour nal Cli ma to logy 35-13. DOI: https://doi.org/10.1002/joc.4265 Zam pie ri, M., Scoc ci mar ro, E., Gual di, S., Na var ra, A. 2015: Ob ser ved shift to wards ear lier spring disc - har ge in the main Al pi ne ri vers. Scien ce of the To tal En vi ron ment 503-504. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.sci to tenv.2014.06.036 Žiber na, I. 2011: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji. Po dra vi na 10-20. 8 Sum mary: Ri ver disc har ge trends in Slo ve nian Alps bet ween 1961 and 2010 (tran sla ted by DEKS d. o. o.) The main fin dings on chan ges in se lec ted hydro lo gi cal and cli ma te va riab les bet ween 1961 and 2010 can be sum ma ri zed as fol lows: • The 1961–2010 ab so lu te mi ni mum an nual disc har ge trends are fal ling di stinctly on ten out of twel - ve Al pi ne ri vers. The trend dif fe ren ce is small only on the Sava Bo hinj ka and Soča ri vers, whe reas on all ot her rivers it ex ceeds at least 15%. The ab so lu te mi ni mum disc har ges de crea sed by 0.09 to 1.85 m³/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 15 to 39%. • The 1961–2010 ave ra ge mean an nual disc har ge trends are fal ling on all twel ve Al pi ne ri vers. Dis - char ges de crea sed by 0.39 to 4.33 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 15 to 25%; a de crea se of less than 10% was only re cor ded for the Tol min ka and Sa vi nja ri vers. • The 1961–2010 ab so lu te ma xi mum an nual disc har ge trends are fal ling on eight Al pi ne ri vers and are in crea sing on four. Among the ri vers with a ne ga ti ve trend, the disc har ge de crea sed the most on the Most ni ca (−57%) and Kam niška Bi stri ca (−49%), and, among the ri vers with a po si ti ve trend, the disc har ge in crea sed the most on the Tržiška Bi stri ca (31%) and Soča (21%). • The 1961–2010 ave ra ge an nual air tem pe ra tu re in crea sed from 0.030 to 0.038 °C per year at se ven tem pe ra tu re sta tions, which means that tem pe ra tu res the re in crea sed by 1.48 to 1.84 °C in fifty years. A slightly smal ler in crea se in tem pe ra tu re was only es tab lis hed at the Mount Kr va vec tem pe ra tu re sta tion, whe re the tem pe ra tu re in crea sed by 0.93 °C. • The 1961–2010 an nual pre ci pi ta tion de crea sed at nine out of twel ve Al pi ne pre ci pi ta tion sta tions. At the five sta tions that sho wed the lar gest de crea se, the ave ra ge an nual pre ci pi ta tion decrea sed by 4 to 9 mm per year, which means that over the last half cen tury pre ci pi ta tion has de crea sed by 185 to 465 mm, or 10 to 23%, at the se sta tions. The Mount Kre da ri ca and Soča sta tions show an in crea - sing an nual pre ci pi ta tion trend: at both of them, pre ci pi ta tion has in crea sed by ap pro xi ma tely 10% over the past fifty years. • The 1961–2010 an nual num ber of days with pre ci pi ta tion over 0.1 mm in crea sed at six pre ci pi ta - tion sta tions and de crea sed at six. At the ma jo rity of sta tions, ne ga ti ve or po si ti ve trend de via tions are smal ler and do not reach 10%. Stron ger de crea ses were only ob ser ved at the Pod pe ca (−13.3%) and Šmart no pri Slo venj Grad cu (−11.6%) sta tions, and the grea test in crea ses were es tab lis hed at the Kam niška Bi stri ca (30.7%), Ko priv na (23.4%), and Bo hinj ska Bi stri ca (16.7%) sta tions. • The 1961–2010 num ber of days with snow co ver de crea sed by 23 to 50 days, or 16 to 49%, at ele ven Al pi ne pre ci pi ta tion sta tions out of twel ve. The only ex cep tion was the high-moun tain sta tion on Mount Kre da ri ca, whe re the num ber of days with snow co ver in crea sed by 6 days, or 2.2%. • A com pa ri son of the disc har ge re gi me ba sed on the 1981–2010 data se ries and the disc har ge re gi - me ba sed on the 1961–1990 data se ries shows that the spring (pri mary) and fall (se con dary) disc har ge ma xi mums are be co ming in crea singly si mi lar, that the win ter (pri mary) and sum mer (se con dary) disc har ge mi ni mums are be co ming in crea singly more di stinct, and that the De cem ber rise in disc - har ge is es pe cially strong, in di ca ting a »late« win ter. 34 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 • More than 70% of the Slo ve nian Al pi ne lands ca pe is co ve red by fo rest, which through in ter cep tion and trans pi ra tion sig ni fi cantly re du ces the vo lu me of wa ter that reac hes the ground wa ter and sur - fa ce wa ter cour ses. 35 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 36 UČINKOVITOST SOCIALNEGA VPLIVANJA PRI OKOLJSKEM OZAVEŠČANJU IN VEDENJU V POVEZAVI Z VODO AVTORICA dr. Ka ta ri na Po laj nar Hor vat ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;katarina.polajnar@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89202 UDK:911.3:628.1.033:502.12 COBISS:1.01 IZVLEČEK Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju v po ve za vi z vodo Spodbujanjeokoljskeozaveščenostiinspreminjanjeokoljskegavedenjastakoncepta,kiv sodobnih razpravah čedaljepogostejeprihajatav ospredjeinpredstavljatatemeljtrajnostnonaravnanedružbe.Človeknamreč s svojimrazmišljanjemindelovanjemvsakodnevnodegradirapitnovodokotnaravnodobrinoters tem intenzivnovplivananjenorazpoložljivostinkakovost.Enaodmožnihrešitevjeuporabametodsocialnega vplivanja,s katerimispodbujamospremembomiselnostiinvedenja.V prispevkusetakoukvarjamoz vprašan- jem,v kolikšnimerisoomenjenemetodeuspešnepripodpiranjučlovekovihokoljevarstvenihteženjin spremembivedenjav povezaviz vodo.Usmerjenoinformiranjeinizobraževanje,pisnazaobljuba, opomniki innagrajevanjesoseizkazalekotuspešenpristop.Polegtegasejekot učinkovitmedijzanjihovoupora- boizkazalsvetovnisplet,sajzagotavljadostopdovelikegaštevilaljudi,hkratipaomogočauporabometod socialnegavplivanja,prilagojenihvsakemuposameznikugledenanjegovelastnostiinpotrebe. KLJUČNEBESEDE okoljskageografija,okoljskovedenje,ozaveščenost,socialnovplivanje,voda ABSTRACT The ef fi cacy of social inf luen ce in en vi ron men tal awa re ness and be ha vi our re gar ding wa ter Theconceptsofencouragingenvironmentalawarenessandchangingenvironmentalbehaviouraregai- ningrecognitionincurrentdiscussionsandarethefoundationofa sustainably-orientedsociety.People’s mentalityanddailyactivitydegradedrinkingwaterasa naturalresource,whichprofoundlyaffectsitsavai- labilityandquality.Oneofthepossiblesolutionstothisistheusesocialinfluencemethodsthathelpchange mentalitiesandbehaviour.Thearticleexplorestowhatdegreethesemethodscanbesuccessfulinsuppor- tingman’s environmentalprotection tendenciesand inchangingbehaviour regardingwater.Directed informationandeducation,commitments,remindersandrewardshaveshowntobea successfulapproach. Theinternethasalsoproventobeanefficientmedium,asitcanreacha greatnumberofpeople,while alsoenablingtheuseofsocialinfluencemethodsthatcanbeadjustedtoeachindividualaccordingtotheir characteristicsandneeds. KEYWORDS environmentalgeography,environmentalbehaviour,awareness,socialinfluence,water Uredništvojeprispevekprejelo10.julija2017. 37 Geografski vestnik 89-2, 2017, 37–49 Razgledi RAZGLEDI 1 Uvod Večina okolj skih iz zi vov, s ka te ri mi se soočamo, so po sle di ca člo ve ko ve ga ne ga tiv ne ga okolj ske - ga ve de nja (Gard ner in Stern 2002; Du Nann Win ter in Ko ger 2004; Vlek in Steg 2007). Že vse od se dem de se tih let pre te kle ga sto let ja se ra zi sko val ci uk var ja jo s preučeva njem raz ličnih pri sto pov za spod bu ja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja in po sle dično zmanjševa nje ne ga tiv nih vpli vov na oko lje, ki jih s skup nim ime nom ime nu je mo so cial no vpli va nje. Spra va so ak ci je za spod bu ja nje okolj ske oza - veščeno sti te me lji le na poeno stav lje ni dom ne vi, da je po manj ka nje zna nja ena iz med naj po go stejših ovir za ude ja nja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja (Koll muss in Ag ye man 2002). Ven dar se je kma lu iz - ka za lo, da izo braževa nje, pri ka te rem po sa mez ni ku zgolj po sre du je mo iz bra ne in for ma ci je, ni ved no do volj učin ko vi to za spre mem bo le-tega (Staats, Wit in Mid den 1996; Shultz 1999: po Abra ham se in Matt hies 2013). Izo braževa nje na mreč po zi tiv no vpli va na spre mem bo po sa mez ni ko vih pre pričanj in sta lišč, le v manjši meri pa vpli va na spre mi nja nje posa mez ni ko vih vred not in norm ter s tem na spre - mem bo v okolj ski za ve sti in v ve de nju (Po laj nar Hor vat 2015). Ra zi ska va (Staats, Wit in Midden 1996) o učin ko vi to sti ob sežne državne ak ci je v Združenih državah Ame ri ke, ka te re na men je bil zviševa - nje ozaveščeno sti o pod neb nih spre mem bah in možnih ukre pih za nji ho vo blaženje, je tako na pod la gi an ket pred in po iz ve de nih ak ci jah si cer po ka za la iz boljšanje zna nja o pod neb nih spre mem bah in spre - mem bo sta lišč v po zi tiv nem smi slu, ven dar pa pri tem ni prišlo do spre mem be v ve de nju, pred vsem za ra di ovir kot je ne pri prav lje nost odre ka nju bo di si udob ja, časa ali de nar ja. Ljud je ima jo to rej do oko lja po go sto od tu jen od nos in ne ma lo krat se znaj de jo v pri mežu os ta lih neo kolj skih prio ri tet ozi - ro ma de lu je jo po načelu: »Nobenegasmislanima,daposvojihnajboljšihmočehskrbimzaokolje,če teganepočnejotudidrugi« (Po laj nar Hor vat 2015). Svo je vlo ge in po me na last nih de janj se ne za ve - da jo, ob tem pa se ne ma lo krat tudi okolj sko oza veščeni ljud je uja me jo v zan ko kolek tiv ne okolj ske apa ti je (Po lič 2002). Hkra ti so ljud je po go sto pre več krat ko ročno us mer je ni, da bi raz mišlja li o dol - go ročnih po sle di cah svo je ga ve de nja za naš pla net, zato so po go sto pre ma lo okolj sko ak tiv ni (Po laj nar Hor vat 2012). Na pod la gi ugo to vi tve, da zgolj po da ja nje splošnih in for ma cij, us mer je nih v širšo po pu la ci jo, brez vna prej pri la go je ne ga pri sto pa, po go sto ne pri pe lje do us trez nih re zul ta tov, so ra zi sko val ci raz vi li več me tod so cial ne ga vpli va nja za spod bu ja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja. V ra zi ska vi se na ve zu je mo na ne ko li ko preob li ko va no de li tev Mes sick in Bre wer ja (1983), ki ločuje - ta med in for ma cij ski mi in struk tur ni mi stra te gi ja mi. Na eni stra ni so in for ma cij ske stra te gi je, s ka te ri mi spre mi nja mo po sa mez ni ko vo mo ti va ci jo, zaz na va nje, znanje in nor me ozi ro ma oza veščenost, ne da bi ob tem spre mi nja li zu na nje oko liščine, v ka te rih so ve denj ske od ločitve spre je te. Na dru gi stra ni so struk tur ne stra te gi je (Steg in Vlek 2009), s ka te ri mi spre mi nja mo oko liščine, v ka te rih se spre je ma jo ve denjske od ločitve ozi ro ma v ka te rih se ve de nje ure sničuje (Mes sick in Bre wer 1983; Steg in Vlek 2009). Raz lične vr ste stra te gij, tako in for ma cij ske kot struk tur ne, se soočajo z raz lično stop njo us pešno sti, pri čemer so us pešnejši ti sti pri sto pi, ki so se stavlje ni iz več raz ličnih vrst stra te gij, bo di si iz bra nih in for - ma cij skih ali struk tur nih, bo di si kom bi na ci je obeh, saj se lah ko na ta način us pešneje pri la go di jo tako lju dem kot da nim raz me ram (Abra ham se in Matt hies 2013). Tako je bis tve ne ga po me na, da do bro poz - na mo in hkra ti ra zu me mo, kaj je ti sto, kar vodi lju di k  ne ga tiv ne mu od no su do oko lja ter oko lju ne pri jaz ne mu de lo va nju, saj smo le na ta način lah ko us trez no us po sob lje ni za načrto va nje stra te gij, ki pos pešuje jo raz voj okolj ske oza veščeno sti in ve denja ter ob li ko va nje po li tik, ki to spod bu ja jo. Osred nji na men pričujočega dela je ugo to vi ti ali lah ko z iz bra ni mi me to da mi so cial ne ga vpli va nja do sežemo de jan ske spre mem be v okolj ski oza veščeno sti in ve de nju v sme ri traj no sti na pri me ru po - trošnje vode v gos po dinjs tvu ter ka te re me to de so pri tem us pešnejše. Zato smo iz ved li ra zi ska vo, pri ka te ri smo po sa mez ni kom, ki so se pro sto volj no vključili v sku pi no Ekologičen, tako z in for ma cij ski - mi kot tudi struk tur ni mi stra te gi ja mi, skušali dvig ni ti okolj sko ozaveščenost v po ve za vi z rabo vode ter spre me ni ti nji ho vo ve de nje v sme ri traj no sti. Pred in po iz ved bi ome nje ne ga so cial ne ga vpli va nja smo s po močjo ob sežnega an ke ti ra nja me ri li de jan ske spre mem be v ve de nju. 38 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … 2 Me to de so cial ne ga vpli va nja Ob sta ja več različnih opre de li tev so cial ne ga vpli va nja, ki se raz li ku je jo gle de na vse bi no in vpliv, ki ga ima po sa mez na me to da na ve de nja (De Young 1993; Vlek 2000; Gard ner in Stern 2002; Gel ler 2002). Kot rečeno smo v ra zi ska vi upo ra bi li ne ko li ko preob li ko va no de litev stra te gij Mes sic ka in Bre wer ja (1983), ki ločuje ta med in for ma cij ski mi in struk tur ni mi stra te gi ja mi. In for ma cij ske stra te gi je lah ko opre de - limo tudi kot meh ke ukre pe, ka mor med dru gim uvrščamo izo braževa nje, opo mi nja nje, pred hod no do ločitev ci lja, zaobljube, po vrat ne in for ma ci je in po dob no. Po dru gi stra ni pa lah ko struk tur ne stra - te gi je opre de li mo kot trde ukre pe (Abra ham se in Matt hies 2013), ki zah te va jo spre mem be bo di si v teh ničnem smi slu bo di si v spod bu dah. Med učin ko vi te in for ma cij ske stra te gi je sodi izo braževa nje po meri, ka te re ga glav ni na men je čim bolj učin ko vi to in us mer je no po sre do va nje in for ma cij in s tem spod bu ja nje nje go ve po zor no sti in zain te re si ra no sti. Pri tej me to di po sa mez nik prej me po se bej nje - mu pri la go je ne in for ma ci je (Kreu ter s sodelav ci 1999). Člo vek je ra zum no bit je, ki si ste ma tično iz bi ra med vr sta mi in for ma cij, ki jih prej me. Zato je bolj smi sel no, da po sa mez nik prej me le zanj bis tve ne in for ma ci je, kot pa da ga obre me nju je mo s pre ve li ko ko ličino splošnih in for ma cij. Po leg po sredova - nja bolj ve ro do stoj nih in for ma cij, so se stro kov nja ki us me ri li v kre pi tev po ve zav med sta lišči in ve de njem. Ne ka te re ra zi ska ve so po ka za le, da, kljub us trez nim sta liščem in zna nju, ta ne po sred no ali sa mo dej no ne vo di jo k oko lju pri jaz ne mu ve de nju (Gardner in Stern 2002). Ljud je se vse lej ne ve de jo tako, kot jim na re ku je jo nji ho va okolj ska za vest in os ta li de jav ni ki ve de nja, čeprav vedo, na kakšen način je tre - ba de lo va ti in da ni ni ka kršnih ovir, ki bi pre prečeva le oko lju pri jaz no ve de nje. Raz vi le so se stra te gi je, s ka te ri mi po sa mez ni ka opo zar ja mo na to, kaj mu na re ku je nje go va okolj ska za vest. K temu ga spod - bu ja mo na raz lične načine, med ka te ri mi iz po stav lja mo pred hod no za ve zo in spod bu do. Za ve za je ust na ali pi sna zaob lju ba ozi ro ma za pri se ga za spremem bo ve de nja. Običajno jo upo rab lja mo v po ve za vi s pred - hod no do ločit vi jo ci lja (na pri mer za ve za o zmanjšanju po ra be vode za 5 %). Poz na mo dve vr sti za ve ze. Na eni stra ni gre za oseb no za ve zo sa me mu sebi, s ka te ro spod bu di mo po sa mez ni ko ve oseb ne norme ozi ro ma mo ral ne ob ve ze, na dru gi pa za jav no za ve zo, s ka te ro spod bu di mo po sa mez ni ko ve sub jek - tiv ne nor me (pričako va nja po sa mez ni ko vih po memb nih vpliv nežev), ki po sta ne jo od ločilen de jav nik okolj ske ga ve de nja (Abra ham se in Matt hies 2013). Po mne nju ne katerih ra zi sko val cev vpli va za ve za na spre mem bo ve de nja z zniževa njem spoz nav ne ga nes klad ja (cognitivedissonance) (Fe stin ger 1957), ki na sta ne v pri me ru, ko po sa mez ni ko va pre pričanja ali sta lišča niso sklad na z nje go vim ve de njem. Če se po sa mez nik za veže k ude ja nje nju iz bra ne ga ve de nja brez ka kršne ko li zu na nje pri si le ali mo re bit ne na gra de, v večji meri tudi de jan sko spre me ni svo je ve de nje. Nav da ja ga na mreč občutek sa mo stoj ne od ločitve, na sta le na pod la gi last nih no tra njih mo ti vov (Gard ner in Stern 2002). Spod bu da je način in for mi ra nja po sa mez ni kov, običajno s krat ki mi spo ročili, s ka te ri mi us mer ja mo na do ločeno ve denje v da nih raz me rah ozi ro ma opo zar ja mo nanj (Abra ham se in Matt hies 2013). Gre za eno stav no opo mi - nja nje o pri mer nem ve de nju (na pri mer »Zapirajvodomedumivanjemzob!«). Nji ho va upo ra ba te me lji na pred po stav ki, da je po sa mez nik že po no tra njil po zi tiv na sta lišča ozi ro ma po zi tiv ne na me re za oko - lju pri jaz no ve de nje, ven dar mu za nje go vo ude ja nje nje pri manj ku je do ločena spod bu da. S spod bu da mi pre sežemo sa mo dej ni po jav oko lju ne pri jaz ne ga ve de nja, ki se običajno po ja vi za ra di po sa mez ni ko - vih izra zi tih na vad (Abra ham se in Matt hies 2013). Po sa mez ni ka k de ja njem naj laže pri pra vi mo tako, da ga k temu na go vo ri mo. Na men slo ga nov, kot so »Porabimanj!«, ni izo braževa nje, tem več opo zar - ja nje lju di, da se bolj pri mer no ve de jo. Na ta način pre sežemo no tra nje ovi re, de ni mo po zab lja nje ali le no bo, ki po sa mez ni ku pre prečuje jo ude ja nja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja (Gard ner in Stern 2002). Ra zi ska ve kažejo, da so bolj kot splošne spod bu de, ki se po ja vi jo na ključno, učin ko vi te cilj ne sku pi ni pri la go je ne kon kret ne spod bu de, ob li ko va ne na vlju den način ter po sre do va ne na pri mer nem me stu ob skrb no načrto va nem času (Gard ner in Stern 2002; Abra ham se in Matt hies 2013). Kljub vse mu ne - ka te ri opo zar ja jo na raz me ro ma krat ko ročen vpliv spod bud pri okolj skem ve de nju (na pri mer Bell s so de lav ci 2001) ter na dejs tvo, da so spod bu de učin ko vi tejše pri ude ja nja nju eno stav nejših ve denj (Gel - ler, Wi neet in Eve rett 1982). 39 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi V pri me rih, ko je oko lju pri jaz no ve de nje po ve za no z večjimi odre ka nji (v smi slu večjih stroškov, večje po ra be časa, večjega na po ra ali zmanjšanje udob ja …) ali oteženo za ra di do ločenih zu na njih ovir, ki pre prečuje jo nje go vo iz va ja nje, lah ko z iz bra ni mi struk turnimi stra te gi ja mi spre mi nja mo spod bu - de, na pod la gi ka te rih se ve de nje ude ja nja (Steg in Gif ford 2008). Na ta način kre pi mo mo ti va ci jo za oko lju pri jaz no ve de nje in ga skušamo na re di ti pri vlačnejšega (Thøger sen 2005). Na men struk tur nih stra te gij je to rej nepo sred no spre mi nja nje spod bud, s čimer po sred no vpli va mo na po sa mez ni ko vo zaz - na va nje ter mo ti va cij ske de jav ni ke in po sle dično na nje go vo ve de nje (Steg in Vlek 2009). Ob sta ja več načinov spre mi nja nja ve denj skih spod bud: raz po ložlji vost in ka ko vost iz del kov ter sto ri tev, uve lja vitev za kon skih pred pi sov in ce nov na po li ti ka (Steg in Vlek 2009; Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Raz - po ložlji vost in ka ko vost iz del kov ter sto ri tev lah ko spre me ni mo s fi zičnimi, teh ničnimi in or ga ni za cij ski mi spre mem ba mi. Na ta način lah ko do sežemo, da oko lju ne pri jaz no ve de nje po sta ne manj pri vlačno ali celo one mo gočeno (pri mer je za prt je ožjega mest ne ga sre dišča Ljub lja ne za mo tor ni pro met), oko lju pri jaz no ve de nje pa pri vlačnejše, kot je bila na pri mer ne dav na uve lja vi tev za bojnikov za ločeva nje em - ba laže in pa pir ja v vsa kem ljub ljan skem gos po dinjs tvu. Pri mer učin ko vi te spre mem be spodbud je tudi na kup oko lju pri jaz nih iz del kov, kot je na kup ener get sko varčnega hla dil ni ka, s čimer v pre cejšnji meri zmanjšamo okolj ski vpliv; storitev, ki jo iz de lek oprav lja, pa os ta ja nes pre me nje na. Na sled nja možnost spre mi nja nja ve denj skih spod bud so za kon ski pred pi si (na pri mer z za ko nom pre po ve da no od la ga nje od pad kov v na ra vi, ki je tudi ka zen sko sank cio ni ra no), na pod la gi ka te rih se spre jemajo ured be, v ka - te rih so ja sno opre de lje ni ukre pi, s ka te ri mi sank cio ni ra mo kršite lje. Spod bu de okolj ske ga ve de nja lah ko spre mi nja mo tudi s ce nov no po li ti ko. Us pešni me to di ce nov ne po li ti ke sta zvišanje stroškov oko lju ne - pri jaz ne ga ve de nja na eni stra ni in znižanje stroškov ve de nju, ki je oko lju pri jaz no. Pri struk tur nih stra te gi jah gre na nek način za na gra je va nje oko lju pri jaz nih de janj in kaz no va nje nepri - jaz nih (Steg in Vlek 2009). Raz li ku je mo na gra de in kaz ni, ka te rih teo ret sko ozad je te me lji na dejstvu, da smo ljud je mo ti vi ra ni na pod la gi obe tov, ki sle di jo po končanem de ja nju, kar z dru gi mi be se da mi pomeni, da stva ri počnemo za ra di po zi tiv nih po sle dic, izo gi ba mo pa se početju ti stih z ne ga tiv ni mi po sle di ca mi (Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Nagrade so pri jet ne po sle di ce, s ka te ri mi spod bu ja mo oko lju pri - jaz no ve de nje, med tem ko so kaz ni ne pri jet ne po sle di ce, s ka te ri mi sank cio ni ra mo oko lju ne pri jaz no ve de nje (Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Po Gel ler je vem (2002) mne nju so pri spod bu ja nju okolju pri jazne - ga ve de nja na gra de učin ko vi tejše kot kaz ni, saj so po ve za ne s po zi tiv ni mi čus tvi in sta lišči, ki pod pi ra jo ve denj ske spre mem be. Na dru gi stra ni so kaz ni manj učin ko vi te, saj po ra ja jo ne ga tiv na čus tva in sta lišča, izo gi bal no ve de nje, v do ločenih pri me rih pa lah ko pov zročijo celo od por jav no sti. Pri po sa mez ni ku lahko us tva ri jo občutek iz gu be svo bo de, kar se izra zi v de lo va nju, ki je nas prot no z zažele nim. To vrst ni pro ces ime nu je mo psi ho loški od por (psychologicalreactance) (Brehm 1966) ozi roma pro ti nad zor (countercontrol) (Skin ner 1953). V zad njem času se pri spod bu ja nju us trez ne ga okolj ske ga ve de nja uve ljav lja jo družbeni me di ji. So nova ob li ka splet nih me di jev, ki se od tra di cio nal nih raz li ku je jo v tem, da omo gočajo večjo po ve za nost med uporab ni ki. Opre de li mo jih lah ko kot sku pek splet nih a pli ka cij, ki omo gočajo us tvarja - nje in iz me nja vo upo rab niških vse bin (Ka plan in Haen lein 2010). So vses plošno do stop ni in omo gočajo pri la go dlji ve teh ni ke med se boj ne ga ko mu ni ci ra nja. Nji hov začetek lah ko posta vi mo v leto 1971, ko je bilo po sla no prvo spo ročilo prek elek tron ske pošte. Od ta krat se je naše po ve zo va nje s sve tom le še stop njevalo. Med se boj na ko mu ni ka ci ja prek sve tov ne ga sple ta ni bila še ni ko li tako eno stav na in širo ko do stop na kot dan da nes (O’Dell 2011). Za družbene me di je so značilne na sled nje last no sti, za ra di ka te rih so po sta li priljub - ljen in ne po grešljiv del našega vsak da na (May field 2008; Brad ley 2010): med se boj no so de lo va nje, od pr tost, ko mu ni ka ci ja, skup nost, po ve za nost, večpred stav nost, trans pa rent nost, neod vi snost, ne pred vi dlji vost. 3 Me to de Ra zi ska vo o učin ko vi to sti me tod so cial ne ga vpli va nja pri spre mi nja nju oza veš če no sti in ve de nja v po ve za vi z vodo smo iz ved li na ob moč ju Mest ne ob či ne Ljub lja na med 11. mar cem in 11. de cem - 40 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … brom 2010. Ob se ga la je dva ob sež nej ša sklo pa: an ke ti ra nje in so cial no vpli va nje. Ra zi ska va je po te kala na splet nem por ta lu Ekologičen (med mrežje 1). Prvo ob dob je (11. ma rec–5. maj 2010), je ob se ga lo osebno in splet no an ke ti ra nje o rabi vode v gos po dinjs tvu. Us pe šno oprav lje nih je bilo 690 an ket. Na men je bil ugo to vi ti, kak šno zna nje in kak šne na va de po se du je jo an ke ti ran ci gle de preu če va ne te ma ti ke. Sode - lu joče v ome nje ni an ke ti smo po va bi li v na dalj njo ra zi ska vo, ki se je prav tako od vi ja la prek splet ne ga por tala Ekologičen (med mrežje 1), in si cer z vključit vi jo v splet no sku pi no Eko lo gičen, ka te re na men je bil red no spod bu ja nje čla nov k varčnemu ve de nju v gos po dinjs tvu. Žal je bilo med an ke ti ran ci majh - no za ni ma nje za vključitev v sku pi no; za to se jih je odločilo zgolj 95. Med temi je bilo 32,6 % moških in 67,4 % žensk. Gle de na sta rost no struk tu ro so pre vla do va li sta ri med 25 in 44 let (57,9 %), sle di li so sta ri med 45 do 64 let (24,2 %), sta ri med 15 in 24 let (13,7 %) in sta ri več kot 65 let (4,2 %). Udeležence sku pi ne Eko lo gi čen smo spod bu ja li k varčeva nju z vodo na dva načina: z in for ma cij ski mi in s struk - tur ni mi stra te gi ja mi. V ok vi ru in for ma cij skih stra te gij smo naj večji pou da rek na me ni li us mer je ne mu in for mi ra nju o oko lje vars tve ni prob le ma ti ki in značil no stih ve denj v po ve za vi z vodo ter izo braževa - nju v ob li ki nas ve tov. In for mi ra nje in izo braževa nje, ki je po te ka lo med 24. ma jem in 24. no vem brom 2010, smo pri la go di li preučeva ni sku pi ni in s tem do se gli večjo učin ko vi tost. Ob li ko va li smo šest nasvetov (pre gled ni ca 1), pri čemer je uvod ni nas vet vključeval tudi po drob nejše in for ma ci je o preučeva ni prob - le ma ti ki. Vsak nas vet vse bu je nje go vo po drob nejšo pred sta vi tev in na vo di la za varčno ve de nje v po ve za vi z vodo. Po leg tega smo z us mer je ni mi osebni mi na go vo ri skušali ude ležence še do dat no mo - ti vi ra ti k varčeva nju. Vsi nas ve ti so bili ob iz bra nih da tu mih (pre gled ni ca 1) po sla ni čla nom sku pi ne prek elek tron ske pošte, po leg tega pa smo jih sočasno ob ja vi li tudi na splet nem por ta lu Eko lo gičen (med - mrežje 1) ter na nji ho vi Facebookovi stra ni. Preglednica1:Razreznasvetovzavarčnovedenjev povezaviz vodov gospodinjstvu. 24. 5. 2010 1. Ne traj nost ni so dob ni na čin živ lje nja in raba vode v gos po dinjs tvu. 1.1 Kaj lah ko na re di mo sami? 31. 5. 2010 2. Pe re mo in po mi va mo na EKOLOGIČEN na čin. 7. 6. 2010 3. Umi vaj mo se z gla vo. 14. 6. 2010 4. Vsa ka kap lji ca vode šte je, šte je, šte je … 21. 6. 2010 5. Ko li ko vode od te če v praz no? 28. 6. 2010 6. Ne one sna žuj, raje var čuj! V ok to bru 2010 smo v ok vi ru projek ta INCOME iz de la li splet ni kviz z na slo vom »Ali znam varčeva ti z vodo?« (medmrežje 2), ka te re ga na men je oza veščanje in izo braževa nje lju di o rabi vode ozi ro ma prever - ja nje zna nja o rabi vode. Člane sku pi ne smo prek elek tron ske pošte in družbe ne ga omrežja Facebook po va bi li k reševa nju kvi za in s tem k pre ver ja nju zna nja, ki so ga pri do bi li z nas ve ti o rabi vode. Pred sa mim začet kom us mer je ne ga in for mi ra nja in izo braževa nja smo upo rabili me to do pi sne zaob - lju be kot po sa mez ni ko ve ob ve ze, da bo v na sled njih šes tih me se cih de lo val oko lju pri jaz no. Upo ra bi li smo me to do oseb ne zaob lju be in na ta način vpli va li na po sa mez ni ko vo oseb no nor mo, s čimer se počuti ob ve za ne ga, da de lu je oko lju pri jaz no. Vsa ke mu članu smo prek elek tron ske pošte po sla li do pis z zaob - lju bo v elek tron ski ob li ki in po drob nejša na vo di la za upo ra bo. Ude ležence smo pro si li, naj si zaob lju bo na ti sne jo na pa pir, se pro sto volj no od ločijo o nje nem pod pi su in nam v 14 dneh po sre du je jo od ločitev. V do se da njih ra zi ska vah so cial ne ga vpli va nja na po dročju spre mi nja nja okolj ske ga ve de nja so se opom ni ki iz ka za li kot zelo učin ko vi ta me to da (Gard ner in Stern 2002). Člane sku pi ne smo z iz bra ni - mi opom ni ki, ki so jih pre je li prek elek tron ske pošte, po dveh in pe tih dneh od ob ja ve po sa mez ne no vi ce, spo mi nja li na oko lju pri jaz no ve de nje v gos po dinjs tvih. Po leg tega smo opom ni ke sočasno ob jav lja li na Facebook stra ni sku pi ne Eko lo gičen. 41 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi Po leg in for ma cij skih stra te gij smo upo ra bi li tudi struk tur ne stra te gi je, in si cer na gra je va nje, ki je po te ka lo tri krat. Gre za teo ri jo družbene iz me nja ve, po ka te ri naj bi se ose ba, ki ne kaj dobi, čuti la dolžno ne kaj tudi vr ni ti. Po da ri li smo sto oko lju pri jaz nih na ku po val nih vrečk, de set so lar nih pol nilcev pod - jet ja Eko dom in bioresonančno terapijo v Energijski točki. Po končanem so cial nem vpli va nju smo z udeleženci sku pi ne Eko lo gičen po no vi li an ke ti ra nje o rabi vode v gos po dinjs tvu in pri mer ja li re zul - ta te. Pred in po upo ra bi iz bra nih me tod smo me ri li ve de nja v po ve za vi z vodo s šest naj sti mi spre men - ljiv ka mi (pre gled ni ca 2) na tri sto penj ski (da/del no/ne) ali na pet sto penj ski or di nal ni les tvi ci. Preglednica2:Spremenljivkezamerjenjevedenjav povezaviz vodov gospodinjstvu. 1. Ali ste v zad njih še stih me se cih zmanj ša li po ra bo vode? 2. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko si umi va te zobe? 3. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko se mi li te med pr ha njem? 4. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko roč no po mi va te po so do? 5. Kako po go sto pri pit ju upo ra bi te po vsem čist ko za rec? 6. Ko li ko krat na te den upo rab lja te pral ni stroj, ko je/ni poln? 7. Ko li ko krat na te den upo rab lja te po mi val ni stroj, ko je/ni poln? 8. Ko li ko krat na te den se pr ha te/ko pa te? 9. Ko li ko ča sa se pr ha te? (1 – več kot 15 mi nut, 2 – od 11 do 15 mi nut, 3 – od 6 do 10 mi nut, 4 – od 3 do 5 minut, 5 – manj kot 3 mi nut) 10. Ali ste v zad njih še stih me se cih v prho dali na me sti ti zrač nik za ni zek pre tok, ki vodi pri me ša zrak? 11. Ali ste v zad njih še stih me se cih vgra di li eko loš ki stra nišč ni spla ko val nik? 12. Ali ste v zad njih še stih me se cih pre ve ri li, ali v sta no va nju kje uha ja voda? 13. Ali ste v zad njih še stih me se cih ti sto po so do, ki ste jo po mi va li roč no, po mi va li v po mi val nem ko ri tu, pod te ko čo vodo pa jo samo splak ni li? 14. Ali ste v zad njih še stih me se cih zmanj ša li rabo či stil, pral nih praš kov, meh čal cev ali koz me ti ke? 15. Ali ste v zad njih še stih me se cih v stra nišč no školj ko me ta li stva ri, ki bi lah ko za ma ši le od tok vode ali zastru pi le vodo? 16. Ali ste v zad njih še stih me se cih vgra di li in di vi dual ni šte vec za mer je nje po ra be vode v sta no va nju? 4 Re zul ta ti in raz pra va Po končanem šest me sečnem ob dob ju upo ra be iz bra nih me tod so cial ne ga vpli va nja za spod bu ja - nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja v po ve za vi z vodo so ude leženci izra zi li po zi tiv nejše de lo va nje kot pred iz ved bo so cial ne ga vpli va nja, za kar se je v pri mer ja vi z ob dobjem pred iz ved bo so cial ne ga vpli va nja opre de li la šes ti na (14,7 %) več. De lež ti stih, ki so se opre de li li ne ga tiv no se je znižal za do bro dvaj se - ti no (6,3 %) (pre gled ni ca 3). Fried ma nov test, s ka te rim smo ugo tav lja li sta ti stično po memb nost raz lik med obe ma mer je nje ma, je po ka zal sta ti stično značilno raz li ko pri spre men ljiv ki o varčeva nju z vodo. Pit na voda je bo gas tvo, ki ni neiz črpno. Ma lok do raz mišlja o tem, ko li ko vode po ra bi za po sa mez - no gos po dinj sko opra vi lo in ko li ko bi jo lah ko pri varčeval že z majh no spre mem bo svo je ga ve de nja. Če bi vsak pre bi va lec v Slo ve ni ji zmanjšal dnev no po ra bo vode za en li ter, bi v letu dni pri hra nil okrog mi li jon ku bičnih me trov dra go ce ne te kočine, brez ka te re ni živ lje nja (Bur ja 2007). Če za pre mo pipo 42 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … vse lej, ka dar vode ne po tre bu je mo, lah ko pri hra ni mo kar do 80.000 li trov vode na leto, kar lah ko pri - mer ja mo s ko ličino vode, s ka te ro napol ni mo pla val ni ba zen (Bur ja 2007). Zato nas je za ni ma lo, v ko likšni meri so ude leženci spre me ni li svo je ve de nje, in si cer v ko likšni meri so začeli za pi ra ti vodo (pre gled - ni ca 4), ko je pri po sa mez nih opra vi lih ne po tre bu je jo. Ude leženci so po iz ved bi social ne ga vpli va nja v naj večji meri začeli za pi ra ti vodo med tem, ko si umi va jo zobe in ko se mi li jo med pr ha njem; spre - mem ba v sred njih vred no stih (Δx–) pri obeh ve de njih je 0,19. Pri ročnem po mi va nju po so de je bila spre mem ba v sred njih vred no stih 0,12. V naj manjši meri pa so spre me ni li ve de nje v po ve za vi z upo - ra bo po vsem čis te ga ko zar ca, saj je spre mem ba v sred nji vred no sti zgolj 0,07. Fried ma nov test je po ka zal sta ti stično značilno raz li ko v tr di tvah pred in po mer je nju zgolj pri ve de nju po ve za nem z za pi ra njem vode med opra vi li. Ude ležence smo v ok vi ru iz bra ne ga vpli va nja oza veščali o tem, kako pomemb no je, da pri pra nju pe ri la ali po mi va nju po so de s po močjo stro jev pa zi mo na ko ličino pe ri la ali po so de, ki ju želi mo opra - ti. Le ma lo krat na mreč raz mišlja mo o tem, ko li ko vode po trošimo, v ko li kor pe re mo ali po mi va mo z na pol praz ni mi apa ra ti. Udeleženci so po iz ved bi so cial ne ga vpli va nja po eni stra ni ko ličino pranj s pol - ni mi apa ra ti po višali (pre gled ni ca 5); sred nja vred nost pri upo ra bi pol ne ga pral ne ga stro ja je 2,88, po mi val ne ga pa 5,44. Po dru gi stra ni pa so v pre cejšnji meri znižali ko ličino pranj, ko stro ji niso pol - ni. Sred nja vred nost pri upo ra bi del no pol ne ga pral ne ga stro ja je 1,36, po mi val ne ga pa 1,40. Po leg tega se je tudi zmanjšalo šte vi lo ude ležen cev, ki pere in po mi va z del no pol ni mi gos po dinj ski mi apa ra ti, kar je pre cej spod bu den poda tek. Pri večini ude ležen cev se je spre mem ba ve denj iz ka za la kot sta ti stično značilna, kar do ka zu je izračunan Fried ma nov test ob vsa ki od preučeva nih spre men ljivk (pre gled ni - ca 5). Na da lje nas je za ni ma lo, v ko likšni meri so ude leženci sku pi ne Eko lo gičen spre me ni li svo je ve de nje v po ve za vi z last no hi gie no. Re zul ta ti kažejo, da je ko ličina pr hanj os ta la prak tično ena ka ozi ro ma se je celo za ma len kost po višala, med tem pa se je znižal čas pr ha nja, ki je bil po končanih me to dah v pov - prečju manj kot 3 minute. Po dob no kot pr ha nje je šte vi lo ko panj os ta lo ena ka, prav tako se ni spre me ni lo šte vi lo ude ležen cev, ki se ko pa jo. Izračuna ni Fried ma nov test za vsa ko spre men ljiv ko kaže na sta ti stično nez načilne raz li ke v spre mem bi pričujočih preučeva nih ve denj. Po go sto se ne za ve da mo, da lah ko z raz ličnimi ukre pi, ki ne zah te va jo pre ti ra ne ga odre ka nja udob - ju, z vodo pri varčuje mo. Tako nas je za ni ma lo, v ko likšni meri so ude leženci po iz ved bi so cial ne ga vpli - va nja iz ved li raz lična deja nja, po ve za na z varčeva njem vode v svo jem gos po dinjs tvu. Zno traj po sa mez nih pri me rov smo vključili tudi ne ka te re manj običajne z na me nom ugo to vi ti, s kakšno sku pi no lju di in nji ho vih ve denj ima mo oprav ka (pre gled ni ca 6). Po končnih me to dah je do bra pet naj sti na (7,4 %) ude - ležen cev dala v prho na me sti ti zračnik za ni zek pre tok, ki vodi pri meša zrak, pri čemer je raz li ka sta - ti stično značilna (p < 0,001), prav tako pa so tri je ude leženci v zad njih šes tih me se cih vgra di li eko loški stra niščni spla ko valnik (p > 0,05). V pri mer ja vi z de ležem ti stih, ki so pred me to da mi pre ver ja li ali jim voda kje uha ja, se je ta po višal za sla bo de se ti no (21,4 %) (p > 0,05). Za do bro de se ti no (13,1 %; p < 0,001) se je po višal de leža ti stih, ki so ti sto po so do, ki so jo pomi va li ročno, po mi va li v po mi val nem ko ri tu, pod te kočo vodo pa jo le splak ni li, za sla bo dvaj se ti no (18,2 %; p < 0,001) pa se je po višal de lež ti stih, 43 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi Preglednica3:Spremembev vedenjuprirabivode(legenda:1 –ne,2 –delno,3 –da)(Anketao rabi vode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010). sta lišče čas šte vi lo 1 2 3 x– SD Fried ma nov an ke ti ran cev test Ali ste v zad njih pred 95 8,4 % 22,1 % 69,5 % 2,61 0,64 χ2 = 5,452 šes tih me se cih vpli va njem zmanjšali po ra bo vode? po vpli va nju 95 2,1 % 13,7 % 84,2 % 2,80 0,49 p < 0,01 44 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … Pr eg led ni ca 4 :S pr em em be v  p ov ez av iz  z ap ira nj em v od em ed o pr av ili (l eg en da :1 – ni ko li, 2 – re dk o, 3 – ob ča sn o, 4 – po go sto ,5 – ve dn o, 6 – br ez o dg ov or a) (A nk et a o  ra bi v od e… 20 10 ;S pl et na a nk et a o  ra bi v od e… 20 10 ,P on ov itv en a sp let na a nk et a o  ra bi v od e… 20 10 ). sta liš če ča s šte vi lo 1 2 3 4 5 6 x– SD Fr ied m a n ov an ke ti r an ce v te st Ka ko p o g o s to p u s ti t e pr ed 95 2,1 % 6,3 % 9,5 % 25 ,3 % 56 ,8 % / 4,2 8 1,0 1 χ2 = 5,4 52 te či vo do , m ed te m ko vp li v a n jem si um i v a te zo be ? po vp li v a n ju 95 / 1,1 % 11 ,6 % 26 ,3 % 61 ,1 % / 4,4 7 0,7 4 p < 0,0 1 Ka ko p o g o s to p u s ti t e pr ed 95 8,4 % 11 ,6 % 7,4 % 20 ,0 % 52 ,6 % / 3,9 7 1,3 5 χ2 = 3,4 57 te či vo do , m ed te m ko vp li v a n jem se m i li te m ed pr ha nj em ? po vp li v a n ju 95 4,2 % 6,3 % 13 ,7 % 21 ,1 % 54 ,7 % / 4,1 6 1,1 4 p > 0,0 5 Ka ko p o g o s to p u s ti t e pr ed 95 3,2 % 12 ,6 % 26 ,3 % 31 ,6 % 26 ,3 % / 3,6 5 1,0 9 χ2 = 3,4 49 te či vo do , m ed te m ko vp li v a n jem ro čn o p o m i va te po so do ? po vp li v a n ju 95 3,2 % 11 ,6 % 23 ,2 % 29 ,5 % 32 ,6 % / 3,7 7 1,1 2 p > 0,0 5 Ka ko p o g o s to p ri pi t ju pr ed 95 14 ,7 % 17 ,9 % 29 ,5 % 31 ,6 % 5,3 % 1,1 % 2,9 5 1,1 4 χ2 = 0,2 00 up or a b i te p o v se m či st vp li v a n jem ko za re c? po vp li v a n ju 95 12 ,6 % 17 ,9 % 30 ,5 % 30 ,5 % 7,4 % 1,1 % 3,0 2 1,1 4 p > 0,0 5 ki so zmanjšali upo ra bo ke mičnih sred stev. Zmanjšal pa se je tudi de lež ti stih, ki v stra niščno školjko mečejo stva ri, ki bi lah ko za mašile od tok (za 8,2 %; p > 0,05). Na zad nje smo ude ležence pov prašali še o tem, ali so v zad njih šes tih me se cih vgra di li in di vi dual ni šte vec za mer je nje po ra be vode v gos po - dinjs tvu, pri čemer se je za pri tr dil ni od go vor izrekla do bra de se ti na (12,6 %) (pre gled ni ca 6). 5 Sklep Rezul ta ti vlo ge iz bra nih me tod so cial ne ga vpli va nja, us mer je ne ga in for mi ra nja in izo braževa nja, pi sne zaob lju be, opom ni kov in na gra je va nja na de jav ni ke ve de nja kažejo na nji ho vo pre cejšnjo us pešnost tako v po zi tiv nejšem od no su do oko lja, večji pri prav lje no sti za oko lju pri jaz no ve de nje kot tudi v us - trez nejšem rav na nju sa mem. Kot upo rab no se je us mer je no in for mi ra nje in izo braževa nje iz ka za lo pri kre pi tvi zna nja, saj so po sa mez ni ki po ka za li pre cej višjo stop njo poz na va nja preučeva nih vse bin po iz - ved bi so cial ne ga vpli va nja. Po leg tega se je iz ka zalo kot us pešno tudi pri kre pi tvi zaz na ne ga ve denj ske ga nad zo ra, to rej po sa mez ni ko ve ga last ne ga občutka spo sob no sti ude ja nja nja oko lju pri jaz ne ga ve de nja in pre pričanja o raz po ložlji vo sti sred stev za ude ja nja nje takšnega ve de nja. Vzrok za ome nje no je najverjet - ne je v pre cejšnjem pou dar ku, ki smo ga pri so cial nem vpli va nju na me ni li sez na nja nju ude ležen cev z re la tiv no eno stav ni mi in drob ni mi ukre pi v gos po dinjs tvu, s ka te ri mi lah ko pri po mo re mo k iz boljšanju sta nja oko lja ter ka te re lah ko z mi ni mal nim naporom opra vi vsak po sa mez nik brez upo ra be ka kršnih koli do dat nih sred stev ali stroškov. S tem smo po sa mez ni kom omo gočili pre cejšen pre skok v od no su do last nih zmožno sti in sa moučin ko vi to sti. Re zul ta ti so hkra ti po ka za li spre mem bo v pri prav lje no sti za okolju pri jaz no ve de nje ter v ve de nju sa mem, kar kaže na to, da so me to de so cial ne ga vpli va nja ude - ležence re snično spod bu di le k ukre pa nju. Kot upo rab na se je iz ka za la tudi pi sna zaob lju ba, saj je bil od ziv ude ležen cev na njo zelo po zi ti ven. Hkra ti so se kot us pešni iz ka za li tudi opom ni ki, saj se je ob nji ho vi ob ja vi, še po se bej na družbe nem omrežju Facebook, po go sto raz vi la živah na raz pra va o te mati - ki. V nas prot ju od os ta lih pa se je kot manj us pešno iz ka za lo na gra je va nje, saj ude ležen cev oseb ne ga an ke ti ranja, še po se bej ti stih ne zain te re si ra nih, ob nje go vi na ja vi ni pre pričalo k so de lo va nju v ra ziskavi. 45 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi Preglednica5:Spremembev povezaviz rabovodepripranjuperilainpomivanjuposode(Anketao rabi vode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010;Ponovitvenaspletnaanketao rabivode…2010). sta lišče čas šte vi lo x– SD Fried ma nov an ke ti ran cev test Koli ko krat na te den pred vpli va njem 67 2,76 1,57 χ2 = 1,588 upo rab lja te pral ni po vpli va nju 67 2,88 0,96 p > 0,05 stroj, ko je poln? Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 15 1,63 1,10 χ2 = 5,321 upo rab lja te pral ni po vpli va nju 11 1,36 0,67 p < 0,01 stroj, ko ni poln? Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 77 4,68 1,88 χ2 = 11,571 upo rab lja te po mi val ni po vpli va nju 77 5,44 1,41 p < 0,001 stroj, ko je poln? Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 22 2,80 0,44 χ2 = 4,000 upo rab lja te po mi val ni po vpli va nju 5 1,40 0,89 p < 0,05 stroj, ko ni poln? 46 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … Preglednica6:Spremembepriposameznihdejanjihv povezaviz rabovode(legenda:0 –ne,1 –da, 2 –brezodgovora)(Anketao rabivode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010,Ponovitvenaspletna anketao rabivode…2010). spre men ljiv ka čas šte vi lo 0 1 2 x– SD Fried ma nov an ke ti ran cev test Ali ste v zad njih šes tih pred 95 100,0 % 0,0 % / 0,00 0,00 χ² = 7,000 me se cih v prho dali vpli va njem na me sti ti zračnik za po vpli va nju 95 92,6 % 7,4 % / 0,07 0,26 p < 0,01 ni zek pre tok, ki vodi pri meša zrak? Ali ste v zad njih šes tih pred 95 98,9 % 1,1 % / 0,01 0,10 χ² = 3,000 me se cih vgra di li eko loški vpli va njem stra niščni spla ko val nik? po vpli va nju 95 95,8 % 4,2 % / 0,04 0,20 p > 0,05 Ali ste v zad njih šes tih pred 95 31,6 % 68,4 % / 0,68 0,46 χ² = 3,000 me se cih pre ve ri li, ali vpli va njem v sta no va nju kje uha ja po vpli va nju 95 10,2 % 89,8 % / 0,89 0,42 p > 0,05 voda? Ali ste v zad njih šes tih pred 95 30,5 % 69,5 % / 0,69 0,46 χ² = 12,000 me se cih ti sto po so do, vpli va njem ki ste jo po mi va li ročno, po vpli va nju 95 17,4 % 82,6 % / 0,82 0,44 p < 0,001 po mi va li v po mi val nem ko ri tu, pod te kočo vodo pa jo samo splak ni li? Ali ste v zad njih šes tih pred 95 33,7 % 66,3 % / 0,66 0,47 χ² = 13,762 me se cih zmanjšali rabo vpli va njem čis til, pral nih praškov, po vpli va nju 95 15,5 % 84,5 % / 0,84 0,43 p < 0,001 mehčal cev ali koz me ti ke? Ali ste v zad njih šes tih pred 95 77,9 % 22,1 % / 0,22 0,41 χ² = 3,556 me se cih v stra niščno vpli va njem školj ko me ta li stva ri, ki po vpli va nju 95 86,1 % 13,9 % / 0,14 0,38 p < 0,05 bi lah ko za mašile od tok vode ali za stru pi le vodo? Ali ste v zad njih šes tih pred 95 / / / / / / me se cih vgra di li vpli va njem in di vi dual ni šte vec po vpli va nju 95 85,3 % 12,6 % 2,1% 0,13 0,33 / za mer je nje po ra be vode v sta no va nju? Eden iz med raz lo gov je mor da tudi v tem, da so bile na gra de iz ključno oko lje vars tve ne na ra ve in v tem ozi ru niso pri teg ni le širšega kro ga lju di, ki jih okolj ska te ma ti ka za ni ma v manjši meri. Ugo to vi li smo, da splet pred stav lja učin ko vit me dij za upo ra bo me tod so cial ne ga vpli va nja.Nudi na mreč možnost do - se ga nja so raz mer no ve li ke ga šte vi la lju di, hkra ti pa omo goča za go tav lja nje me tod so cial ne ga vpli va nja ozi ro ma stra te gij, pri la go je nih vsa ke mu po sa mez ni ku gle de na nje go ve značil no sti in po tre be. Z us - mer je ni mi me to da mi so cial ne ga vpli va nja, ki te me lji jo na prak tičnem pri sto pu lah ko to rej do sežemo do bro ra zum lji vost in oza veščenost, kar vodi v us trez ne premike tudi v prak si. Eden iz med us trez nih načinov je ned vom no im ple men ta ci ja me tod so cial ne ga vpli va nja v izo braževal ni si stem, saj so mla - di ti sti, ki so naj bolj dov zet ni za spre mem be, hkra ti pa pred stav lja jo na jučin ko vi tejši me dij za pre nos to vrst nih idej na sta rejše. 6 Viri in li te ra tu ra Abra ham se, W., Matt hies, E. 2013: In for ma tio nal stra te gies to pro mo te pro-en vi ron men tal be ha vi our: Chan ging know led ge, awa re ness and at ti tu des. En vi ron men tal Psycho logy: An In tro du ci ton. Chic hester. An ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2010. Bell, P. A., Gree ne, T. C., Fis her, J. D., Baum, A. 2001: En vi ron men tal Psycho logy. Fort Worth. Bol der dijk, J. W., Leh man, P. K., Gel ler, E. S. 2013: En cou ra ging pro-en vi ron mental be ha vi our with re - wards and pe nal ties. En vi ron men tal Psycho logy: An In tro du ci ton. Chic he ster. Brad ley, A. J. 2010: A new defi ni tion of So cial Me dia. Med mrežje: http://blogs.gart ner.com/ant hony_ brad ley/2010/01/07/a-new-de fi ni tion-of-so cial-me dia/ (10. 10. 2013). Brehm, J. W. 1966: A Theory of Psycho lo gi cal Reac tan ce. New York. Bur ja, A. 2007: Vze mi te manj, imej te več: zbir ka na mi gov za neško dlji vo živ lje nje. Mi ni strs tvo za okolje in pro stor, Mi ni strs tvo za zdrav je, Urad Re pub li ke Slo ve ni je za ke mi ka li je. Ljub lja na. Med mrežje: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/vzemite_manj_ imejte_vec_01.pdf (10. 10. 2012). De Young, R. 1993: Chan ging be ha vi our and ma king it stick. The con cep tua li za tion and ma na ge - ment of conser va tion be ha vi our. En vi ron ment and Be ha vi our 25-3. DOI: https://doi.org/ 10.1177/0013916593253003 Du Nann Win ter, D., Ko ger, S. M. 2004: The Psycho logy of En vi ron men tal Prob lems. New York. Fe stin ger, L. 1957: A Theory of Cog ni ti ve Dis so nan ce. Stan ford. Gard ner, G. T., Stern, P. C. 2002: En vi ron men tal Prob lems and Hu man Be ha vi our. Bo ston. Gel ler, E. S. 2002: The chal lan ge of in crea sing proen vi ron men tal be ha vi our. Hand book of En vi ron men - tal Psycho logy. New York. Gel ler, E. S., Wi nett, R. A., Eve rett, P. B. 1982: Pre ser ving the En vi ron ment: New Stra te gies for Beha - vi our Chan ge. New York. Ka plan, A. M., Haen lein, M. 2010: Users of the world, uni te! The chal len ges and op por tu ni ties of Social Me dia. Bu si ness Ho ri zons 53-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.bus hor.2009.09.003 Koll muss, A., Ag ye man, J. 2002: Mind the gap: Why do peo ple act en vi ron men tally and what are the bar riers to pro-en vi ron men tal be ha vi our? En vi ron men tal Edu ca tion Re search 8-3. DOI: https://doi.org/ 10.1080/13504620220145401 Kreu ter, M. W., Far rell, D., Ole vitch, L., Bren nan, L. 1999: Tai lo red Health Mes sa ges: Cu sto mi zing Com - mu ni ca tion with Com pu ter Tech no logy. New York. May field, A. 2008: What is so cial media? Med mrežje: www.re pro max.com/docs/113/854427515.pdf (10. 10. 2013). Med mrežje 1: http://www.eko lo gi cen.si (29. 11. 2010). Med mrežje 2: http://www.life-income.si/template/flash/kviz.html (29. 11. 2010). Mes sick, D. M., Bre wer, M. B. 1983: Sol ving so cial di lem mas: A re view. Re view of Per so na lity and Social Psycho logy 4. O’Dell, J. 2011: The Hi story of So cial Me dia. Med mrežje: http://mas hab le.com/2011/01/24/the-hi story- of-so cial-me dia-in fo grap hic (10. 10. 2012). Po laj nar Hor vat, K. 2012: Ob li ko va nje mo de la raz vo ja okolj ske oza veščeno sti in oko lju pri jaz ne ga vedenja. Geo graf ski vest nik 84-2. 47 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi Po laj nar Hor vat, K. 2015: Oko lju pri jaz no ve de nje. Geo ri tem 26. Ljub lja na. Po lič, M. 2002: Od nos do oko lja, ve denj ske in so cial ne pa sti. Pa ni ka 7-1. Po no vi tve na splet na an ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2010. Schultz, P. W. 1999: Chan ging be ha vi our with nor ma ti ve feed back in ter ven tions: A field ex pe ri ment on curb si de recyc ling. Ba sic and Ap plied Psycho logy 21-1. Skin ner, B. F. 1953: Scien ce and Hu man Be ha vi our. New York. Splet na an ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2010. Staats, H. J., Wit, A. P., Mid den, C. Y. H. 1996: Com mu ni ca ting the green hou se ef fect to the pub lic: Eva lua tion of a mass me dia cam paign from a so cial di lem ma pers pec ti ve. Jour nal of En vi ron mental Ma na ge ment 46-2. DOI: https://doi.org/10.1006/jema.1996.0015 Steg, L., Gif ford, R. 2008: So cial psycho logy and en vi ron men tal prob lems. Ap plied So cial Psycho logy: Un der stan ding and Ma na ging So cial Prob lems. Cam brid ge. Steg, L., Vlek, C. 2009: En cou ra ging pro-en vi ron men tal be ha vi our: An in te gra ti ve re view and re search agenda. Jour nal of En vi ron men tal Psycho logy 29-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2008.10.004 Thøger sen, J. 2005: How many con su mer po licy em po wer con su mers for su stai nab le li festy le? Journal of Con su mer Po licy 28-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s10603-005-2982-8 Vlek, C. 2000: Es sen tial psycho logy for en vi ron men tal po licy ma king. In ter na tio nal Jour nal of Psycho - logy 35-2. DOI: https://doi.org/10.1080/002075900399457 Vlek, C., Steg, L. 2007: Hu man be ha vi our and en vi ron men tal su stai na bi lity: prob lems, dri ving for ces and re search to pics. Jour nal of So cial Is sues 63-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1540-4560.2007.00493.x 7 Sum mary: The ef fi cacy of so cial inf luen ce in en vi ron men tal awa re ness and be ha vi our re gar ding wa ter (tran sla ted by the aut hor) The con cepts of en cou ra ging en vi ron men tal awa re ness and chan ging en vi ron men tal be ha vi our are gai ning re cog ni tion in cur rent dis cus sions and are the foun da tion of a su stai nably-orien ted so ciety. Peo - ple with their ant hro po cen tric world views and ma te rially in ten se activi ties de gra de drin king wa ter as a na tu ral re sour ce on a daily ba sis and pro foundly af fect its avai la bi lity and qua lity with their mind set and ac ti vity. One of the pos sib le so lu tions to this is to use so cial inf luen ce met hods, which help chan - ge men ta lities and be ha vi our. The ar tic le ad dres sed the que stion to what de gree the se lec ted met hod–di rec ted in for ma tion and edu ca tion, com mit ments, re min ders and re wards–can be suc cess - ful in sup por ting man’s en vi ron men tal pro tec tion ten den cies and in chan ging be ha viour re gar ding wa ter. The re are se ve ral de fi ni tions of so cial inf luen ce, de pen ding on the inf luen ce that a cer tain met hod has on be ha vi our (De Young 1993; Vlek 2000; Gard ner and Stern 2002; Gel ler 2002). The re search adopts a slightly mo di fied Mes sick and Bre wer (1983) stra tegy de fi ni tion. It di stin guis hes bet ween in for ma - tion stra te gies, which are used to chan ge an in di vi dual’s mo ti va tion, per cep tion, know led ge and norms or le vel of awa re ness wit hout adap ting the ex ter nal cir cum stan ces in which the se de cisions were made, and bet ween struc tu ral stra te gies (Steg and Vlek 2009), which al ter the cir cum stan ces in which be ha - vi ou ral de ci sions are made or in which the be ha vi our is rea li zed (Mes sick and Bre wer 1983; Steg and Vlek 2009). In for ma tion stra te gies can also be de sig na ted as soft mea su res and inc lu de edu ca tion, re - min ders, pre de ter mi ned goals, com mit ments, feed back, etc. On the ot her hand, struc tu ral stra te gies can be re gar ded as hard mea su res (Abra ham se and Matt hies 2013), which re qui re chan ge in the tech - nical area or in the in cen ti ve. Af ter a six-month pe riod of im ple men ting se lec ted met hods of so cial inf luen ce, the par ti ci pants ex pres sed a more po si ti ve at ti tu de to ward the en vi ron ment and rea di ness for en vi ron men tally friend- ly be ha vi our than be fo re the imple men ta tion of so cial inf luen ce; around a sixth (14,7%) more peo ple 48 Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju … op ted in fa vour com pa red to the pe riod be fo re the im ple men ta tion of the so cial inf luen ce. The sha re of tho se who op ted out was de crea sed by just over a twen tieth (6.3%). The Fried man test, which was used to de ter mi ne the sta ti sti cal sig ni fi can ce of the dif fe ren ces in both mea su re ments, in di ca ted a sta - ti sti cally sig ni fi cant dif fe ren ce for the va riab le on wa ter con ser va tion. Di rec ted in for ma tion and edu ca tion pro ved to be suc cess ful for strengt he ning know led ge, as the in di vi duals ex pres sed a no tably hig her le - vel of know led ge of the stu died con tents af ter the so cial inf luen ce was im ple men ted. It was also qui te suc cess ful in strengt he ning the per cei ved be ha vi ou ral con trol, which is the indi vi dual’s own per cei ved abi lity to act in an en vi ron men tally friendly man ner and their con vic tion that suf fi cient funds are avai - lab le to per pe tua te that be ha vi our. The rea son for this is most li kely in the no tab le emp ha sis that was pla ced on in for ming the par ti ci pants using re la ti vely sim ple and mi nor mea su res in the eco nomy, which can be im ple men ted to im pro ve the sta te of the en vi ron ment and which can also be per for med by each in di vi dual with mi ni mal ef fort wit hout the need for any kind of ad di tio nal funds or costs. Through this, the par ti ci pants were able to ac hie ve a sig ni fi cant shift in per cei ving their own abi li ties and ef fi - ciency. The re sults also point to a chan ge in their wil ling ness to act in an en vi ron men tally friendly way, which in di ca tes that the so cial inf luen ce met hods en cou ra ged the par ti ci pants to act. Com mit ment also pro ved to be use ful, as the par ti ci pants reac ted very po si ti vely to it. Anot her suc cess ful tool were the re min ders; of ten ti mes when they were po sted, es pe cially on Fa ce book, a li vely de ba te on the to pic fol - lo wed. In con trast, re wards tur ned out to be less suc cess ful, as the par ti ci pants of the per so nal sur vey, es pe cially tho se who were unin te re sted, were not con vin ced by the in cen ti ve enough to take part in it. One of the reasons for this might be that the re wards were of an exc lu si vely en vi ron men tal pro tec tion na tu re and the re fo re could not draw in a wi der circ le of peo ple who are less in te re sted in en vi ron men - tal is sues. We conc lu ded that the in ter net is an ef fi cient me dium for in tro du cing so cial inf luen ce met hods. On one hand, it al lows re searc hers to reach a re la ti vely lar ge num ber of peo ple, whi le it also enab les them to use so cial inf luen ce met hods or stra te gies that are ad ju sted to each in di vi dual de pen ding on their charac te ri stics and needs. Using di rec ted met hods of so cial inf luen ce ba sed on the prac ti cal ap proach can the re fo re be used to im pro ve un der stan ding and awa re ness, which can lead to the cor res pon ding shifts in prac ti ce as well. One of the ap pro pria te ways to ac hie ve the goal of en vi ron men tal awa re ness is un doub tedly to im ple ment so cial inf luen ce met hods into the edu ca tio nal system, sin ce young peo - ple are most sus cep tib le to chan ge and are also the most ef fec ti ve in trans fer ring such ideas to ol der peo ple. 49 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi 50 TEORETIČNO IN TERMINOLOŠKO O KONCEPTU PROŽNOSTI AVTORICA dr. Lu ci ja La puh Fakultetazainformacijskeštudije,Inštitutzainovacijeintehnologijev regionalnemrazvoju,Ljubljanska cesta31a,SI –8000Novomesto,Slovenija lucija.lapuh@fis.unm.si DOI:10.3986/GV89203 UDK:911.3:338.124.4:001.4 COBISS:1.02 IZVLEČEK Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti Geografisosepolegekonomistovz raziskavamihitroodzvalinaspremembe,kijihjeprineslarecesija.Odziv narecesijoinokrevanjeponjejpreučujemos konceptomprožnosti,kijenovostv slovenskigeografskili- teraturi.Namenčlankajeopredelitikonceptprožnostiterpojasnitis temkonceptompovezaneizraze,ki najsepripreučevanjugospodarskekrizeinokrevanjuponjejuporabljajov slovenščini.Članekjerazde- ljennaobdobjepredrecesijo,v kateremregijeizkazujejogospodarskorast,naobdobjerecesijeinnaobdobje okrevanjaponjej. KLJUČNEBESEDE ekonomskageografija,prožnost,ranljivost,odpornost,recesija,gospodarskakriza,terminologija ABSTRACT Theo re ti cally and ter mi no lo gi cally about the con cept of re si lien ce Besideseconomists,geographershavequicklyrespondedtochangesmadebytherecession.A responseto itanda recoveryafterwardsisinvestigatedwiththeconceptofresilience,whichisa noveltyintheSlove- niangeographicalliterature.Thepurposeofthispaperistodefinetheconceptofresilienceandtoexplain itsterminology,whichshouldbeusedtoinvestigateeconomiccrisisandrecoveryafterwardsintheSlo- venianlanguage.Thispaperisdivided,first,totheperiodbeforetherecession,whenregionsconduct themselveswithaneconomicgrowth,secondtotheperiodofrecession,andthirdtotheperiodofpoten- tialrecoveryafterwards. KEYWORDS economicgeography,resilience,vulnerability,resistance,recession,economiccrisis,terminology Uredništvojeprispevekprejelo20.marca2017. 51 Geografski vestnik 89-2, 2017, 51–60 Razgledi RAZGLEDI 52 Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti 1 Uvod Po leg eko no mi stov so se tudi geo gra fi z ra zi ska va mi hi tro od zva li na gos po dar ske spre mem be, ki jih je pri ne sla re ce si ja (La puh 2016b). Na re ce si jo po letu 2008 se v Slo ve ni ji na našajo pred vsem geo - graf ski pris pev ki Lor ber je ve (2010), Rav bar ja (2011) in Kušarja (2012), dok tor sko delo La pu ho ve (2016a) ter di plom ska dela Ta boršako ve (2011), Brez ni kove (2011), Strmškove (2014) in Mar tinčičeve (2014). Od ziv na re ce si jo in okre va nje po njej preučuje mo s kon cep tom prožno sti, ki je v zna no sti ra zum - ljen in ter dis ci pli nar no in je še ved no v fazi raz vo ja. Iz začetne rabe v eko lo gi ji, fi zi ki in psi hia tri ji se je raz širil na po dročje na rav nih ne sreč in eko nom ske geo gra fi je, ki je pred met obrav na ve tega pris pevka. V no vejši slo ven ski eko nom sko-geo graf ski li te ra tu ri so kon cept prožno sti preučeva li pred vsem La pu - ho va (2016b), Ko mac in La pu ho va (2014) ter Ko mac s  so de lav ci (2013). Po sle di ca raz me ro ma skrom ne ga za ni ma nja slo ven skih geo gra fov za to po dročje je tudi slabše raz vi ta ter mi no lo gi ja – ne ka - te ri izra zi v slo venščini niso ob sta ja li in jih je bilo tre ba po slo ve ni ti, za ne ka te re pa se je upo rab lja lo več izrazov in je bilo tre ba opre de li ti naj pri mer nejšega. Na men član ka je opre de li ti in si ste ma tično pred sta vi ti kon cept prožno sti ter po ja sni ti s tem kon - cep tom po ve za ne izra ze (sli ka 1) iz eko nom ske geo gra fi je, ki naj se v  slo venščini na raz ličnih pro stor skih rav neh upo rab lja jo pri preučeva nju gos po dar ske kri ze in okre va nju po njej. Me to do loško je čla nek o kon cep tu prožno sti za sno van na pre gle du ob sto ječe, pred vsem tuje li te ra tu re in tudi pr vih za met kov upo ra be obrav na va nih poj mov v slo venščini. V pris pev ku je pred stav lje na prožnost na re gio nal ni rav ni, ki za je ma tako sta ti stične kot raz voj ne re gi je. Re gi ja je oze melj sko ome je no ob močje, ki s pre ple ta njem na rav no geo graf skih, družbe no geograf - skih in/ali zgo do vin skih ele men tov tvo ri spe ci fično funk cio nal no zao kroženo ce lo to. Po mem ben no tra nje raz no lik sklop pr vin pre bi vals tve nih in gos po dar skih značil no sti re gi je je poi me no van družbeno-gos - po dar ska se sta va (an gleško socio-economicstructure) (Klad nik 2015). gospodarska rast gospodarsko nazadovanje gospodarska rast čas šok ranljivost prožnost odziv okrevanje, obnovitev, preusmeritev, prilagoditev recesija, depresija tveganje, občutljivost gospodarska kriza gospodarski razvoj odpornost Slika1:Izbranipojmi,povezanis prožnostjoregijskozičas. 2 Kon cept prož no sti ob re ce si ji v ok vi ru eko nom ske geo gra fi je Gos po dar ski ci kel je gi ba nje gos po dar ske de jav no sti med ob dob jem ra sti in ob dob jem stag na ci - je. Ci kel se za ključi po ob dob ju okre va nja. Gos po dar ski ka zal ni ki, kot so bru to do mači proizvod (BDP), stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti, obrest ne mere, za dolženost in po trošniška po ra ba, nam po ma ga - jo do ločiti, v ka te ri fazi ci kla je gos po dars tvo (med mrežje 3). 2.1 Čas pred šo kom Pred šokom so re gi je v ob dob ju gos po dar ske ra sti (an gleško economicgrowth), ki je opre de lje na kot na raščanje spo sob no sti gos po dars tva za proi zvod njo bla ga in oprav lja nje sto ri tev (med mrežje 2), kar se kaže v večjih pri hod kih re gi je ter po sle dično v višji kup ni moči, šte vil nejših in ve sti ci jah (Na red 2006) in po ra stu bla gi nje. 2.2 Vpliv šo ka Ugo den raz voj v re gi ji in gos po dar sko rast pre ki ne ne na den po jav, poi me no van šok (an gleško shock), ki vpli va na re gi jo. Če šok iz vi ra iz bančništva, pri de spr va do fi nančne kri ze (an gleško finan- cialcrisis), ki na sta ne, ko je povpraševa nja po de nar ju več, kot ga je na vo ljo v ban kah. Ker se zmanjša lik vid nost bank, so pri mo ra ne pro da ti dru ge in ve sti ci je ozi ro ma celo pro pa de jo (med mrežje 1). Po - so ji lo da jal ci težje oce ni jo nove vr ste tve ganj, zato po so ji lo je mal ci težje do bi jo kre dite, kar lah ko prive - de do gos po dar ske ga na za do va nja (an gleško economicdownturn), ki po me ni zmanjšanje gos po dar ske de jav no sti (Eco no mic Cri sis … 2012) ter po slabšanje kon ku renčno sti gos po dars tva in lah ko vodi v re - ce si jo. Re ce si ja (an gleško recession) po meni po memb no zmanjševa nje gos po dar ske de jav no sti, ki na - sto pi, ko je rast BDP v četrt let ju v pri mer ja vi s prejšnjim dva krat za po red (šest me se cev) ne ga tiv na (Uh lig 2010). Re ce si ja spr va pri za de ne fi nančni sek tor in nato vodi do ko re ni tih spre memb v raz - voju gos po dars tva. Re ce si ja pri ve de do zmanjšanja proi zvod nje in iz vo za ter do pre struk tu ri ra nja gospo - dars tva (Lor ber 2010). Učinki re ce si je so med dru gim vid ni v znižanju real nih pri hod kov, od puščanju de lav cev (Lor ber 2010), zvišani stop nji re gi stri ra ne brezpo sel no sti in po sle dično zmanjšani tr go vin - ski de jav no sti (Mar tin 2012). Re ce si ja ima pre ho den značaj in naj ne bi ime la traj ne ga učinka na gos - po dar ski raz voj, ven dar pa močne in/ali po go ste re ce si je za vi ra jo dol go ročen raz voj gos po dars tva (Mar tin 2012). Rece si ja se konča, ko prične BDP ra sti in se hkra ti znižuje stop nja brez po sel no sti (Lapuh 2016a). Re ce si ja lah ko vodi v gos po dar sko de pre si jo (an gleško depression), ki po me ni ek strem no in dol - go traj no re ce si jo (Mar tin 2012). Med tem, ko je re ce si ja nor ma len del gos po dar ske ga ci kla, de pre si ja to ni. Bis tve ni raz li ki med de pre si jo in re ce si jo sta v ob se gu in dolžini tra ja nja. Za de pre si jo sta značilna upad BDP za več kot de set od stot kov ter re ce si ja, ki tra ja vsaj tri leta. Značil no sti gos po dar ske de pre - si je so neučin ko vi ta gos po dar ska pro duk tiv nost, iz jem no vi so ka stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti, šte vil ni ban kro ti, ome je val no po so ja nje de nar ja, bis tve no manjša tr gov ska de jav nost, vi so ka ni ha nja med va lut ni mi tečaji ter def la ci ja (pa da nje cen). V času gospodar ske de pre si je iz jem no upa de ta zau - pa nje po trošni kov in in ve sti ra nje (med mrežje 3). O gos po dar ski kri zi (an gleško economiccrisis) go vo ri mo, ko za ra di fi nančne kri ze pri de do očit - ne ga gos po dar ske ga na za do va nja (med mrežje 1), ven dar gos po dar ska kri za ni ve za na na četrt let ni pa dec BDP, tem več sega tudi na so cial no po dročje ter na pro stor kot ce lo to (Fran ken berg, Tho mas in Bee - gle 1999). Izraz se upo rab lja tudi za ob dob je, v ka te rem že na sto pi rah la gos po dar ska rast po kri zi, ven dar je gos po dars tvo še zelo pod vpli vom gos po dar ske ga na za do va nja (na pri mer vi so ka brez po sel nost, zmanjšanje iz vo za) (Eco no mic Cri sis … 2012). 53 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi 2.3 Ob dob je okre va nja po šo ku Kako se re gi je ob izred nih do god kih od zo ve jo in kakšen je nji hov na dalj nji raz voj, poi me nu je - mo prožnost (angleško resilience). V slo venščini smo v za dre gi gle de poi me no va nja prožno sti. Ra - zi ska va Ma ro to ve (2014) je po ka za la, da se slo ven ska stro kov na jav nost (aka dem ska in ra zi sko val na sfe ra, za pro stor pri stoj no mi ni strs tvo in re gio nal ne raz voj ne agen ci je) sooča s prob le mom pre vo - da – od por nost ali prožnost? Ome nje na ra zi ska va na pod la gi iz ve de ne del fi ana li ze kaže, da je izraz prožnost na ju strez nejši pre vod an gleške so po men ke, kar se zdi us trez no tudi gle de na opre de li tev po Slo var ju slo ven ske ga knjižnega je zika (med mrežje 4), ki prožnost opre de lju je širše od od por no - sti. Ti sti, ki so v ome nje ni ra zi ska vi me ni li, da gre za nov izraz, so iz po sta vi li, da gre za ce lost no in dalj časa tra ja joče okre va nje po izred nih do god kih, med tem ko so os ta li me ni li, da gre za pojem iz eko lo gi je. Prožnost je po sta la vo di len kon cept za obrav na va nje ne go to vo sti in spre memb v raz ličnih ve dah ter na raz ličnih po dročjih (Eco no mic Cri sis … 2014). Iz ha ja iz na ra vo slov ja, kjer so preučeva li učinke šokov (na rav nih in eko loških ne sreč, izjemnih po se gov v pro stor) na raz lične okolj ske si ste me ter nji - ho vo okre va nje. Po jem so naj prej upo rab lja li v eko lo gi ji, fi zi ki, psi hia tri ji (Man ye na 2006) in psi ho lo gi ji (Ka plan 1999), da nes pa se upo rab lja pred vsem pri na rav nih ne srečah (na pri mer Ko mac s so de lavci 2013) in družbe nih po ja vih (na pri mer Kaj zer 2008), zato se tako de fi ni ci je prožno sti (Man ye na 2006, 437) kot ka zal ni ki, s ka te ri mi jo me ri mo, raz li ku je jo. Ne ka te re de fi ni ci je prožno sti iz ha ja jo iz inženirske (a), dru ge iz eko loške (b) in tretje iz pri la go di tve ne teo ri je (c). Prvi dve teo ri ji sta z vi di ka preučeva nja prožnosti re gij de ležni kri tik. a) Inženir ska prožnost (an gleško engineeringresilience) je neo kla sičen pri stop, ki je opre de ljen kot sta bil nost si ste ma bli zu rav no ves ja (an gleško equilibrium) (Hol ling 1973). Šok pre mak ne gospo - dars tvo iz rav no ves ja in sa mo dej no sproži pri la go di tev, ki pov zroči vr ni tev v po nov no rav no - ves je, zato so gos po dars tva sa mou rav no težena (Hill, Wial in Wol man 2008). Inženir ska prožnost je so rod na ide ji o elas tično sti – spo sob no sti si ste ma, da lah ko šok ab sor bi ra brez spre mem be ob - li ke. Teo ri ja inženir ske prožno sti dom ne va, da se re gi je, ki so na šok manj občut lji ve in to rej od - por nejše, hi tre je vr ne jo v rav no ves je. Re gi je, ki ima jo v ne kem ob dob ju po šoku enako ali večjo stop njo raz vo ja kot pred njim, ve lja jo za prožne. Re gi je, ki tega po šoku ne do sežejo, so ne prožne (Hill, Wial in Wol man 2008). Tak pri stop vr ni tve v rav no ves je, ka kršno je bilo pred šokom, je za preučeva nje prožno sti re gij manj pri me ren, saj v re snično sti pri ha ja do spre memb, tudi ko ne pri de do šoka. b) Eko loška prožnost (an gleško ecologicalresilience) za go var ja moč mot nje, ki jo re gi ja lah ko ab sor - bi ra, pre den se po ruši rav no ves je ozi ro ma pre den se re gi ja pre mak ne v novo rav no ves je (Martin 2012). Ta teo ri ja prožno sti za go var ja, da ima gos po dars tvo lah ko več rav no ve sij, pri čemer je novo rav - noves je od vi sno od prejšnje ga. Pri eko loški prožno sti je po memb na ja kost šoka, ki ga re gi ja lahko ab sor bi ra, pre den pri la go di se sta vo (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010; Pike, Daw ley in To ma - ney 2010). Prožna re gi ja je ti sta, ki se učin ko vi to pri la go di in dol go ročno iz boljša gos po dar sko rast (Sim mie in Mar tin 2010). Kri za lah ko spod bu di preob li ko va nje sek tor ske se sta ve re gij (Pike, Daw - ley in To ma ney 2010), kar po jas nju je schum pe ter jan ski pri stop (an gleško Schumpeteriannotionof galesofcreativedestruction), ki raz la ga uki ni tev ne ka te rih za sta re lih ali ne pro duk tiv nih de jav no sti in us tvar ja nje pri ložno sti za raz voj no vih (Sim mie in Mar tin 2010). Teo rija rav no ves ja ozi ro ma več rav no ve sij je v prak si malo ver jet na ter je bolj pri mer na za mo - de li ra nje (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010), saj v nas prot ju s fi zičnimi in eko loškimi si ste - mi gos po dars tvo ni ko li ni v rav no ves ju (Mar tin 2012). Teo ri ja ravnoves ja ozi ro ma več rav no ve sij se osre do toča na državno ra ven in težko po jas nju je prožnost re gij. Eko nom ski geo gra fi se di stan - ci rajo od tega kon cep ta, ki so ga raz vi li eko no mi sti. Bolj so na klo nje ni od pr tim evo lu cij skim pri - sto pom, ki us mer ja jo svo jo po zor nost na zmožnost dol go ročne pri la go di tve re gij (Mac kin non in De rick son 2012). 54 Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti c) Pri la go di tve na prožnost (an gleško adaptiveresilience) ne vključuje zgolj spo sob no sti re gij, da se upre jo šoku, tem več tudi pre struk tu ri ra nje, pri la go di tev in ob no vi tev gos po darske se sta ve ter dol - go ročno ohra ni tev spre jem lji ve poti gos po dar ske ra sti in za po slo va nja (Mar tin 2012). Kaj po me ni spre jem lji va pot ra sti, v znans tve ni li te ra tu ri ni do rečeno (Eco no mic Cri sis … 2014). Ta teo ri ja do - je ma prožnost kot stal no spre mi nja joč, dinamičen pro ces (Sim mie in Mar tin 2010). Prožnost re gij se spre mi nja ne le za ra di raz lik v vzro kih in na ra vi po sa mez nih šokov, am pak zato, ker se lah ko dejav - ni ki, ki ob li ku je jo prožnost, sami raz vi ja jo in spre mi nja jo (Mar tin 2012). Prožne re gi je so dol go ročno gos po dar sko us pešne in se pri la ga ja jo spre mem bam (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010). V ne - prožnih re gi jah se gos po dars tvo ne uspe us pešno preob li ko va ti in os ta ne za pr to (an gleško locked in) v za sta re li struk tu ri ter po sle dično na za du je. Kon cept prila go di tve je za raz la go prožno sti re gij bolj upo ra ben kot kon cep ta rav no ves ja in več ravno - ve sij (Chri stop her son, Mic hie in Tyler 2010), saj prožno sti ne mo re mo opre de li ti s hi trost jo okre va nja ali s spo sob nost jo vr ni tve na vred no sti pred šokom (Mar tin 2012). Kon cept prožno sti je po stal pri ljub ljen za ra di večje občut lji vo sti na zaz na va nje tve ga nja ter pre pričanja, da glo ba li za ci ja vpli va na večjo pre pust nost vpli vov, ki so ne koč ve lja li za zu na nje (Chri stop her son, Mic - hie in Tyler 2010). Izraz prožnost se pri do se da nji upo ra bi v re gio nal nih in ur ba nih štu di jah na ve zu je na spo sob nost lo kal ne družbeno-gos po dar ske se sta ve, da se po re ce si ji ob no vi in de lu je »ela stično« (Mar - tin 2012). V upo ra bi je tudi izraz gos po dar ska prožnost, ki pa ne za je ma družbe ne ga vidika prožno sti re gij – na pri mer znižanja stop nje re gi stri ra ne brez po sel no sti. Izraz prožnost je večkrat upo rab ljen tudi po men sko ne pra vil no, po dob no kot izra za di na mičen v pet de se tih ali traj no sten v de vet de se tih le tih prejšnje ga sto let ja (Rose 2009). Prožnost ne izraža us pešno sti re gij pred re ce si jo kot tudi ne ja ko sti šoka, po ka te rem so skušale okre va ti (La puh 2016a). Prožnost je v tem član ku de fi ni ra na kot spo sob nost re gij, da se v čim krajšem času zo per sta vi jo ne - ga tiv ne mu zu na nje mu vpli vu, ga absorbi ra jo in pre ma ga jo, kar pred stav lja od go vor na pov zročeno spre mem bo z is ka njem pri la go di tve, pri čemer je po mem ben zgo do vin ski raz voj re gi je. Prožnost se meri s ka zal ni ko ma, ki vključuje ta tako gos po dar sko kot družbeno po dročje: BDP na pre bi val ca in stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti (La puh 2016a). Re gi je s prožnim gos po dars tvom in ne prožnim tr gom dela ne mo re mo obrav na va ti kot prožne. Po leg okre va nja gos po dars tva mo ra jo biti prio ri te te raz vo ja re gij tudi dol go ročno ohra nja nje za po sle no sti, dvig življenj ske ga stan dar da in družbeno bla go sta nje pre bi - val cev. Na pod la gi ana li ze slo ven skih re gij in občin (La puh 2016a) je bilo ugo tov lje no, da so prožne občine pod jet ništvu na me nja le večjo po zor nost, da so bile manj spe cia li zi ra ne, bolj iz voz no us mer je ne, gosteje po se lje ne, ime le so ugod nejšo de mo graf sko se sta vo in bile do stop nejše. 2.4 Dru gi izra zi, po ve za ni s prožnost jo Pred re ce si jo je za re gi je značilna gos po dar ska rast, hkra ti so za ra di last nih družbeno-gos po dar - skih značil no sti raz lično dov zet ne za morebit ne ne nad ne ne ga tiv ne vpli ve, kot je re ce si ja. Ran lji vost (an gleško vulnerability) po jas nju je jo (Christ mann in Ibert 2012) kot občut lji vost in jo pri pi su je jo no - tra njim po seb no stim gos po dar stev (na pri mer iz voz ni us mer je no sti in sek tor ski se sta vi), ki vpliva jo na iz po stav lje nost re gij zu na njim šokom (Bri gu glio s so de lav ci 2008). Poz na va nje pro ce sov in po ja - vov, ki pri po mo re jo k manjši ran lji vo sti, je po memb no pri pri za de va nju za us pešnejši dol go ročni raz voj re gij. Ran lji ve re gi je ne sme jo biti vda ne v usodo, am pak lah ko sprej me jo ukre pe, da se ran lji vo sti zoper - sta vi jo in tako z nje nim ob vla do va njem gra di jo prožnost. Prožnost ra zi sku je mo z na me nom zmanjšanja ran lji vo sti in iz boljšanja od zi va družbe na ne ga tiv ne gos po dar ske vpli ve. Od de vet de se tih let prejšnje - ga sto let ja je prožnost pri do bi va la po men in začela kon ku ri ra ti kon cep tu ran lji vo sti pred vsem za ra di svo je ga po zi tiv ne ga po me na, ki je pri ran lji vo sti izra zi to ne ga ti ven – ran lji vost se poj mu je kot občutljivost, prožnost pa kot spo sob nost pri la go di tve (Christ mann in Ibert 2012). Od nos med poj mo ma ni do rečen, saj se ju ra zu me kot po men sko nas prot na ali pa kot pre ple ta joča se pro ce sa. 55 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi Ran lji vost je sood vi sna s tve ga njem (an gleško risk), ki po me ni iz po stav lje nost ne var no sti, in s pri - prav lje nost jo skup nosti, da tve ga nje zmanjša (Man ye na 2006). Ko likšno stop njo tve ga nja ima do ločena re gi ja, je od vi sno od ne var no sti, ki ji pre ti, od ran lji vo sti re gi je, na sta lih po sle dic in nje ne prožno sti (Rose 2009). Tve ga nje je ne ga tiv no po ve za no z ran lji vost jo in po zitivno s prožnost jo (Gra zia no 2013). Po večuje jo ga po manj klji va in for mi ra nost, pri prav lje nost in or ga ni za ci ja, po manj klji vo ob veščanje in po li tična ne sta bil nost ter ne sta bil nost gos po dars tva (Man ye na 2006). V ob dob ju gos po dar ske ra sti so re gi je raz lično odporne na ne nad ne ne ga tiv ne vpli ve, kot je re ce - si ja. Od por nost (an gleško resistance) je spo sob nost re gij, da se upre jo šoku (Eco no mic Cri sis … 2012), tako da ne pri de do zmanjšanja gos po dar ske de jav no sti in po višanja stop nje re gi stri ra ne brez po sel nosti. Regije, ka te rih gos po dar ska rast se ob šoku ne spre me ni, so od por ne na šok (Hill, Wial in Wol man 2008). Od por nost je od vi sna od ran lji vo sti in občut lji vo sti re gij ter od od zi va gos po dars tva na re ce si jo (Mar - tin 2012). Re gi je so stal no pod vržene spre mem bam, vendar na ne ka te re šok ne vpli va, med tem ko dru ge še leta po njem ne us pe jo okre va ti (an gleško recovery). Okre va nje je spo sob nost re gij, da so po šoku po - nov no us pešne – med dru gim iz ka zu je jo gos po dar sko rast in niz ko stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti. Ob no vitev (an gleško renewal) je po nov na vzpo sta vi tev gos po dar ske ra sti (na pri mer proi zvod nje, za - po sli tve in do hod kov) na ra ven pred šokom (Mar tin 2012). Preu sme ri tev (an gleško re-orientation) pove, v ko likšni meri re gi je po šoku pri la go di jo svo jo gos po dar sko ses ta vo (Eco no mic cri sis … 2012). Pri - la go di tev (an gleško adaptation) je opre de lje na kot pri za de va nje k vna prej (pred kri zo) začrta ni poti, ki jo zaz na mu je močno so de lo va nje med družbe ni mi ak ter ji do ločene ga ob močja (Pike, Daw ley in To - ma ney 2010). 56 Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti Preglednica1:Priporočenislovenskiizrazikonceptaprožnosti. slo ven ski izraz an gleš ki izraz čas pred šo kom gos po dar ska rast economicgrowth vpliv šo ka šok shock fi nanč na kri za financialcrisis gos po dar sko na za do va nje economicdownturn re ce si ja recession de pre si ja depression gos po dar ska kri za economiccrisis ob dob je okre va nja po šo ku prož nost resilience dru gi izra zi po ve za ni s prož nost jo ran lji vost vulnerability tve ga nje risk od por nost resistance okre va nje recovery ob no vi tev renewal preu sme ri tev re-orientation pri la go di tev adaptation gos po dar ski raz voj economicdevelopment 57 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi V nas protju z gos po dar sko rast jo, ki je fe no men tržne pro duk tiv no sti in dvi ga BDP, je gos po dar - ski raz voj (an gleško economicdevelopment) pro ces, ka te re ga cilj je gos po dar sko in družbeno bla go sta nje pre bi val cev in h ka te re mu naj re gi je stre mi jo v svo jem raz vo ju po šoku. Gos po dar ski raz voj se na naša na re zul ta te us kla je ne ga de lo va nja raz voj nih ak ter jev pri za go tav lja nju ka ko vo sti živ lje nja ter do se ga - nju živ ljenj ske ga stan dar da ozi ro ma bla go sta nja do ločene ga ob močja. Ra zu me mo ga lah ko tudi kot ka ko vost ne in ko ličinske spre mem be v gos po dars tvu ter družbi, in si cer kot rast člo veškega ka pi ta la ter iz boljšanje in fra struk tu re, re gio nal ne kon ku renčno sti, okolj ske traj no sti, so cial ne vključeno sti, zdrav - ja in var no sti (Le ser s so de lav ci 1997). 3 Sklep V pris pev ku je opre de ljen kon cept prožno sti. Po jas nje ni so s tem kon cep tom po ve za ni izra zi (pre - gled ni ca 1), ki naj se jih upo rab lja v slo venščini pri preučeva nju gos po dar ske kri ze in okre va nja po njej na po dročju eko nom ske geo gra fi je ter širše na raz ličnih pro stor skih rav neh. Kon cept prožno sti ima raz - lične teo ri je in de fi ni ci je: od vr ni tve v rav no ves je (inženir ska prožnost) in več rav no ve sij (eko loška prožnost), do pri la go di tve ne spo sob no sti (pri la go di tve na prožnost). Prožnost re gij naj se in ter pre ti ra kot spo sob nost regij, da se upre jo šoku ozi ro ma ga ab sor bi ra jo ter, da v re la tiv no krat kem ob dob ju po njem okre va jo. Me ri mo jo s spre mem bo BDP na pre bi val ca in stop njo re gi stri ra ne brez po sel no sti. Na prožnost re gij po leg ja ko sti šoka vpli va tudi nji ho va družbeno-gos po darska se sta va. 4 Viri in li te ra tu ra Brez nik, R. 2011: Gos po dar ske spre mem be v Slo ve ni ji in državah Za hod ne ga Bal ka na. Di plom sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ma ri bo ru. Ma ri bor. Bri gu glio, L., Cor di na, G., Far ru gia, N., Vel la, S. 2008: Eco no mic Vul ne ra bi lity and Re si lien ce. UNU-WIDER Re search Pa per No. 55. Hel sin ki. Christ mann, G. B., Ibert, O. 2012: Vul ne ra bi lity and re si lien ce in a so cio-spa tial pers pec ti ve. Raum - forsc hung und Rau mord nung 70-4. DOI: https://doi.org/10.1007/s13147-012-0171-1 Chri stop her son, S., Mic hie, J., Tyler, P. 2010: Re gio nal re si lien ce: theo re ti cal and em pi ri cal pers pec tives. Cam brid ge Jour nal of Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsq004 Eco no mic Cri sis: Re si lien ce of Re gions, 2012. Med mrežje: http://www.es pon.eu/ex port/si tes/de fault/ Do cu ments/Pro jects/Ap plied Re search/ECR2/ECR2_in cep tion_re port.pdf (23. 2. 2017). Eco no mic Cri sis: Re si lien ce of Regions, 2014. Med mrežje: https://www.es pon.eu/main/Menu_Pro jects/ Menu_ESPON2013Pro jects/Menu_Ap plied Re search/ECR2.html (23. 2. 2017). Fran ken berg, E., Tho mas, D., Bee gle, K. 1999: The real costs of in do ne sia’s eco no mic cri sis: Pre li minary fin - dings from the In do ne sia fa mily life sur veys. La bour and Po pu la tion Pro gram Wor king Pa per Se ries 99-4. Gra zia no, P. 2013: Vul ne ra bi lity and re si lien ce of the eco no mic, so cial and en vi ron men tal di men - sions of Ita lian pro vin ces. Re gio nal Stu dies As so cia tion Eu ro pean Con fe rece 2013. Med mrežje: http://www.re gio nal stu dies.org/up loads/Gra zia no2013.pdf (23. 2. 2017). Hill, E. W., Wial, H., Wol man, H. 2008: Ex plo ring Re gio nal Eco no mic Re si lien ce. Ber ke ley In sti tu te of Ur ban and Re gio nal De ve lop ment. Med mrežje: http://esc ho lars hip.org/uc/item/7fq4n2cv#page-1 (23. 2. 2017). Hol ling, C. S. 1973: Re si lien ce and sta bi lity of eco lo gi cal systems. An nual Re view of Eco logy and Syste - ma tics 4. DOI: https://doi.org/10.1146/an nu rev.es.04.110173.000245 Kaj zer, A. 2008: Var na prožnost v Slo ve niji – kje smo in kako na prej? IB re vi ja 42, 3-4. Ka plan, H. B. 1999: To ward an un der stan ding of re si lien ce: a cri ti cal re view of de fi ni tions and mo dels. Re si lien ce and De ve lop ment: Po si ti ve Life Adap ta tions. New York. Klad nik, D. 2015: Družbe no gos po dar ska ses ta va. Kras. Med mrežje: http://www.raz voj kra sa.si/si/ ljud je/128/ar tic le.html (24. 7. 2015). Ko mac, B., La puh, L. 2014: Ne kaj mi sli o kon cep tu prožno sti v geo gra fi ji na rav nih ne sreč. Geo graf ski vest nik 86-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86103 Ko mac, B., La puh, L., Na red, J., Zorn, M. 2013: Prožnost pro stor skih si ste mov v pri me ru kriz nih dogodkov. Nove raz voj ne pers pek ti ve, Re gio nal ni raz voj 4. Ljub lja na. Kušar, S. 2012: Iz bra ni pro stor ski učinki glo bal ne fi nančne in gos po dar ske kri ze v Ljub lja ni. Urbani iz ziv 32-2. DOI: https://doi.org/10.5379/ur ba ni-iz ziv-2012-23-02-004 La puh, L. 2016a: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje prožno sti re gij v času re ce si je. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. La puh, L. 2016b: Mea su ring the im pact of the re ces sion on Slo ve nian sta ti sti cal re gions and their ability to re co ver. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.764 Le ser, H., Haas H., Mo si mann, T., Rein hard, P. 1997: Dierc ke Wörter buch All ge me ni ne Geo grap hie. München. Lor ber, L. 2010: Glo bal cri sis – an op por tu nity for com ple tion of struc tu ral trans for ma tion of Slo venian eco nomy. Fo lia geo grap hi ca 40-15. Mac kin non, D., De rick son, D. 2012: Be yond re gio nal re si lien ce: so cial re la tions, sca le and adap ta tion. Ame ri can As so cia tion of Geo grap hers An nual Mee ting. Med mrežje: http://me ri dian.aag.org/ call for pa pers/pro gram/Ab stract De tail.cfm?Ab stract ID=44118 (23. 2. 2017). Man ye na, S. B. 2006: The con cept of re si lien ce re vi si ted. Di sa sters 30-4. DOI: https://doi.org/10.1111/ j.0361-3666.2006.00331.x Mar tinčič, L. 2014: Fi nančna in gos po dar ska kri za v ZDA po letu 2007. Za ključno se mi nar sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ma rot, N. 2014: Krat ka ra zi ska va o izra zu prožnost mest. Sklep no po ročilo, Bioteh niška fa kul te ta Uni - ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Mar tin, R. 2012: Re gio nal eco no mic re si lien ce, hyste re sis and re ces sio nary shocks. Jour nal of Eco nomic Geo graphy 12-1. DOI: https://doi.org/10.1093/jeg/lbr019 Med mrežje 1: http://www.bu si ness dic tio nary.com/ (23. 2. 2017). Med mrežje 2: www-per so nal.umich.edu/~a lan dear/glos sary/e.html (17. 2. 2017). Med mrežje 3: http://www.fi nanc ni slo var.com/de fi ni ci je/eko nom ska-de pre si ja.html (23. 2. 2017). Med mrežje 4: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (23. 2. 2017). Nared, J. 2006: Vpli vi re gio nal ne po li ti ke na raz voj pro stor skih struk tur v Slo ve ni ji: teo ri je, mo de li in a pli ka ci ja. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Pike, A., Daw ley, S., To ma ney, J. 2010: Re si lien ce, adap ta tion and adapta bi lity. Cam brid ge Jour nal of Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsq001 Rav bar, M. 2011: Iz gub lja mo eno stav na de lov na me sta, več pa je zah tev nih za po sli tev: gos po dar ska kriza in trg de lov ne sile 2008–2010. Delo (12. 9. 2011) 53-211. Rose, A. 2009: Eco no mic re si lien ce to di sa sters. CARRI Re search Re port 8. Med mrežje: http://www.re - si lien tus.org/wp-con tent/up loads/2013/03/Re search_Re port_8_Rose_1258138606.pdf (27. 5. 2015). Sim mie, J., Mar tin, R. 2010: The eco no mic re si lien ce of re gions: to wards an evo lu tio nary ap proach. Cam - brid ge Jour nal of Re gions, Eco nomy and So ciety 3-1. DOI: https://doi.org/10.1093/cj res/rsp029 Strmšek, V. 2014: Vpliv fi nančno-gos po dar ske kri ze na gos po dar sko struk tu ro Šaleške do li ne. Za ključno se mi nar sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ta boršak, J. 2011: Na sta ja nje ino va tiv ne re gi je na raz voj ni osi Ma ri bor-Ce lje. Di plom sko delo, Filo zofska fa kul te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor. Uh lig, H. 2010: Euro Area Bu si ness Cycle Da ting Com mit tee: De ter mi na tion of the 2009 Q2 trough in eco no mic ac ti vity. Med mrežje: http://www.vo xeu.org/ar tic le/when-did-eu ro zo ne-re ces sionend (23. 2. 2017). 58 Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti 5 Sum mary: Theo re ti cally and ter mi no lo gi cally about the con cept of re si lien ce (tran sla ted by the aut hor) A res pon se to a re ces sion and a re co very af ter wards is exa mi ned by the con cept of re si lien ce, which is used in ter dis ci pli na rily and is still an evolving con cept. In this ar tic le re si lien ce is exa mi ned wit hin the eco no mic geo graphy. A con se quen ce of Slo ve nian geo grap hers’ re la ti vely mo dest in te rest of re si - lien ce is less de ve lo ped ter mi no logy. The pur po se of this ar tic le is to de ter mi ne and to syste matically pre sent the con cept of re si lien ce and to ex plain with this con cept re la ted ter mi no logy, which should be used in exa mi ning an eco no - mic cri sis and a re co very af ter wards in the Slo ve nian lan gua ge on dif fe rent spa tial le vels. Be fo re the re ces sion re gions are in a pe riod of an eco no mic growth, which is de ter mi ned as »an in crea se over time in the ca pa city of an eco nomy to pro du ce goods and ser vi ces and (ideally) to im - pro ve the well-being of its ci ti zens« (med mrežje 2). Un li ke an eco no mic growth, which is a phe no me na of a mar ket pro duc ti vity and the rise of gross do me stic pro duct (GDP), the eco no mic de ve lop ment is a pro cess, which goal is eco no mic and so cial wel fa re of in ha bi tants. A sud den shock inf luen ces re gions and in ter rupts their pros pe rous de velop ment. A shock cau ses an eco no mic down turn which is a re duc tion of eco no mic ac ti vi ties (Eco no mic Cri sis … 2012) and slow - ness of eco no mic growth (Le ser et al. 1997). The re ces sion means an im por tant »dec li ne in the le vel of an eco no mic ac ti vity, usually vi sib le in two or more con se cu ti ve quar ters of ne ga ti ve growth in GDP« (Uh lig 2010). The de pres sion, which is an ex tre me and a long-term re ces sion, can fol low the re ces sion (Mar tin 2012). The eco no mic down - turn, which is a ne ga ti ve chan ge in the eco nomy (med mrežje 1), is not tied to quar terly fall of GDP, but also inc lu des a so cial sphe re and a pla ce as who le (Fran ken berg, Tho mas and Bee gle 1999). The term is also used du ring a slight eco no mic growth af ter the cri sis, when the eco nomy is still un der the eco - no mic re gres sion (etc. a high unem ploy ment rate, a re duc tion of ex port …) (Eco no mic Cri sis … 2012). How re gions react to an ex traor di nary event and what their furt her de ve lop ment will be like is des - cri bed by the con cept of re si lien ce. The most pro per term in Slo ve nian lan gua ge, ba sed on the re sults of the Delp hi-analy sis, is »prožnost« (Ma rot 2014). Re si lien ce has be co me the lea ding con cept for trea - ting un cer tain ties and chan ges. The re is not a uni que de fi ni tion of re si lien ce. Some de fi ni tions of the re si lien ce ari se from en gi nee ring, ot her from eco lo gi cal and third from the adap ta tion theory. The en - gi nee ring re si lien ce is a neoc las si cal ap proach which emp ha si ses boun cing back to the equi li brium. The eco lo gi cal re si lien ce emp ha si ses the strength of a di stur ban ce that a re gion can ab sorb be fo re it falls to the equi li brium or mo ves to a new one (Mar tin 2012). With the evo lu tio nary re si lien ce the ex tent of a di stur ban ce that a re gion can ab sorb be fo re it chan ges its struc tu re is im por tant (Chri stop her son, Mic hie and Tyler 2010; Pike, Daw ley and To ma ney 2010). The adap ti ve resilien ce does not inc lu de only a re si stan ce or the abi lity of a re gion to with stand the shock, but also a re co very to re struc tu re, to adapt and to re co ver the eco no mic struc tu re and to pre ser ve the ac cep tab le growth rate and em ploy ment in time (Mar tin 2012). The first two men tio ned theo ries have re cei ved a lot of cri ti cism. The con cept of an adap ta tion is more use ful for re si lien ce ex pla na tion than con cepts of equi li brium and more equi li - briums (Chri stop her son, Mic hie and Tyler 2010), be cau se with the concepts of equi li brium the time is di vi ded to the pe riod be fo re the shock and af ter it (Mar tin 2012). The re si lien ce has been de fi ned as the abi lity of a re gio nal eco nomy to with stand, ab sorb, or over co me an ex ter nal eco no mic shock and to re co ver from it rela ti vely quickly. The con cept of re si lien ce has be co me po pu lar due to a grea ter sen - si ti vity to a per cei ved risk and a be lief of glo ba li sa tion’s grea ter per mea bi lity of inf luen ces, which were once per cei ved as ex ter nal (Chri stop her son, Mic hie and Tyler 2010). The vul ne ra bi lity is de fi ned as sen si ti vity (Christ mann and Ibert 2012). It de pends on in ner eco - nomy’s spe cia li ties, which inf luen ce the re gions’ ex po si tion to the ex ter nal di stur ban ces (Bri gu glio et al. 2008), as is the re ces sion. Whi le vul ne ra bi lity is per cei ved as sen si ti vity, re si lien ce is un der stood as an abi lity of a system to adapt (Christ mann and Ibert 2012). The re la tion bet ween both terms is not 59 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi de ter mi ned: vul ne ra bi lity as a con trast to re si lien ce, re si lien ce and vul ne ra bi lity as in di vidual and in - tert wi ned pro ces ses. Re si lien ce af ter the ne ga ti ve eco no mic inf luen ce, as is the re ces sion, can be exa mi ned with the pur po se to re du ce vul ne ra bi lity and to im pro ve so ciety’s res pon se to tho se chan ges. The risk is a func tion of threat, vul ne ra bi lity, con se quen ces and re si lien ce (Rose 2009). Gra zia no (2013) con si de red it ne ga ti vely con nec ted with the vul ne ra bi lity and po si ti vely with re si lien ce. Du ring the pe riod of an eco no mic growth and de ve lop ment re gions are dif fe rently re si stant to sud - den ne gative inf luen ces as is the re ces sion. The re si stan ce is an abi lity of the area to with stand the shock (Eco no mic Cri sis … 2012), so that an eco no mic ac ti vity does not re du ce and the unem ploy ment not rise. Re gions which eco no mic growth has not been chan ged due to the shock are re si stant (Hill, Wial and Wol man 2008). Eco no mic growth’s re ne wal or re sump tion, re-es tab lish ment, re di rec tion and adap - ta tion (etc. pro duc tion, em ploy ment and in co me) dif fers (Mar tin 2012) bet ween re gions. Fi nally, to reach the pur po se of this pa per, the con cept of re si lien ce has been de ter mi ned and ex - plai ned with re la ted terms, which should be used in the Slo ve nian lan gua ge by exa mi ning eco no mic cri sis and re co very af ter wards in dif fe rent spa tial le vels. 60 Lu ci ja La puh Teo re tično in ter mi no loško o kon cep tu prožno sti (NE)OMEJENE MOŽNOSTI GEOGRAFIJE NA PROJEKTNEM TRGU?! AVTORICA dr. Mimi Ur banc ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,Novitrg2,SI –1000Ljubljana, Slovenija mimi.urbanc@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89204 UDK:910:001.89(497.4) COBISS:1.02 IZVLEČEK (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Namentegaprispevkajepodatirefleksijoo aktualnemdogajanjuinpoložajugeografijev kontekstusodobnega kompetitivnegafinanciranjaznanosti.Sprašujemse,kakosegeografijakotkompleksnoininterdiscipli- narnopodročjeumeščav slovenskiterširšeevropskisistemznanostiinkakov njemdelujes posebnimozirom naprojektnofinanciranje.Vsakraziskovalecznanatovprašanjeodgovoritiintuitivno,v prispevkupa poskušamsvojarazmišljanjao položajugeografije –sicerbrezambicijeposistematičnostiincelostnosti – podkrepitiz nekaterimipodatki.NaslanjamsenaprostodostopnepodatkeJavneagencijezaraziskoval- nodejavnostRepublikeSlovenijeininformacijskegasistemaSICRIS.V željipokonkretnostimestoma izpostavljamraziskovalnoskupinoGeografskegainštitutaAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacen- traSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti.Sklepniugotovitvista,dasomožnostizageografijozaradi njeneinterdisciplinarnenaraveštevilneterdaevropskiprojektinisopomembnilev finančnemsmislu, temvečtudiz vidikamreženjaininternacionalizacijeznanosti. KLJUČNEBESEDE geografija, položaj znanosti, javni sektor, financiranje znanosti, raziskovalna politika, raziskovalne ustanove,raziskovalnaagenda,interdisciplinarnostgeografije,bibliometrija ABSTRACT (Un)li mi ted op por tu ni ties for geo graphy on the pro ject mar ket Thisarticleoffersa reflectionongeography’scurrentactivityandpositioninthecontextoftoday’scom- petitivefundingofresearch.Itaskshowgeography,asa complexandinterdisciplinaryfield,fitsintothe SlovenianandbroaderEuropeanresearchsystem,andhowitoperatesinthissystemwithspecialatten- tiontoprojectfunding.Everyresearcherknowshowtorespondtothisquestionintuitively,andthisarticle supportstheauthor’sthoughtsongeography’spositionwithcertaininformation,withoutstrivingforsyste- maticityorcomprehensiveness.ItreliesonfreelyavailableinformationfromtheSlovenianResearchAgency andtheSICRISinformationsystem.Inanefforttoprovidea concreteexample,thearticlehighlightsthe researchgroupattheAntonMelikGeographicalInstituteofResearchCentreoftheSlovenianAcademy ofSciencesandArts.Theconcludingfindingsarethattherearemanyopportunitiesforgeographybecause ofitsinterdisciplinarynature,andthatEUprojectsareimportantnotonlyinthefinancialsensebutalso fromtheperspectiveofnetworkingandtheinternationalizationofresearch. 61 Geografski vestnik 89-2, 2017, 61–88 Polemike POLEMIKE KEYWORDS geography,positionofsciences,publicsector,researchfunding,researchpolicy,researchperforminginstitu- tions,researchagenda,interdisciplinarityofgeography,bibliometrics Uredništvojeprispevekprejelo30.novembra2017. 62 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! 1 Uvod Geo gra fi ja je kom plek sna, ek lek tična in a pli ka tiv na veda, kar na pe lju je na mi sel, da bi mo ra la biti v so dob ni družbi in po li ti ki, ki ju zaz na mu je želja po pre se ga nju meja dis ci plin, so de lo va nju in is ka - nju re le vant nosti ter upo rab no sti, vi so ko ce nje na. Po sle dično to rej geo gra fi ja v si ste mu zna no sti ne bi sme la ime ti ek si sten cial nih težav. Pa je res tako? Od go vor na to vprašanje zah te va teh ten pre mi slek, h ka te re mu pris pe va ta čla nek. Prav je, da se ak ter ji in de ležniki vsa ke ga po dročja občasno ozre jo vase, v svo je delo in ok vir, zno traj ka te re ga de lu je jo. Pris pe vek pred vami je moj oseb ni po gled na do ga ja nje v geo gra fi ji. Na stal je kot na da lje va nje in nad grad nja pre da va nja na Zbo ro va nju slo ven skih geo gra fov sep tembra 2017 v Ma ri bo ru, kjer sem na po va bi lo or ga ni za tor jev pred sta vi la isto prob le ma ti ko. Iz ha jam iz dol go let nih ra zi sko val nih iz kušenj, ki jih že osmo leto ple me ni tim z iz kušnja mi iz uprav lja nja zna no sti. Oseb ni po gled me sto ma pod kre - pim z ugo to vi tva mi iz li te ra tu re in po dat ki iz jav no do stop nih po dat kov Jav ne agen ci je za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je (v na da lje va nju ARRS), in for ma cij ske ga si ste ma SICRIS in – zgolj v želji po večji kon kret no sti – in sti tu cio nal ni mi po dat ki o ra zi sko val ni skupini Geo graf ske ga inšti tu ta An to - na Me li ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (GIAM ZRC SAZU; Per ko in Zorn 2016). Cilj pris pev ka je pris pe va ti k ra zu me va nju po ložaja geo gra fi je v jav nih ra zi sko val nih za vo dih in sistemu zna no sti nas ploh. Sprašujem se, kako se geo gra fi ja kot kom plek sno in in ter dis ci pli nar no po dročje umešča v slo ven ski ter širše evrop ski si stem zna no sti in kako v njem de - lu je s po seb nim ozi rom na pro jekt no fi nan ci ra nje. Sklad no s ter mi no lo gi jo ARRS uporab ljam izraz veda za hu ma ni sti ko, družbo slov je, na ra vo slov je in tako na prej ter izraz po dročje ozi ro ma po lje za geo gra fi jo, zgo do vi no pis je in tako na prej. Družboslov - je in hu ma ni sti ka po go sto na sto pa ta sku paj, zato ju v na da lje va nju ime nu jem z uve ljavljeno med na rod no kra ti co SSH, ki oz načuje SocialSciencesandHumanities. Za ra di prag ma tično sti upo rab ljam samo moško ob li ko oz na ke za ra zi sko val ko ozi ro ma ra zi sko val ca in geo gra fi njo ozi ro ma geo gra fa. 2 Po ložaj in fi nan ci ra nje geo gra fi je v Slo ve ni ji Po ložaj geo gra fi je v slo ven skem si ste mu zna no sti in družbi nas ploh bi si za služil ce lo vi to te ma ti - za ci jo, kar pa je zu naj ob se ga tega pris pev ka. Do tak ni la se bom le ne ka te rih vi di kov. Bis tvo geo gra fi je – nje na in ter dis ci pli nar na na ra va – je hkra ti pred nost in težava. Če bi bila geo gra fi ja ose ba, bi za njo rekli, da je raz cep lje na oseb nost ozi ro ma da ima – s so dob nejšim izra zom – di so cia tiv no mot njo iden ti te te. Geo gra fi jo in nje na pod po dročja na mreč raz lične kla si fi ka ci je, ka kor je raz vid no iz sli ke 1, umeščajo v raz lične vede. V ARRS struk tu ri znans tve nih po dročij geo gra fi ja sodi v hu ma ni sti ko. Tudi štu dij geo - gra fi je v Slo ve ni ji po te ka na hu ma ni stičnih fa kul te tah. Na cio nal ne agen ci je in izo braževal ni si ste mi dru gih držav geo gra fi jo umeščajo zelo raz lično in po nek je – zla sti an glo sak son skem sve tu – se za ra di in sti - tu cio nal ne ga raz vo ja ter reor ga ni za ci je stap lja v  in ter dis ci pli nar na po dročja in od del ke (Hall in so de lav ci 2015; Wain wright 2015). Pre gled po ložaja geo gra fi je v aka dem ski in sti tu cio nal ni or ga ni zirano - sti po da ja Ban ski (2012; 2013). Po ložaj ra zi sko val cev, pri čemer imam v mi slih ra zi sko val ce z jav nih ra zi sko val nih za vo dov (v na - da lje va nju JRZ), do loča prav no-for mal ni ok vir jav ne ga sek tor ja. Ra zi skoval na de jav nost sodi v re sor Mi ni strs tva za izo braževa nje, zna nost in šport (v na da lje va nju MIZŠ). Ra zi sko val ci so jav ni us lužbenci, ven dar ni ma jo si ste ma ti zi ra nih de lov nih mest, kar pov zroča vr sto iz zi vov, obe nem pa nji ho vo šte vi lo in struk tu ra ni sta opredeljeni. ARRS je or gan, ki iz va ja stro kov ne, raz voj ne in iz vršilne na lo ge v zve zi s po li ti ka mi MIZŠ-ja ozi ro ma na cio nal nim ra zi sko val nim in raz voj nim pro gra mom. Vse bin ske us meritve vsa ke ra zi sko val ne sku pi ne opre de lju je ra zi sko val ni pro gram ARRS-ja, ki je večino ma šest let ni in raz - me ro ma sta bi len. Glav ni na tre nut no po te ka jočih pro gra mov ne po kri je mno go več od mi ni mal nih po treb do ločene stro ke. Pro gra me ARRS-ja do pol nju je jo pro jek ti ozi ro ma sreds tva, ki jih ARRS raz de li prek 63 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 64 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! CERIF KLASIFIKACIJA DRUŽBOSLOVJE S 000 S 230 Družbena geografija NARAVOSLOVNO–MATEMATIČNE VEDE P 000 Geologija, fizična geografija P 005 P 470 Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija P 510 Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija BIOMEDICINSKE VEDE B 000 Botanika B 004 B 290 Sistematična botanika, sistematika, morfologija, fitogeografija, kemotaksonomija Zoologija B 005 B 320 Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija HUMANISTIČNE VEDE H 000 Zgodovina in umetnost 003 H 280 Lokalna in regijska zgodovina, zgodovinska geografija od srednjega veka naprej ARRS KLASIFIKACIJA 6 HUMANISTIKA 6.12 Geografija FOS 2007, OECD FRASCATI KLASIFIKACIJA 5 DRUŽBENE VEDE 5.07 Ekonomska in družbena geografija Slika1:Umestitvegeografijev sistemznanosti. raz pi sov in zelo va rii ra jo od leta do leta. Sreds tva iz EU pro gra mov, ki jih ana li zi ram v po glav ju 7 in 8, so še bolj ne pred vi dlji va. Tržna sreds tva pa so, kot kaže pri mer ra zi sko val ne sku pi ne GIAM (sli ka 2), v zad njem de set let ju in pol v fi nančnem smi slu po sta la ne po memb na. Sreds tva ARRS so nuj na za urav - na va nje ni hanj v fi nan ci ra nju, saj kljub to gim na cio nal nim in ARRS pred pi som od pi ra jo – si cer maj hen – ma ne vr ski pro stor za ne mo te no po slo va nje. Raz me je va nje ARRS pri hod kov med leti omo goča, da sredstva, ki pri ha ja jo v ena ko mer nih deležih us kla di mo z di na mi ko dela na pro jek tih in pro gra mu. Fi - nan ci ra nje ra zi skav je enačba z ve li ko nez nan ka mi, od ka te rih pa so od vi sni ra zi sko val ci, ki s pro jek ti pri do bi va jo sreds tva za svo je (os nov ne in edi ne) plače. Sta bil na in za dost na sreds tva so nuj na za dol go ročen raz voj zna no sti in tudi za vključeva nje ra zi - sko val nih sku pin v konzor ci je evrop skih (EU) pro jek tov, zato tre nut ni način fi nan ci ra nja zna no sti ni spod bu den in bi zah te val te me lji to pre no vo. Skrb zbu ja jo pred vsem maj hen ob seg sred stev v pro gramih, ne pred vi dlji va di na mi ka vsa ko krat ne ga raz pi sa in ob seg sred stev za po sa mezno po dročje, do ločen na os no vi ne ra zum lji ve po li ti ke iz pred dveh de set le tij ter oma ja no zau pa nje ra zi sko val cev v trans pa rentnost in stro kov nost iz bir nih po stop kov. Ok vir ce lot ne mu si ste mu po stav lja jo pre te kle prak se in do go vo ri, zno traj ka te re ga pa se razisko val no delo vred no ti in fi nan ci ra po prin ci pu me ri to kra ci je. Na us peh na pro jekt nih raz pi sih in s tem de jan sko vključenost ra zi sko val ne sku pi ne v do mači in evrop ski znans tve ni si stem vpli va jo raz lični no tra nji in zu na nji de jav ni ki. K no tra njim de jav nikom prište va mo ka ko vost ra zi sko val ne ga dela, vid nost in pre poz nav nost ra zi sko val cev ter nji ho ve sti ke (oseb - ne in in sti tu cio nal ne) in mo bil nost. K zu na njim de jav ni kom prište va mo znans tve ne po li ti ke in z nji mi po ve zan ob seg raz po ložlji vih sred stev in raz pisanih tem, na cio nal no in med na rod no tek mo val no okolje ter po ložaj geo gra fi je v zna no sti in družbi. 3 Ka ko vost geo graf ske ga ra zi sko val ne ga dela Ka ko vost ra zi sko val ne ga dela je zelo kom plek sno vprašanje. Tu po da jam le ne kaj os nov nih in for - ma cij, ki ok vir no osvet lju je jo ta vi dik. Pri tem mo ram ja sno pou da ri ti, da bib lio graf ska me tri ka (pre tvor ba bib lio graf skih po dat kov v šte vil ke) raz kri va zgolj ene ga od vi di kov ka ko vo sti ter jo je tre ba pre so ja ti in ra zu me ti v širšem kon tek stu. Zno traj SSH skup no sti je veliko dvo mov in po le mik o nje ni (ne)us trez - no sti. Vred no te nje SSH je pred met sa mo stoj nih pro jek tov, kot je na pri mer ENRESSH (medmrežje 1). Bib lio me tri ja je upo ra ben in do ber, ne pa edi ni in vseob se ga joč po ka za telj in bi jo ve lja lo vsa ke to li ko ana li zi ra ti, kot je to na re dil Per ko (2010). Zno traj slo ven ske zna no sti se po ka zal ni ku ci ti ra no sti geo - graf ske ra zi sko val ne sku pi ne od lično uvrščajo. Sli ka 3 kaže, kako se ra zi sko val ne sku pi ne, ki jih ARRS be leži kot geo graf ske, umeščajo med zgor njih 20 sku pin v hu ma ni sti ki (od skup no 1403 ra zi sko val nih sku pin). Tudi kot po sa mez ni ki se geo gra fi vi so ko uvrščamo na les tvi ci pr vih sto ra zi sko val cev gle de na po - sa mični ka zal nik (pre gled ni ca 1), ven dar naj višje le po kri te ri ju ci ti ra no sti. Geo gra fi ja tu s pri dom iz ko rišča svo jo in ter dis ci pli nar no na ra vo. 65 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 2010 Dinamika absolutne višine odhodkov. 2012 2014 2016 2017* *ocenatrg EU ARRS razmejena sredstva ARRS % Slika2:StrukturaodhodkovraziskovalneskupineGIAMZRCSAZUpoviruinnjihovadinamika(*ocena). 66 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Rah lo dru gačna je po do ba, ko geo grafske ra zi sko val ne sku pi ne po gle da mo v luči ob jav (pre gled - ni ca 2). Pri mer jam štiri (gle de na ARRS kla si fi ka ci jo geo graf ske) ra zi sko val ne sku pi ne (dve z JRZ, dve z uni verz), ki ve li ko ob jav lja jo, ven dar je med ob ja va mi le malo takšnih, ki po kri te ri jih ARRS-ja so - di jo med iz jem ne do sežke (Pra vil nik o … 2016). To so ob ja ve v naj boljših re vi jah, to rej v 1. četr ti ni re vij po ka zal ni ku SNIP za SSH in v zgor njih 10 % (prib ližno 40 % 1. četr ti ne) re vij s po dročja na ra vo slovja in teh ni ke. GEO 1 ANTROP 1 FI 1 GEO 2 ARH 1 ARH 2 UZ, ARH, ETNO KULT JEZ 1 ETNO 1 GEO3 ARH 3 LIT 1 ETNO 2 JEZ 2 ZG 1 LIT 2 FI 2 ZG 2 ANTROP 2 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 0 5 10 15 20 25 FI 1 ARH 2 ANTROP 1 ETNO 1 ETNO 2 GEO 2 ARH 1 GEO 1 UZ, ARH, ETNO ZG 1 ZG 3 KULT 2 JEZ 2 KULT GEO 3 JEZ 1Ž ARH 3 INTERDIS GEO 4 JEZ 3 0 50 100 150 200 250 300 0 5 10 15 20 25 Slika3:Razvrstitevprvihdvajsetraziskovalnihskupinv humanistikigledenakazalnikaCI10(levo)in CImax(desno)(CI10ješteviločistihcitatovznanstvenihdel(objavljenihkadarkoli)v zadnjih10letih; CImaxjenajodmevnejšedelov zadnjih10letih;raziskovalneskupinesopoimenovanezgoljs področjem; vir:SICRIS,16. 9. 2017). Preglednica1:NajvišjeuvrščenigeografigledenaizbranekazalnikeARRS-ja(A1sovseobjave;A’’ so izjemnidosežki,torejobjavev najboljšihsvetovnihpublikacijah;CI10ješteviločistihcitatovznans- tvenihdel(objavljenihkadarkoli)v zadnjih10letih;CImaxjenajodmevnejšedelov zadnjih10letih; A3sosredstvazunajARRS;vir:SICRIS,16. 9. 2017). ka zal nik geo graf naj višje na sez na mu šte vi lo geo gra fov na sez na mu (od 100) A1 45. me sto 5 A’’ 62. me sto 3 CI10 4. me sto 35 CI max 8. me sto 28 A3 12. me sto 21 Do dat no ka ko vost geo gra fi je po kaže uvr sti tev slo ven skih geo graf skih re vij (pre gled ni ca 3) gle de na ka zal nik SNIP, ki ga ARRS upošteva pri raz vrščanju re vij s po dročja SSH v četr ti ne. Pri ActiCarso- logici se upo rab lja ka zal nik JCR, ki ga ARRS upošteva pri raz vrščanju re vij s po dročja na ra vo slov ja in teh ni ke v četr ti ne. Četr ti na 1 po me ni, da je re vi ja v zgor nji četr ti ni, kjer so naj boljše re vi je, četr ti na 4 pa zad njo četr ti no re vij gle de na ka zal nik (SNIP ali JCR). Geo graf ske re vi je so v zad njem de setletju na pra vi le ve lik ko rak že z uvr sti tvi jo v us trez ne in dek se. Na po dročju pre poz nav no sti in ka ko vo sti pa je še pro stor za iz boljšavo. 67 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica3:Uvrstitevslovenskihrevijs področjageografije(vir:COBISS,16. 9. 2017). SNIP (četr ti na) SNIP 2005 SNIP 2010 SNIP 2014 SNIP 2015 SNIP 2016 REVIJA Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 4 4 1 3 1 Acta Car so lo gi ca (JCR) / 4 4 4 4 Dela / 3 3 4 4 Geo graf ski vest nik 3 4 4 4 4 Re vi ja za geo gra fi jo / / / / / Preglednica2:Objavegeografskihraziskovalnihskupinv najvišjeuvrščenihrevijahinmonografijahsvetov- no priznanihzaložbod2007do2017(*skupineimajoenakozaporednoštevilkokotnasliki3,**metodo- logijaARRS:znanstveničlanki1.01,1.02,1.03,+metodologijaARRS:prvikvartalrevij,kisouvrščene v SSHterpribližno40%prvegakvartalarevij,uvrščenihv naravoslovje,medicinointehniko;++pri revijah,uvrščenihv SSHseA’’inprvikvartal1A1ujemata,prirevijahuvrščenihv naravoslovje,medicino intehniko,jepribližnoprvih40%1.kvartalatudiA’’;#samomonografije,izdaneprinajboljšihsvetovnih založbahsoA’’,slovenskezaložbenisonaseznamu,štejesamomonografijakotcelota,neposameznopo- glavje;1avtorpomeni,daječlanteraziskovalneskupineprvialiediniavtor;vir:SICRIS,22.11.2017). sku pi na* ob dob je šte vi lo vseh vseh A’’ A’’ član kov vseh član kov vseh A’’ mo no - član kov** član kov+ iz tu jih član kov 1. kvar ta la mo no- gra fij# re vij 1. kvar ta la iz tu jih gra fij*** (1A1)++ re vij GEO 1 2006–2011 144 9 2 9 2 27 / GEO 1 2012–2017 173 13 2 (1 prvi 21 9 (5 prvi 23 / av tor) av tor) GEO 2 2006–2011 119 2 1 16 15 (8 prvi 4 1 av tor) GEO 2 2012–2017 111 4 4 (3 prvi 23 23 (15 prvi 9 4 (3 prvi av tor) av tor) av tor) GEO 3 2006–2011 96 2 1 (prvi 3 2 (1 prvi 13 / av tor) av tor) GEO 3 2012–2017 96 1 1 3 3 15 / GEO 4 2012–2017 70 1 1 1 1 12 / GEO 4 2006–2011 83 / / / / 6 / Bib lio me tri ja včasih bolj, včasih manj vpli va na živ lje nje ra zi sko val cev, še zla sti v po ve za vi z ARRS viri fi nan ci ra nja. Že več kot de set let je pri ra zi sko val cih ge ne ri ra fru stra ci je in ne moč, pred vsem za ra - di stal ne spre men lji vo sti in ne pred vi dlji vo sti. Iz bir ni po sto pek pri ne ka te rih razpisih, na pri mer za do de li tev men tor skih mest za mla de ra zi sko val ce, so v ce lo ti slo ne li na njej. V zad njih le tih se je nje - na vse mo gočnost si cer raz rah lja la, kljub vse mu pa ni po vsem iz zve ne la. Še ved no je od ločujoča pri ne ka te rih raz pi sih za manjše pro jekte, na pri mer bi la te ral ne, ki fi nan ci ra jo zgolj ma te rial ne stroške obi - skov. Pri te melj nih in a pli ka tiv nih pro jek tih ARRS-ja pa na sto pa zgolj kot vstop ni po goj. Bib lio me tri ja slo ni na ko mer cial nih in for ma cij skih vi rih, ki pri našajo ka te go ri za ci jo re vij glede na ka ko vost, tako ime no va nih in dek sih ci ti ra no sti in že ome nje ne raz vr sti tve v četr ti ne, ki iz njih iz ha ja - jo. In dek si ci ti ra no sti so si cer po vsem us tre zen ka zal nik ka ko vo sti re vi je (čeprav ne edi ni), težava pa je v nji ho vem spre mi nja nju za na zaj. Vsakič, ko se in dek sa SNIP in JCR, ki ju ARRS in IZUM upo rab - lja ta pri računa nju znans tve ne od lično sti, spre me ni ta za te koče ozi ro ma pred hod no leto, se spre me ni ta tudi za leta na zaj. Ko je 1. sep tem bra 2017 Inšti tut in for ma cij skih zna no sti v Ma ri bo ru (IZUM) name - stil novo bazo SNIP 1999–2016, se je lah ko spre me ni la uvr sti tev po sa mične re vi je in po sle dično točke, ki jih čla nek v re vi ji pri naša, za sko raj 20 let na zaj. Naj po na zo rim na pri me ru mo je ga član ka, ob jav - lje ne ga leta 2008 (Ur banc 2008) v Geografskemvestniku(pre gled ni ca 4). Preglednica4:Spreminjanjekategorizacijeinštevilatočkčlanka,objavljenegaleta2008v Geografskem vestniku(vir:SICRISz dne,kotkažeprvistolpec;razlagakategorijizhajaizPravilnikao…2016). da tum ka te go ri ja ob ja ve (ARRS) šte vi lo točk 4. 10. 2011 1C (Z1) 30,00 2. 10. 2013 1C (Z1) 30,00 15. 9. 2014 1A2 (Z1, A’, A1/2) 92,78 5. 10. 2015 1A1 (Z, A’, A1/2) 110,70 16. 8. 2016 1A1 (Z, A’, A1/2) 110,70 27. 6. 2017 1A1 (Z, A’’, A’, A1/2) 110,70 2. 11. 2017 1A3 (Z, A’, A1/2) 73,42 4 Mo bil nost geo gra fov Za ka ko vost no ra zi sko val no delo je ključnega po me na mo bil nost, saj pris pe va tako k pri do bi va - nju no ve ga zna nja kot nje go vem pre no su. Po me na mo bil no sti v 21. sto let ju ni tre ba več po se bej do ka zo va ti, saj ga kot te melj ni ka men evrop ske ga ra zi sko val ne ga pro sto ra iz po stav lja ce lot na ra zi sko val na po li ti - ka EU-ja. Želja po mo bil no sti je šla tako da leč, da ob sta ja vr sta pro gra mov, kjer mo bil nost ni le in stru ment za do se go ci ljev, am pak cilj sam (Era smus, COST, Ma rie Skla dow ska Cu rie; med slo ven ski mi pa bi la - te ral ni pro jek ti ARRS-ja). Slo ven ski geo graf ski ra zi sko val ni pro stor zaz na mu je sko raj po pol na za po sli tve na ne mo bil nost. V nas - prot ju z evrop skim in sve tov nim ra zi sko val nim pro sto rom, kjer se za po sli tve na mo bil nost ra zi skovalcev začne šele po končanem štu di ju (Bau der 2015), v slo ven skih geo graf skih us ta no vah mo bil no sti po pridobitvi dok tor ske ga na zi va sko raj ni. Za po sli tve ni trg aka dem ske de lov ne sile de lu je samo z vi di ka biti in os ta ti v aka dem skem oko lju (pre gled ni ca 6), zno traj njega pa je za po sli tve na mo bil nost iz jemno majh na (pre gled ni ca 5). Tr di tev, da mo bil nost de lu je samo z vi di ka vsto pa ali iz sto pa iz ra zi sko val ne ga pro sto ra, po tr ju je tudi pre gled ni ca mo bil no sti in za po sli tev mla dih ra zi sko val cev (MR). Ko je pred do bri mi tre mi de set - let ji na stal inštru ment us po sab lja nja MR-jev, je bil nje gov na men ob no va ra zi sko val ne ga po ten cia la na 68 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! 69 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica5:Zaposlitvena(ne)mobilnostgeografov(vir:SICRIS,16. 9. 2017). ra zi sko val na sku pi na šte vi lo za po sle nih šte vi lo za po sle nih število za po sle nih (brez mla dih ra zi sko val cev tuj cev z dok to ra tom tuje in teh ni kov) uni ver ze (brez tuj cev) GEO 1 24 / 1 GEO 2 13 1 0 GEO 3 20 / / GEO 4 8 / 1 Preglednica6:Spol,uspešenzaključekštudija,mobilnostinzaposlitevmladihraziskovalcev(pokojen; M–moški,F–ženska;vir:ARRS,16. 9. 2017). leto spol dok to ri ral/a aka dem ska aka dem ska sfe ra – sek tor (če ni sfe ra dru ga us ta no va aka dem ska sfe ra) 2002 M M 2004 M M M gos po dars tvo 2005 M jav na uprava F M (geo lo gi ja) 2006 F M  2007 F 2008 M 2009 F gos po dars tvo M F os nov na šola 2010 F F gos po dars tvo 2011 M F F 2012 F M M gos po dars tvo 70 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! uni ver zah in inšti tu tih ter pre tok v raz voj ne od del ke ozi ro ma pro jek te gos po dars tva in ne gos po darstva (Baško vič 2016). Vi dik pre to ka je zla sti v SSH v ve li ki meri iz zve nel. Pre gled ni ca 6 kaže, da je med le - to ma 2002 in 2012 geo gra fi ja do bi la 23 mest za MR-je, pri čemer je bil samo na eno od teh mest iz bran ne geo graf in na eno tu jec. Šest MR-jev ni več v aka dem ski sfe ri in od šti rih, ki ima jo v pre gled ni ci na - ve de no gos po dar sko de lov no me sto, za eno ose bo vem, da je iz sto pi la pro sto volj no in našla nove iz zi ve v vi so ko teh no loškem pod jet ju. Br ska nje po sve tov nem sple tu je za dru ge tri po ka za lo, da je njihova ob li ka za po sli tve s. p., kar ver jet no na ka zu je na reševa nje brez po sel no sti, še zla sti ker je sko raj tret ji na MR-jev s po dročja hu ma ni sti ke iz tega ob dob ja končala med brez po sel ni mi (več o tem glej No vak 2016). Samo dva iz med 16 MR-jev s po dročja geogra fi je, ki so še ved no v aka dem skem sve tu, začetek sep - tem bra 2017 ni sta bila za po sle na na isti us ta no vi, na ka te ri sta se us po sab lja la med dok tor skim štu di jem. Ker so pre tok idej, in for ma cij in na ve zo va nje sti kov ključnega po me na v so dob nem ra zi sko val nem sve tu, je man ko za po sli tve ne mo bil no sti tre ba na do me sti ti. Gle de na po dat ke iz pre gled nic 5 in 6 bi skle pa li, da so dru ge poti mo bil no sti bolj izra zi te. Ce lo vi tih po dat kov o mo bil no sti sodelav cev šti rih ra zi sko val nih sku pin ni mam, imam pa po dat ke o ra zi sko val ni sku pi ni GIAM, ki kažejo, da niso mo - bil ni vsi ra zi sko val ci in da k mo bil no sti v ve li ki meri pris pe va jo EU pro jek ti. Mo bil nost pre cej niha od leta do leta in je po ve za na s fi nančnim sta njem. Obe nem pre gled ni ca 7 kaže, da je daljše (več kot 1 mesec) ra zi sko val no delo v tu ji ni prej iz je ma kot pra vi lo. Preglednica7:MobilnostraziskovalcevGIAM-a v letih2006,2010,2012,2014in2016(*daljšiodenega meseca;vir:Poročiloo deluZRCSAZU2006,2010,2012,2014in2016). leto šte vi lo šte vi lo ob li ke mo bil no sti ra zi sko val cev mo bil nih (vključ no z MR) ra zi sko val cev pro jekt ni kon fe ren ce, člans tvo pri pra va ra zi sko val no se stan ki de lav ni ce in v ko mi si jah, no vih delo v tu ji ni izo bra že va nja od bo rih pro jek tov in stro kov ne ek skur zi je 2006 20 11 8 4 0 0 6 2010 26 16 20 33 2 3 12 2012 29 22 40 27 2 2 17 + 1* 2014 28 15 13 10 2 1 7 + 4* 2016 28 14 8 9 3 2 9 5 In ter dis ci pli nar nost geo gra fi je Po leg pro stor ske mo bil no sti je za pre tok idej pomemb na tudi in ter dis ci pli nar nost, ki je geo gra fi ji in he rent na (Baer wald 2010). To je si cer nje na pred nost, ven dar v vsak da njem živ lje nju zna no sti lah - ko pov zroča tudi težave (glej sli ko 1 zgo raj). Po leg tega je in ter dis ci pli nar nost neu strez no na slov lje na v na cio nal ni ra zi sko val ni po li ti ki. Os tro in stro go raz me je nost med po sa mez ni mi po lji del no blaži možnost pri ja ve inter dis ci pli nar nih pro jek tov, ki pa »za je da jo« sreds tva so de lu jočih polj. Sli ka 4 kaže pri ja ve na in ter dis ci pli nar no po lje pri ARRS-ju od 2012 da lje, ko se je ta možnost od pr la. Od 15 vlog je bila geo - gra fi ja na ve de na kot prvo po lje pri kar 13 pro jek tih. Iz tega lah ko skle pa mo, da so večino ma geo gra fi ti sti, ki ob li ku je jo in ter dis ci pli nar ne pred lo ge. Za ra di zelo ome je nih sred stev na in ter dis ci pli nar nem po lju je možnost us pe ha mi ni mal na. Na dru gi stra ni pa je po li ti ka Evrop ske uni je in ter dis ci pli nar nost 71 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Slika4:Deskriptorskopoljeoblikovanoizpodročij,kisobilanavedenav interdisciplinarnihpredlogih ARRS-ja(1predpodročjempomeni,dajebilotopodročjevodilno,2pomeni,dajetopodročjenasto- palokotsodelujoče). Slika5:Sodelujočeustanovepriprijavljenihprojektih(uspelihinneuspelih)GIAMZRCSAZUod2011 dalje(izimenustanovsoizpuščeniveznikiinčleni,ULjeUniverzav Ljubljani,UMjeUniverza v Mariboru,UNGjeUniverzav NoviGorici,UPjeUniverzanaPrimorskem). Slika6:Sodelujočeustanovenapotekajočihprojektih(izimenustanovsoizpuščeniveznikiinčleni,UL jeUniverzav Ljubljani,UMjeUniverzav Mariboru,UNGjeUniverzav NoviGorici,UPjeUniverza naPrimorskem). ude janjila na vseh rav neh do to likšne mere, da v raz pi sih po dročja niso ome nje na, za ra di česar je po - go sto zelo težko raz bra ti, na ka te ro po dročje raz pi sa na tema sploh sodi. Geo gra fi ja se je us pe la z dru gi mi us ta no va mi in po dročji po ve za ti kljub for mal ni to go sti si ste ma gle de in dis ci pli narno sti. Pred leti je ARRS uved la si stem »so de lu joče us ta no ve«, ki je zah te val, da mora biti v vsak pro jekt us ta no ve pri ja vi te lji ce vključena vsaj še ena us ta no va. In ter dis ci pli nar nost si cer ni bila po goj, ven dar je po ve zo va nje po go sto te me lji lo prav na njej. Sli ka 5 kaže po ve zo va nje GIAM-a pri pri jav lje nih pred lo gih med le to ma 2011 in 2017 (kot us ta no va pri ja vi te lji ca in kot so de lu joča us ta no - va). Si cer se pri vseh us ta no vah ne da raz bra ti, s ka te re ga po dročja je so de lu joči ra zi sko va lec (na pri mer pri Filozof ski fa kul te ti), kljub temu pa sli ka daje vpo gled v pe strost in in ter dis ci pli nar nost po ve zo vanja. Šte vi lo in raz no li kost so de lu jočih us ta nov se zmanjša na de jan sko po te ka jočih pro jek tih, kar kaže sli ka 6, ven dar je in ter dis ci pli narno so de lo va nje do bro raz vid no. Za ni mi vo je, da v vseh pri me rih, ko je GIAM so de lu joča us ta no va, ra zi sko val na sku pi na pri ja vi te lji ca ni geo graf ska. Na tančnejšo sli ko in ter dis ci pli nar no sti do bi mo, ko po gle da mo po dročje vo dil ne ga ra zi sko val ca na us ta no vah, s ka te ri mi GIAM so de lu je pri projek tih ARRS-ja (sli ka 7). Geo gra fi ja po pričako va njih prevla - du je, med dru gi mi po dročji pa je vid na izra zi ta pre vla da teh niških strok. Na pro jekt ni rav ni geo gra fi ja so de lu je s teh niškimi stro ka mi in ne s po dročji, s ka te ri mi se štu dij sko po ve zu je na domači Fi lo zof ski fa kul te ti. 6 Pro jekt no fi nan ci ra nje: ARRS pro jek ti in tržni pro jek ti Pro jekt no ozi ro ma kom pe ti tiv no fi nan ci ra nje zna nosti je v Slo ve ni ji pri sot no že več kot dve de set - let ji in je pri mer lji vo z dru gi mi država mi v Evro pi in zu naj nje. Raz li ka pa je v de ležu bru to družbe ne ga pro duk ta (BDP), ki ga država na me nja zna no sti. »Barcelonskiciljkotdellizbonskestrategijev državah EUpostavljazaciljvlaganjev znanostinrazvojv višini3%BDP.Tretjina(1%)tehvlaganjnajbiprišla izjavnihsredstev,dvetretjini(2%)paizgospodarstva.VečinadržavčlanicEUtegaciljašenedosega, Slovenijaboobtrenutnihtrendihciljjavnihvlaganjdoseglažedoleta2012…« (Re so lu ci ja o … 2011). Resolucija je bila spre je ta v fi nančno neu god nem ob dob ju in od spre jet ja da lje so se sreds tva za zna - nost ne pre sta no krčila. Po in ten ziv nih pri za de va njih, zla sti Shodazaznanost, je Vla da Re pub li ke Slo ve ni je 72 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Slika7:Področjevodilnegaraziskovalcanaustanovah,s katerimiGIAMsodelujepriprojektihARRS odleta2011dalje. Slika8:Primerjavaprijavljenih(rdečiinmodristolpec)inodobrenih(oranžniinsivistolpec)projektov s področjageografijeinzgodovinopisjamedletoma2009in2015(leta2013razpisanibilo;vir:ARRS).p 73 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 GEO ZGO GEO ZGO GEO ZGO GEO ZGO GEO ZGO GEO ZGO Faza 2 2015– Faza 2 2009– Faza 1 2009– Faza 1 2009– Faza 2 2009– Faza 1 2010– Faza 2 201– 0 Faza 1 2010– Faza 2 2010– Faza 1 2011– Faza 2 2011– Faza 1 2011– Faza 2 2011– Faza 1 2012– Faza 2 2012– Faza 1 2012– Faza 2 2012– Faza 1 2014– Faza 2 2014– Faza 1 2014– Faza 2 2014– Faza 1 2015– Faza 2 2015– Faza 1 2015– ob lju bi la po stop no po večeva nje, ki naj bi do leta 2019 sreds tva za zna nost dvig ni lo do 1% BDP. Zmanjšana sreds tva za zna nost se zla sti občuti jo v ob se gu raz po ložlji vih sred stev vsa ko krat ne ga raz pi sa ARRS-ja za te melj ne pro jekte. Po sle dično je stop nja us pe ha niz ka (sli ka 8), pri čemer pa geo gra fi ja deli občo uso - do zna no sti (za pri mer ja vo da jem zgo do vi no pis je). Po leg na cio nal ne ga fi nan ci ra nja in EU pro jek tov, ki jim na me njam na sled nje dve po glav ji, ome - njam še sklop tržnih pro jek tov. Ker točne de fi ni ci je tržnih pro jek tov ni, jih vsak JRZ ra zu me po svo je. To so manjši pro jek ti s kon kret no in zao kroženo na lo go za točno do ločene ga na ročnika. Jav ni sek tor jih običajno ob li ku je prek jav ne ga na ročila. Sli ka 2 kaže, da se nji hov de lež zmanjšuje, sli ka 9 pa kaže na ročnike tržnih pro jek tov med le to ma 2005 in 2016. 7 Vključenost geo gra fi je in geo gra fov v EU pro jek te EU pro jek ti so po sta li stal ni ca v fi nan ci ra nju pro gra mov različnih sek tor jev, ne le ra zi sko val ne ga. Od ločitev ra zi sko val ne sku pi ne za so de lo va nje je od vi sna od več de jav ni kov, po ve za nih z žel ja mi in po - tre ba mi ra zi sko val nih us ta nov. Na eni stra ni sto ji želja po po ve zo va nju, so de lo va nju, pre no su iz kušenj in ge ne riranju no ve ga zna nja, kar vodi k ra sti ra zi sko val ne sku pi ne in nje nem uve ljav lja nju ali h krepi - tvi do ločene vse bin ske us me ri tve ozi ro ma ob li ko va nju nove. Go ni lo »naj boljših« pro jek tov, na pri mer pro jek tov Evrop ske ga ra zi sko val ne ga sve ta, je lah ko tudi prestiž. Na dru gi stra ni so po tre be us ta no ve ozi ro ma po sa mez ne ra zi sko val ne sku pi ne po fi nančnih sreds tvih za ra zi sko val no delo in di se mi na cijo re zul ta tov. Želje in po tre be ra zi sko val ne sku pi ne so bi va jo z žel ja mi ter po tre ba mi države in družbe, ki želi ta tako od lično zna nost kot valueformoney, to rej naj večjo vred nost za po rab lje na jav na sreds tva. Po tre be države in družbe so šte vil ne: iz ve dlji ve, ce nov no ugod ne in družbeno spre jem lji ve teh no loške rešitve, de lov na me sta z ve li ko do da no vred nost jo, traj nost ni raz voj, zdra vo, hu ma no in etično, vklju - ču jočo in kri tično raz mišlju jočo družbo in družbeno bla gi njo, če našte je mo le ne ka te re. 74 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Slika9:Deskriptorskopolje,oblikovanoizimennaročnikovtržnihprojektovizobdobjamed2005in 2016(MOLjeMestnaobčinaLjubljana,RSjeRepublikaSlovenija,NGjeNovaGorica,S jeSlovenija; tujinaročnikisooznačenis črkotinsopoimenovanizgoljs tipomustanove,čemursledišeoznaka države;izimennaročnikovsoizpuščeniveznikiinčleni). Pred 15 leti, ko je slo ven ska zna nost začela raz mišlja ti o so de lo va nju pri EU pro jek tih, so se ti zde li čarob na rešitev za ome jena na cio nal na sreds tva. Uvod no nav dušenje in op ti mi zem sta si cer za ra di raz - ličnih de jav ni kov, h ka te rim se vr ne mo v na da lje va nju, hi tro splah ne la. Večina EU sred stev za zna nost in raz voj je na me nje na reševa nju gos po dar skih, družbe nih, kul tur nih in pro storskih iz zi vov, kar ni ved - no in po vsem združlji vo s te melj nim pro gra mom, s ka te rim ra zi sko val ne us ta no ve po stav lja jo svo je vse bin ske us me ri tve. Sled nje do ka zu je tudi pri mer ja va slik 10 in 11. 75 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Slika10:Deskriptorskopolje,oblikovanoiznaslovov23uspelihEUprojektov(končanihinpotekajočih) 2005–2017,prikaterihsodelujeGIAM(izpregledasoizločeniveznikiinčleni,samostalnikiso spreme- njeniv edninskoobliko). Slika11:Deskriptorskopolje,oblikovanoizangleškegaizvlečkadolgoročnegaprogramaGIAMGeo- grafijaSlovenije(2009–2014in2015–2020)(izpregledasoizločeniveznikiinčleni,samostalnikiso spremenjeniv edninskoobliko). EU pro jek ti so po ka za li uni ver zal no upo rab nost geo gra fi je (in geo gra fov), naj več na račun nje ne in - ter dis ci pli narne na ra ve, ver jet no pa tudi za ra di veščin geo gra fov. De ba ta, kaj je bilo prej, ali veščine ali štu dij geo gra fi je, je po dob na de ba ti o ko koši in jaj cu. Raz glab lja nje o tem bom pri hra ni la za dru gič. Dejs tvo je, da se je geo gra fi ja v luči pa ra dig me in terdisci pli nar no sti, re le vant no sti in upo rab no sti iz - ka za la kot iz jem no pri ročna, k čemur je pris pe val tudi glo bal ni pre mik v sme ri is ka nja re le vant no sti, ki se je v geo gra fi ji zgo dil v se dem de se tih le tih prejšnje ga sto let ja (Bar tel 2016). Geo gra fi lah ko sodelu - je mo v  šte vil nih pro gra mih, kar kaže pre gled ni ca 8, ki je na sta la na pod la gi pri jav (us pe lih in neus pe lih) med le to ma 2005 in 2017 (pre sečni da tum 1. 9. 2017) ra zi sko val ne sku pi ne GIAM. 76 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Preglednica8:EUraziskovalniinrazvojniprogrami,v katerihlahkosodelujegeografskaskupina,ter številoprijavGIAM-a naposamezniprogrammedletoma2005in2017. krov ni pro gram pro gram šte vi lo pri jav cen tra li zi ra ni pro gra mi: H2020 in ok vir ni pro gra mi 29 DG Re search Era-Net in JPI pro gra mi 5 COST 5 cen tra li zi ra ni pro gra mi: ESPON 2 pro gra mi dru gih DG SME, In du stry in Agri 4 Aid pro gra mi 4 Crea ti ve Eu ro pe pro gra mi 4 Era smus+ 4 Life+ 2 de cen tra li zi ra ni pro gra mi: In ter reg tran sna cio nal ni pro gra mi 57 ko he zij ski in struk tur ni pro gra mi In ter reg čez mej ni pro gra mi 11 In ter reg in ter re gio nal ni pro gra mi 3 Preglednica9:Številointipustanov,s katerimiGIAMsodelujenaEUprojektih. tip part ner ske us ta no ve šte vi lo us ta nov R&D (ra zi skave in raz voj) 41 lo kal na ob last 16 za seb ni ne pro fit ni za vod 14 re gio nal na ob last 11 raz voj na agen ci ja 7 NGO (ne vlad ne or ga ni za ci je) 4 SME (mala in sred nje ve li ka pod jet ja) 3 jav ni za vod park 3 jav na agen ci ja 2 jav ni za vod mu zej 1 med na rod na or ga ni za ci ja 3 SKUPAJ 105 In ter dis ci pli nar nost je z vključeva njem v EU pro jekt ni pro stor do bi la po vsem novo di men zi jo. Ker so le red ki EU pro jek ti ra zi sko val ni, se je na bor so de lu jočih us ta nov zelo raz širil. Preg led ni ca 9 kaže tipe us ta nov, s ka te ri mi GIAM so de lu je na teh pro jek tih, pre gled ni ca 10 pa nji ho vo šte vi lo po državah. V luči fi nančne pers pek ti ve 2014–2020 in po dročij po li tik Evrop ske unije pre gled ni ca 11 kaže, da geo graf ska sku pi na naj de pri ložno sti v vseh vse bin skih po dročjih po li tik Evrop ske uni je, to rej v šti rih od skup no šes tih po dročij. Pri ložno sti so na prvi po gled šte vil ne in zelo raz no li ke, ven dar je pri tem tre ba upošte va ti never jet no kon ku ren co. Za ra di ve li ke ga šte vi la po ten cial nih upra vičen cev so na videz zelo ob sežna sreds tva pre cej ome je na. Po sle dično je niz ka tudi stop nja us pešno sti: 10 % v cen tra li zi - ra nih pro gra mih Ge ne ral ne ga di rek to ra ta (GD) Ra zi ska ve (ok vir ni pro grami, H2020, COST, JPI in ERA-NET pro gra mi), 12 % v cen tra li zi ra nih pro gra mih dru gih ge ne ral nih di rek to ra tov (na pri mer ESPON, SME, Aid, Crea ti ve Eu ro pe) in 23 % v de cen tra li zi ra nih pro gra mih Evrop ske ga te ri to rial ne - ga so de lo va nja (In ter reg). De jan ski od stotek je ver jet no še nižji, saj po dat ki o neus pe lih pred lo gih niso po pol ni. Sli ka 12 kaže, v ka te rih pro gra mih je ra zi sko val na sku pi na GIAM de jan sko so de lo va la ozi ro ma še so - de lu je (2005–2017). Očitna je pre vla da pro jek tov Evrop ske ga te ri to rial ne ga so de lo va nja (v na da lje va nju 77 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica10:Številoustanov,s katerimiGIAMsodelujepriEUprojektihpodržavah. država Av stri ja Bel gi ja Bol ga ri ja Ci per Češka Dan ska EU Fin ska šte vi lo part ner jev 4 1 3 2 6 1 1 3 država Fran ci ja Grčija Hr vaška Ita li ja La tvi ja Li tva Madžar ska Mal ta šte vi lo part ner jev 4 1 7 11 1 1 5 2 država Ma ke do ni ja Nem čija Nizo zem ska Nor veška Polj ska Por tu gal ska Ro mu ni ja Slo vaška šte vi lo part ner jev 1 5 7 2 4 4 3 1 država Slo ve ni ja Šved ska Špa ni ja Švica Združeno šte vi lo kra ljes tvo part ner jev 9 2 6 3 5 Preglednica11:PodročjapolitikEUinz njimipovezaniraziskovalniinrazvojniprogrami,v katerih geografilahkosodelujemo. po droč ja po li tik pro gra mi 1. Smart and Inc lu si ve Growth Ho ri zon 2020 (COST, ERA-NET, JPI) 1.a Com pe ti ti ve ness for growth and jobs Era smus+ 1.b Eco no mic, so cial and ter ri to rial co he sion Ter ri to rial coo pe ra tion (In ter reg) Co he sion fund 2. Su stai nab le Growth: Na tu ral Re sour ces LIFE+: En vi ron ment and Cli ma te Ac tion 3. Se cu rity and Ci ti zens hip Eu ro pe for Ci ti zens Crea ti ve Eu ro pe Hu ma ni ta rian Aid 4. Glo bal Eu ro pe Pre-ac ces sion in stru ment (po ve zu je se s te ri to rial nim so de lo va njem) 5. Ad mi ni stra tion 6. Com pen sa tions In ter reg). Eden od raz lo gov, a ni ka kor ne edi ni, je višja splošna stop nja us pešno sti na teh raz pi sih. Ome - nje na sku pi na je na pot EU pro jek tov sto pi la rav no s to vrst ni mi pro jek ti, in si cer v pro gra mih Alp ski pro stor in CADSES (ob močje sred nje in ju govz hod ne Evro pe). Šte vil ni in sti tu cio nal ni sti ki z us ta no - va mi s  tega pro sto ra niso ne po memb ni. Pro jek ti, ide je in so de lo va nja ge ne ri ra jo nove pro jek te. Po memb no je tudi dejs tvo, da so te ma ti ke, ki jih na slav lja jo In ter reg pro gra mi (pro stor ski iz zi vi, re - gio nal ne po li ti ke ter na rav na in kul tur na de diščina) po svo jem bistvu geo graf sko opre de lje ne. Pri tem pa naj kot za ni mi vost ome nim, da ra zi sko val na sku pi na GIAM ni našla svo je ga me sta v pro gra mu ESPON, naj bolj geo graf skem pro gra mu v EU. Stop nja us pešno sti je zelo pad la pri pro jek tih GD Ra zi ska ve, ki bi mo ra li tvo ri ti glav ni no EU pro - jekt ne ga port fe lja vsa ke ra zi sko val ne sku pi ne, saj so to ra zi sko val ni pro jek ti, večino ma na me nje ni ra zi sko val nim in vi so košol skim us ta no vam. Za ra di niz ke stopnje us pešno sti v  pro gra mu H2020 opažam za držanost ozi ro ma po manj ka nje vo lje za pri pra vo to vrst nih pred lo gov. Obe nem po dat ki na vsee vrop ski rav ni kažejo, da je pro gram H2020 oldboys’sgame, ozi ro ma, da se sreds tva zgoščajo pri naj večjih us ta no vah z za ho da in se ve ra Evro pe. Ko je bila ob pri pra vi pro gra ma H2020 pr vič ome nje - na možnost 100 % fi nan ci ra nja, je ra zi sko val ni svet za je lo sko raj ev fo rično nav dušenje. Toda po sle di ca je bila manj odo bre nih pro jek tov za enak ob seg sred stev, kar je sprem ljal še izra zit trend k večjim pro - jek tom. Sreds tva za majh ne us ta no ve iz po li tično šibke in nev pliv ne države »nove« Evro pe so do kaj ome je na. 8 Umeščanje EU pro jek tov v te melj no ra zi sko val no delo? EU pro jek ti se pre cej raz li ku je jo od na cio nal nih te melj nih pro jek tov. Temelj no ra zi sko va nje je cu- riositydrivenresearch, ki zah te va in spod bu ja krea tiv nost, ino va tiv nost in tve ga nja. Takšne ra zi ska ve zah te va jo mi sel ne po stop ke na vi so ki rav ni in no tra nje vred no te nje – ra zi sko va lec ozi ro ma sku pi na sama po stav lja ta kri te ri je kako vo sti. A pli ka tiv ne ra zi ska ve so challenge-drivenresearch, pri ka te rih vse bi no in kri te ri je po stav lja na ročnik. Delo in pro ce si se umak ne jo zah te vam na ročnika. V re sni ci je meja med obe ma vr sta ma ra zi skav zelo za meg lje na, zla sti v geo gra fi ji, dejs tvo pa je, da a pli ka tiv ne ra zi ska ve v EU pro jek tih sprem lja jo šte vil ne ad mi ni stra tiv ne in or ga ni za cij ske na lo ge, ki ra zi sko val ce od vračajo od osre - do točene ga ra zi sko val ne ga dela. Obe nem pa delo na EU pro jek tih ge ne ri ra nove veščine in zna nja, ki jih je mo goče s pri dom upo ra bi ti pri te melj nem ra zi sko val nem delu. Ob us trez ni za sno vi pro jek ta in 78 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Slika12:Programi,v katerihjesodelovalaoziromašesodelujeraziskovalnaskupinaGIAMmed letoma2005in2017. preu dar ni or ga ni za ci ji je delo na a pli ka tiv nih EU pro jek tih mo goče lepo pre ple sti s te melj nim ra zi sko - va njem in do seči tudi večji znans tve ni učinek. Od ličen pri mer je ZBORZBIRK (med mrežje 2), In ter reg pro jekt Slo ve ni ja-Ita li ja, ki ga je koor di ni ral Inštitut za slo ven sko na ro do pis je ZRC SAZU. ARRS ga je iz bra la za do sežek Od lični v zna no sti. Ne po sred ni po zi tiv ni učinek EU pro jek tov je večja mo bil nost, ki jo omo goča in zah te va so de lo va - nje v med na rod ni sku pi ni, in večje šte vi lo ob jav v an gleščini. Na tem me stu ne želim od pre ti raz pra ve o je zi ku, dejs tvo pa je, da zna nost pre se ga na cio nal ne ozi ro ma je zi kov ne meje in po sta ja glo ba li zi ra - na, pri čemer na po dročju zna no sti glo ba li za ci jo ra zu mem iz ključno po zi tiv no. Slo ven ski ra zi sko val ci, še po se bej ti sti na ZRC SAZU – te melj no po slans tvo ZRC SAZU je na mreč preučeva nje slo ven ske narav - ne in kul tur ne de diščine –, ima mo si cer od go vor nost, da svo je re zul ta te ob jav lja mo (tudi) v slo venščini. Ker niso vsi re zul ta ti pri mer ni za ob ja vo v an gleščini in ne vsi za objavo v slo venščini, je vsa kič po treb - na pre so ja o us trez nem je zi ku pub li ka ci je. Za ra di EU pro jek tov se veča tudi šte vi lo sku pin skih ob jav, kar je v tu ji ni že dol go časa običajna prak - sa, čeprav hu ma ni sti ka pri tem zao sta ja. Zna nost ni več in di vi dual na, am pak sku pin ska de jav nost. So de lo va nje v EU pro jek tih in sti ki z med na rod nim oko ljem – tudi on stran pro jek tov – omo gočajo slo - ven skim ra zi sko val cem, ki de la jo na ozko spe cia li zi ra nem po dročju, da pre sežejo majh nost na cio nal ne ga ra zi sko val ne ga pro sto ra in v sode lo va nju s tu ji mi ko le gi do sežejo kri tično maso. To vrst ne ob ja ve so za - ra di no vih di men zij in di na mi ke, po ve za ne s sku pin skim de lom, običajno zelo relevantne in ima jo ve lik učinek, tudi za ra di iz bra ne re vi je, ki je običajno zu naj si ceršnje ga kro ga re vij, v ka te rem naši av tor ji ob - jav lja jo (Pa lang in so de lav ci 2006; Kuh lic ke in so de lav ci 2011; Rud beck Jep se na in so de lav ci 2015; Ad mi raal in so de lav ci 2017; Van den Born in so de lav ci 2017). EU pro jek ti lah ko od pre jo novo po droč je ozi ro ma v že uve ljav lje na po droč ja vne se jo nove vi di ke in kon cep te. Ve či na EU pro gra mov za sle du je prin cip top-down in v ra zi sko va nje pri na ša ak tual nost. Ne tr dim, da je za sle do va nje mod nih tem v zna no sti ved no in po vsod do bro doš lo, sem pa pre pri ča na, da ob pri mer ni vpe to sti v si cerš nje bolj dol go roč no za sno va ne te ma ti ke lah ko pri ne se po zi tiv ne re zul - ta te. V lu či po slans tva ZRC SAZU je us me ri tev h kul tur ni de diš či ni, ki je na GIAM priš la z EU pro jek ti, po vsem ra zum lji va in lo gič na. Kul tur na de diš či na je bila že prej pred met ra zi skav, ven dar v ok vi ru dru - gih kon cep tual nih tra di cij, zla sti pod krov nim kon cep tom kul tur ne po kra ji ne. Koor di na tor ski pro jekt In ter reg Ju govz hod na Evro pa Sy_cultour je pri ne sel vr sto iz vir nih znans tve nih član kov v tu jih re vi jah (Šmid Hribar, Bole in Pi pan 2015; Bole, Šmid Hri bar in Pi pan 2017) in dveh te mat skih šte vil kah Acte geographiceSlovenice (Bi ga ran, Maz zo la in Ste fa ni 2013; Dra gi će vi ć in so de lav ci 2013; Na red, Er har - tič in Raz pot nik Vi sko vi ć 2013; Šmid Hri bar in Le di nek Lo zej 2013; Ble ši ć in so de lav ci 2014; Kli nar in Ger šič 2014; Lou lan ski in Lou lan ski 2014; Sto ja no vi ć 2014). Prav tako je dve te mat ski šte vil ki v ome - nje ni re vi ji pri ne sel tudi pro jekt In ter reg Alp ski pro stor Wikialps (Broz zi in so de lav ci 2015; Mar zel li in Lintz me yer 2015; Na red, Raz pot nik Vi sko vi ć in Ko mac 2015; Na red in so de lav ci 2015). Delo na po - droč ju kul tur ne de diš či ne so do pol ni li še dru gi pro jek ti in ob ja ve, tudi mo no gra fi je (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2014a; Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2014b) in član ki zu naj ome nje nih pro jek tov (na pri mer Dra gi će vi ć in so de lav ci 2015). Če zmo re jo ra zi sko val ci zna nje in em pi rične po dat ke, pri dob lje ne v EU pro jek tih, vpe ti v do ločen kon cep tual ni in me to do loški ok vir, lah ko na sta ne do ber čla nek ali štu di ja s pre cejšnjim učin kom. Naj na ve dem ne kaj pri me rov. V ok vi ru pro jek ta DIAMONT iz pro gra ma In ter reg Alp ski pro stor, pr ve ga večjega EU pro jek ta GIAM-a, je na sta la vr sta znans tve nih ob jav: mo no gra fi ja v tujem soav tors tvu iz - da na v tu ji ni (Zu ma gli ni in so de lav ci 2008), mo no gra fi ja iz da na pri Za ložbi ZRC (Raz pot nik Vi sko vi ć, Ur banc in Na red 2013) in več znans tve nih član kov (Ur banc, Boesch in Je len 2007; Raz pot nik Vi sko - vi ć, Na red in Ur banc 2008; Ur banc, Per ko in Pe tek 2008). Še širše raz sežno sti je imel pro jekt In ter reg pro gram CADSES R.A.V.E.Space. Po leg ne kaj ob jav (Re snik Pla ninc 2006; Fridl in Ur banc 2008; Re - snik Pla ninc 2008a; Re snik Pla ninc 2008b; Fridl, Ur banc in Pi pan 2009; Ur banc in Fridl 2012) je pro jekt do bil nad grad njo v no vih ak tiv no stih, ki so pri pe lja le do pred lo ga za pre no vo učnega načrta in ure - sničitve tega pred lo ga. Obe nem je ta pro jekt pri pe ljal do zelo plod ne ga so de lo va nja med ude leženi ma 79 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike sku pi na ma na GIAM-u in Od del ku za geo gra fi jo Fi lo zofske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Naj ome - nim še pro jekt In ter reg Evro pa CATCH-MR na temo pro me ta z dve ma znans tve ni ma mo no gra fi ja ma (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2012; Na red in so de lav ci 2012) in enim znans tve nim član kom (Bole in so de lav ci 2012), ki so nadgra di li do se da nje delo GIAM-a na po dročju pro me ta in mo bil no sti. Re zul - ta ti so bili pred stav lje ni tudi na dveh kon fe ren cah, od ka te rih je bila ena zu naj Evro pe. V pro jek tu UHI, In ter reg Sred nja Evro pa, so so de lav ci GIAM-a ob ja vi li en znans tve ni čla nek v tu ji ni (Ko mac in Ci glič 2014) in 4 po glav ja v knji gah (Ko mac in so de lav ci 2016; Ba ran ka in so de lav ci 2016; Ko mac 2017; Ko mac in so de lav ci 2017), pri čemer sta dve od teh knjig izšli pri priz na ni med na rod ni za ložbi. Vid na je raz li ka med ob ja va mi iz pro jek tov 7. Ok vir ne ga pro gra ma (7. OP) in In ter reg pro jek ti, ki so naj bo lje za sto pa ni na GIAM-u. V ok vi ru pr vih je si cer na sta lo manj ob jav, ven dar gre ve či no ma za ob ja ve v pre stiž nih tu jih re vi jah. Av tor jev tak šnih član kov je po več kot 10 in pra vi lo ma so od lič no ci - ti ra ni. V os pred ju je mo tiv po ob ja vi v naj bolj ši mo go či med na rod ni re vi ji za zgolj aka dem sko cilj no pub li ko. Re zul ta ti In ter reg pro jek tov so po go ste je ob jav lje ni v re vi jah in pub li ka ci jah so de lu jo čih us - ta nov, še naj več pri Za lož bi ZRC. Po mem ben mo tiv je pri pe lja ti nove tuje av tor je in re le vant ne član ke, ki gra di jo po do bo re vij in za ložb so de lu jo čih us ta nov, cilj na pub li ka pa se raz ši ri iz aka dem ske sfe re na šir ši krog stro kov ne jav no sti. EU pro jek ti spod bu ja jo ob ja vo re zul ta tov, v manj ši meri – z iz je mo 7. OP in H2020 –, če bi skle pa li zgolj na os no vi ob jav, pa gra di jo znans tve no od lič nost. Na ve zu joč se na pre gled ni co 2, so so de lav ci GIAM-a v ob dob ju 2006–2017 ob ja vi li 4 član ke v tu jih re vi jah, ki po kri - te ri jih ARRS šte je jo za iz jem ne, pri če mer je eden od njih re zul tat dela na pro jek tu 7. OP in tri je re zul tat dela na ARRS pro gra mu in pro jek tih. Tudi od 11 član kov, ki so di jo v prvi kvar tal re vij, je le eden od član - kov re zul tat dela na pro jek tu 7. OP. Družbeni učinek in po zi ti ven vpliv EU projek tov na po do bo us ta no ve po go sto pre se ga ta znans - tve ni učinek. V mi slih imam pred vsem ak tiv no sti in do god ke, ki sežejo prek do kaj oz kih ok vi rov same zna no sti in ima jo dol go ročne učinke. Naj ome nim le ne ka te re. V ok vi ru In ter reg pro jek ta Slo ve ni ja- Av strija NH-WF – Naravnenesrečebrezmeja je bila vzpo stav lje na čez mej na mreža vre men skih in la vin skih opa zo val nih po staj na ob močju Sred njih Ka ra vank, ki omo goča pri do bi va nje ob sežnih po dat kov. Prav tako so bile oprav lje ne LIDAR-ske ra zi ska ve in pri mer ja va posnet kov kop ne ga in za snežene ga po vršja, ki služijo oce ni la vin ske ne var no sti in mo de li ra nju ob se ga po sa mez nih snežnih pla zov. Prek več In - ter reg pro jek tov se je raz vi lo dol go ročno, plod no in večplast no so de lo va nje z Občino Idri ja, ki je pri ne slo vr sto re zultatov. Ver jet no naj po memb nejši je InovativnastrategijatrajnostnegarazvojaObčineIdrija (Na red in so de lav ci 2011). Vzpo red no in po sle dično z njo je na sta lo več znans tve nih pub li ka cij (Na - red in Per ko 2010; Ur banc, Na red in Bole 2012; Na red, Er har tič in Raz pot nik Vi sko vi ć 2013). Za delo na In ter reg pro jek tu Sre do zem lje 2Bparks je GIAM leta 2015 pre jel prvo na gra do za pro jekt Okljuk – Interpretacijskipoligonkotorodjezarazumevanjekulturnepokrajine, ki jo je po de li la Es ton ska uni ver - za za zna no sti o življe nju na med na rod nem na tečaju za po kra ji ne. Tudi že ome nje ni pro jekt Sy_cultour je do bil med na rod no priz na nje za do sežke pri va ro va nju in pro mo ci ji kul tur ne de diščine, in si cer po - seb no omem bo žiri je EuropaNostra. Prav tako je bila za po tre be ome nje ne ga pro jek ta raz vi ta me to da par ti ci pa tiv ne ga načrto va nja, ki so jo upo ra bi le tudi dru ge lo kal ne skup no sti in vsaj tri je dru gi EU pro - jek ti. Pred stav lje na je bila v dveh znans tve nih član kih v tu jih re vi jah (Šmid Hribar, Bole in Pi pan 2015; Bole, Šmid Hri bar in Pi pan 2017). V ok vi ru pro jek ta In ter reg Sred nja Evro pa UHI je bil vzpo stav ljen splet ni at las Central-Europeanurbanheatislandatlas s kar to graf ski mi slo ji, pomem bni mi za ra zu me - va nje last no sti mest nih to plot nih oto kov na ob močju sred nje Evro pe. Prav tako so bili pri prav lje ni prvi ukre pi in ko ra ki za zmanjšanje po sle dic to plot ne ga oto ka v Ljub lja ni. V ok vi ru pro jek ta In ter reg Sre - do zem lje OTREMED je bila ob li ko vana splet na plat for ma Orodjezastrateškoprostorskonačrtovanje v Sredozemlju (Zorn in so de lav ci 2013). 80 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! 9 Glav ni iz zi vi 9.1 In sti tu cio nal no načrto va nje dela Glav ni iz zi vi JRZ-jev kot de lo da jal cev so po ve za ni z načrto va njem dela, saj je po slo va nje enačba z ve li ko nez nan ka mi. Ob seg sred stev vsa ko krat ne ga raz pi sa ARRS je od vi sen od let ne ga držav ne ga pro - računa, ki pa je stvar po li ti ke. Sreds tva po sa mez ne ga re sor ja so v te sni po ve za no sti s po li tično močjo mi ni stra. Mi ni strs tvo, pri stoj no za zna nost, ne sodi med državo tvor ne re sor je in ni po li tično vpliv no. Mi ni stri, pri stoj ni za zna nost, običajno ne sodijo med najvplivnejše politike. Dol go časa je ve lja lo, da bodo EU pro gra mi za pol ni li vr zel v na cio nal nem fi nan ci ra nju. To vrst na pričako va nja so se kma lu iz ka za la za povsem ilu zor na. Na cio nal no fi nan ci ra nje ra zi sko val ne de jav no - sti os ta ja ključni vir po vsej Evro pi: le 8 % zna no sti v EU-ju se fi nan ci ra iz skup ne ga pro računa; države čla ni ce so od go vor ne za ohra nja nje od lične te melj ne zna no sti. Šele s tem, na cio nal no fi nancira nim zna - njem se rešuje jo skup ni evrop ski iz zi vi ter us tvar ja jo novi proi zvo di in sto ri tve. Do stop do EU sred stev je zelo ome jen in po ve zan z več iz zi vi. Med naj po memb nejšimi so oh lap no do ločena di na mi ka raz pi - sov, zelo niz ka stop nja us pe ha v ne ka te rih za geo gra fi jo us trez nih te mah v H2020 (1%), ne trans pa rent nost iz bir nih po stop kov in na vse zad nje raz de li tev po li tične in eko nom ske moči v EU. Tudi če je ra zi sko val na sku pi na us pešna v pri do bi va nju pro jek tov, je or ga ni zi ra nje dela zah tev no. Pro jek tov ni niko li rav no prav, ved no jih je pre več ali pre ma lo. Tudi vse bi na ni ved no naj bolj zažele - na. V ta kem oko lju je zelo težko načrto va ti delo in ka drov sko po li ti ko. Zato ra zi sko val ne sku pi ne večino ma niso op ti mal no se stav lje ne. Ve li ko ener gi je je bilo vložene v ohra nja nje ra zi sko val nih de lov nih mest, tudi na račun stro kov nih. Ra zi sko val no delo lah ko čuti po sle di ce pri za de vanj za fi nančno vzdržnost, saj se varčuje pri ma te rial nih stroških, obe nem pa vi so ko us po sob lje ni ra zi sko val ci v naj višjih ra zi sko - val nih nazivih oprav lja jo stro kov ne in ad mi ni stra tiv ne na lo ge. Zato so ne ka te ra dela pre plačana in ra zi sko val ne sku pi ne »pre dra ge«, kar ugo tav lja mo zla sti pri kon ku ri ra nju za tržne pro jek te. 9.2 Sta nje duha v družbi Go ni lo zna no sti bi mo ra li biti ra do ved nost in ustvar jal nost, fi nan ci ra pa se v glav nem reševa nje iz zi vov. Naj večji do sežki (ki so na sta li kot re zul tat ra do ved no sti) so k reševa nju iz zi vov pri po mo gli šele z ve li kim za mi kom. Naj ome nim samo pri mer Mic hae la Fa ra da ya, ene ga iz med pio nir jev elek tro mag - netizma, ki ga je leta 1850 obi skal bri tan ski mi ni ster za fi nan ce. Fa ra day mu je v svo jem lon don skem la bo ra to ri ju po ka zal ne kaj dih je ma jočih po sku sov z elek tri ko, ki je bila te daj še ve li ka no vost. Po pred - sta vi tvi ga je mi ni ster vprašal o prak tični vred nosti elek tri ke. Brez ok le va nja je Fa ra day od go vo ril: »Nekega dne,gospod,jobostelahkoobdavčili…«. Tudi ne kaj tako po memb ne ga, kot je elek tri ka, se je to rej v svo ji pio nir ski fazi zde lo po vsem ne ko rist no. EU de lu je v ok vi ru ne kaj let nih stra teških ciklov. Upra vičeno se lah ko vprašamo, ali vemo, kaj bodo iz zi vi po letu 2020. Tako se mno gim no sil cem od ločitev v EU SSH in z nji mi geo gra fi ja zdi ome je no ko rist na, čeprav so iz zi vi so dob ne Evro pe v ve li ko večji meri družbeni, so cial ni in kul tur ni kot pa tehno - loški. V Slo ve ni ji je po ložaj še slabši, saj zna nost kot ce lo ta nima us trez ne ga me sta v družbi (med mrežje 3), prav tako pa je zaz na ti izra zit an tiin te lek tua li zem (med mrežje 4). Samo hardsciences so vi de ne kot pra - va zna nost, SSH pa je per ci pi ra na kot pre cej ne ko rist na. Slo ve ni ja v tem ni osam lje na. V Ob zor ju 2020 je eden iz med ste brov Prvenstvoindustrije, pri čemer evrop ska družba že de set let ja te me lji na sto ri - tve nem sek tor ju. Slo ve ni ja je temu sle di la: v Strategijipametnespecializacije sko raj ni pro sto ra za SSH. 9.3 Pri dobivanje pro jek tov je igra z majh no ver jet nost jo in do bi tek ni ved no v ve se lje Na splošno ve lja, da je naj težje pro jekt do bi ti, vse os ta lo pa je čisto ve se lje. To drži le de lo ma. Prijavna faza je res iz jem no stre sna, ker je njen us peh po ve zan z za po sli tvi jo in so cial no var nost jo ra zi sko valcev. 81 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Toda tudi dru ga faza, to rej iz ved ba pro jek ta, je običajno stre sna in na por na. Če za ne ma ri mo vse bin - sko delo v in ter dis ci pli nar ni med na rod ni sku pi ni in s tem po ve za ne iz zi ve (na pri mer zamude, raz lični pri sto pi), ad mi ni stra tiv no iz va ja nje zah te va ve lik an gažma. Eden večjih in žal ne red kih ana hro niz mov je, da se pro jekt for mal no začne na dan ob ja ve re zul ta tov raz pi sa, včasih pa tudi prej. JRZ-je vežejo pra vi la, ki ve lja jo za ce lot ni jav ni sek tor. De lov no-prav na in jav no-fi nančna za ko no - da ja v Slo ve ni ji ne upošte va ta, da so ra zi sko val na de jav nost ozi ro ma JRZ-ji fi nan ci ra ni po pol no ma dru gače kot os ta li del jav ne ga sek tor ja. Za ključiti po slov no leto s po zi tiv no ničlo, pri čimer je us peh na poteka - jočih ali pri hod njih raz pi sih po pol na nez nan ka, je ve lik iz ziv. Po leg vseh na cio nal nih ome ji tev in pra vil nas pri iz va ja nju vežejo še pra vi la pro gra ma ozi ro ma fi nan cer ja. Zla sti zah tev na so ta pra vi la pri decen - tra li zi ra nih pro gra mih ozi ro ma ti stih, ki jih fi nančno in vse bin sko pre gle du je Služba Vla de Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj in evrop sko ko he zij sko po li ti ko (SVRK) (In ter reg). Ta služba se je po sta vi la nad na - cio nal na pra vi la, jih zao stri la (na pri mer pri jav nem na ročanju) in rah lo mo di fi ci ra la za vsak pro gram po se bej. Ker mo ra mo upošte va ti in ter na pra vi la, državna pra vi la, pra vi la SVRK-a in pra vi la pro gramov, je uprav lja nje pro jek tov po sta lo ad mi ni stra tiv no in časov no zelo zah tev no. EU ozi ro ma or ga ni zno traj nje se niso bili spo sob ni poe no ti ti, kar na svo ji koži občuti mo upra vičenci EU sred stev. Vse bi na pro - jek tov je tako po go sto v ozad ju ad mi ni stra tiv nih in for mal nih zah tev. 9.4 Ključni ele men ti pro jekt ne ga sve ta Živ lje nje ra zi sko val cev je pre ple te no z iz jem no ne go to vost jo. Stal no pri jav lja nje na razpise jem lje dra go cen čas. Pri ja ve so ved no zah tev nejše in šte vilčnejše, saj je kon ku ren ca ved no večja. Gos po dar - je nje s časom je iz jem no težavno: us kla di ti čas za ra zi sko va nje in pub li ci ra nje, ki se je za ra di glo bal ne mak si me publishorperish zelo raz mahnilo, s pri jav lja njem na pro jekt ne raz pi se ni pre pro sto. Tudi samo ra zi sko val no delo ni str nje no in osre do točeno, saj večina ra zi sko val cev dela na več pro jek tih z raz lično di na mi ko hkra ti. Še večji prob lem pa je, da so in di vi dual ni in in sti tu cio nal ni razisko val ni in te re si v sen - ci pred pi sa nih vse bin. Le ARRS pro jek ti in pro gra mi omo gočajo re sno te melj no ra zi sko val no delo, ve li ka večina EU pro jek tov pa je a pli ka tiv nih. Vsak ra zi sko va lec in vsa ka ra zi sko val na sku pi na bi mo ra la ime ti raz lične vr ste pro jek tov, pri čemer pa bi te melj no ra zi sko va nje mo ra lo biti hrb te ni ca, ki nudi opo ro in daje gra di vo a pli ka tiv nim pro jek tom. V zgor njih pri me rih sem po ka za la ne ka te re od lične re zul ta te, ki so izšli iz EU pro jek tov, ven dar ima (pre)ve lik ob seg a pli ka tiv nih pro jektov lah ko dol go ročne ne ga tiv - ne po sle di ce. (Večina) a pli ka tiv nih pro jek tov le v manjši meri gra di habitus ra zi sko val ca, prav tako pa delo na njih zah te va dru gačne mi sel ne pro ce se in di na mi ko. Geo gra fi ja ima zah va lju joč svo ji mul ti dis ci pli nar ni na ra vi šte vilne možno sti so de lo va nja na EU pro - jek tih. Na pri me ru GIAM-ma in nje go ve te sne vpe to sti v EU pro jek te sem po ka za la, da jih tudi od lično izrab lja. Mul ti dis ci pli nar nost nudi šte vil ne pri ložno sti, a tudi pa sti, zla sti iz gu bo fo ku sa. Ra zi sko val - no delo je iz jemno zah tev no tudi za ra di obi li ce no ve ga zna nja, ki dnev no na sta ja po sve tu. Vsa ko leto je ob jav lje nih mi li jon član kov, kar po me ni, da jih je na vsa kem še tako spe cial nem in oz kem po dročju ne kaj de set. Samo bra nje teh ne kaj de set član kov vza me ve li ko časa. Ozka us mer je nost in osre do točenost sta nuj ni za ka ko vost no ra zi sko val no delo. 10 Sklep Ra zi sko val cev je več kot kdaj koli prej. Država vla ga ve li ka sreds tva v izo braževa nje, obe nem pa se ni pri la go di la ve li ke mu šte vi lu dok to ran dov. Ra zi sko val ne us ta no ve same no si jo bre me, da dok to ran - de ob držijo, s čimer po stav lja jo so cial ni vi dik pred zna nost. Vključenost v EU ra zi sko val ni pro stor je zato zelo po memb na za fi nančno preživet je us ta nov. Možno sti za geo gra fi jo v tem pro sto ru so šte vil - ne za ra di nje ne in ter disci pli nar ne na ra ve. EU pro jek ti ima jo v večini pri me rov zelo po zi ti ven vpliv za ra di mreženja, po ve zo va nja in so de lo va nja z ra zi sko val ni mi in dru gi mi us ta no va mi, ter za ra di no vih pub - 82 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! li ka cij skih poti in na raščanja šte vi la ob jav v an gleščini. Toda po li ti ka EU ra zi sko va nje ra zu me zgolj kot ene ga od ser vi sov za reševa nje krat ko ročnih in sred nje ročnih iz zi vov in de lu je po prin ci pu »po upo - ra bi za vr zi«. Zna nost pa je izra zi to dol go ročna in po tre bu je sta bil no oko lje, v ka te rem je edi no mo goče pričako va ti us tvarjanje no ve ga zna nja. Pris pe vek EU pro jek tov k raz vo ju stro ke in stro kov ni ra sti razisko - val cev je ja sno raz vi den, nji hov pris pe vek k raz vo ju od lične zna no sti pa ni sa mou me ven in pre močrten. Taprispevekizražastališčaavtoriceinneustanove,nakaterijezaposlena. Zahvala:Prispevekjenastalv okviruraziskovalnegaprogramštevilkaP6-0101,kigasofinanciraJavna agencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 11 Viri in li te ra tu ra Ad mi raal, J., Van den Born, R., Be rin ger, A., Bo na iu to, F., Ci ce ro, L., Hie danpää, J., Knights, P., Knip pen - berg, W. J. L., Mo li na rio, E., Mu sters, C. J. M., Nauk ka ri nen, O., Po laj nar Hor vat, K., Popa, P., Smre kar, A., Soi ni nen, T., Por ras-Go mez, C., Soet he, N., Vi ve ro-Pol, J. L., Wou ter, T. de G. 2017: Mo ti va tions for com mit ted na tu re con ser va tion ac tion in Eu ro pe. En vi ron men tal Con ser va tion 44-2. DOI: https://doi.org/10.1017/S037689291700008X ARRS 2017. Med mrežje: https://www.arrs.gov.si/sl/ (27. 11. 2017). Baer wald, T. J. 2010: Pros pects for geo graphy as an in terdis ci pli nary dis ci pli ne. An nals of the As so cia - tion of Ame ri can Geo grap hers 100-3. DOI: https://doi.org/10.1080/00045608.2010.485443 Ban ski, J. 2012: The po si tion of geo graphy in the or ga ni za tio nal struc tu re of se lec ted aca de mic in sti - tu tions around the world. Pr ze glad Geo gra ficzny 84-2. Ban ski, J. 2013: Geo graphy in the or ga ni za tio nal struc tu re of aca de mic in sti tu tions – se lec ted is sues. Eu ro pean Jour nal of Geo graphy 4-2. Ba ran ka, G., Bozó, L., Ci glič, R., Ko mac, B. 2016: Ur ban heat is land gold stan dard and ur ban heat island at las – gold stan dard for UHI Mea su re ments and In tro duc tion of the Cen tral-Eu ro pean ur ban heat is land at las. Coun te rac ting Ur ban Heat Is land Ef fects in a  Glo bal Cli ma te Chan ge Sce na rio. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-10425-6_2 Bar tel, R. 2016: Le gal geo graphy, geo graphy, and the re search-po licy ne xus. Geo grap hi cal Re search 54-3. DOI: https://doi.org/10.1111/1745-5871.12159 Baško vič, C. 2016: Rojs tvo pro gra ma mla dih ra zi sko val cev. Kva ka da bra – časo pis za tol mačenje zna - no sti. Med mrežje: http://www.kvar ka da bra.net/2016/10/rojs tvo-pro gra ma-mla dih-ra zi sko val cev/ (20. 9. 2017). Bau der, H. 2015: The in ter na tio nal mo bi lity of aca de mics: A la bour mar ket pers pec ti ve. In ter na tio nal Mi gra tion 53-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1468-2435.2012.00783.x Bi ga ran, F., Maz zo la, A., Ste fa ni, A. 2013: En han cing ter ri to rial ca pi tal for de ve lo ping moun tain areas: the exam ple of Tren ti no and its use of me di ci nal and aro ma tic plants. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53403 Bleši ć, I., Pi vac, T., Đorđevi ć, J., Sta men ko vi ć, I., Jani ćevi ć, S. 2014: Cul tu ral events as part of cul tu ral tou rism de ve lop ment. Case study: Som bor and Apa tin (Ser bia). Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54406 Bole, D., Gabrovec, M., Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: In te gra ted plan ning of pub lic pas sen ger trans port bet ween the city and the re gion: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52106 Bole, D., Šmid Hri bar, M., Pipan, P. 2017: Par ti ci pa tory re search in com mu nity de ve lop ment: a case study of crea ting cul tu ral tou rism pro ducts. Acta Uni ver si ta tis Ca ro li nae Geo grap hi ca 52-2. DOI: https://doi.org/10.14712/23361980.2017.13 83 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Broz zi, R., La puh, L., Na red, J., Strei fe ne der, T. 2015: To wards more re si lient eco no mies in Al pi ne re gions. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.916 COBISS 2017. Med mrežje: http://www.co biss.si/ (27. 11. 2017). Dra gi ćevi ć, V., Be ser me nji, S., Pi vac, T., Iv kov-Džigur ski, A., Koši ćanja, K. 2013: Eva lua tion of tou rist at trac ti ve ness and mu seum ma na ge ment in Som bor and Apa tin (Ser bia). Acta geo grap hi ca Slo ve - ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53405 Dra gi ćevi ć, V., Bole, D., Buči ć, A., Pro da no vič, A. 2015: Eu ro pean ca pi tal of cul tu re: re si dents’ per cep - tion of so cial be ne fits and costs – Ma ri bor 2012 case study. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.747 Fridl, J., Ur banc, M. 2008: Kar to graf ski in dru gi gra fični pri ka zi kot ne po grešlji va učila pri izo braževanju za traj nost ni raz voj. Geo det ski vest nik 52-4. Fridl, J., Ur banc, M., Pi pan, P. 2009: The im por tan ce of teac hers’ per cep tion of space in edu ca tion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 Hall, T., Toms, P., Mc Guin ness, M., Par ker, C., Ro berts, N. 2015: Whe re’s the geo graphy de part ment? The chan ging ad mi ni stra ti ve pla ce of geo graphy in UK hig her edu ca tion. AREA 47-1. DOI: https://doi.org/10.1111/area.12154 Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409 Ko mac, B. 2017: Prožna me sta – traj nost ni raz voj in na rav ne ne sreče. Traj nost ni raz voj mest in na ravne ne sreče, Na rav ne ne sreče 4. Ljub lja na. Ko mac, B., Ci glič, R. 2014: Ur ban heat is land at las: a web tool for the de ter mi na tion and mi ti ga tion of Ur ban Heat Is land ef fects. Geo grap hia Po lo ni ca 87-4. Ko mac, B., Ci glič, R., Loo se, A., Pavšek, M., Čer melj, S., Oštir, K., Ko kalj, Ž., To po le, M. 2016: Ur ban heat is land in the Ljub lja na city. Coun te rac ting Ur ban Heat Is land Ef fects in a Glo bal Cli ma te Chan - ge Sce na rio. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-10425-6_12 Ko mac, B., Ci glič, R., Pavšek, M., Ko kalj, Ž. 2017: Na rav ne ne sreče v me stih – pri mer mest ne ga to plot - ne ga oto ka. Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče, Na rav ne ne sreče 4. Ljub lja na. Kuh lic ke, C., Steinführer, A., Begg, C., Bianc hiz za, C., Bründl, M., Buc hec ker, M., De Marc hi, B., Di Mas so Tar dit ti, M., Höppner, C., Ko mac, B., Lem kow, L., Lut her, J., Mc Carthy, S., Pel liz zo ni, L., Renn, O., Sco lo big, A., Su pra ma niam, M., Tap sell, S., Wac hin ger, G., Wal ker, G., Whitt le, R., Zorn, M., Faulk ner, H. 2011: Pers pec ti ves on so cial ca pa city buil ding for na tu ral ha zards: out li ning an emer - ging field of re search and prac ti ce in Eu ro pe. En vi ron men tal Scien ce and Po licy 14-7. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envs ci.2011.05.001 Lou lan ski, V., Lou lan ski, T. 2014: The he ri ti za tion of Bul ga rian rose. Acta geo grap hi ca Slo venica 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54408 Mar zel li, S., Lintz me yer, F. 2015: Tran sna tio nal needs of su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps: re sults from an analy sis of po licy do cu ments. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1585 Med mrežje 1: http://enressh.eu/ (27. 11. 2017). Med mrežje 2: http://zborz birk.zrc-sazu.si/sl-si/no vi ce.aspx (27. 11. 2017). Med mrežje 3: http://www.trom ba.si/dr-ed vard-ko bal-v-slo ve ni ji-zna nost-se-ved no-nima-splo sno- priz na ne-raz voj ne-vlo ge-in-me sta-v-druzbi/ (28. 11. 2017). Med mrežje 4: https://ma ri janz lo bec.word press.com/2017/09/13/slo ven ska-zna nost-ne-bo-do bi la-vec- de nar ja/ (27. 11. 2017). Na red, J., Per ko, D. (ur.) 2010: Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja občine Idri ja. Ca pa ci ties 1. Ljub ljana. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2012: MOVING Peo ple: To wards Su stai nab le Mo bi lity in Euro - pean Me tro po li tan Re gions. Pots dam. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014a: Iz bra ni pri me ri uprav lja nja ob močij s kul tur no de diščino. Ca pa ci ties 3. Ljub lja na. 84 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! Nared, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2014b: Uprav lja nje ob močij s kul tur no de diščino. Ca pa ci ties 2. Ljub lja na. Na red, J., Bole, D., Ga bro vec, M., Geršič, M., Go luža, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Rus, P. 2012: Ce lostno načrto va nje jav ne ga pot niškega pro meta v ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Geo ri tem 20. Ljub lja na. Na red, J., Er har tič, B., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2013: Inc lu ding de ve lop ment to pics in a cul tu ral he ritage ma na ge ment plan: Mer cury he ri ta ge in Idri ja. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS53404 Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Shul te, D., Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1631 Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ko mac, B. 2015: The Alps: A physi cal geo graphy, po li ti cal, and pro - gram fra me work. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1970 Na red, J., Smre kar, A., Bole, D., Ko zi na, J., Fridl, J., Po laj nar Hor vat, K., Ga bro vec, M., Re po lusk, P., Za vod nik La movšek, A., Se ver, B., Gan tar, D. 2011: Ino va tiv na stra te gi ja traj nost ne ga raz vo ja Občine Idri ja. Ljub lja na. No vak, P. 2016: Dok tor ji zna no sti – po us po sab lja nju po pro gra mu mla dih ra zi sko valcev in pri ja ve na Za vo du RS za za po slo va nje, 2012–2015. Med mrežje: https://www.arrs.gov.si/sl/ana li ze/inc/ Ana li ze/DR-MR_2012-2015.pdf (15. 11. 2017). Pa lang, H., Print smann, A., Kon koly Gyuró, É., Ur banc, M., Sko wro nek, E., Wo loszyn, W. 2006: The for gotten ru ral lands ca pes of Cen tral and Ea stern Eu ro pe. Lands ca pe eco logy 21-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s10980-004-4313-x Per ko, D. 2010: Ana li za geo graf skih bib lio graf skih enot gle de na pra vi la jav ne agen ci je za ra zi sko valno de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 82-2. Per ko, D., Zorn, M. 2016: Se dem de set let ra zi sko vanj na Geo graf skem in šti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU. Geo graf ski vest nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207 Po ro či lo o delu ZRC SAZU 2006, 2010, 2012, 2014 in 2016. Ljub lja na. Pra vil nik o po stop kih (so)fi nan ci ra nja in oce nje va nja ter sprem lja nju iz va ja nja ra zi sko val ne de jav nosti, 2016. Med mrežje: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-ra zisk-dej-avg2016.asp (15.11.2017). Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Na red, J., Ur banc, M. 2008: Po go vor v ka var ni: soočenje teo ri je in prak se. Geo - graf ski vest nik 80-1. Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Ur banc, M., Na red, J. 2013: Pro stor ska in raz voj na vprašanja Alp. Geo ri tem 12 Ljublja na. Re snik Pla ninc, T. 2006: Vred no te pro sto ra kot in te gral ni del izo braževa nja. Geo graf ski vest nik 78-2. Re snik Pla ninc, T. 2008a: Geo grap hi cal edu ca tion and va lues of spa ce: a com pa ra ti ve as ses sment from five Eu ro pean coun tries. In ter na tio nal Re search in Geo grap hi cal and En vi ron men tal Edu ca tion 17-1. DOI: https://doi.org/10.2167/ir gee228.0 Re snik Pla ninc, T. 2008b: Vred no te pro sto ra v pro ce su geo graf ske ga izo braževa nja. Dela 29. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.29.2.21-35 Re so lu ci ja o ra zi sko valni in ino va cij ski stra te gi ji Slo ve ni je 2011–2020 (Re RIS11-20), 2011. Medmrežje: http://www.pi srs.si/Pis.web/pre gled Pred pi sa?id=RESO68 (15. 11. 2017). Rud beck Jep se na, M., Kuem mer le, T., Müller, D., Erb, K., Ver burg, P. H., Ha berl, H., Ve ste ra ger, J. P., An drič, M., An trop, M., Au str heim, G., Björn, I., Bon de au, A., Bürgi, M., Bry son, J., Cas par, G., Cas sar, L. F., Co nrad, E., Chromý, P., Dau gir das, V., Van Ee tve, V., Ele na-Ros selló, R., Gim mi, U., Iza ko vi co va, Z., Jančák, V., Jans son, U., Klad nik, D., Ko zak, J., Kon koly-Gyuró, E., Krau smann, F., Man der, Ü., Mc Do nagh, J., Pärn, J., Nie dertsc hei der, M., Ni ko de mus, O., Os ta po wicz, K., Pérez- Soba, M., Pin to-Cor re ia, T., Ri bo kas, G., Roun se vell, M., Schi stou, D., Schmit, C., Ter ken li, T. S., Tre tvik, A. M., Tr ze pacz, P., Va di neanu, A., Walz, A., Zhlli ma, E., Reen berg, A. 2015: Tran si tions in Eu ro pean land-ma na ge ment re gi mes bet ween 1800 and 2010. Land Use Po licy 49. DOI: https://doi.org/10.1016/j.lan du se pol.2015.07.003 85 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike SICRIS 2017. Med mrežje: http://www.si cris.si/pub lic/jqm/cris.aspx?lang=slv&op des cr=home&opt=1 (27. 11. 2017). Sto ja no vi ć, V., Đorđevi ć, J., Lazi ć, L., Sta men ko vi ć, I., Dra gi ćevi ć, V. 2014: The prin ci ples of su stai nab - le de ve lop ment of tou rism in the spe cial na tu re re serve »Gor nje Po du nav lje« and their im pact on the lo cal com mu ni ties. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54407 Šmid Hri bar, M., Bole, D., Pi pan, P. 2015: Su stai nab le he ri ta ge ma na ge ment: so cial, eco no mic and other po ten tials of cultu re in lo cal de ve lop ment. Pro ce dia – So cial and Be ha vio ral Scien ces 188. DOI: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.03.34410 Šmid Hri bar, M., Le di nek Lo zej, Š. 2013: The role of iden tif ying and ma na ging cul tu ral va lues in rural de ve lop ment. Acta geo graphica Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53402 Ur banc, M. 2008: Večdi men zio nal nost po kra ji ne: pri mer slo ven ske Is tre. Geo graf ski vest nik 80-2. Ur banc, M., Boesch, M., Je len, I. 2007: Kul tu ra in re gio nal na po li ti ka: kul tu ra kot de jav nik re gio nalnega raz vo ja Alp. Geo graf ski vest nik 79-1. Ur banc, M., Fridl, J. 2012: Edu ca tion for ac ti ve ci ti zens hip in spa tial-plan ning pro ces ses: from teac her to stu dent. Geo graf ski vest nik 84-1. Ur banc, M., Na red, J., Bole, D. 2012: Idri ja: a lo cal pla yer on the global mar ket. Lo ca lity, Me mory, Recon - struc tion: The Cul tu ral Chal len ges and Pos si bi li ties of For mer Sin gle-In du stry Com mu ni ties. New cast le upon Tyne. Ur banc, M., Per ko, D., Pe tek, F. 2008: Pri hod nost Alp in del fi me to da. Geo graf ski vest nik 80-2. Van den Born, R., Arts, B., Ad mi raal, J., Be rin ger, A., Knights, P., Mo li na rio, E., Po laj nar Hor vat, K., Por ras-Go mez, C., Smre kar, A., Soet he, N., Vi ve ro-Pol, J. L., Gan ze voort, W., Bo na iu to, M., Knip - pen berg, L., De Groot, W. T. 2017: The mis sing pil lar: eu de mo nic values in the ju sti fi ca tion of na tu re con ser va tion. Jour nal of En vi ron men tal Plan ning and Ma na ge ment 60-10. DOI: https://doi.org/ 10.1080/09640568.2017.1342612 Wain wright, E. 2015: Geo grap hers out of pla ce: in sti tu tions, (in ter)dis ci pli na rity and iden tity. AREA 56-4. DOI: https://doi.org/10.1111/area.12126 Zorn, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re po lusk, P., Ferk, M. 2013: Pro stor ski in re gio nal ni raz voj Sre do - zem lja – enot ni pri stop in iz bra na orod ja. Geo ri tem 22. Ljub lja na. Zu ma gli ni, M., Na red, J., Al farè, L., Razpot nik Vi sko vi ć, N., Ur banc, M., Tap pei ner, U. (ur.) 2008: Par - ti ci pa tion Pro cess in Re gio nal De ve lop ment: DIAMONT’s Pers pec ti ve. Bol za no. 12 Sum mary: (Un)li mi ted op por tu ni ties for geo graphy on the pro ject mar ket (tran sla ted by DEKS d. o. o.) Geo graphy is a com plex, ec lec tic, and ap plied dis ci pli ne; as such, it ought to be highly va lued in to day’s so ciety and po li tics, which are mar ked by a de si re to trans cend the boun da ries of dis ci pli nes, to coo pe ra te, and to seek re le van ce and ap pli ca bi lity. Con se quently, geo graphy should not have any exi - sten tial prob lems. Whet her this is the case de mands ca re ful con si de ra tion, which this ar tic le con tri bu tes to. It re lies on freely avai lab le in for ma tion from the Slo ve nian Re search Agency (ARRS) and the SICRIS in for ma tion system. In an ef fort to pro vi de a con cre te exam ple, the ar tic le high lights the re search group at the An ton Me lik Geo grap hi cal In sti tu te (GIAM) of Re search Cen tre of the Slo ve nian Aca demy of Scien ces and Arts. The fact that ARRS clas si fies geo graphy under the hu ma ni ties has a great im pact on its po si tion in the Slo ve nian scho larly system; this is pro bably also a con se quen ce of geo graphy being taught at uni - ver sity di vi sions de di ca ted to the hu ma ni ties. The po si tion of re searc hers at pub lic re search institu tes is de fi ned by the for mal le gal fra me work of the pub lic sec tor, but they are the only ci vil ser vants wit - hout bud ge ted posts. This has gi ven rise to a num ber of chal len ges, and at the same time the re is no li mit to their num ber as well as a job classifi ca tion. The con cep tual orien ta tions of each re search group 86 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! are de fi ned in the re search pro gram fi nan ced by ARRS. With some re ser va tions, this could be ter med in sti tu tio nal fun ding, which ho we ver does not co ver much more than the mi ni mum needs of a particu - lar dis ci pli ne. Com pe ti ti ve fun ding is the re fo re ne ces sary for nor mal de ve lop ment of the field. Ove rall, the fi nan cial si tua tion of re search is poor, and it was exa cer ba ted by the most re cent eco no mic cri sis. Af ter many ef forts, it was agreed that public in vest ment in re search would rise to 1% of GDP by 2019. Be cau se of low in vest ment, the suc cess rate in na tio nal ten ders is very low (Fi gu re 8), whe reby geo - graphy sha res the ge ne ral fate of scho larly dis ci pli nes, es pe cially the hu ma ni ties (e.g., hi story). The qua lity of re search work is a very com plex is sue. Here I of fer only a few bib lio me tric in di ca tors that broadly shed light on this as pect. Wit hin Slo ve nian scho lars hip, in terms of ci ta tions geo graphy re search groups (two from re search in sti tu tions and two from uni ver si ties) rank highly (Fi gu re 3) among the top twenty groups in the hu ma ni ties (among 1,403 re search groups al to get her). Also as in di vi duals, geo grap hers are highly ran ked on the sca le of the top hun dred re searc hers (Tab le 1). The to tal num- ber of pub li ca tions by re search groups (Tab le 2) is lar ge, but only ra rely are the se inc lu ded in the top quar ter of jour nals as in de xed by SNIP and JCR. Slo ve nian geo grap hi cal jour nals (Tab le 3) already made great pro gress in being inc lu ded in ap pro pria te in di ces, but with re gard to their pro fi le and qua lity the - re is still room for im pro ve ment. Slo ve nian geo grap hi cal re search is cha rac te ri zed by an al most to tal lack of em ploy ment mo bi lity. The em ploy ment mar ket ope ra tes only from the pers pec ti ve of being and re mai ning in the aca de mic en vi ron ment (Tab le 6), but wit hin it the re is hardly any mo bi lity. The in for ma tion on work pla ce mo - bi lity at GIAM shows that not all of the re searc hers are mo bi le and that EU pro jects (i.e., mee tings) con tri bu te greatly to mo bility. Mo bi lity va ries from year to year and is con nec ted with the fi nan cial si - tua tion. Ex ten ded re search work abroad (i.e., more than a month) is more of an ex cep tion than a rule. In ad di tion to spa tial mo bi lity, in ter dis ci pli na rity is also im por tant for the in terc han ge of ideas, but it is inap pro pria tely ca te go ri zed un der na tio nal re search po licy. The sharp and strict de li mi ta tion bet - ween in di vi dual fields is par tially mi ti ga ted by the op por tu nity to apply for in ter dis ci pli nary pro jects, for which the re is ex cep tio nally litt le fun ding avai lab le. On this point, Slo ve nian re search po licy dif - fers con si de rably from the pre do mi nant Eu ro pean and glo bal con cept of in ter dis ci pli na rity. Des pi te everyt hing, ap pli ca tions for and the im ple men ta tion of na tio nal pro jects in vol ve coo pe ra tion with ot - her in sti tu tions and ot her areas. For the most part, coo pe ra tion ta kes pla ce with geo grap hers, and be yond that more fre quently with tech ni cal dis ci pli nes than the hu ma ni ties. EU pro jects have de mon stra ted the uni ver sal ap pli ca bility of geo graphy and geo grap hers, or the pos si bi lity of coo pe ra ting in nu me rous pro grams (Tab le 8). In ter dis ci pli na rity ac qui red a com ple tely new di men sion and an ex pan ded ran ge of par ti ci pa ting in sti tu tions (Tab le 9). The op por tu ni ties are nu me rous and very di ver se, but the com pe ti tion is in ten se. As a re sult, the suc cess rate is low, and for the GIAM re search group it ran ges from 10% in DG Re search pro grams (fra me work pro grams, H2020, COST, JPI, and Era Net) to 23% in the de cen tra li zed Eu ro pean ter ritorial coo pe ra tion (In ter reg) pro - grams. The strong inc lu sion of GIAM in the In ter reg pro jects is the re fo re no sur pri se (Fi gu re 12). Among the rea sons for this, it is also worth men tio ning the to pics (spa tial chal len ges, re gio nal po li cies, and na tu ral and cultu ral he ri ta ge) and modusoperandi of the se pro jects, which are a good match for geo - grap hers. At the same time, the re has been a mar ked de crea se in the suc cess of pro jects in the H2020 pro gram, which ought to form the main part of every re search group’s EU pro ject port fo lio. Con se quently, I see re ser va tion or lack of will to pre pa re the se kinds of pro po sals. The in for ma tion for the pan-Eu - ro pean le vel shows that the H2020 pro gram is an »old boys’ game,« or that funds are con cen tra ted in the lar gest in stitutions from we stern and nort hern Eu ro pe. The op por tu ni ties for smal ler in sti tu tions from the po li ti cally weak and uninf luen tial coun tries of the »new« Eu ro pe are rat her li mi ted. EU pro jects dif fer con si de rably from ba sic na tio nal pro jects. The se in vol ve curio sity-dri ven re search, which de mands and pro mo tes crea ti vity, in no va tion, and risk. Ap plied re search is chal len ge-dri ven re - search, in which the de mands of the client are at the fo re front. In rea lity, the boun dary bet ween the two types of re search–at least in geo graphy–are very blur red, but the fact is that ap plied re search in 87 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike EU pro jects is ac com pa nied by many ad mi ni stra ti ve tasks that turn re searc hers away from fo cu sed re - search work, but at the same they time ge ne ra te new and ge ne rally use ful skills and know led ge. Along si de a sui tab le pro ject de sign and pru dent or ga ni za tion, work on ap plied EU pro jects can be con nec ted with ba sic re search. The re is a vi sib le dif fe ren ce bet ween the pub li ca tions from the Se venth Fra me work Pro - gram and the In ter reg pro jects. Many pub li ca tions were crea ted as part of the first, but the se were mostly pub li ca tions in pre sti gi ous fo reign jour nals. The re sults of the In ter reg pro jects are more fre quently pub - lis hed in jour nals and pub li ca tions of the par ti ci pa ting in sti tu tions. Judging from the pub li ca tions alo ne, EU pro jects–with the ex cep tion of the Se venth Fra me work Pro gram and H2020–do not con tri bu te to re search ex cel len ce, but they do have a so cial im pact and a po si ti ve inf luen ce on the pro fi le of the in - sti tu tion. The main chal len ges to em plo yers are con nec ted with plan ning work be cau se bu si ness ope ra tion is an equa tion with many unk nown va riab les. Even if a re search group is suc cess ful in se cu ring fun - ding for a pro ject, or ga ni zing the work is de man ding. The re is ne ver just the right num ber of pro jects; the re are al ways too many or too few of them. The cur rent at mosp he re in so ciety also af fects the at ti tu de to re search and un der stan ding it. The dri ving for ce be hind re search should be cu rio sity and crea ti vity, whe reas sol ving chal len ges is what is mostly fi nan ced. The ef fect of the grea test ac hie ve ments, which are a re sult of cu rio sity and re search ent hu siasm, has only be co me evi dent with a de lay. Ho we ver, the EU ope ra tes in the fra me work of stra - te gic cycles la sting se ve ral years, and it is ju sti fied to ask whet her we know what the chal len ges will be af ter 2020. For the EU de ci sion-ma kers, the so cial scien ces and hu ma ni ties, along with geo graphy, seem to have li mi ted use, even though the chal len ges of to day’s Eu ro pe are much more so cie tal, so cial and cul tu ral than tech no lo gi cal. In Slo ve nia, the si tua tion is even wor se be cau se re search as a who le does not hold a sui tab le pla ce in so ciety, and a clear sen se of anti-in tel lec tua lism is per cep tib le. Ob tai ning pro ject fun ding is a game with a low chan ce of win ning, and the re wards are not al ways sa tisf ying. The pre-award pha se is ex cep tio nally stress ful be cau se its suc cess is lin ked to re searc hers’ em ploy ment and so cial se cu rity, but the post-award pha se is nearly as de man ding, es pe cially be cau se of the com plex ad mi ni stra tion. Ba lan cing the ru les from va ri ous le vels is a great chal len ge, es pe cially in de cen tra li zed pro grams, in which first-le vel con trol is car ried out by Slo ve nian mi ni stries. The con - tent of pro jects of ten ta kes a se cond pla ce to ad mi ni stra ti ve and for mal de mands. The life of re searc hers is per va ded by ex cep tio nal un cer tainty. Ap pli ca tions are be co ming in crea - singly de man ding and fre quent, and so time ma na ge ment is ex cep tio nally dif fi cult. It is not easy to ba lance time for re search and pub li ca tion–which has be co me much more in ten se due to the ma xim of »pub - lish or pe rish« –with appl ying for pro jects. Even re search work alo ne is not con cen tra ted and fo cu sed due to si mul ta ne ous work on mul ti ple pro jects with dif fe rent dyna mics. It is good for in di vi duals’ and groups’ pro ject port fo lios to vary, whe reby ba sic re search must be the core ac ti vity, of fe ring sup port and ma te rial for ap plied re search. A mul ti dis ci pli nary ap proach of fers geo grap hers many op por tu ni ties, but pit falls as well be cau se of the loss of fo cus. A nar row orien ta tion, fo cus, and con ti nuity are ne ces sary for high-qua lity re search work. Na tio nal fun ding re mains a key sour ce throug hout Eu ro pe: only 8% of re search in the EU is fi nan - ced from the com mon budget. Mem ber sta tes are res pon sib le for main tai ning ex cel lent ba sic re search. Re search is an ex pressly long-term ac ti vity, and it is only in a stab le en vi ron ment that it is pos sib le to ex pect the crea tion of new know led ge. The con tri bu tion of Eu ro pean projects to de ve lo ping the dis - ci pli ne and re searc hers’ pro fes sio nal growth is clearly evi dent, but their con tri bu tion to de ve lo ping re search ex cel len ce is not self-evi dent. 88 Mimi Ur banc (Ne)ome je ne možno sti geo gra fi je na pro jekt nem trgu?! USTREZNEJŠA RABA SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN AVTORJA dr. Dra go Klad nik ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;drago.kladnik@zrc-sazu.si dr. Dra go Per ko ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;drago@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89205 UDK:81’373.21(497.4) COBISS:1.02 IZVLEČEK Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Članeknamenjamoboljzapletenimvidikominprimeromrabeslovenskihzemljepisnihimen,predvsem eksonimov.V prvemdelupredstavljamorazširjeninposodobljenpregledukvarjanjaz njimiv Sloveniji. Opozarjamonavelikpomenstandardizacijezemljepisnihimen,kakorjopriporočajomednarodniime- noslovniorgani.V nadaljevanjuprikazujemoperečaneskladjarabenekaterihkonkretnihzemljepisnih imen,karjeposledicanjihovetradicionalnozakoreninjenerabe,nekritičnegapovzemanjavčasihnedo- rečenihpravopisnihpravil,patudisplošneganepoznavanjaobravnavanetematike.Nakoncupredstavljamo poenostavitveprirabizemljepisnihimen,kakršnepredvidevanastajajočinovislovenskipravopis. KLJUČNEBESEDE geografija,jezikoslovje,zemljepisnaimena,spornaimena,imenadržav,eksonimi,endonimi,standardi- zacija,pravopis,slovenščina,Slovenija ABSTRACT More ap pro pria te use of Slo ve nian geo grap hi cal na mes ThearticleisdevotedtomorecomplexaspectsandexamplesoftheuseofSloveniangeographicalnames, mostlyexonyms.Intheintroductorypartwepresentanextensiveandupdatedoverviewofdealingwith theminSlovenia.Wedrawattentiontothegreatimportanceofthestandardizationofgeographicalnames, asrecommendedbyinternationaltoponimicauthorities.Afterthatwepresentthepressinginconsisten- ciesoftheuseofcertainspecificgeographicalnames,whichisa consequenceoftheirtraditionallyrooted use,uncriticalsummationofsometimesinaccuratespellingrules,aswellasthegeneralignoranceofthe subjectmatter.Intheend,wepresentsimplificationsintheuseofgeographicalnames,asforeseenbythe emergingnewSlovenianorthography. KEYWORDS geography,linguistics,geographicalnames,disputednames,countrynames,exonyms,endonyms,stan- dardization,orthography,Slovene,Slovenia Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2017. 89 Geografski vestnik 89-2, 2017, 89–116 Polemike POLEMIKE 1 Uvod Us trez no rav na nje z zem lje pi sni mi ime ni je za ple te na za de va, čeprav mno gi mi sli jo, da jo brez težav ob vla du je jo. Tudi zato ima mo to li ko je zi kov nih spačkov in v prak si nešteto pri me rov ne si stem ske oziroma neus kla je ne rabe. Čeprav je raba tujih zem lje pi snih imen v slo ven skem je ziku vse bolj poe no te na (Pregled - ni ca ek so ni mov 2014) in po gle di na njo vse bolj us kla je ni (Klad nik 2007b), pa je še ved no mo goče zaz na ti do ločene raz li ke, ki so po sle di ca tra di cio nal no za ko re ni nje ne, ne naj bolj po srečene rabe ne ka te rih imen ali ne kri tičnega povze ma nja ne do rečenih pra vo pi snih pra vil, raz log pa je lah ko tudi splošno ne poz - na va nje obrav na va ne te ma ti ke (Klad nik 2006; Klad nik in Bole 2012; Klad nik s so de lav ci 2013). Poe no te nje rabe do mačih in tu jih zem lje pi snih imen, sklad no s spre je ti mi re so lu ci jami in pri po - ročili Sku pi ne iz ve den cev Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na (UNGEGN: UnitedNations Group ofExpertsonGeographicalNames), ki jo pri nas za sto pa Ko mi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je (KSZI VRS), je med najbolj pe rečimi vprašanji so dob ne je zi kov ne nor me. Med na rod na stan dar di za cij ska pri po ročila za pi sa nje zem lje pi snih imen so po go sto v nas prot ju z je - zi ko slov no prak so in, kar je po vsem nes pre jem lji vo, v nas prot ju z za ko ni tost mi je zi ka (Do bro voljc in Jakop 2012, 11). Kon sen zual na vprašanja nor ma ti vi sti ke se ne mo re jo več raz reševa ti le v oz kih je zi - ko slov nih kro gih, tem več je za vsem spre jem lji vo rešitev tre ba poi ska ti so glas je v kro gu širše stro kov ne jav no sti (Do bro voljc in Ja kop 2011, 8–9). V pris pev ku av tor ja opo zar ja va na ne ka te re od pr te di le me rabe za zdaj še neus kla je nih ozi ro ma spor - nih zem lje pi snih imen, s čimer želi va pris pe va ti k na dalj nji iz boljšavi sta nja na tem po dročju. Z nji mi se srečuje va pri pri pra vi at la sov in zem lje vi dov, ured niškem delu in soob li ko va nju pra vil v na sta ja jočem no vem slo ven skem pra vo pi su. O mar sičem sva sku paj, po sa mič ali sku paj s so de lav ci že po ročala in po le mi zi ra la v šte vil nih član kih in mo no gra fi jah, na tem me stu pa želi va geo graf ski sre nji na je dr nat način predsta vi ti ne ka te re od pr te di le me in pe reča nes klad ja. Pričako va ti je, da bo obrav na va no gra di vo tudi do bra iz točnica za po treb no stan dar di za ci jo glav - ni ne še ved no ne stan dar di zi ra nih slo ven skih zem lje pi snih imen, pred vsem slo ven skih ek so ni mov. Gle de na to, da sva oba te sno vpe ta v delo Pra vo pi sne ko mi si je pri pri pra vi no ve ga slo ven ske ga pra vo pi sa, upa va, da se bodo vsaj naj bolj ned voum ne na ka za ne rešitve znašle tudi v na sta ja jočem pra vo pi su, ki naj bi izšel na začetku dvaj se tih let tega sto let ja. Na ve de ne naj bi bile kot po na zo ri la k po sa mez nim pra - vi lom in v nje go vem slo var skem delu. 2 Do se da nja obrav na va O zem lje pi snih ime nih je bilo v slo ven ski geo graf ski li te ra tu ri na pi sa ne ga že pre cej. Naj za začetek ome ni mo ana li zo imen ske ga kor pu sa iz ak tual ne ga sloven ske ga pra vo pi sa iz leta 2001, v Geo graf skem vest ni ku ob jav lje no pred do brim de set let jem (Klad nik 2005a), ki je pričujočemu za pi su še naj bolj so - rod na. V  na da lje va nju po da ja va iz po pol njen in po so dob ljen pre gled. Značilen živ ljenj ski ci kel zem lje pi snih imen je po drob ne je pred sta vil Peršolja (2003) in ob tem pred la gal ob li ko va nje zbir ke ti - stih slo ven skih zem lje pi snih imen, ki niso za je ta v Re gi stru zem lje pi snih imen (REZI). V sve tov nem me ri lu ve lja iz po sta vi ti mo no gra fi jo izrael ske ga to po no ma sti ka Naf talija Kad mo na, v ka te ri ce lo vi to in raz no vrst no obrav na va zem lje pi sna ime na (Kad mon 2000). Kot geo graf se ve da iz - po stav lja pro stor ske in prak tične vi di ke nji ho ve rabe, pri čemer s svo jim iz vir nim pri sto pom na za ni miv način raz kri va dra ma tičnost, ki lah ko sprem lja nji ho vo iz po stav lje no vlo go, značilno za pol pre te kla in so dob na do ga ja nja na glo bal ni rav ni. Preučeva nje zem lje pi snih imen in rav na nje z nji mi sta na sve - tov ni rav ni zelo do bro or ga ni zi ra na, saj sta te sno vpe ta v de lo va nje Or ga ni za ci je združenih naro dov (OZN). UNGEGN, ena od sed mih iz ve den skih sku pin Eko nom ske ga in gos po dar ske ga sve ta OZN (United NationsEconomicandSocialCouncil, krat ko ECOSOC), je bila urad no us ta nov lje na leta 1964 (Klad - nik 2007b, 92). Ko je Slo ve ni ja leta 1992 vsto pi la v OZN, se je za ve za la, da bo spošto va la in upošte va la 90 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen vse re so lu ci je OZN, po ve za ne z zem lje pi sni mi ime ni, zato je bilo pri prav lje no de lov no gra di vo, ki topo - nim ske re so lu ci je sku paj z nji ho vo vse bi no po drob ne je pred stav lja tudi v slo ven skem je zi ku (Ra do van in Orožen Ada mič 1999). V Slo ve ni ji skr bi za obrav na vo in stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen KSZI VRS, us ta nov ljen leta 1986 (Per ko 1995; Klad nik 2007b, 109–113). Se stav lja jo ga geo gra fi, je zi ko slov - ci, geo de ti in pred stav ni ki držav nih us ta nov. Zgoščen pre gled uk var ja nja slo ven skih geo gra fov z zem lje pi sni mi ime ni po da ja Klad nik (2012), daljša za pi sa o tem, kjer je po leg vlo ge geo gra fov pred stav lje na tudi vlo ga naših je zi ko slov cev, pa sta tudi se stav na dela do zdaj edi nih slo ven skih geo graf skih di ser ta cij, v kate rih av tor ja pred stav lja ta re - zul ta te po drob nih ra zi skav zem lje pi snih imen (Klad nik 2006; Geršič 2016b). Prvi je čla nek o zem lje pi snih ime nih ozi ro ma pi sa vi kra jev nih imen ob ja vil naj po memb nejši slo ven ski geo graf An ton Me lik (1928). Mno go poz ne je so se slo ven ski geo gra fi v strem lje nju po uve lja vi tvi svo jih po gle dov na pra vo pi sna pra - vi la te sne je or ga ni zi ra li in po da li kon kret ne pred lo ge (Gams 1972; Gams 1984), ki pa ta krat še niso na le te li na odo bra va nje je zi ko slov cev, zato v ak tual nem pra vo pi su iz leta 2001 niso bili upošte va ni. Ker je ob nje go vi pri pra vi prišlo do mno gih stvar nih na pak, ne do sled no sti in po manj klji vo sti (Le narčič 2002a; 2002b; 2004; Klad nik 2005a), ki so tudi po sle di ca ne poz na va nja geo graf ske stvar no sti doma in po sve - tu, pa tudi, ker se je v ok vi ru KZSI VRS so de lo va nje med geo gra fi in je zi ko slov ci okre pi lo, zau pa nje pa po glo bi lo, smo pri pri pra vi no ve ga slo ven ske ga pra vo pi sa geo gra fi ak tiv no vključeni v delo Pra vo - pi sne ko mi si je. Med strem lje nji je zi ko slov cev ve lja z vi di ka za ni mi vo sti za geo gra fe naj prej iz po sta vi ti zgo do vi no pra vo pi snih pra vil za slo venščino (Do bro voljc 2004), pri čemer so sko zi časov ni pre rez obrav na va ni tudi po gla vit ni pra vo pi sni prob le mi. Si cer je te melj na načela pri pi sa nju slo ven skih pra vo pi snih imen prva po drobneje pred sta vi la je zi ko slov ka Alen ka Šivic-Du lar (1989). Poz ne je je sku paj s so de lav ka ma v ok vi ru KSZI VRS pri pra vi la za do mačo in med na rod no jav nost za ni miv pri ročnik o pra vo pi sni us - trez no sti za pi sa last noi men ske ga gra di va v REZI-ju in Re gi stru pro storskih enot (Fur lan, Gložančev in Šivic-Du lar 2000). Med po memb ni mi no vejšimi do sežki slo ven skih je zi ko slov cev ni ka kor ne sme - mo zao bi ti eti mo loškega slo var ja slo ven skih zem lje pi snih imen (Snoj 2009), ki nas po drob no sez na nja z na stan kom in iz vo rom mar si ka terega našega zem lje pi sne ga ime na. Pri pri pra vah za po so do bi tev slo - ven ske ga pra vo pi sa so do slej izšle tri mo no gra fi je (Do bro voljc in Ja kop 2011; 2012; Do bro voljc in Len gar Vr hov nik 2015), v ka te rih je tudi za geo gra fe, ki se želi jo pob liže sez na ni ti z odprtimi di le ma mi slo - ven ske ga pra vo pis ja, ne kaj za ni mi vih pris pev kov. Čeprav jih je večina iz pod pe re sa je zi ko slov cev (Biz jak 2012; Do bro voljc 2012a; 2012b; Ja kop 2012; Je mec To ma zin 2012; Hor vat 2015; Tor kar 2015), so v njih tudi član ki geo gra fov (Klad nik in Per ko 2015a; 2015b) in iz kušene ga ured ni ka (Po gačnik 2012). Sled - nji je že de set let je prej ob ja vil pris pe vek o gla sov nem do mačenju last nih imen iz ne la ti ničnih pi sav (Po gačnik 2003), po mem ben za slo ve nje nje tu jih zem lje pi snih imen. Raz pon so dob ne ga po globlje ne ga uk var ja nja z zem lje pi sni mi ime ni na Slo ven skem je širok, saj sega vse od mi kro to po ni mov do imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj, pri čemer igra jo po - seb no vlo go ek so ni mi. Med mi kro to po ni me običajno uvrščamo hišna in le din ska ime na, med nje pa bi gle de na manjšo raz sežnost lah ko uvr sti li tudi ulična ime na. Po li tično mo ti vi ra ne vzgi be spre mi nja nja uličnih imen v Ljub lja ni sta preučila Geršič in Klad nik (2014). So dob no me to do lo gi jo ra zi sko va nja hišnih in le din skih imen so raz vi li v ok vi ru meddržav ne - ga pro jek ta FLU-LED (Kli nar s so de lav ci 2012), o čemer je izšlo še ne kaj član kov (Kli nar in Geršič 2014; Geršič in Klad nik 2016; Ško fic 2017). Ob tem ve lja po se bej iz po sta vi ti, da so bila leta 2010 slo ven ska hišna in le din ska ime na na av strij skem Ko roškem uvrščena na UNESCO-v sez nam ne snov ne de diščine v Av stri ji (Piko-Ru stia 2010), kar je z vi di ka tam kajšnje slo ven ske manjšine ne pre cen lji va vred no ta. Hišna ime na se si ste ma tično ra zi sku je jo na Go renj skem, o čemer je izšla vr sta knjižic s skupnim na slo vom Kakoseprivasreče? (Kli nar 2013). O njih je bil ob jav ljen za pis tudi v slo ven ski geo graf ski pe rio di ki (Kli nar in Geršič 2014), med tem ko je bilo že prej oprav lje nih več je zi ko slov nih ra zi skav (na pri mer Ško fic 1998; Zor ko 2004), med nji mi tudi v za mej ski Ovčji vasi v Ka nal ski do li ni (Šekli 2005). Z le din - ski mi ime ni in nji ho vo spo ročil nost jo se uk var ja jo pred vsem je zi ko slov ci (na pri mer Šekli 2007) in 91 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike kra jin ski ar hi tek ti (na pri mer Pen ko Seidl 2008; 2011). Med geo gra fi ve lja iz po sta vi ti članka o le dinskih ime nih na kme tij skih te ra sah (Geršič 2016a) ter na ob močjih Za hod nih Ka ra vank in za hod nih Kam - niško-Sa vinj skih Alp (Geršič in Zorn 2016), pri čemer je bil po se bej iz po stav ljen od tis na rav nih ne sreč. Tudi v sve tov nem me ri lu je po memb na novost si ste ma tična ra zi ska va po kra jin skih imen ali ho ro - ni mov (Geršič 2016b; 2017). S tem pre ha ja mo k obrav na vi večjih oze melj skih enot, med ka te ri mi ima pri nas raz me ro ma dol go tra di ci jo preučeva nje imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj, o čemer je v slo ven ski geo graf ski pe rio di ki prvi čla nek izšel že v osem de se tih le tih prejšnje ga sto let ja (Lo vrenčak 1987). Raz ha ja nja med pra vo pi som in stan dar di zi ra ni mi ime ni držav ter od vi snih oze melj po stan dar - du SISTISO3166 iz leta 1996 obrav na va ta dva prispev ka (Per ko 1996a; 1996b), med tem ko so na neu je ma nja med ime ni v Slo ven skem pra vo pi su (2001) in sez na mu SISTISO3166 opo zo ri li tudi je zi - ko slov ci (Fur lan 2003) ter ob tem pri pra vi li pred lo ge za na dalj nje delo. Tako je v ok vi ru KSZI VRS začela de lo va ti Pod ko mi si ja za ime na držav, se stav lje na iz geo gra fov in je zi ko slov cev. Ta je v dveh le tih red nih pos ve to vanj na pod la gi kon sen zual ne ga od ločanja pri pra vi la iz ho diščni pred log s poe no te ni mi ime ni držav, ka te re ga rešitve naj bi bile upo rab lje ne tako v novem slo ven skem pra vo pi su kot slo ven skem stan dar du SISTISO3166. O do sežkih pod ko mi si je in nje nih ute - me lji tvah v pri me ru spor nih ozi ro ma prob le ma tičnih imen je izšlo več član kov (Klad nik in Per ko 2007; 2015a; 2015b), kro na pri za de vanj pa je mo no gra fi ja Slo ven ska ime na držav (Klad nik in Per ko 2013b), v ka te ri so za po sa mez ne države med dru gim po da ni stan dar di zi ra no slo ven sko krat ko ime, slo ven - sko urad no krat ko ime in slo ven sko urad no pol no ime. V zad njih le tih se je pri nas še po se bej raz mah ni la obrav nava ek so ni mov. O nji ho vi us trez ni rabi je tudi v sve tov nem me ri lu več je dr na tih za pi sov (na pri mer Jor dan 2000), o njih je izšla po seb na mono - gra fi ja (Jor dan, Orožen Ada mič in Wood man 2007), v ActigeographiciSlovenici pa pred krat kim po seb na iz da ja (Perko, Jor dan in Ko mac 2017). Med slo ven ski mi geo gra fi je prvi čla nek o načelih za pi sa nje tu - jih zem lje pi snih imen pri pra vil Ja kob Med ved (1969), le ne kaj let poz ne je pa je o tem po glob ljen za pis pri pra vil je zi ko slo vec Jan ko Mo der (1972) in ga ob ja vil v bese dil nem delu pr ve ga res za jet ne ga at la sa sve ta v slo venščini. Za ra zu me va nje zgod nje faze na sta ja nja slo ven skih ek so ni mov je zelo pomem ben za pis o zem lje pi snih ime nih v slo ven skem časo pis ju do sre de 19. sto let ja (Orel 2003), med tem ko njihovo rabo v naj sta rejših slo ven skih at la sih sve ta po jas nju je jo dva član ka (Klad nik 2005a; 2007c) in mo no - gra fi ja (Klad nik 2007a). Naj bolj ce lo vi to obrav na vo po do mačeva nja tu jih zem lje pi snih imen v slo venščino po nu ja dru ga mo no gra fi ja v zbir ki Georitem (Klad nik 2007b). Ome ni ti ve lja še teo ret ska član ka o po - men ski raz me ji tvi med poj mo ma en do nim in ek so nim (Klad nik 2009a; 2009b), čla nek o živ ljenj skem ci klu slo ven skih ek so ni mov in nji ho vem poz na va nju v stro kov ni jav no sti (Klad nik in Bole 2012), zapis o pri mer ja vi sloven skih in hr vaških ek so ni mov (Klad nik s so de lav ci 2017) ter pris pe vek o slo ven skih ek so ni mih v Se ver ni Ame ri ki (Per ko in Klad nik 2017). Obe nem s po glob lje no obrav na vo slo ven skih ek so ni mov so bili pri prav lje ni tudi nji ho vi splet no do stop ni sez na mi, ki jim je us pe lo pri do bi ti značaj re fe renčnih vi rov. Prvi sez nam je že s pre lo ma iz 20. v 21. sto let je (Klad nik 2001), mno go po pol nejši pa je na stal na pod la gi a pli ka tiv ne ga pro jek ta Slovenskieksonimi:metodologija,standardizacija,GIS, po - te ka jočega v letih 2008–2011, ka te re ga re zul tat je tudi znans tve na mo no gra fi ja (Klad nik s so de lav ci 2013). Sez nam je do sto pen v ru bri ki Zbirke na splet ni stra ni Geo graf ske ga inšti tu ta An tona Me li ka ZRC SAZU (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014), z na slo vom Slovarslovenskiheksonimov (Klad nik in Per ko 2013a) pa je vključen tudi v splet no zbir ko slo var jev Termania na splet nem me stu http://www.termania.net/. Zanj je pri prav lje no tudi pre gled no po jas nje val no be se di lo (Klad nik in Per ko 2014). O sloven skih do sežkih pri pri pra vi zbir ke ek so ni mov smo po ročali tudi na srečanju UNGEGN-ove De lov ne sku pi ne za ek - so ni me (WorkingGrouponExonyms) (Klad nik in Geršič 2014). V sklop obrav na ve tu jih zem lje pi snih imen v slo ven skem je zi ku lah ko uvr sti mo tudi infor ma ti ven za pis o šte vi lu in ime nih sve tov nih ocea - nov (Per ko 2006). V zve zi s slo ven ski mi ek so ni mi ve lja iz po sta vi ti tudi za pis o rabi an gleških zem lje pi snih imen v slo - venščini (Šabec 2003). Nje go vo po men sko nas prot je sta član ka, na me nje na obrav na vi slo ven skih zem lje pi snih imen v tu jih je zi kih (Berk 2001; Geršič in Klad nik 2015). 92 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Mno ge spre mem be zem lje pi snih imen so po li tično mo ti vi ra ne in tudi o tem smo slo ven ski geo - gra fi ob ja vi li ne kaj član kov, tako za spre mem be kra jev nih imen (Ur banc in Ga bro vec 2005) kot uličnih imen (Geršič in Klad nik 2014). S tem pre ha ja mo na po dročje spor nih zem lje pi snih imen, ki smo jih za ra di za Slovence spor ne ga no vo dob ne ga hr vaškega prei me no va nja Pi ran ske ga za li va v Savudrijsko valo ozi ro ma Savudrijskizaljev še po se bej skrb no in temel ji to ob de la li. O tem smo pri pra vi li več član - kov (na pri mer Klad nik in Pi pan 2008; 2011) ter ob sežno, sli kov no bo ga to do ku men ti ra no mo no gra fi jo (Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014), kjer so po drob no ob de la ni tudi glav ni sve tov ni ime no slov ni spo - ri, de ni mo spor med Ja pon ci in Ko rej ci gle de med na rod ne rabe ime na za Ja pon sko/Vzhod no mor je (Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014, 20–28). Ena glav nih na log KSZI VRS v slo ven skem me ri lu in UNGEGN-a v sve tov nem je stan dar di za ci ja zem lje pi snih imen, ki omo goča nji ho vo poenote no rabo na na cio nal ni in med na rod ni rav ni. Pri nas je prvi čla nek o teh pri za de va njih izšel v Geo det skem vest ni ku (Ro tar 1991). V Slo ve ni ji smo naj prej stan - dar di zi ra li ime na na se lij, za kar je bil iz de lan ob sežen ela bo rat (Ga bro vec in Per ko 1997). Pozne je so bila stan dar di zi ra na vsa ime na na ozem lju Re pub li ke Slo ve ni je z zem lje vi da v me ri lu 1 : 1.000.000 (Per - ko 2001), ne kaj let za tem pa še z državne pre gled ne kar te v me ri lu 1 : 250.000 (sku paj do brih 4000 imen), ki jo je po se bej za ta na men iz dala Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je (Fur lan s so de lav ci 2008). Že leta 1996 so bila stan dar di zi ra na ime na držav, ven dar je ta stan dar di za ci ja leta 2007 dožive la te me - lji to pre no vo. 3 Me to do lo gi ja Za kvan ti fi ka ci jo obrav na va ne te ma ti ke smo do dat no opra vili ana li ze po gost no sti po jav ljanj obrav - na va nih zem lje pi snih imen ter nji ho vih raz ličic v  je zi kov nem kor pu su Gigafida, elek tron ski zbir ki av ten tičnih be se dil, na sta li po vna prej do ločenih me ri lih in oprem lje ni z orod ji, ki omo gočajo večplast - no is ka nje jezikov nih po dat kov. Kor pus Gigafida, ki vse bu je sko raj 1,2 mi li jar de be sed, je ob sežna zbir ka slo ven skih be se dil naj raz ličnejših zvr sti, od dnev nih časo pi sov in re vij do knjižnih pub li ka cij vseh vrst (le po slov je, učbe ni ki, stvar na li te ra tu ra), splet nih be sedil, pre pi sov par la men tar nih go vo rov in po dob - no (Gi ga fi da 2017). Pre gle da li smo tudi za pi se v Jezikovnisvetovalnici Inšti tu ta za slo ven ski je zik Fra na Ra movša ZRC SAZU in tam našli pri me re iz obrav na va ne te ma ti ke v te mat skih po dročjih be se do tvorje (te matska sklo pa be se do tvor ne dvoj ni ce, svo jil ni pri dev nik), eti mo lo gi ja (iz vor zem lje pi sne ga ime na), ob li ko slov je (mešanje skla nja tev, pred log, skla nja nje last nih imen), pra vo pis (ime na vi no rod nih oko - lišev, ločila, mala ali ve li ka začet ni ca, na do mest na ime na, podo mačeva nje, po seb na pi sna zna me nja, prečrko va nje, prev ze te be se de in be sed ne zve ze, stvar na last na ime na, zem lje pi sna ime na, znak za sto - pi nje) in sklad nja (be sed na zve za, pred ložna zve za, večbe sed ne last noi men ske zve ze, zve ze z de snim pri last kom) (Jezikovna sve to val ni ca 2017). Čeprav se z ne ka te ri mi po gle di sve to val cev v po drob nostih ne stri nja mo, so ti za pi si pr vo vr sten vir za po glob lje no spoz na va nje za ple te no sti rabe zem lje pi snih imen. Kako so po sa mez ni ek so ni mi za sto pa ni in za pi sa ni v slo ven skih refe renčnih at la sih sve ta, si je mo goče og le da ti v Pre gled ni ci ek so ni mov (2014). 4 Še o ime nih držav Kot že po ve da no, smo prob le ma tična ime na držav že pred sta vi li (Klad nik in Per ko 2007; 2015a) ter pri tem še po se bej po drob no pred sta vi li poi me no va nji Južne Afri ke in Mol da vi je (Klad nik in Per - ko 2015b). Tudi za Vzhod ni Ti mor in Slo no koščeno oba lo si di plo ma ti obeh krčevi to pri za de va jo, da bi se tudi na med na rod ni rav ni uve lja vi li iz ključno nji ho vi do mači poi me no va nji Timor-Leste ozi roma Côted’Ivoire. Si predstav lja te, da bi ju tako ime no va li v slo venščini, po dob no, kot so ju na pri mer v an - gleščino že uved li Bri tan ci, ki so naj prej po sve tu spre me ni li na mi li jo ne iz vor nih imen, zdaj pa ne kri tično 93 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 94 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen spre je ma jo to vrst na vsi lje va nja. Oba slo ven ska ek so ni ma sta namreč zelo močno za ko re ni nje na in ju je za ra di možno sti pre gi ba nja ter tvor je nja pri dev ni kov le kot takšna mo goče vključiti v slo ven ski je - zik. Res pa je, da smo se sčaso ma pri va di li tudi na so ro den način vsi lje nim ime nom Ban gla deš, Šri lan ka in Mjan mar. In prav tako je res, da se vse, tudi je zik, ne neh no spre mi nja. Pre gled ne kaj preo sta lih ne poe no te nih imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj raz kriva, da se ne ka te ra ime na, ki jih je leta 2007 stan dar di zi ra l KSZI VRS, v širši jav no sti (še) niso uvelja vi la. To raz kri va ana li za je zi kov ne ga kor pu sa Gigafida (pre gled ni ca 1). KSZI VRS je po do mačil vsa ime na s stan dar di za cij ske ga sez na ma, ra zen imen od vi snih oze melj Macau, Mayotte, Niue in Pitcairn ter neod vi sne države SierraLeone, za ka te ra so njegovi člani me ni li, da je bo lje, če jih pu sti jo v en do nim ski ob li ki ali ob li ki, tran sa li te ri ra ni sklad no z med na rod no ve ljavnimi la ti ni za cij ski mi ključi. S poz nejšo vključit vi jo Ka nal skih oto kov na sez nam ter raz pu sti tvi jo Ni zo zem - skih An ti lov so se na sez na mu znašla tudi ime na otoških od vi snih oze melj Guernsey, Jersey in Curaçao, ki jih za ra di nji ho ve ga tra di cio nal no za ko re ni nje ne ga la ti ničnega za pi sa prav tako ni so do mačili. Gle de na po gost nost rabe iz sto pa ne poe no te nost imen ske dvoj ni ce SaudovaArabija/SaudskaArabija, ki pa je gle de na šte vi lo po jav ljanj v Gigafidi ven dar le krep ko v prid si cer ne stan dar di zi ra ne, a v pra - vo pi su (Slo ven ski pra vo pis 2001) na ve de ne imen ske raz li či ce SavdskaArabija. V Gigafidi kar 96 za pi sov ime na te dr ža ve na va ja vme sno raz li či co s po do ma če no svo jil no pri dev niš ko ob li ko SavdovaArabija, po jav lja jo pa se še raz li či ce SaudijskaArabija (18-krat), SavdijskaArabija (16-krat) in celo SaudiAra- bija (4-krat). O us trez nem ime nu te dr ža ve je bilo go vo ra tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc in Weiss 2016), kjer je med dru gim ome nje no, da je ime, ki je po vsem ena ko zdajš nji stan dar di zi ra ni imen - ski ob li ki SaudovaArabija, pred pi sal že slo ven ski pra vo pis iz leta 1962, za pis pa se kon ča z mi sli jo: »…Sodeč popogostnosti,bitudidanespravopiscidaliprednostuveljavljenioblikiSavd ska Ara bi ja,kijesicer – ne gledenaizvorpridevnika – normiranatudiv drugihevropskihslovanskihjezikih(hr.Sau dij ska Ara bija, češ.Saúdská Arábie,pol.Ara bia Saudyj ska,rus.Саудовская Аравия),izkazujepatudiživopridevniško Preglednica1:Nekajpreostalihnepoenotenihimendržavinnajpomembnejšihodvisnihozemelj ter pogostnostnjihovegapojavljanjav jezikovnemkorpusuGigafida(2017). leta 2007 šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb standar di zi ra no (de lež v %) raz ličica (en do- (de lež v %) tret ja imen ska ime nim ali dru gačen raz ličica ek so nim) Gva de lup 0 (0,0) Gua de lou pe 264 (100,0) Gua da lou pe 15 Kaj ma nji oto ki 0 (0,0) Kaj man ski oto ki 547 (100,0) – – Ma ri jan ski oto ki 7 (21,2) Ma rian ski oto ki 26 (78,8) – – Mar ti nik 118 (33,6) Mar ti ni que 233 (66,4) – – Mjan mar 1754 (53,4) Bur ma 1529 (46,6) Myan mar 151 Pa puan ska Nova 0 (0,0) Pa pua Nova 648 (100,0) – – Gvi ne ja Gvi ne ja Sau do va Ara bi ja 265 (4,3) Savd ska Ara bi ja 5874 (95,7) Sav do va Ara bi ja 96 Slo no koščena oba la 3948 (99,9) Côte d’Ivoi re 5 (0,1) Ivory Coast 9 To ke lav 1 (4,2) To ke lau 23 (95,8) – – Vzhod ni Kon go 24 (3,3) De mo kra tična 694 (96,7) – – re pub li ka Kon go Vzhod ni Ti mor 1518 (99,5) Ti mor-Le ste 8 (0,5) – – Za hod ni Kon go 0 (0,0) Re pub li ka Kongo 766 (100,0) – – obliko(savd skoa rab ski)./…/O tem,katerooblikobov nastajajočemnovempravopisuizbralanaosno- vivsegapovedanegaintega,karstetudisaminavedlikotdejstvo,pajepredobravnavotegavprašanja v komisijipreuranjenotrditi,zatojetrebanaodločitevkomisiješepočakati…«. V od go vo ru je go vo ra tudi o PapuanskiNoviGvineji, ki ji je še po drob nej ši za pis na me njen v ne kaj me se cev mlaj ši Jezikovni svetovalnici (Do bro voljc 2017a), v ka te rem je nje go va av to ri ca za pi sa la: »…V odgovoru»Saudova«ali »Savdska«Arabija? jeomenjenatudineposrečenapodomačitevimenaPa pua Nova Gvi ne ja v Pa puan - ska Nova Gvi ne ja.Neposrečenazato,kerimeniPa pua inNova Gvi ne ja nistav podrednemrazmerju,temveč v prirednem,zatobibiloboljupravičenonakazatislednjetudiz vezajem,kotločilom,kiponazarjazvezo dvehenakovrednihenot.Napovedanoopozarjatudiraziskovalecantropologdr.BorutTelban,kiževrsto letopravljaterenskodelonaPapuiNoviGvineji.« Kljub po drob ni obraz lo ži tvi za uved bo imen VzhodniKongo in ZahodniKongo(Klad nik in Per ko 2007; 2013b; 2015a), us me ri tvi, naj krat ka ime na ne bi bila ena ka urad nim pol nim ime nom ter zgle - du v ime nih Južna in SevernaKoreja ozi ro ma pred tem Južni in SeverniVietnam, se ti ime ni ne v stro kov ni ne v laič ni jav no sti še ni sta »pri je li«. Laič na jav nost ju niti ne more poz na ti, saj so bile raz pra ve ob jav - lje ne le v geo graf ski pe rio di ki in mo no gra fi ji ter je zi ko slov ni mo no gra fi ji. Kako se bo sta uve lja vi li, je v pre cejš nji meri od vi sno od nju ne mo re bit ne vklju či tve v slo var ski del na sta ja jo če ga no ve ga pra vo pi - sa, o če mer se bo tre ba še do go vo ri ti. Pričako va ti je, da se bodo v no vem pra vo pi su uve lja vi la vsa v se da nji rabi še ne poeno te na ime na držav, poi me no va nih po svet ni kih. Pra vi lo o nji ho vem ob vez nem do mačenju vse bu je že ak tual ni pra vo pis (Sloven - ski pra vo pis 2001). Sta nje nji ho ve rabe, kot ga je re gi stri ral kor pus Gigafida, je pred stav lje no v pre gled ni ci 2. 95 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica2:Pogostnostpojavljanjanekaterihnepoenotenihimendržavinnajpomembnejšihodvisnih ozemelj,poimenovanihposvetnikih(*upoštevanasoleimena,kisenanašajonapoimenovanjedržave) v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). leta 2007 šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb standar di zi ra no (de lež v %) raz ličica (en do- (de lež v %) tret ja imen ska ime nim ali dru gačen raz ličica ek so nim) (napačno ime ali endonim) Ma vri cij 202 (23,2) Mau ri tius 670 (76,8) Ma vri cius/ 359 (sli ka 2) Mau ri cius/ Mau ri tius Sve ta He le na 171* (97,7) Saint He le na 4 (2,3) – – Sve ta Lu ci ja 53* (77,9) Saint Lu cia 15 (22,1) Saint Lu ci ja 1 Sve ti Krištof 12 (35,3) Saint Kitts 22 (64,7) Saint Kitts ter 7 in Ne vis in Ne vis Ne vis/Saint Kitts and Ne vis/Saint Kitts et Ne vis Sveti To maž in 0 (0,0) São Tomé in 53 (100,0) – – Princ (sli ka 1) Prínci pe Sve ti Vin cen cij in 3 (11,5) Saint Vin cent in 23 (88,5) Saint Vin cent in 3 Gre na di ne/Sve ti Gre na di ne/Saint Gre na da/Saint Vin cenc in Vin cent in Vin cent in Gre na di ni Gre na di ni Gre na din/Saint Vin cenc in Gre na di nes 96 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Slika1:MedimenidržavjeskorajnajtežjepravilnozapisatiimedržaveSãoToméinPríncipev Gvi- nejskemzalivu,kibopostaloboljpoenotenoz uvedbopodomačeneimenskerazličiceSvetiTomažin Princ.Nafotografijije668mvisoka,drznooblikovanavzpetinaCãoGrandenaotokuSvetiTomaž. FL IC K R Slika2:TudirabaimenadržaveMavricijjezazdajšetrdoreh,karješeposebejrazvidnoprioglaševanju turističnihagencij,kiboljslaboskrbijozajezikovnoneoporečnostsvojihbesedil.Otoškadržavicaslovi tudiposlikovitemslapuChamarel. LU CY W AY LA N D ,F LI CK R Čeprav je za pi so va nje imen teh držav težavno in zato nee not no, se z uved bo po do mačenih imen - skih raz ličic de leži takšne rabe po večuje jo, v pri me rih SveteLucije in SveteHelene pa je po do mačena ob li ka že sko raj po vsem pre vla dala. Iz je ma pri do mačenju po svet ni kih poi me no va nih držav je SanMa- rino. Za ra di nje ne bližine in s tem boljše poz na no sti so se člani Pod ko mi si je za ime na držav pri KSZI VRS od ločili, da bi bilo slo ve nje nje pre več ra di ka len po seg in zato ohra ni li nje no izvirno ime. Takšnega upo rab lja jo tudi v večini dru gih po memb nejših je zi kov, ra zen v fran coščini, v ka te ri državi ci na Ape - nin skem po lo to ku pra vi jo Saint-Marin (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014). O poi me no va nju te sku pi ne držav se lah ko sez na ni mo tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc 2015c; Do bro voljc in Weiss 2016; Do bro - voljc 2017a). Med država mi z za zdaj še nee not no imen sko rabo ve lja iz po sta vi ti tudi sku pi no pre vla du jočih musli - man skih držav v osred nji Azi ji, ki so na sta le z osa mos vo ji tvi jo nek da njih sov jet skih re pub lik. Po dob no kot za so sed nji državi Pa ki stan in Af ga ni stan so jim poe no te no do ločili končnico -stan, kar v turško- ur duj sko-iran skem je zi kov nem oko lju po me ni »država« (Klad nik 2005a, 17). Ak tual ni pra vo pis pod pi ra ne si stem sko rabo, saj se ne ka te ra ime na končajo s končnico -ija (Kirgizija, Turkmenija), ki izha - ja iz ne koč ko lo nial ne ga ru ske ga je zi ka, dru ga pa s končnico -stan (Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan). To močno vpli va na de jan sko rabo, ki jo be leži je zi kov ni kor pus Gigafida (pre gled ni ca 3). Opaz no je, da je končnica -ija še ved no pre vla du joča pri poi me no va nju Kirgizistana ozi ro ma Kir- gizije (sli ka 3). Do kaj po go sta je tudi pri Turkmenistanu ozi ro ma Turkmeniji, kjer pa se raba po sto po - ma preu smer ja k stan dar di zi ra ni imen ski ob li ki. S pred vi de no vključit vi jo stan dar di zi ra ne imen ske različice v novi slo ven ski pra vo pis se bo sta nje na po dročju us trez ne rabe za go to vo iz boljšalo. Pri preo - sta lih treh državah se končnica -ija le red ko po jav lja in v pri me ru Kazahija zve ni na rav nost ana hro - ni stično. V pri me rih Kazahstana in Kirgizistana ve lja opo zo ri ti še na do kaj šte vilčno na pačno rabo teh imen (na pri mer Kazak stan in Kir gi stan), ki jo gre pri pi sa ti nez na nju. Nee not nost se kaže tudi v pri dev niških iz pe ljan kah iz imen ne ka te rih držav, kar je v geo gra fi ji pomemb no z vi di ka us trez nih poi me no vanj po njih poi me no va nih po ja vov ozi ro ma to po graf skih objek - tov, de ni mo Etiopskovišavje/Etiopijskovišavje, Kongovskakotlina/Kongoškakotlina, Sirskapuščava/Sirijska puščava in po dob no. Ne kaj naj bolj opaz nih raz ha janj to vrst nih pri dev niških ob lik je pri ka za nih v pre - gled ni ci 4. Iz nje je raz vid no, da se krajše ob li ke upo rab lja jo pra vi lo ma po go steje od daljših; iz jema je pri - devnik somalijski, ki je po vsem ena ko vre den krajši raz ličici somalski. Te be se do tvor ne dvoj ni ce so lah - ko po sle di ca raz ličnih iz ho dišč. Tako je na pri mer pri dev nik egiptovski tvor jen iz ime na države Egipt, pri dev nik egipčanski pa iz ime na nje ne ga pre bi val ca Egipčan (Do bro voljc in Weiss 2016). Po dob no je pri nee not ni pri dev niški iz pe ljan ki gruzijski ozi ro ma guzinski, o čemer je pri prav lje na po drob na raz - la ga v Jezikovnisvetovalnici (Snoj 2013), kjer je za ple te nost rabe zaob je ta že v vprašanju sa mem. Ime 97 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica3:Pogostnostpojavljanjanepoenotenihimensrednjeazijskihdržav,nastalihporazpadu Sovjetskezveze,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). stan dar di zi ra no število na vedb dru ga šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb ime (de lež v %) po slo ve nje na (de lež v %) tret ja imen ska imen ska raz ličica raz ličica Ka zah stan 6109 (100,0) Ka za hi ja 2 (0,0) Ka zak stan/ 61 Ka zakh stan Kir gi zi stan 651 (29,2) Kir gi zi ja 1581 (70,8) Kir gi stan 98 Tadžiki stan 1281 (96,5) Tadžiki ja 47 (3,5) – – Turk me ni stan 763 (67,9) Turk me ni ja 361 (32,1) – – Uz be ki stan 2632 (98,8) Uz be ki ja 33 (1,2) – – 98 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Gruzija smo Slo ven ci prev ze li prek ruščine (s pre vo di kla si kov ru ske li te ra tu re) že v 19. sto let ju, ena ko tudi pri dev niško iz pe ljan ko gruzínski in et no nim Gruzínec (ru sko si cer Gruzin). Stan dar di zi ra la sta jih tudi Slo ven ski pra vo pis iz leta 1962 in Slo var slo ven ske ga knjižnega je zi ka iz leta 1991. Za ra di nizke pi sme no sti ne ka te rih no vi nar jev sta se v slo ven skih me di jih že pred časom začeli po jav lja ti ne stan dar - di zi ra ni ob li ki grúzijski ozi ro ma Grúzijec, ka kršna je zna na v hr vaščini in srbščini (tam se ve da Gruzijac). Preglednica4:Pogostnostrabenekaterihnepoenotenihpridevniškihizpeljankizimendržavv jezikov- nemkorpusuGigafida(2017). prva raz ličica šte vi lo na vedb dru ga raz ličica šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb pri dev niške (de lež v %) pri dev niške (de lež v %) raz ličica iz pe ljan ke iz pe ljan ke pri dev niške iz pe ljan ke egip tov ski 9362 (63,1) egipčan ski 5475 (36,9) – – etiop ski 2207 (95,7) etio pij ski 100 (4,3) – – gru zij ski 2942 (56,9) gru zin ski 2233 (43,1) – – jor dan ski 2685 (99,8) jor da nij ski 5 (0,2) – – kon gov ski 531 (72,2) kon goški 215 (27,8) – – li tvan ski 749 (19,8) litov ski 3026 (80,2) li tav ski 15 mol dav ski 1154 (93,1) mol da vij ski 85 (6,9) mol dov ski 88 sir ski 2986 (90,2) si rij ski 323 (9,8) – – so mal ski 728 (50,6) so ma lij ski 711 (49,4) – – Slika3:ZaradipriporočenerabeimenskeoblikeKirgizijav aktualnempravopisujezazdajpoimenovanje tegoratesrednjeazijskedržaveneusklajeno.NafotografijijevasKyzyl-Oiv njenemosrednjemdelu. D RA G O K LA D N IK Iz vir ne gru zin ske imen ske ob li ke so po vsem dru gačne: Sakartvelo za ime države (Gruzija), Kartveli za ime pre bi val ca (Gruzinec) in Kartuli za pri dev niško iz pe ljan ko (gruzinski). Pri prav lja vec od go vo ra se gle de us trez nejših ob lik ni želel opre de li ti in jim pri pi su je ena ko vre den značaj, glede na iz kušnje pa za pri hod nost na po ve du je, da bo sta pre vla da li raz ličici Gruzijec in gruzijski (Snoj 2013). Ne poe no te na je tudi raba ime na države Združenokraljestvo, kar je nje no urad no krat ko ime, ozi - ro ma VelikaBritanija. Za zdaj je ime VelikaBritanija močno pre vla du joče (v Gigafidi ima kar 55.666 za det kov,Združenokraljestvo pa le 2530), kar pa ni us trez no, saj gre prav za prav za ime naj večjega oto - ka v Britanskemotočju (po leg VelikeBritanije to otoško sku pi no se stav lja jo otok Irska, manjši oko liški oto ki ter bližnje otoške sku pi ne Shetlandskiotoki, Orkneyjskiotoki, Hebridi in dru ge). Pričako va ti je, da se bo sčaso ma uve lja vi la pri mer nejša imen ska raz ličica Združenokraljestvo, še po se bej, ko bo ta pred - vi do ma vključena v novi slo ven ski pra vo pis. Ome ni ti ve lja še, da sta za to državo ne for mal no v rabi tudi na do mest ni ime ni Anglija, ki je kot dežela se ve da le po gla vit ni se stav ni del Združene ga kra ljestva, in Otok, ki je prav za prav vzde vek oto ka Ve li ka Bri ta ni ja (Do bro voljc 2013c). V zve zi z rabo občnoi men skih izra zov otočje/otoki naj po ve mo, da se je Pod ko mi si ja za ime na držav pri KSZI VRS od ločila, naj se za vsa ime na otoških ad mi ni stra tiv nih enot upo rab lja občnoi men ska množin ska ob li ka otoki, kar je po se bej po memb no za us trez no rabo imen neod visnih držav Marshal- loviotoki, Salomonoviotoki in Zelenortskiotoki ter imen mno gih od vi snih oze melj (na pri mer Alandski otoki, Cookoviotoki, Ferskiotoki, Kokosoviotoki, SeverniMarijanskiotoki), med tem ko naj bi bila ob - li ka otočje re zer vi ra na za mor fološko otoško ob li ko z mno gi mi oto ki, naj bo to otoška sku pi na, se stav lje na iz ne kaj večjih oto kov in šte vil nih manjših (na pri mer Britanskootočje, Japonskootočje) ali sku pi na, ki jo se stav lja jo šte vil ni majh ni oto ki, po go sto ko ral ne ga na stan ka (na pri mer Cookovootočje – ne v po - me nu de lo ma neod vi sne državne tvor be, Ekvatorskootočje, Deviškootočje). Z občnoi men sko ob li ko otoki pa oz načuje mo tudi mor fo loško otoško ob li ko z ne kaj do kaj ena ko vred no ve li ki mi oto ki (na pri - mer Azorskiotoki, Havajskiotoki, Kurilskiotoki, Zelenortskiotoki – ne v po me nu države), ki jih po go sto na va ja mo tudi v skrajšani, zgolj eno be sed ni last noi men ski raz ličici (na pri mer Azori, Havaji, Kurili) (Klad nik in Per ko 2015a, 239). Za ra di neu strez ne ga pri po ročila za rabo ime na države Lihtenštajn v ak tual nem pra vo pi su, kjer je na ve de no le njeno iz vir no ime Liechtenstein, ki je tako v nas prot ju s stan dar di zi ra no po do mačeno ob - li ko kot čle nom 185 v ak tual nem pra vo pi su – ta pra vi, da ime na držav po do mačuje mo, še po se bej, če so iz pe lja na iz družin skih imen ozi ro ma imen rod bin – je ne poe no te na tudi raba ime na te žepne alp - ske državi ce med Av stri jo in Švico. To obrav na va tudi za pis v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc 2015a). Kor pus Gigafida (2017) raz kri va močno pre vla do iz vir ne ga ime na (3101 za de tek), saj ima po do mačena ob li ka ime na vse ga 107 za det kov. Na dru gi stra ni je opaz na močna pre vla da Lih tenštaj nu so rod ne po - do mačene imen ske ob li ke Luksemburg (13.716 za det kov) nad rabo nje ne iz vir ne imen ske raz ličice Luxembourg (1566 za det kov). Pri imenu te države je tre ba ome ni ti še pre cejšnjo po gost nost po jav lja - nja ne si stem ske imen ske raz ličice Luxemburg (893 za det kov). Ome ni mo še, da se je češko po li tično vods tvo apri la 2016 od ločilo spre me ni ti krat ko urad no ime Češkarepublika v Češka. Ime Češka je bilo vključeno v sez nam držav stan dar da ISO3166 26. sep tem - bra is te ga leta, za tem je raba spre me nje ne ga krat ke ga ime na začela str mo na raščati tako v do mači češki kot med na rod ni jav no sti (med mrežje 1). Ime Češka smo Slo ven ci kot stan dar di zi ra no krat ko ime pre - vla du joče upo rab lja li že prej. To po tr ju je kor pus Gigafida, kjer ima imen ska raz ličica Češka 35.935 za det kov (96,6 %), raz ličica Češkarepublika pa le 1251. Težave us trez ne rabe pa se ne po jav lja jo le pri ime nih držav in od vi snih oze melj v pr vem sklonu ozi ro ma ime no val ni ku in nji ho vih pri dev niških iz pe ljan kah, am pak tudi pri rabi us trez ne ga pred lo ga v mest ni ku. O splošnih pra vi lih us trez ne rabe pred lo gov je v Jezikovnisvetovalnici pri pra vil za pis Marko Snoj (2016). V njem je med drugim za pi sa no, da se pred ime ni držav, dežel, po kra jin in tem po dob - nih zem lje pi snih enot gle de na vprašanji kje? in kam? pra vi lo ma upo rab lja pred log v: v Italiji, v Italijo, v Nemčiji, v Nemčijo, v Rusiji, v Rusijo, na vprašanje odkod? pa pred log iz: izItalije, izNemčije, izRu- sije. Iz je me so ime na, tvor je na s pri po no -sko ozi ro ma -ško: naČeškem, naČeško, naDanskem, naDansko, 99 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 100 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen naNorveškem, naNorveško. Ime na sred nje ga slov ničnega spo la na -sko, -ško se dan da nes upo rab ljajo le še v mest ni ku, na pri mer naMadžarskem, in tožil ni ku, če pred ime nom ni no be ne ga pri last ka, na primer »ŠlajenaMadžarsko«, v sta rejšem je zi ku pa so se tudi v dru gih sklo nih, na pri mer »Prihaja z Madžarskega«. Na me sto imen na -sko, -ško se v dru gih sklo nih (in tožil ni ku, pred katerim sto ji pri - la stek), zdaj upo rab lja jo ime na na -ska, -ška, to rej Češka, Danska, Norveška, ki ima jo pred sabo pred lo ga v ozi ro ma iz, na pri mer »PrejmitepozdraveizDanske«, »Šlajev svojorodnoNorveško« (zai men ska obli - ka svojo do ka zu je, da je upo rabljeno ime žen ske ga spo la Norveška, ne pa ime sred nje ga spo la Norveško). Še naj več te žav je po ve za nih z rabo us trez ne ga pred lo ga pri skla nja nju imen otoš kih dr žav in od - vi snih oze melj (pre gled ni ca 5). Če prav je o tem Snoj (2016) za pi sal: »Predlogana inz seuporabljata tudipredvečinoimenotoškihdržav (inpodobnihzemljepisnihenot):na Mal ti,na Is lan di ji,na Novi Ze - lan di ji,na Ma da ga skar ju,na Fi dži ju,na Te ne ri fu,tudipolotoških[zem lje pi snih poj mov, opom ba av tor jev]: Preglednica5:Pogostnostrabeneenotnihpredlogovv petemsklonuprinekaterihotoškihdržavahin odvisnihozemljih(*upoštevanisolezadetki,kiseneposrednonanašajonaobravnavanozemljepisno ime)v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). raba šte vi lo na vedb raba šte vi lo na vedb raba pred lo ga šte vi lo na vedb pred lo ga na (de lež v %) pred lo ga v (de lež v %) pri mo re bit ni dru gačni imen ski raz ličici na Azo rih 138 (99,3) v Azo rih 1 (0,7) – – na Ba hraj nu 8 (0,7) v Ba hraj nu 1135 (99,3) v Ba hrei nu 83 na Bar ba do su 331 (98,2) v Bar ba do su 6 (1,8) – – na Do mi ni kan ski 654 (99,5) v Do mi ni kan ski 13 (0,5) – – re pub li ki re pub li ki na Gre na di 54 (54,0) v Gre na di 46 (46,0) – – na Hai ti ju 1617 (98,4) v Hai ti ju 27 (1,6) – – na Hong kon gu 4* (0,1) v Hong kon gu 3148 (99,9) v Hong Kon gu 641 na Ko mo rih 18 (72,0) v Ko mo rih 7 (28,0) – – na Kubi 5994 (99,5) v Kubi 28* (0,5) – – na Ma da ga skar ju 1195 (97,9) v Ma da ga skar ju 26 (2,1) – – na Mal ti 2349 (99,9) v Mal ti 2* (0,1) – – na Novi Ka le do ni ji 18 (34,6) v Novi Ka le do ni ji 34 (65,4) – – na Novi Ze lan di ji 3164 (82,3) v Novi Ze lan di ji 679 (17,7) – – na Pa pui Novi 210 (70,0) v Pa pui Novi 90 (30,0) – – Gvi ne ji Gvi ne ji na Por to ri ku 16 (3,8) v Por to ri ku 410 (96,2) – – na Sejšelih (sli ka 4) 297 (100,0) v Sejšelih 0 (0,0) – – na Šri lan ki 837 (81,1) v Šri lan ki 195 (18,9) na Šri Lan ki 216 na Taj va nu 1610 (87,3) v Taj va nu 234 (12,7) na Tai va nu 5 na Ton gi 56 (88,9) v Ton gi 7 (11,1) – – na Tri ni da du 18 (39,1) v Tri ni da du 28 (60,9) – – in To ba gu in To ba gu na Vzhod nem 463 (81,4) v Vzhod nem 106 (18,6) – – Ti mor ju Ti mor ju na Ze le nort skih 90 (99,0) v Ze le nort skih 1 (1,0) na Kap verd skih 9 oto kih oto kih oto kih na Flo ri di,na Kam čat ki, na Ju ka ta nu,vendarjetoletendenca,nepapravilo,sajnpr.rečemov Sin ga - pur ju, v Ve li ki Bri ta ni ji,v Tri ni da du in To ba gu [te mu pri me ru bi se dalo opo re ka ti, opom ba av tor jev], v Is tri …«, na ne poe no te no rabo v ve li ki meri vpli va jo prav neu strez ne na ved be v slo var skem delu ak - tual ne ga pra vo pi sa (Slo ven ski pra vo pis 2001). Pri otoških državah, pri ka te rih se na vi dez pre pro sto vprašanje iz bi re pred lo ga v ali na za ple te, če do ločeno ozem lje poj mu je mo večde no ta tiv no, to rej tako kot po li tično skup nost (državaCiper, država Kuba), pri ka te ri se na vad no od ločamo za rabo pred lo ga v (v državiCiper, v državiKuba), kot prvenstveno gle de na njegovo otoško lego, pri ka te ri je v rabi pred log na (naCipru, naKubi). Ob tem je tre ba raz li ko va ti med (Klad nik in Per ko 2015a): • otoškimi država mi, ki jih se stav lja večje šte vi lo oto kov in otoških sku pin (na pri mer Fidži, Filipini, Indonezija, Japonska, Sejšeli), • država mi, ko sta na do ločenem oto ku običajno dve državi (na pri mer Haiti in Dominikanskarepublika na oto ku Hispaniola), • država mi, ki jih se stav lja ta dva glav na oto ka (na pri mer AntigvainBarbuda, SvetiKrištofinNevis, TrinidadinTobago), ter • država mi, ki jih (po leg manjših oko liških oto kov) se stav lja en sam glav ni otok (na pri mer Bahrajn, Kuba, Madagaskar, Nauru, Šrilanka). Med tem ko bi lah ko pri pred lo gu v po leg otoškega kop na upošte va li tudi pri pa da joče mor sko ozem - lje, sta pri si cer pre vla du jočem pred lo gu na pou dar je na otoška lega države ozi ro ma njen ko pen ski del. Pred log v se zdi smi seln tudi v pri me ru držav, ki jih se stav lja več oto kov in otočij, na pri mer v Indone- ziji, v Japonski, ven dar je v prak si tudi v teh pri me rih po go stejši pred log na, de ni mo naFilipinih, na NoviZelandiji, naSejšelih. 101 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Slika4:V naravnemrezervatuValléedeMainaSejšelihoziromananjihovemdrugemnajvečjemotoku Praslinu.Rezervatjekotendemičnorastiščemorskegakokosa(Lodoiceamaldivica)odleta1983vpisan naUNESCO-v seznamsvetovnenaravneinkulturnedediščine. D RA G O K LA D N IK Pred la ga no pra vi lo je v ve ljav nem pra vo pi su iz pe lja no pre cej ne si ste ma tično. V nje go vem slo var - skem delu je med do bri mi šest de se ti mi država mi in naj po memb nejšimi od vi sni mi ozem lji, ki jih lah ko opre de li mo kot otoška, pri dveh tret ji nah na ve den pred log na, pri preo sta li tret ji ni pa je v večini pri - me rov na ve den pred log v. V večini pri me rov je eks pli cit no na ve de no, da gre za otoške države. Ker teh na vedb pri ne ka terih otoških državah ni, je ob njihovih imenih na ve de na zve za s pred lo gom v, lah ko upra vičeno skle pa mo, da se pri prav ljav ci iz točnic tega dejs tva sploh niso za ve da li. Ta mi sel se zaz di upra - vičena že pri pre gle du imen ne ka te rih oto kov, saj je na pri mer pri ka nadskem oto ku Nova Fund lan di ja kot mest nik na ve de na pred ložna zve za v NoviFundlandiji, pred log v pa se za peti sklon po ja vi tudi pri imen skih iz točni cah neod vi snih otoških držav Ba hrajn, Do mi ni ka, Gre na da, Nau ru, Sve ta Lu ci ja, Sve ti Krištof in Ne vis, São Tomé in Prin ci pe (Sve ti To maž in Princ), Sve ti Vin cenc in Gre na di ni (pra vil no ime je Sve ti Vin cen cij in Gre na di ne), Šri lan ka, Taj van, Ton ga, Tri ni dad in To ba go ter Va nua tu in od - vi sne ga otoškega ozem lja Por to ri ko. Tako je tudi v pri me rih otoške države Sin gapur in ki taj ske ga od vi sne ga ozem lja Hong kong, ki sta prav tako otoški oze melj ski en ti te ti, ven dar si za nju za ra di tra di cio nal ne, že do kaj us ta lje ne rabe težko pred stav lja mo rabo pred ložne zve ze naSingapurju ozi ro ma naHongkongu. Nee not nost je tudi pri na vedbi pred ložnih zvez za ime ni obeh neod vi snih držav na oto ku His pa nio la v Ka ri bih. Med tem ko je za vzhod no Do mi ni kan sko re pub li ko upo rab lje na pred ložna zve za v Domi- nikanskirepubliki, je za za hod no Hai ti upo rab lje na pred ložna zve za naHaitiju (Klad nik in Perko 2015a). 5 Raba na sel bin skih ek so ni mov Ker je prob le ma ti ka rabe ek so ni mov v vlo gi na sel bin skih imen zelo širo ka, se ome ju je mo le na pri - kaz ne ka te rih naj bolj značil nih pri me rov. Pre cej jih je po drob ne je ob de la nih v Jezikovnisvetovalnici, kar še posebej ve lja za raz ne vi di ke po do mačeva nja imen po memb nejših, od Slo ve ni je bolj ali manj od - da lje nih mest (Tor kar 2012; Do bro voljc 2013a; 2013b; 2013d; 2014a; 2014b; 2015b; Do bro voljc s so de lav ci 2016; Do bro voljc 2017b; 2017c; Weiss 2017). Na sel bin skih zem ljepi snih imen običajno ne do mačimo in jih puščamo za pi sa na v iz vir ni ob li ki. To ve lja še zla sti za ti sta, ki so za pi sa na v eni od la ti ničnih pi sav, iz je ma so ne ka te ra ime na po memb - nejših mest (na pri mer Praga, Ženeva, Bruselj, Pariz), med tem ko naj bi skladno s tre nut no ve ljav ni mi pred pi si ak tual ne ga pra vo pi sa (Slo ven ski pra vo pis 2001) zem lje pi sna ime na, za pi sa na v ne la ti ničnih pi sa vah in ideo gra mih, po do mačeva li. O slo ve nje nju pa ne go vo ri mo, če ima mo za do ločeno na se lje že uve ljav lje no slo ven sko ime, navad no iz sta rejšega ob dob ja (na pri mer Dunaj, Carigrad, Benetke, Reka), ali če gre za na se lje na dvo je zičnem ob močju (Beljak, Celovec, Gorica, Trst). To so na mreč iz vor no slo - ven ska in ne po slo ve nje na ime na (Do bro voljc 2014a; 2015b). Opažamo, da se do ločena ar haična slo ven ska ime na umi ka jo rabi imen v iz vir ni ku (na pri mer Ino- most, Monakovo, tudi Pulj in Sisek), z no vi mi družbe ni mi in političnimi oko liščina mi pa se po jav lja jo novi ek so ni mi. Tako na pri mer Slo ven cem za ra di nove evrop ske ure di tve čeda lje bližje me sto Luksemburg že slo ve ni mo, čeprav je nje go vo iz vir no ime Lëtzebuerg v luk sem burščini, Luxembourg v fran coščini ozi ro ma Luxemburg v nemščini. Težnje po po do mačeva nju lah ko opa zu je mo tudi pri ne ka te rih dru - gih, družbeno bolj iz po stav lje nih me stih, še naj večkrat zaradi pri dev ni kov, iz pe lja nih iz nji ho vih imen, ko ti pri dev ni ki oz načuje jo ka te re ga od ak tual nih spre je tih spo ra zu mov, de kla ra cij, re form ali česa po - dob ne ga. Med naj bolj zna ne spa da ta pri me ra državešengenskegaobmočja in bolonjskareforma, pri čemer opažamo, da se ob po go sti upo ra bi last no ime po do mači ali da pri de do po men ske ga pre no sa, na pri - mer (Do bro voljc 2014b): • Schengen ali Šengen »kraj« pro ti šengen »ob močje s pro stim pre ha ja njem meje« in • Bologna (ta iz vir na ob li ka ime na ima v Gigafidi 11.438 za det kov) ali Bolonja (po do mačeno ime mesta ima le 33 za det kov) »kraj« pro ti bolonja v na ve za vi na »šol sko re for mo«. Po do mačeva nje zem lje pi snih in dru gih last nih imen te me lji na slo ven skem iz go vo ru iz vir nih imen. Že pra vo pis iz leta 1962 do loča, da v slovenščini be se de, prev ze te iz tu je ga je zi ka, pišemo »…nadva 102 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen 103 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike načina,v tujioblikialipodomačiizgovarjavi…«. Me ri lo za ločeva nje med po do mačenim in ne po do - mačenim za pi som je po dročje rabe be se de: prev ze te be se de, ki so »…omejenelenaozekkrog strokovnjakov alidružbe…«, ohra ni jo tujo ob li ko za pi sa, prev ze te be se de, ki pa so »… v splošnirabi…«, pišemo po do mači iz go var ja vi. So dob no pra vo pi sno načelo, da se obče prev ze te be se de v rabi sčaso ma po do mačijo, pri pi sa nju pov zroča težave, saj te me lji na idea li zi ra nem upo rab ni ku, ki do bro poz na za ko ni to sti je zi - ka in ima tudi širši po gled na vlo go je zi ka v družbi. Pri la ga ja nje tu je ga be sed ja za ko ni to stim slo venščine na mreč ni po vsem pred vi dljiv pro ces (Biz jak 2012, 64–65). Ob tem se lah ko vprašamo, kakšni bi bili (so dob ni) at la si sve ta, če bi v njih, sklad no s pra vo pi sni mi na vo di li, iz go vor no po do mačeva li vsa ime - na iz ne la ti ničnih pi sav. De jan sko bi bilo to za ra di prak tičnih (ne poz na va nje iz vir ne iz go var ja ve), teh ničnih (na novo bi bilo tre ba za pi sa ti na ti soče imen) in fi nančnih (za ra di skrom nih možno sti pro da je na že za sičenem trgu no be na za ložba ne bi bila spo sob na iz ve sti takšnega pro jek ta) raz lo gov po vsem nei - zve dlji vo. K sreči se splošno do mačenje zem lje pi snih imen v pi sni slo venščini ni nik dar in nik jer širše uve lja vi lo. Po gačnik (2012, 82) meni, da bi pra vo pi sna pra vi la mo ra la od pra vi ti ne po treb no raz li ko med la - ti ničnimi in ne la ti ničnimi pi sa va mi, gla sov no do mačenje pa opre de li ti kot (za sil no) možnost in ne pra vi lo. Vzpo stav lje no bi mo ra lo biti jasno raz ločeva nje med iz go var ja vo in pi sa vo, pri prav lje na pa bi mo ra la biti tudi sez nam iz gla sij iz čim več sve tov nih je zi kov (ne gle de na pi sa vo), ki vpli va jo na pre gi ba nje, in kon kre ten sez nam ti stih imen, ki jih v slo venščini de jan sko pišemo dru gače, ne nuj no le v gla sov no po do mačeni ob li ki. Pri upošte va nju ak tual nih pra vo pi snih na vo dil se v prak si po jav lja jo po memb ne ne do sled no sti. To tr di tev lah ko po na zo ri mo na pri me ru po do mačeva nja treh po memb nih mest iz ju govz hod ne Azi je, iz - vir no za pi sa nih v ne latiničnih pi sa vah ozi ro ma ideo gra mih (pre gled ni ca 6). Opaz no je, da je raba teh imen izra zi to nee not na. Še naj bolj poe no te na in sklad na s pra vo pi sni mi pra vi li je v pri me ru Hongkonga, med tem ko je pri Hošiminhu po go sta tudi raba imen ske raz ličice, za - pi sa ne na ra zen (ob nji ju in le del no po do mačeni raz ličici HoChiMinh se po go sto upo rab lja tudi nek da nje ime v ob li kah Saigon (395 za det kov) in Sajgon (214 za det kov)). Kam boško glav no me sto bi mo ra lo biti sklad no s pra vo pi sni mi pra vili us trez no za pi sa no kot Pnom pen, a takšnega za pi sa v Gigafidi sploh ni. Krajši za pis o ime nih Hošiminh in Pnompen (sli ka 5) je ob jav ljen tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro - voljc 2013b). Drug sklop težavne rabe ek so ni mov na sel bin skih imen se na naša na azij ska mesta, ki so jim v zad - njem času spre me ni li ime, njihova nek da nja ime na pa so bila že pred tem trd no uve ljav lje ni slo ven ski ek so ni mi (pre gled ni ca 7). In dij skim me stom so ime spre me ni li v zad njem de set let ju 20. sto let ja. Temu smo se v slo venščini pri la go di li na raz lične načine. Med tem ko je za Mumbaj (sli ka 6) kljub zelo bur ni pol pre te kli zgo dovini, prežeti z od mev ni mi te ro ri stičnimi de janji, še ved no v rah li pre vla di raba sta rejšega ek so ni ma Bom- baj, se v pri me ru Benaresa ozi ro ma Čenaja po go ste je upo rab lja njun iz vir ni, prečrko va ni en do nim ski Preglednica6:Pogostnostzapisovrazličicpodomačenihimennekaterihmestv jugovzhodniAziji,izvirno zapisanihv nelatiničnihpisavahoziromaideogramih,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). po domačeno šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb ime (de lež v %) raz ličica (de lež v %) imen ska raz ličica po do mačene ga po do mačene ga ime na ime na Hong kong 6075 (81,0) Hong Kong 1425 (19,0) – – Hošiminh 152 (60,1) Ho Ši Minh 101 (39,9) Ho Chi Minh 37 Phnom Penh 411 (93,8) Pnom Penh 27 (7,2) Pnom Pen 15 104 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Preglednica7:Pogostnostzapisovrazličicpodomačenihimennekaterihmestv Aziji,katerihimeseje predčasomspremeniloinimajouveljavljenslovenskieksonim,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). spre me njen šte vi lo na vedb ak tua len šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb ali uve ljav ljen (de lež v %) en do nim (de lež v %) imen ska raz ličica slo ven ski (star ek so nim ali ek so nim nek da nji en do nim) Pe king 34.358 (99,2) Bei jing 275 (0,8) – – Čenaj 72 (36,7) Chen nai 124 (63,3) Ma dras 366 Kal ku ta 1040 (95,6) Kol ka ta 48 (4,4) Cal cut ta 36 Mum baj 795 (81,1) Mum bai 185 (18,9) Bom baj 837 Nan king 141 (39,1) Na njing 220 (60,9) – – Be na res 111 (35,6) Va ra na si 202 (64,4) – – za pis. Po vsem dru gače je pri v slo venščini zelo trd no uve ljav lje nem ek so ni mu Kalkuta, ki je tako močno za si dran v jav ni rabi, da spre mem ba ime na na po gost nost rabe sploh ni opaz ne je vpli va la. V bis tvu si je težko pred stav lja ti, da bi na me sto nje ga začeli upo rab lja ti do kaj po dob no ben gal sko iz vir no ob li ko Kolkata, čeprav se je na pri mer sčaso ma to že zgo di lo pri no vih ime nih držav Šrilanka (v Gigafidi ima 2466 za det kov, ob li ka ŠriLanka 763 in SriLanka 196), Tajska (13.047 za det kov) in Tajvan (7965 za - det kov). Te imen ske ob li ke so v Gigafidi v ve li ki pre vla di pred nji ho vi mi nek da nji mi, sta rejšimi ime ni Cejlon (293 za det kov), Siam (287 za det kov) in Formoza (91 za det kov), ki se očitno upo rab lja jo le še v zgo do vin skem kon tek stu. Po dob no se na me sto nek da nje ga poi me no va nja in do ne zij ske ga oto ka Celebes Slika5:Budističnitempljiv kamboškemglavnemmestuPhnomPenhu,kateregaimesev slovenščini večinskozapisujev nasprotjuz veljavnimipravopisnimipravili. PH A LI N N O O I, FL IC K R (59 za det kov) ena ko vred no uve ljav lja ta nova en do nimska raz ličica Sulawesi (98 za det kov) in njen slo - ven ski ek so nim Sulavezi (82 za det kov). Dru gače je z ime no ma ki taj skih mest Peking in Nanking, pri ka te rih se je z uved bo pi nji na pri prečrko - va nju v med na rod ni jav no sti začela uve ljav lja ti nju na en do nim ska imen ska raz ličica. Tako so se na pri mer v an gleščini že po vsem odre kli rabi nek daj uve ljav lje ne ga ekso ni ma Peking in ga na do me sti li z iz vir - no man da rin sko imen sko ob li ko Beijing, pa tudi ek so ni mov Nanking in Kanton, ki sta ju na do me sti la en do ni ma Nanjing ozi ro ma Guangzhou. Tudi v slo venščini zad nja dva ek so ni ma po sto po ma od mi ra - ta, med tem ko raba ek so nima Peking os ta ja v trd ni rabi (Do bro voljc 2017c). V pr vem slo ven skem at la su sve ta Atlantu (1869–1877) ga je upo ra bil že nje gov re dak tor Ma tej Ci ga le (Klad nik 2005b), ek so nim pa se še ved no upo rab lja tudi v večini dru gih po memb nejših je zi kov (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014). Po dob no pri la ga ja nje pi njin ske mu za pi su je opaz no tudi v rabi ime na za hod no ki taj ske av to nom ne po - kra ji ne Sinkiang. To ek so nim sko imen sko raz ličico se upo rab lja le še v sla bi pe ti ni nje nih na vedb v Gigafidi (62 za det kov), v preo sta li večini pa je že v rabi njena en do nim ska, s pi nji nom prečrko va na imen ska raz ličica Xinjiang (263 za det kov). Za ra di množičnega spre mi nja nja imen v Mjan ma ru in po manj ka nja sez na mov s prečrko va ni mi tam - kajšnji mi zem lje pi sni mi ime ni je nji ho va us trez na raba zelo otežena; tudi v ug led nih at la sih sve ta se zato na ozem lju Mjan ma ra na me sto en do ni mov pra vi lo ma upo rab lja jo an gleški ek so ni mi. Težavna je tudi raba ime na naj večjega me sta v državi in do no vem bra 2005 nje ne pre stol ni ce, ki se je do leta 1989 v an gleščini imeno va lo Rangoon, po spre mem bi ime na pa je po sta lo Yangon. Temu sta se pri la go di la tudi slo ven ska ek so ni ma Rangun ozi ro ma Jangon. Prvi ima v Gigafidi 175 za det kov, dru gi 155. Kljub temu je še naj po go stejša raba en do ni ma Yangon (251 za det kov), o težav no sti pra vil ne ga za pi sa tega imena pa go vo ri jo šte vil ne dru ge v Gigafidi za be ležene imen ske raz ličice: Rangoon (39 za det kov), Rangon (2), Jangun (33), Yangun (6) in Yangoon (7). Uved ba no ve ga glav ne ga me sta ni težav no sti us trez ne rabe prav nič olajšala. Nje go va en do nim ska raz ličica, prečrko va na v an gleščino, se ime nu je Naypyidaw, urad no 105 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Slika6:Značilenkontrastmedbarakarskimnaseljeminsodobnimistanovanjskimistolpnicami v zahodnoindijskemvelemestuMumbaju. A LE XA N D R ZY KO V, F LI CK R 106 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen prečrko va na NayPyiTaw, zna ni sta tudi raz ličici Naypyitaw in Nepranytau (med mrežje 2). Za pis v Je- zikovni svetovalnici (Do bro voljc 2017b) pri po roča, da se v  slo venščini ime sklad no z  iz go vo rom po do mači kot Nejpjido ali Nepjido, čemer pri tr ju je jo tudi poi me no va nja v ruščini (Нейпьидо, prečrko - va no Nejp’ido), srbščini (Нејпјидо, prečrko va no Nejpido) in češčini (Neipyijto, Nepjito, Nepyito). Pre cej lažja je raba imen za naj večje in tret je naj večje me sto v Turčiji (pre gled ni ca 8). Za obe imamo uve ljav lje ni slo ven ski ime ni, pri čemer si ime Carigrad tra di cio nal no de li mo z dru gi mi južno slo van - ski mi je zi ki, ime Smirna pa iz ha ja iz grškega ime na Σμύρνη, prečrko va no Smýrni, ki naj bi na sta lo iz izra za smurna v po me nu ‘mir ta’ (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014). Obe ime ni spa da ta med naša naj sta rejša poi me no va nja tu jih mest. Med tem ko raba ime na Smir- na po la go ma za mi ra in ima vse bolj ar haično ko no ta ci jo, je raba ime na Carigrad še ved no zelo živa (Do bro voljc 2013a), čeprav je v preo sta lih južno slo van skih je zi kih že do do bra uto ni la v po za bo. Ar - haično ko no ta ci jo ima ta nje go vi sta ri imen ski raz ličici Bizanc in Konstantinopel, med tem ko je ime Istanbul al ter na tiv ni ek so nim, na stal na pod la gi iz vir ne ga turškega ime na İstanbul. Po leg tra di ci je pro ti nje go - vi rabi go vo ri tudi večja možnost neu strez ne rabe, kar po tr ju je kar 286 Gigafidinih za pi sov na pačne imen ske raz ličice Istambul. Težavna raba ek so ni mov je po ve za na tudi z us trez nim poi me no va njem mest v osa mos vo je nih državah na ozem lju nek da nje Sov jet ske zve ze, kjer je bil pred nje nim raz pa dom spo ra zu me val ni je - zik ruščina. Zato so bile tudi v njih v pre vla du joči rabi ru ske imen ske raz ličice, ki so z na dalj njo rabo Preglednica8:Pogostnostzapisovimenskihrazličicnajvečjegaintretjeganajvečjegaturškegamesta v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). slo ven sko ime šte vi lo na vedb al ter na tiv ni šte vi lo na vedb na pačno ime šte vi lo na vedb (de lež v %) ek so nim (de lež v %) Ca ri grad 7593 (57,3) Is tan bul 5649 (42,7) Is tam bul 286 Smir na 173 (14,5) Iz mir 1020 (85,5) – – Preglednica9:Pogostnostzapisovrazličicimennekaterihmestnaozemljihdržav,kisoseosamosvojile porazpaduSovjetskezveze,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). tra di cio nal ni šte vi lo na vedb so dob ne mu šte vi lo navedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb slo ven ski (de lež v %) en do ni mu (de lež v %) imen ska raz ličica ek so nim pri la go jen (en do nim ek so nim ali na pačno za pi sa no ime) Alma Ata 42 (35,3) Al ma ti 77 (64,7) Al maty 90 Ašha bad 38 (33,9) Ašga bat 74 (66,1) As ga bad 2 Dne pro pe trovsk 60 (58,8) Dni pro pe trovsk 42 (41,2) – – Har kov 278 (95,2) Har kiv 14 (4,8) – – Ki jev 8569 (100,0) Ki jiv 2 (0,0) – – Kišin jov 366 (70,4) Kišin jev 154 (29,6) Kišinev 9 Lvov (sli ka 7) 549 (87,8) Lviv 72 (12,2) – – Taškent 545 (100,0) Toškent 0 (0,0) – – Vi tebsk 118 (99,2) Vi cebsk 1 (0,8) – – Za po rožje 1037 (100,0) Za po rižja 0 (0,0) – – po osa mos vo ji tvi in po ti ska nju ruščine v dru gi plan po sta le slo ven ski ek so ni mi. Od pi ra se di le ma, ali naj v slo venščini po osa mos vo ji tvi teh držav upo rab lja mo iz vir na ime na v nji ho vih uradnih je zi kih ali naj, vsaj v pri me rih večjih in glav nih mest, ohra ni mo nji ho ve iz ruščine iz pe lja ne ek so ni me. Ta di - le ma se na ka zu je tudi v po go sto sti rabe imen ne ka te rih tam kajšnjih mest, kot jih be leži Gigafida(pre - gled ni ca 9). Za ra di tra di cio nal ne uve ljav lje no sti ru skih imen skih raz ličic ne pre se neča, da iz njih iz pe lja ni slo - ven ski ek so ni mi pra vi lo ma pre vla du je jo. Iz je mi sta ime ni naj večjega ka zah stan ske ga me sta Almati (iz vir no Almaty), ki se je do leta 1993 ime no va lo Alma-Ata, in turk me ni stan ske ga glav ne ga me sta Ašgabat (iz - vir no Aşgabat), pri ka te rem se je pre vla du joči ek so nim oprl na nje go vo turk men sko iz vir no ob li ko. V bližnjih državah Ukra ji ni, Be lo ru si ji in Mol da vi ji je opaz na močna pre vla da ek so ni mov, na sta lih na pod la gi ru skih imen. Edi na iz je ma je ime me sta Dnepropetrovsk, ki se po sto po ma umi ka ek so ni mu Dni- propetrovsk, iz pe lja ne mu iz ukra jinščine. Obrav na va ni te ma ti ki je pos večen tudi za pis v Jezikovnisvetovalnici (Tor kar 2012). V njem je sve - to va lec med dru gim za pi sal: »…Odkrajevv Ukrajinistav slovenskemknjižnemjezikunajboljtrdno zasidranaLvov inKi jev.Mojemnenjeje,dasmemoz vsopravicoostatipritehoblikahindanamtega nihčenemoreočitatialiceloprepovedati./…/PrivprašanjuimenukrajinskihmestKi jev,Har kov,Lvov, Za po rožje,Čer no bil inverjetnošekateregasosesestavljavcipravil – zatadeljebiloodločilnomnenje prof.Jakopina – oziralipredvsemnatradicionalnoraboruskihoblikv slovenskemjezikovnemprostoru. /…/Rabeoblikkrajevnihimenv slovenščininismiselnopovezovatiz razumevanjemoz.upoštevanjem statusaukrajinščinekotdržavnegajezika,kerjetoavtonomnoslovenskovprašanje…«. Med na sel bin ski mi ek so ni mi, ki v slo venščini ne za držano od mi ra jo, so pred vsem ti sti z ob močja An gloame ri ke (pre gled ni ca 10). Ne koč so se za ra di po memb no sti Philadelphie za zgo do vi no Združenih držav in Chicaga za med na rod no de lav sko gi ba nje občutno po go ste je upo rab lja li. 107 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Slika7:PanoramaLvova,ukrajinskegamesta,kijebilov okviruAvstro-Ogrskedelnašeširšedomovine, zatojenjegovotakratnoslovenskoimeprinasševednotrdnouveljavljeno. D EN IS B O N D A RI EV ,F LI CK R 108 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Ek so ni ma Čikago in Filadelfija ima ta vse ga ne kaj od stot kov na vedb od vseh za pi sov imen obeh mest. Opo zoriti ve lja tudi na nju na na pačna za pi sa Chichago in Philadelphija, pri čemer je sled nji celo šte - vilčnejši od nje go ve ek so nim ske raz ličice. Po leg obeh nek daj po go ste je rab lje nih ek so ni mov smo v Gigafidi našli še po sa mez ne za pi se po do mačenih imen za me sti NewYork (NoviJork (23 za det kov), NoviYork (11 za det kov)) in NewOrleans (NoviOrleans (3 za det ki)). Ime Washington (sli ka 8) v bis tvu ni pra vi ek so nim, saj se od urad ne ga iz vir ne ga ime na raz li ku je le po iz pu sti tvi pri stav ka D.C. Ta oz načuje nje go vo lego v Ko lum bij skem okrožju (DistrictofColum- bia), po čemer ga je mo goče ločiti od zvez ne države Was hing ton na se ve ro za ho du Združenih držav Ame ri ke. Z za pi som pri stav ka D.C. ima mo v slo venščini težave, kar kaže raz no li kost zaz na nih na vedb v Gigafidi. Najšte vilčnejša je WashingtonDC (129 za det kov), sledijo pa WashingtonD.C. (96 za det kov), Washington,DC (64 za det kov) in urad no ime Washington,D.C. (62 za det kov). Preglednica10:Pogostnostzapisovrazličicimennekaterihmestv ZdruženihdržavahAmerike, za katerasoseuveljavilislovenskieksonimi,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017). slo ven ski šte vi lo na vedb en do nim šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb ek so nim (de lež v %) (de lež v %) imen ska raz ličica Čika go 254 (1,6) Chi ca go 15.885 (98,4) Chic ha go 115 Fi la del fi ja 651 (5,8) Phi la delp hia 10.590 (94,2) Phi la delp hi ja 829 Was hing ton 47.966 (99,7) Was hing ton DC 129 (0,3) Vašing ton 8 Slika8:GlavnomestoZdruženihdržavAmerikejeWashington.NafotografijijepogledizpredLincol- novegaspomenikanaWashingtonovslavoloksreditamkajšnjegaprostranegaspominskegaparka. D RA G O K LA D N IK Tako kot obrav na vo imen držav tudi obrav na vo imen mest končuje mo s prob le ma tičnimi pred ložnimi zve za mi. Gre pred vsem za slo ven ske ek so ni me mest ob vo do to kih, pri ka te rih se je v pre te klo sti uve - lja vi la raba manj us trez ne ga pred lo ga na na me sto us trez nejšega ob (pre gled ni ca 11). Pri pi sa ti jo gre ne do mišlje ne mu, do be sed ne mu pre va ja nju pred lo gov, ki jih vse bu je jo iz vir na ime - na. Pre pričani smo, da je predlog na us tre zen le v pri me rih, ko je do ločena na sel bi na de jan sko na rečnem oto ku, tako kot je v pri me ru KostanjevicenaKrki. Si cer je us trez ne je upo ra bi ti pred log ob, ki na tančno izra zi, da je ta na sel bi na na enem od bre gov ali na obeh bre go vih reke. Čeprav je v večini pri me rov še ved no zaz nav na pre vla du joča raba manj pri mer ne pred ložne zve - ze, se raba us trez nejše zago to vo čeda lje bolj uve ljav lja, v pri me ru ko roškega me sta ŠentvidobGlini (nemško SanktVeitanderGlan) pa je že pre vla da la. 109 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Preglednica11:Pogostnostrabeboljinmanjprimernihpredložnihzvezv nekateriheksonimih,kotjih beležijezikovnikorpusGigafida(2017). ek so nim ska raz ličica šte vi lo na vedb ek so nim ska raz ličica šte vi lo na vedb s pred lo gom ob (de lež v %) s pred lo gom na (de lež v %) Frank furt ob Maj ni (sli ka 9) 40 (25,0) Frank furt na Maj ni 120 (75,0) Frank furt ob Odri 28 (35,9) Frankfurt na Odri 50 (64,1) Ro stov ob Donu 13 (13,0) Ro stov na Donu 87 (87,0) Šen tvid ob Gli ni 16 (59,3) Šen tvid na Gli ni 11 (40,7) Slika9:NemškomestoFrankfurtobMajnijepomembnofinančnosredišče.Zraslojenaobehbregovih rekeMajne,desnegapritokaRena. FL IC K R 110 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen 6 Sklep Pričako va ti je, da bo z no vim slo ven skim pra vo pi som raba zem lje pi snih imen za splošno jav nost olajšana, kar ve lja še po se bej za ra di načrto va nih spre memb pra vil pri rabi ve li ke in male začet ni ce. Ta od prav lja jo iz je me pri rabi ve li ke začet ni ce v večbe sed nih na sel bin skih ime nih z občnoi men ski mi se - sta vi na mi me sto, vas, selo, trg in na se lje, ki se naj bi po no vem, tako kot v večini evrop skih je zi kov, pi sa la z ve li ko začet ni co. Prav tako naj bi se z ve li ko začet ni co pi sa la večbe sed na zem lje pi sna ime na mest nih de lov, v obeh pri me rih pa bodo še vna prej iz je me le mo re bit ni ne pr vi ozi ro ma vme sni pred lo gi (na pri - mer NovaVaspriPtuju). Pri večbe sed nih ne na sel bin skih ime nih bo predvidoma z ve li ko začet ni co vse lej za pi sa na prva imen ska se sta vi na, začet ni ca dru gih se sta vin pa se bo rav na la po tem, ali ima ta občni značaj ali je last no ime. V pr vem pri me ru bo za pi sa na z malo začet ni co, v dru gem pa z ve li ko. Med na rod nim pri po ročilom bodo v večji meri pri la go je na tudi pra vi la o prev ze ma nju tu jih be sed v slo venščino, kar po me ni, da bo sklad no z upošte va njem pra vil med na rod nih la ti ničnih prečrko vanj v manjši meri pred vi de no zdaj sko raj za po ve da no do mačenje last nih imen, v iz vir ni ob li ki za pi sa nih v ne la ti ničnih pi sa vah ali ideo gra mih. Ne ka te ra last na ime na, zem lje pi sna niso ni ka kršna iz je ma (tako se je na pri mer po po kra ji ni Kras med na rod no uve lja vil po jem kras ozi ro ma karst za po krajine iz kar bo nat nih kam nin ter z značil ni mi po vršin ski mi in pod ze melj ski mi po ja vi), se po do ločenem času po last noi me ni jo in do bi jo pred met ni po men. Z ape la ti vi za ci jo iz gu bi jo značilno iden ti fi ka cij sko ozi ro ma in di vi dua li za cij sko vlo go, kar vpliva na njihov za pis z malo začet ni co, po go sto jih tudi pi sno pri la go di mo slo venščini (Do bro voljc 2012a, 32–33). Za zdaj lah ko iz za pi sa ne ga skle ne mo, da je us trez na raba zem lje pi snih imen raz me ro ma za ple te - na in zah te va us kla je nost je zi ko slov cev, geo gra fov, kar to grafov in dru gih vple te nih stro kov nja kov. Po mem ben pris pe vek k poe no te nju rabe in s tem manjši zme di je stan dar di za ci ja zem lje pi snih imen, Slika10:Regionalizacijas poimenovanjiregijSlovenije,kotsosijihv okviruevropskegaprojekta zamislilistrokovnjakinizozemskegavodilnegapartnerja(Brinkvanden2014/2015). pri čemer smo v Slo ve ni ji za ra di po manj ka nja sred stev za ta na men za zdaj na re di li le skrom ne ko ra - ke. Pred stan dar dizacijo je na mreč po tre ben te me ljit je zi kov ni in po men ski pre tres po sa mez nih imen. Ker ra zen za ime na držav, na se lij na ozem lju Re pub li ke Slo ve ni je ter po memb nejših slo ven skih po - kra jin, go ro vij, vr hov, vo do to kov in je zer stan dar di za ci ja še ni bila oprav lje na, je ob sno va nju no ve ga slo ven ske ga pra vo pi sa tre ba po skr be ti za us tre zen na bor poj mov za nje gov slo var ski del, pa tudi za ustrez - ne po na zo ri tve ne pri me re v pra vi lih. Vključena naj bi bila vsa ime na neod vi snih držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj ter vsa glav na, vključno z ime ni nji ho vih pre bi val cev, največja me sta, si ste ma ti zi ra - na ime na uprav nih enot, naj večja je ze ra, naj daljše reke, naj višji in naj mo gočnejši sla po vi, naj večja po gor ja in naj višji vr ho vi, naj večji oto ki, glav ni po lo to ki (de ni mo po de set v sve tov nem me ri lu za vsak po jav in vsa bolj zna na pri nas), a tudi ime na, ki so pri do bi la občnoi men ski značaj, na pri mer Angora (zdaj Ankara), Florenca (zdaj Firence), Jersey, Shetlantskiotoki, Solnograd (zdaj Salzburg). Če ne bomo si ste ma tično skr be li za us trez no rabo naših in po do mačenih tu jih zem lje pi snih imen, se bodo v zve zi z nji mi še vna prej po jav lja le ne ja sno sti in ne poe no te na raba, še mno go bolj za ni mi vo pa uteg ne do ga ja nje po sta ti ob mo re bit nem vple ta nju tuj cev. To slutnjo lah ko pod kre pi mo z re sničnim do ga ja njem, ko so v ok vi ru evrop ske ga pro jek ta, ki so ga vo di li na ni zo zem ski uni ver zi v Wa ge nin ge - nu, prek re gio na li za cij in poi me no vanj značil nih po kra jin skušali dog na ti značaj evrop skih po kra jin (Brink van den 2014/2015). Ni zo zem ski so de lav ci so se gle de Slo ve ni je obr ni li na Geo graf ski inšti tut Antona Me li ka ZRC SAZU, zato smo jim po sre do va li našo na rav no geo graf sko re gio na li za ci jo (Klad - nik 1996, 153–156; Fridl s so de lav ci 1998, 125), zem lje vid nek da njih av strij skih dežel (Ga bro vec in Rajšp 1998, 33) in zem lje vid s pred vi de no čle ni tvi jo Slo ve ni je na 12 po kra jin (Vrišer 1999, 121–122). Ker se jim z vi di ka vpe to sti Slo ve ni je v širši evrop ski pro stor no be na od naših čle ni tev ni zde la pri mer na, prepri - čali pa jih niso niti naši po mi sle ki, da poe no te nje na rav no geo graf ske in družbe no geo graf ske čle nitve ozem lja naše države ni možno, so se na pod la gi pre je tih gra div v no vo let nih dneh od ločili pri pra vi ti »ino va tiv no« last no čle ni tev. Z njo so nas sez na ni li v pr vih dneh leta 2015 ter v nas za se ja li re sen dvom o znans tve ni in etični neo po rečno sti v splošnem si cer zelo čis la nih za hod noe vrop skih stro kov nja kov. Re zul tat je vi den na sli ki 10. Opo zar ja mo pred vsem na se man tično »enot nost« imen ske rav ni in geo - graf sko »stvar nost« na novo »sko va nih« po kra jin, pri čemer se ve da ne mo re mo pre zre ti iz jem ne površno sti vo dil ne ga part ner ja. Zahvala:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan- ciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 7 Viri in li te ra tu ra Berk, S. 2001: O tu je je zičnih us trez ni cah za slo ven ska zem lje pi sna ime na. Geo graf ski vest nik 73-1. Biz jak, A. 2012: Pi sno po do mačeva nje no vejših prev ze tih be sed v slo venščini. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz - pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Brink van den, T. 2014/2015: Re quest for par ti ci pa tion for our pro ject on the Eu ro pean Lands ca pe Character As ses sment through the lens of uni que toponyms. Elek tron ska ko res pon den ca z Dra gom Klad nikom. Do bro voljc, H. 2004: Pra vo pis je na Slo ven skem. Lin gua Slo ve ni ca. Ljub lja na. Do bro voljc, H. 2012a: Pi sa nje imen iz del kov in znamk. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Do bro voljc, H. 2012b: Pi sa nje začet ni ce v pred ložnih last nih ime nih. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pravo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Do bro voljc, H. 2013a: Dve ime ni ene ga me sta: Ca ri grad in Is tan bul. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/dve-imeni-enega-mesta-carigrad-in-istanbul#v (25. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2013b: »Hošiminh« pro ti »Ho Ši Minh«: dve last ni ime ni? Je zikovna sve to val ni ca. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/hosiminh-proti-ho-si-minh-dve-lastni-imeni#v (25. 11. 2017). 111 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Do bro voljc, H. 2013c: Na do mest na in skrajšana zem lje pi sna ime na – »Oba la«. Je zi kov na sve to val nica. Med mrežje: http://isj fr.zrc-sazu.si/sl/sve to val ni ca/na do mest na-in-skraj sa na-zem lje pi sna-ime na- oba la#v (25. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2013d: Pre ve de na večbe sed na na sel bin ska ime na in raba začet ni ce. Je zi kov na sve to valnica. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/prevedena-vecbesedna-naselbinska-imena-in- raba-zacetnice#v (28. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2014a: Iz je me pri do mačenju zem lje pi snih imen. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/86/izjeme-pri-domačenju-krajevnih-imen (24. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2014b: Po do mačeva nje tu jih zem lje pi snih imen: ime na kra jev. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/podomacevanje-tujih-zemljepisnih-imen-imena- krajev#v (24. 11. 2014). Do bro voljc, H. 2015a: Po do mačeva nje ime na »Liech ten stein«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1033/podomačevanje-imena-liechtenstein (25. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2015b: Slo ve nje nje kra jev nih imen: splošno. Je zi kovna sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/855/slovenjenje-krajevnih-imen-splošno (25. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2015c: Slo ven ska us trezni ca ime na »Mau ri tius« je »Ma vri cij«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/841/slovenska-ustreznica-imena-mauritius-je- mavricij (24. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2017a: »Ma vri cij« in »Pa pua Nova Gvi ne ja«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2025/mavricij-in-papua-nova-gvineja (24. 11. 2017). Do bro voljc, H. 2017b: Glav no me sto v  Mjan mar ju. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2006/glavno-mesto-v-mjanmarju (26. 11. 207). Do bro voljc, H. 2017c: Za kaj se glav ne mu me stu Ki taj ske v slo venščini reče Pe king? Je zi kov na sve tovalnica. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/990/zakaj-se-glavnemu-mestu-kitajske-v- slovenščini-reče-peking (25. 11. 2017). Do bro voljc, H., Ja kop, N. 2011: So dob ni pra vo pi sni pri ročnik med nor mo in pred pi som. Ljublja na. Do bro voljc, H., Ja kop, N. (ur.) 2012: V is ka nju so glas ja. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Do bro voljc, H., Len gar Ve rov nik, T. (ur.) 2015: Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašanjih. Ljub lja na. Do brovoljc, H., Weiss, P. 2016: »Sau do va« ali »Saud ska« Ara bi ja? Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://sve to val ni ca.zrc-sazu.si/to pic/1737/sau do va-ali-savd ska-ara bi ja (24. 11. 2017). Do bro voljc, H., Weiss, P., Len gar Ve rov nik, T., Snoj, M. 2016: Ali slo ve nimo ime kra jev »Bio grad na Moru« in »Fi lip i Ja kov«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/ 1621/ali-slovenimo-ime-krajev-biograd-na-moru-in-filip-i-jakov (25. 11. 2017). Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D. (ur.) 1998: Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država v pro - sto ru in času. Ljub lja na. Fur lan, M. 2003: Slo ven ska ime na držav v Slo ven skem pra vo pi su in stan dar di za ci ja SIST ISO 3166: 1996 (raz li ke). Tip ko pis. Ljub lja na. Fur lan, M., Gložančev, A., Šivic-Du lar, A. 2000: Pra vo pi sna us trez nost za pi sa last noi men ske ga gra diva v re gi stru zem lje pi snih imen in re gi stru pro stor skih enot. Geo graf ski vestnik 72-1. Fur lan, M., Gložančev, A., Klad nik, D., Per ko, D., Šivic-Du lar, A. 2008: Ime nik zem lje pi snih imen Državne pre gled ne kar te Re pub li ke Slo ve ni je v me ri lu 1 : 250.000 = Ga zet ter of the Na tio nal ge ne ral map of the Re pub lic of Slo ve nia at the sca le 1 : 250,000. Državna pre gled na kar ta Republike Slo ve ni je 1 : 250.000: stan dar di zi ra na slo ven ska zem lje pi sna ime na = Na tio nal gene ral map of the Re pub lic of Slo ve nia 1:250,000: stan dar di zed Slo ve ne geo grap hi cal na mes. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Per ko, D. 1997: Ime nik urad nih imen na se lij v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. 112 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Ga bro vec, M., Rajšp, V. 1998: Av strij ske dežele leta 1914: zem lje vid. Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država v pro sto ru in času. Ljub lja na. Gams, I. 1972: Za poe no sta vi tev pra vo pi snih pra vil: po ročilo s pos ve tov o pi sa nju zem lje pi snih imen (I. in II.). Naši raz gle di (24. 11. in 8. 12. 1972). Gams, I. 1984: Pri za de va nje Geo graf ske ga društva Slo ve ni je za stan dar di za ci jo slo ven skih last nih geo - graf skih imen. Zbornik ra do va sav je to va nja o pi ta nji ma stan dar di za ci je geo graf skih na zi va u je zi ci ma na ro da i na rod no sti SFRJ. Sa ra je vo. Geršič, M. 2016a: Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah. Geo graf ski vest nik 88-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/GV88205 Geršič, M. 2016b: Slo ven ska po kra jin ska ime na kot de jav nik iden ti te te. Dok tor sko delo, Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Geršič, M. 2017: Chan ging de no ta tions of se lec ted Slo ve nian cho ronyms. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600 Geršič, M., Klad nik, D. 2014: Street-name chan ges in Ljub lja na. Pla ce-Name Chan ges: Pro cee dings of the Sympo sion in Rome. Ham burg. Geršič, M., Klad nik, D. 2015: Slo ve nian geo graphi cal na mes as exonyms. Con fir ma tion of the De fi ni - tions: Pro cee dings of the 16th UNGEGN Wor king Group on Exonyms Mee ting. Ham burg. Geršič, M., Klad nik, D. 2016: Hou se na mes and field na mes as an im por tant part of Slo ve nian cul tural he - ri ta ge: a case study of the Leše ca da stral mu ni ci pa lity, Up per Car nio la, Slo ve nia. No mi na afri ca na 30-1. Geršič, M., Zorn, M. 2016: Od sev na rav nih ne sreč v zem lje pi snih ime nih – ne kaj pri me rov iz Za hodnih Ka ra vank in za hod nih Kam niško-Sa vinj skih Alp. Kro ni ka 64-3. Gi ga fi da 2017. Med mrežje: http://www.gigafida.net/ (20. 10. 2017). Hor vat, M. 2015: Ro dil niška ob li ka pa non skih, šta jer skih in be lo kranj skih kra jev nih imen na -ci, -ovci/evci, -inci (tip Bel tin ci – izBeltinec/Beltincev). Pra vopisna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Ja kop, N. 2012: Pi sa nje pri dev ni kov na -ov, -ev, -in iz last nih imen. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra - vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Je mec To ma zin, M. 2012: Ter mi no lo gi ja v slo ven skem pravopi su. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra - vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Je zi kov na sve to val ni ca 2017. Inšti tut za sloven ski je zik Fra na Ra movša ZRC SAZU. Ljub lja na. Med - mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ (15. 10. 2017). Jor dan, P. 2000: The im por tan ce of using exonyms – Plea ding for a mo de ra te and po li ti cally sen si tive use. Mit tei lun gen des Bun de sam tes für Kar to grap hie und Geodäsie 19. Jor dan, P., Orožen Ada mič, M., Wood man, P. (ur.) 2007: Exonyms and the In ter na tio nal Stan dar di sa - tion of Geo grap hi cal Na mes: Ap proac hes to wards the Re so lu tion of an Ap pa rent Con tra dic tion. Wie ner Os teu ro pa Stu dien 24. Wien. Kad mon, N. 2000: To ponymy. The Lore, Laws and Lan gua ge of Geo grap hi cal Na mes. New York. Klad nik, D. 1996: Na rav no geo graf ske čle ni tve Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 68. Klad nik, D. 2001: Sez nam tu jih zem lje pi snih imen v slo ven skem je zi ku. Med mrežje: http://www.gu.gov.si/ fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/publikacije/arhiv_publik/seznam_tujih_zemljepisnih_imen.pdf (16. 10. 2016). Klad nik, D. 2005a: Geo gra fov po gled na tuja zem lje pi sna ime na. Geo graf ski vest nik 77-2. Klad nik, D. 2005b: Zem lje pi sna ime na v At lan tu in nji hov po men za so dob no ime no slov je. At lant, fak - si mi li ra na iz da ja. Ljub lja na. Klad nik, D. 2006: Tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skem je zi ku; raz voj ni vi di ki in prob le ma ti ka nji hove rabe. Dok tor sko delo, Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Kladnik, D. 2007a: Po do mačena tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih at la sih sve ta. Geo gra fi ja Slo ve - ni je 14. Ljub lja na. Klad nik, D. 2007b: Po gle di na po do mačeva nje tu jih zem lje pi snih imen. Geo ri tem 2. Ljub lja na. 113 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike Klad nik, D. 2007c: Zgo do vin ski vi di ki po do mačeva nja tu jih zem lje pi snih imen. Zgo do vin ski časo pis 61, 3-4. Klad nik, D. 2009a: Od pr te di le me po men ske raz me ji tve izra zov en do nim in ek so nim. Geo graf ski vest - nik 81-1. Klad nik, D. 2009b: Se man tic de mar ca tion of the con cepts of en donym and exonym. Acta geo grap hica Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49206 Klad nik, D. 2012: Slo ve nian geo graphy and geo grap hi cal na mes. Geo graf ski vest nik 84-1. Klad nik, D., Bole, D. 2012: The life of Slo ve nian exonyms and their fa mi lia rity in the pro fes sio nal commu - nity. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 Klad nik, D., Ciglič, R., Hr va tin, M., Per ko, D., Re po lusk, P., Volk Ba hun, M. 2013: Slo ven ski ek so nimi. Geo gra fi ja Slo ve ni je 24. Ljub lja na. Klad nik, D., Cr ljen ko, I., Čilaš Šim pra ga, A., Geršič, M. 2017: A com pa ri son of Croa tian and Slo ve - nian exonyms. Acta geo grap hi ca Slove ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Klad nik, D., Geršič, M. 2014: A ga zet teer of Slo ve nian exonyms. The Quest for De fi ni tions: Pro cee - dings of the 14th UNGEGN Wor king Group on Exonyms Mee ting. Ham burg. Klad nik, D., Per ko, D. 2007: Prob le matična ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski vest nik 79-2. Klad nik, D., Per ko, D. 2013a: Slo var slo ven skih ek so ni mov. Zbir ka Ter ma nia. Med mrežje: http://www.termania.net/ (18. 10. 2017). Klad nik, D., Per ko, D. 2013b: Slo ven ska ime na držav. Geo gra fi ja Slo ve ni je 25. Ljub lja na. Klad nik, D., Per ko, D. 2014: Po ja sni la k zbir ki slo ven skih ek so ni mov. Med mrežje: http://giam2.zrc-sazu.si/ sites/default/files/pojasnila_k_preglednici_z_eksonimi_slo.pdf (16. 10. 2017). Klad nik, D., Per ko, D. 2015a: Prob le ma ti ka poi me no va nja držav in od vi snih oze melj. Pra vo pi sna raz - pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub ljana. Klad nik, D., Per ko, D. 2015b: Družbena občut lji vost stan dar di za ci je imen držav na pri me ru Južne Afrike in Mol da vi je. Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Klad nik, D., Pi pan, P. 2008: Bay of Pi ran or Bay of Sa vu dri ja? An exam ple of prob le ma tic treat ment of geo grap hi cal na mes. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48103 Klad nik, D., Pi pan, P. 2011: Poi me no va nje Pi ran ske ga za li va sko zi čas in nje go ve sodobne me dij ske raz - sežno sti. Slo ven sko-hr vaško so seds tvo. Ko per. Klad nik, D., Pi pan, P., Gašpe rič, P. 2014: Poi me no va nja Pi ran ske ga za li va. Geo gra fi ja Slo ve ni je 27. Ljubljana. Kli nar, K. 2013: Pro jek ti zbi ra nja hišnih in le din skih imen na Go renj skem. Dia lektološki raz gle di 19-2. Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409 Kli nar, K., Ško fic, J., Šekli, M., Piko-Ru stia, M. 2012: Me to de zbi ra nja hišnih in le din skih imen: projekt FLU-LED v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma Slo ve ni ja – Av stri ja 2007–2013. Je se ni ce. Le narčič, S. 2002a: Čeri v slo ven skem pra vo pi snem mor ju. So dob nost 66-1. Le narčič, S. 2002b: Čeri v slo ven skem pra vo pi snem mor ju. So dob nost 66-3. Le narčič, S. 2004: Po pra vo pis – Kaj je na ro be in kaj manj ka v no vem slo ven skem pra vo pi su. Ljub ljana. Lo vrenčak, F. 1987: Ime na držav in ne ka te rih dru gih uprav nih enot. Geo graf ski ob zor nik 34-1. Med mrežje 1: https://en.wikipedia.org/wiki/Name_of_the_Czech_Republic (25. 11. 2017). Med mrežje 2: https://en.wikipedia.org/wiki/Naypyidaw (27. 11. 2017). Med ved, J. 1969: O načelih za pi sa vo tu jih geo graf skih imen. Geo graf ski ob zor nik 16-2. Me lik, A. 1928: Pi sa va kra jev nih imen. Geo graf ski vest nik 4. Mo der, J. 1972: O pi sa vi in izre ki zem lje pi snih imen. Ve li ki at las sve ta. Ljub lja na. Orel, I. 2003: Zem lje pi sna ime na v slo ven skem časo pis ju do sre de 19. sto let ja. Be se do slov ne last no sti slo ven ske ga je zi ka – Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Pišece. Pen ko Seidl, N. 2008: Sig ni fi can ce of to ponyms, with emp ha sis on field na mes, for studyng cultu ral lands ca pe. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48102 Pen ko Seidl, N. 2011: Le din ska ime na v pro sto ru in času. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 21-2. Per ko, D. 1995: Komi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen. Geo graf ski ob zor nik 42-3. 114 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen Per ko, D. 1996a: Spor na ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski ob zor nik 43-3. Per ko, D. 1996b: Stan dar di zi ra na ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski ob zor nik 43-4. Per ko, D. 2001: Zgoščeni ime nik zem lje pi snih imen Slo ve ni je. Zbir ka držav nih ime ni kov zem lje pi snih imen Združenih na ro dov: Slo ve ni ja. Ljub lja na. Per ko, D. 2006: Ko li ko je ocea nov? Geo graf ski vest nik 78-2. Per ko, D., Jor dan, P., Ko mac, B. 2017: Exonyms and ot her geograp hi cal na mes. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Per ko, D., Klad nik, D. 2017: Slo ve nian exonyms in North Ame ri ca. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777 Peršolja, B. 2003: Pot zem lje pisne ga ime na od na stan ka do upo ra be. Geo graf ski vest nik 75-2. Piko-Ru stia, M. 2012: Slo ven ska le din ska in hišna ime na v Unes co vem sez na mu ne snov ne de diščine v Av stri ji. Tra di tio nes 21-2. DOI: https://doi.org/10.3986/Tra di tio2012410216 Po gačnik, A. 2003: Prev ze ma nje be sed v slo venščini. Je zik in slovs tvo 48-6. Po gačnik, A. 2012: Gla sov no do mačenje last nih imen iz ne la ti ničnih pi sav. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz - pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Pre gled ni ca ek so ni mov 2014. Med mrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v (15. 10. 2017). Ra do van, D., Orožen Ada mič, M. 1999: Re so lu ci je OZN o zem lje pi snih ime nih. De lov no gra di vo, Inštitut za geo de zi jo in fo to gra me tri jo Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Ro tar, J. 1991: Standar di za ci ja zem lje pi snih imen. Geo det ski vest nik 35-1. Slo ven ski pra vo pis. Ljub lja na, 2001. Snoj, M. 2009: Eti mo loški slo var slo ven skih zem lje pi snih imen. Ljub lja na. Snoj, M. 2013: So pre bi val ci Gru zi je »Gru zin ci« ali »Gru zij ci«? Je zi kov na sve to val nica. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/kljucne-besede/9783#v (25. 11. 2017). Snoj, M. 2016: Raba pred lo gov »v« in »na« ob ime nih držav. Je zi kov na sve toval ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1299/raba-predlogov-v-in-na-ob-imenih-držav (25. 11. 2017). Šabec, N. 2003: Raba an gleških zem lje pisnih imen v slo venščini. Be se do slov ne last no sti slo ven ske ga je zi ka – Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Pišece. Šekli, M. 2005: Hišna ime na v Ovčji vasi = I nomi in vul go del le case di Val bru na. Ovčja vas in nje na slo ven ska go vo ri ca: ra zi sko val ni ta bor Ka nal ska do li na 2003 = Val bru na e la sua par la ta slo ve na: sta ge di ri cer ca Val Ca na le 2003. Ukve, Ljub lja na. Šekli, M. 2007: Ljud sko zem lje pi sno izraz je v to po lek se mih le din ske ga ime nja na Livškem. Raz voj slo - ven ske ga stro kov ne ga je zi ka. Ljub lja na. Šivic-Du lar, A. 1989: Te melj na načela pri pi sa nju slo ven skih zem lje pi snih imen. Je zik in slovs tvo 34, 1-2. Ško fic, J. 1998: Mi kro to po ni mi v Kro pi in bližnji oko li ci. Je zi ko slov ni za pi ski 4. Ško fic, J. 2017. Mi cro to ponyms as an im por tant part of Slo ve nian cul tu ral he ri tage. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4670 Tor kar, S. 2012: Ru ska ime na ukra jin skih mest. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/ sl/svetovalnica/ruska-imena-ukrajinskih-mest#v (25. 11. 2017). Tor kar, S. 2015: Moč in ne moč knjižno je zi kov ne ga izročila pri tvor bi et no ni mov: k vprašanju Gruzínci ali Grúzij ci. Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na. Ur banc, M., Ga bro vec, M. 2005: Kra jev na ime na: po li gon za do ka zo va nje moči in odraz lo kal ne iden - ti te te. Geo graf ski vest nik 77-2. Vrišer, I. (ur.) 1999: Po kra ji ne v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Weiss, P. 2017: Po do mačeva nje imen mest: »Kon stanz«, »Konstanca«. Je zi kov na sve to val ni ca: Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2266/podomačevanje-imen-mest-konstanz-konstanca (25.11.2017). Zor ko, Z. 2004: Hišna ime na na Ko roškem: (ob Mi klošičevem ime no slov ju). Be se do tvor je v de lih Frana Mi klošiča. Ma ri bor. 115 Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike 8 Sum mary: More ap pro pria te use of Slo ve nian geo grap hi cal na mes (tran sla ted by Dra go Per ko) This ar tic le is de vo ted to more com plex as pects and exam ples of the use of Slo ve nian geo grap hi - cal na mes, es pe cially exonyms. Pro per hand ling of geo grap hi cal na mes is com pli ca ted, alt hough many feel that they can ea sily hand le this to pic. This is also why in prac ti ce the re are count less exam ples of non-systema tic and in con si stent use. Ne vert he less, the use of geo grap hi cal na mes in Slo ve nian is be - co ming in crea singly uni form. Uni fi ca tion of the use of do me stic and fo reign geo grap hi cal na mes in ac cor dan ce with the re so lu tions and re com men da tions of the Uni ted Nations Group of Ex perts on Geo - grap hi cal Na mes – re pre sen ted in Slo ve nia by the Com mis sion for the Stan dar di za tion of Geo grap hi cal Na mes of the Go vern ment of the Re pub lic of Slo ve nia – is one of the most pres sing is sues for the mo - dern lan gua ge norm. In ter natio nal stan dar di za tion re com men da tions for wri ting geo grap hi cal na mes are of ten in conf lict with lin gui stic prac ti ce and con trary to the prin ci ples of a lan gua ge, which is com - ple tely unac cep tab le. This ar tic le draws at ten tion to some open is sues in the use of cur rently in con si stent or dis pu ted geo grap hi cal na mes in or der to con tri bu te to furt her im pro ve ment of the si tua tion in this area. We have en coun te red dis pu ted and in con si stent na mes for many years when pre pa ring at la ses and maps, edi - ting pub li ca tions, and par ti ci pa ting in sha ping the ru les for the emer ging new Slo ve nian nor ma ti ve gui de (Slo ve nian Or to graphy). The first part of the ar tic le pre sents an ex ten si ve and up da ted over view of en ga ging with geo grap - hi cal na mes in Slo ve nia. A de tai led over view of some con tro ver sial exam ples of the use of exonyms for coun try na mes fol lows, as well as a re view of dis pu ted and in con si stent use of city exonyms. In or der to quan tify the sub ject, we analy zed the fre quency of oc cur ren ces of geo grap hi cal na mes and their va - riants in the Gi ga fi da lan gua ge cor pus, an elec tro nic col lec tion of aut hen tic Slo ve nian texts con tai ning al most 1.2 bil lion words. We also exa mi ned the re cords in the Lan gua ge Ad vi sory Ser vi ce of the ZRC SAZU Fran Ra movš In sti tu te of the Slo ve nian Lan gua ge and found many de tai led re cords on this to - pic. The way in di vi dual exonyms are re pre sen ted and re cor ded in Slo ve nian re fe ren ce at la ses of the world is pre sen ted in an extensive tab le of exonyms. It is ex pec ted that the new Slo ve nian nor ma ti ve gui de will fa ci li ta te the use of geo grap hi cal na mes for the ge ne ral pub lic, es pe cially be cau se of chan ged ru les on using ca pi ta li za tion and in ter na tio nal re - com men da tions in more cu sto mi zed ru les on the use of fo reign le xe mes in Slo ve nian. The na mes of the most im por tant geo grap hi cal phe no me na are ex pec ted to be more syste ma ti cally pre sen ted in the dic tio nary part of the gui de. The ma te rials dis cus sed will also be a good sour ce for the ne ces sary stan - dar di za tion of the bulk of Slo ve nian geo grap hi cal na mes that are still not stan dar dized. 116 Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen 117 Geografski vestnik 89-2, 2017, 117–124 Književnost KNJIŽEVNOST Jer nej Ti ran: Ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni Geo ri tem 28 Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 110 stra ni, 28 slik, 4 pregled - ni ce, ISBN 978-961-254-966-4 Knji ga Kakovostbivalnegaokolja v Ljub lja ni je nova znans tve na mo no gra fi ja v knjižni zbir ki Geori - tem ter hkra ti prva z novo gra fično po do bo in trdo ve za vo. Knji ga pri ha ja na knjižne po li ce v ob dob ju, ko Ljub lja na se rij sko po bi ra na gra de in priz na nja, kot so na ziv Ze le na pre stol ni ca Evro pe 2016, Evropska na gra da za ur ba ni jav ni pro stor, na gra da »Kon gre sna zvez da« kot naj boljša kon gre sna de sti na ci ja jugovz - hod ne Evro pe, Sve tov na pre stol ni ca knji ge 2010 in 8. me sto na med na rod ni les tvi ci ko le sar jem pri jaz nih mest. Šte vil ni las ka vi na zi vi in na gra de po na zar ja jo, da se z našim naj večjim me stom »ne kaj do ga ja«. Kljub očit nim spre mem bam pa od leta 2000 ozi ro ma 18. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov v Ljub ljani, ko je bila iz da na mo no gra fi ja »Ljub lja na: geo gra fi ja me sta«, in dve leti ka sne je še mo no gra fi ja »Geografija Ljub lja ne« ni smo ime li po glob lje ne ra zi ska ve, ki bi si ste ma tično in ce lost no ob de la la po sa mez ne geograf - ske vi di ke naše pre stol ni ce. Knji ga Jer ne ja Ti ra na po nu ja prav to. Njen na men je oce ni ti ka ko vost bi val ne ga oko lja v Ljub lja ni na začetku dru ge ga de set let ja 21. sto let ja na pod la gi raz ličnih ob jek tiv nih ka zal ni - kov. Knji ga teo ret sko in kon cep tual no opre de lju je tudi v sve tov ni li te ra tu ri pre cej »iz muz ljiv« po jem bi val ne ga oko lja in nje go vih vse bin ter os vet lju je raz mer ja do so rod nih poj mov in kon cep tov. Hkra ti podaja me to do lo gi jo mer je nja bi val ne ga oko lja kot ce lo te in nje nih se stav nih de lov, ki je po tem uporab - lje na na pri me ru Ljub lja ne, s čimer je ana li zi ra na di fe ren cia ci ja med po sa mez ni mi mest ni mi pre de li. Na kon cu knji ga obrav na va še pre fe ren ce Ljub ljančanov o posa mez nih vse bi nah bi val ne ga oko lja, ki so do da ne kot utež k ob jek tiv nim me ri tvam. GEORITEM 28 Jernej Tiran KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V LJUBLJANI Jer nej Ti ran po jem bi val no oko lje opre de lju je kot značil no sti sta no va nja ter nje go ve ožje in širše oko li ce, ki so po memb ne za za do vo lje va nje splošnih člo ve ko vih po treb in oprav lja nje te melj nih člo - ve ko vih funk cij, kot so bi va nje, delo, izo braževa nje, re krea ci ja, os kr ba in ko mu ni ka ci ja. Na ta način je vse bi ne bi val ne ga oko lja raz vr stil v se dem sklo pov: sta no vanj ske raz me re, var nost, es tet ska vred nost, do stop nost mest nih dobrin, obre me nje nost oko lja, družbeno oko lje in po go ji za mo bil nost. Ka ko vost bi val ne ga oko lja je iz me ril s sešte va njem stan dar di zi ra nih ka zal ni kov in ugo to vil, da se zno traj me sta po memb no raz li ku je: v naj bolj ka ko vost nem bi val nem oko lju živi jo pre bi val ci Mur gel, Tr no ve ga, Rožne do li ne in za hod ne ga mest ne ga sre dišča, v naj manj ka ko vost nem pa pre bi val ci Ra ko ve Jelše, Si bi ri je, večine ur ba ni zi ra nih ru ral nih na se lij na se ve ro vz hod nem obrob ju, večjega dela Most in Šiške v bližini tam kajšnje in du strij ske cone. Med dru gim je ugo to vil te sno po ve za nost med sta no vanj ski mi raz me - ra mi in družbe nim oko ljem. Tako je za ob močja z bolj ugod ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi, zla sti z vi di ka ve li ko sti sta no vanj, značilna boljša so ci oe ko nom ska se sta va pre bi vals tva, na ob močjih z manj ugod - ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi pa ve lja obrat no. Knji ga Jer ne ja Ti ra na je po memb na pri do bi tev za vse, ki se uk var ja jo z ur ba no geo gra fi jo in ur ba - ni stičnim načrto va njem. Re zul ta ti so ne po sred no upo rab ni za od ločanje o na dalj njem pro stor skem razvoju, za sa na ci jo bi val ne ga oko lja ali za do ločanje pri mer nih lo ka cij za sta no vanj sko grad njo. Vi so - ka ra ven znans tve ne od lično sti služi kot do bra iz točnica za na dalj nja znans tve na ra zi sko va nja, pre prost in ra zum ljiv je zik ter bo ga to kar to graf sko gra di vo pa jo dela upo rab no, pri mer no in za ni mi vo tudi za dru ge de ležnike, kot so po li tični od ločeval ci, ne pre mičnin ski agen ti, tu ri stični de lav ci, učite lji, štu den ti in lju bi te lji geo gra fi je. Jani Ko zi na Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik (uredniki): Ter ra ced lands ca pes Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 144 stra ni, ISBN 978-961-05-0019-3 118 Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017 TERRACED LANDSCAPES ANTON MELIK GEOGRAPHICAL INSTITUTE ZRC SAZU Mo no gra fi ja Terracedlandscapes je an gleška raz ličica mo no gra fi je »Te ra si ra ne pokra ji ne«, ki je plod tri let ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta so de lav cev Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Fa - kul te te za ar hi tek tu ro Uni ver ze v  Ljub lja ni. Mo no gra fi ja med dru gim obe ležuje se dem de set led de lo va nja inšti tu ta ter do pol nju je te meljna spoz na nja s po dročja te ra si ra nih po kra jin. Te ra si ra ne po kra ji ne, se stav lje ne iz kme tij skih te ras, so kul tur ne po kra ji ne s po seb no vred nost jo. Za go tav lja jo hra no, ima jo pa tudi ne pre cen lji vo znans tve no, kul tur no, zgo do vin sko, eko loško, es tetsko, celo psiho loško, fi lo zof sko in re li gioz no vred nost. So svojs tven kme tij ski in eko loški si stem po ce lem sve tu. Po ne kod so v raz vi tih ci vi li za ci jah or ga ni zi ra no na sta ja le sko zi ti sočlet ja, drug je pa po vsem sponta - no, ko se je člo vek pri la ga jal na rav nim raz me ram in izboljševal svo je možno sti za preživet je. Zato se v njih zr ca li sožitje med člo ve kom in na ra vo, mar sik je pa tudi med ljud mi. Raba te ras se za ra di družbenih in eko nom skih raz lo gov v zad njem ob dob ju opušča, zato se za raščajo in pro pa da jo, ogrožajo jih usadi in ze melj ski pla zo vi. V no vem ti sočlet ju je bilo temu tipu po kra ji ne pos večenih več ra zi skav, us ta novlje - no je bilo tudi Med na rod no združenje te ra si ra nih po kra jin in spre je ta Hong hej ska de kla ra ci ja o va ro va nju in raz vo ju te ra si ra nih po kra jin. Iz jem no vrednost in po tre bo po va ro va nju pre poz na va tudi UNESCO. Mo no gra fi ja pred stav lja te ra se v sli ki in be se di ter v vsej nji ho vi pe stro sti in pri vlačno sti. V pr vem delu so iz po stav lje ne sve tov ne in evrop ske te ra si ra ne po kra ji ne ter nji ho ve kme tij ske te ra se, v na da - lje va nju pa v nas prot ju od nje ne slo ven ske pred hod ni ce te ra se v slo ven skih po kra ji nah obrav na va v enot nih po glav jih, ka mor so umeščene tudi štu di je pri me rov po sa mez nih te ra si ra nih ob močij. V sklep nem delu opo zar ja tudi na iz jem nost in pri vlačnost nek me tij skih te ra si ra nih po kra jin, ki sta jih ob li ko va la na - ra va in člo vek. Mo no gra fi ja že na prvi po gled opo zo ri nase z dru gačnim for ma tom, no tra njost pa, po leg opi sov v po sa mez nih po glav jih, kra si iz jem no pe stro sli kov no gra di vo tako priz na nih fo to grafskih us tvar jal - cev kot naj boljših splet nih fo to gra fij ter tudi po kra jin skih fo to gra fij, ki so jih us tva ri li av tor ji pri te ren skih ra zi ska vah. Po seb no pers pek ti vo po da jo le tal ske fo to gra fi je Ma tevža Le narčiča in te mat ski zem lje vi - di, ki do pol nju je jo stro kov no be se di lo. Če te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja jo ti sočlet ja člo ve ko vih pri za de vanj po iz boljšanju ob de lo val nih razmer, je pričujoča mo no gra fi ja ena iz med mno gih sa dov ko lek tiv ne ga dela inšti tu ta. Mo no gra fi ja, ki bo po ne sla in for ma ci je o slo ven skih te ra siranih po kra ji nah v svet se tako po stav lja ob bok priz na - nim te melj nim de lom s tega po dročja. Jure Tičar Ja nez Na red, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (ured ni ki): Pro stor, re gi ja, raz voj Re gio nal ni raz voj 6 Ljub lja na 2017: Geo graf ski inštitut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 196 stra ni, ISBN 978-961-05-0034-6 Knji ge v zbir ki Re gio nal ni raz voj iz da ja Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU bie nal no, ob or ga ni za ci ji Slo ven skih re gio nal nih dni. To krat je izšla že šesta knji ga, in si cer z na slo vom Pro stor, re gi ja, raz voj, ki obrav na va šte vil na vprašanja, po memb na za iz va ja nje re gio nal ne po li ti ke ter za go tavljanje sklad ne ga re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. Osred nja te ma ti ka knji ge je me to do lo gi ja sprem ljanja in vred no te nja re gio nal ne po li ti ke. Pris pe vek Pečar je ve obrav na va sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji in obrav na va prob le - ma ti ko ka zal ni kov. Pri tem je v želji po čim bolj ce lo vi ti obrav na vi re gio nal ne ga raz vo ja ob li ko va la sin tez ni ka zal nik za mer je nje bla gi nje ter ga prak tično pre ve ri la na slo ven skih re gi jah. V dru gem pris pev ku Nared in Mi klavčič os vet lju je ta ure sničeva nje Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba nega si ste ma in oprem lje no sti sre dišč s sto ri tva mi splošnega pome na. Sle di ta dve po glav ji, ki opi su je ta sta - nje na trgu sta no vanj. Ma jer Krišto felc in Boj nec obrav na va ta vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih dejav ni kov na cene sta no vanj, Kušar s so de lav ci pa mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred - nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo za po tre be iz de la ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na. Ni ko lo ski 119 Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost s so de lav ci pred stav lja mo del za oce no da no sti re gi je in po sa mez ne kme ti je za preu sme ri tev de jav no - sti. Pris pev ku Zaj ca in Roz ma na, ki vred no ti pro jek te s področja ko le sars tva v ko roški sta ti stični re gi ji, sle di ta pris pev ka Ko zi ne in Bo le ta o značil no stih us tvar jal nih lju di v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji ter Bra - dač Hoj ni ko ve o  kul tur ni in krea tiv ni in du stri ji v  Ljub lja ni in Ma ri bo ru. Ri bei ro va je s  so de lav ci izob li ko va la me to do lo gi jo za sprem lja nje traj nost ne ga raz vo ja kraških po kra jin, Zad ni ko va pa je na pri me ru Občine Treb nje opi sa la prob le ma ti ko zem ljiškok njižnega ure ja nja cest. Zorn in so de lav ci so na pri me ru Občine Idri ja pre ver ja li, v ko likšni meri se namen ska raba pro sto ra v občin skem pro stor - skem načrtu pri la ga ja na rav nim ne var no stim, Dvor nik Per havčeva pa je pri ka za la vpliv na ložb v ob no vo kul tur ne de diščine in no vo gra denj na tu ri stičen raz voj. Zad nji pris pe vek pre sto pi državne meje, saj Po laj nar Horvato va in Po laj nar je va pri mer ja ta urad no raz voj no po moč Dan ske, Luk sem bur - ga in Slo ve ni je. Kot v uvo du ugo tav lja eden od ured ni kov, raz no li ke vse bi ne ja sno kažejo na kom plek snost te ma - ti ke in možno sti raz ličnih po gle dov na re gio nal ni raz voj. Prav tako ugo tavlja, da je k  obrav na vi re gio nal ne ga raz vo ja tre ba pri sto pi ti ce lo vi to, upošte va je vse vi di ke raz vo ja ter poz na va joč sta nje in smer - ni ce, kar tudi v bo doče od pi ra šte vil na po dročja ra zi sko va nja ter kaže na po tre bo po od go vor nem uve ljav lja nju do seženih rezulta tov v re gio nal ni po li ti ki. Ma tej Ga bro vec 120 Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017 REGIONALNI RAZVOJ 6 PROSTOR, REGIJA, RAZVOJ 121 Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost Dra go Klad nik (ured nik): Slo ve ni ja VII Vodniki Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva Ljub lja na 2017: Ljub ljan sko geo graf sko društvo, Za ložba ZRC, 145 stra ni, ISBN 978-961-05-0002-5 Ljub ljan sko geo graf sko društvo ima bo ga to tra di ci jo or ga ni zi ra nja ek skur zij. Ohra nja ti mu us peva tra di ci jo, da so prav vse iz ve de ne ek skur zi je pred stav lje ne v vod ni kih. Le tos je izšel že sed mi vod nik z opi si ek skur zij po Slo ve ni ji. Šest ek skurzij Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva je bilo iz ve de nih med sep tem brom 2012 in no - vem brom 2014. Do da na je še ek skur zi ja Geo mor fo loškega društva Slo ve ni je iz mar ca 2012. Vsa ka ek skur zi ja je te mat sko po seb na, tako da se med se boj no do pol nju je jo v raz no lik kolaž, ki do ka zu je, kako širo ko je geo graf sko ob zor je. Prvi opis z na slo vom »Od kri va nje Banjšic« av to ri ce Adri ja ne Per kon nas po pe lje na od osred nje Slo ve ni je od mak nje ne Banjšice, kjer se sez na ni mo z našo naj večjo črpal no hi droe lek trar no ter na ro - do pi sni mi poseb nost mi, kot so tra di cio nal ni ples in izu mi ra joče ko vaštvo. Na poti je po drob ne je opi sa nih pe tih po staj: Ka nal ski Vrh, Ve tr nik (903 m), Kal nad Ka na lom, Lo ko vec in Čepo van. Dru gi opis z na slo vom »Selška do li na«, ki ga je na pi sal Mar jan Luževič, je med vsemi naj bolj regio - nal no geo graf ski. Sez na ni nas z raz no vrst ni mi po kra jin ski mi, zgo do vin ski mi in umet nost ni mi pr vi na mi Selške do li ne in nje ne ga hri bo vi te ga obrob ja, pri čemer je še po se ben pou da rek na ko lo ni za ci ji. Na poti je po drob no opi sa nih de vet po staj: Vešter, Pra prot no, Bu kovško po lje, Želez ni ki – Ra cov nik in Na plavžu, Davča, Pe tro vo Brdo, So ri ca in Gro har je va hiša, Spod nje Da nje ter So riška pla ni na. Tret ji opis z na slo vom »Ob so te lje in Koz jan sko« av to ri ce Mag de Gro belšek nas po pe lje na vzhod države, v Ob so te lje in Koz jan sko, kjer se srečamo tako s šte vil ni mi os ta li na mi pre te klo sti kot s so dob - ni mi raz voj ni mi iz zi vi, s ka te ri mi se us pešno spo pa da jo šte vil na tam kajšnja pod jet ja. Po drob ne je je opi sa nih šest po staj: Mu zej na pro stem Ro ga tec, Mi no ritski sa mo stan Olim je, Hiša vin Emi no, Imen - ska Gor ca, Pod sre da ter Lev sti kov mlin. Četr ti opis z na slo vom »Dra vinj ska do li na in Dežela učnih po li go nov« av to ri ce Ane Vovk Korže nas po drob no sez na ni z učnimi po li go ni za eko re me dia ci je, per ma kul tur no pri de lo vanje hra ne s pou - dar kom na sa moo skr bi in so na rav no živ lje nje nas ploh, obiščemo sa mo stan v Stu de ni cah in spoz na mo nje go vo za ni mi vo zgo do vi no, občudu je mo pa lah ko tudi us pešno lo kal no tu ri stično po bu do. Po drob - ne je je opi sa nih pet po staj: Poljčane – Raz voj ni cen ter na ra ve, Stu de ni ce, Križeča vas, Dole – učni po li gon za sa moo skr bo ter Mo draže – učni po li gon za eko re me dia ci je. Peti opis z na slo vom »Za hod no Go ričko in nje gov tu ri stični po ten cial« av to ri ce Mar ti ne Košar nas popelje po skraj nem se ve ro vz hod nem delu države in po drob ne je sez na ni z našo naj bolj raz voj no zao - sta lo po kra ji no Go ričkim, kjer se pre pu sti mo šte vil nim po bu dam, ki jo us mer ja jo na pot us pešne tu ri stične de sti na ci je. Po drob ne je je opi sa nih se dem po staj: Sla tin ski vre lec Nu sko va, PGD Ser di ca, So tin ski breg, So ti na – pod jet je Dajč, Ser di ca – Čebe lji gra dič, Beli križ in Grad. Šesti opis z na slo vom »Piv ka in nje na vo jaška zgo do vi na« av tor ja Mat jaža Rav bar ja opi su je pivški mu zej ski spre hod sko zi pol pre te klo zgo do vi no orožja, ki so ga voj sku joče se stra ni uporab lja le na ob - močju Slo ve ni je, do ti ka pa se tudi fe no me na pre si ha jočih je zer na Piv ki. Po drob ne je so opi sa ne tri po sta je: Eko mu zej Pivških pre si ha jočih je zer v Slo ven ski vasi, »Šta cu na« v Piv ki ter Park vo jaške zgo do vi ne v Pivki. Sed mi, zad nji opis z nas lo vom »Ne kaj geo mor fo loških po seb no sti slo ven ske Sive Is tre« av tor jev Ma - ti je Zor na, Mihe Stau ta in Gre gor ja Ko vačiča nas po pe lje po flišni slo ven ski Is tri. Sez na ni nas z manj zna ni mi kraškimi po ja vi na flišu in me ri tva mi tam kajšnje ero zi je. Po drob ne je so opi sa ne štiri po sta je: Bre zo vi ca pri Gra di nu, Stra ne pri Ro kav cih, od Škr lin do Mr tve ca in Izo la. Učite lji geo gra fi je lah ko iz vod ni ka črpa jo ide je za iz ved bo ek skur zij v last ni režiji, dru gi pa se lah - ko po drob no sez na ni jo še z ne ka te ri mi slo ven ski mi po kra ji na mi. V opi sih so na ve de ne pri po ročlji ve točke za po stan ke in te me lji tejše og le de. Pri mož Pi pan Stan ko Pelc, Miha Ko der man (ured ni ka): Na tu re, Tou rism and Eth ni city as Dri vers of (De)Mar gi na li za tion: In sights to Mar gi na lity from Pers pec ti ve of Sustai na bi lity and De ve lop ment Cham 2018: Sprin ger In ter na tio nal Pub lis hing, 341 stra ni, ISBN 978-3-319-59001-1 (ti ska na raz ličica); 978-3-319-59002-8 (elek tron ski vir) V slo ven ski geo gra fi ji smo lah ko po no sni, da smo na določenih ra zi sko val nih po dročjih, kot je geo - gra fi ja mar gi nal no sti, na sa mem vrhu. To do ka zu je tudi knji ga, ki je izšla pri priz na ni tuji za ložbi in sta jo ure di la slo ven ska geo gra fa Stan ko Pelc in Miha Ko der man iz Uni ver ze na Pri mor skem. Ome - nje na mo no grafija je tret ja v vr sti iz knjižne zbir ke »Vi di ki geo graf ske mar gi nal no sti« (Perspectiveson GeographicalMarginality). Se stav lja jo 22 po gla vij, ki jih je na pi sa lo 28 av tor jev iz ce lot ne ga sve ta. Po - glav ja so raz vrščena v štiri te mat ske raz del ke: na ra va kot družbeni de jav nik mar gi na li za ci je, tu ri zem kot raz voj na pri ložnost mar gi nal nih ob močij, et nične sku pi ne med mar gi nal nost jo in vključenost jo ter možni de jav ni ki mar gi na li za ci je iz raz ličnih po gle dov. Vsi pris pev ki v knji gi na slav lja jo mar gi nal nost v luči traj nost ne ga raz vo ja. Ured ni ka na mreč v uvod - ni ku raz mišlja ta, da je ne traj nost ni raz voj, ki je izra zi to us mer jen h krat ko ročnim eko nom skim ci ljem, po mem ben de jav nik mar gi na li za ci je ob močij. Ne zgolj za ra di okolj skih vi di kov ne traj nost ne ga raz vo - ja na margi na li za ci jo, am pak tudi za ra di »ne traj nost nih« po slov nih praks, ki v raz vi tejšem sve tu us tvar ja jo brez po sle nost in so cial ne prob le me, v manj raz vi tem pa iz ko riščanje sla bo plačane de lov ne sile ter okolj - ske prob le me. Mar gi nal nost in traj nost ni raz voj sta temi, ki sta po ve za ni in ki za go to vo v pre te klo sti ni sta bili do volj ra zi ska ni. Hkra ti pa tudi ugo tav lja ta, da je mar gi nal nost po jav, ki se lah ko iz ka zu je večra - 122 Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017 123 Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost ven sko: tudi naj bolj sre diščne in eko nom sko us pešne re gi je ima jo lah ko ob močja, kjer se do ločene sku - pi ne za ra di raz ličnih de jav ni kov ali pro ce sov počuti jo iz ključene in mar gi na li zi ra ne. V knji gi je to rej 22 po gla vij, ki se tako ali dru gače do ti ka jo ome nje ne te ma ti ke. Na pod la gi po vsem sub jek tiv ne ga iz bo ra bi rad ome nil slo ven ske av tor je po sa mez nih po gla vij. Igor Žiber na je ra zi skal spre - mem be rabe zem ljišč v Svečin skih Go ri cah in jih skušal po ve za ti z mar gi na li za ci jo ter neu god ni mi družbe no geo graf ski mi de jav ni ki tega dela Slo ve ni je. Ma ti ja Zorn je ra zi skal na rav ne ne sreče v manj raz vi tih državah sve ta. Za ni mi ve so zla sti nje go ve pri mer ja ve med bolj in manj raz vi ti mi država mi in kako so sled nje bolj pod vržene večjim »iz gu bam« za ra di na rav nih ne sreč. Urška Trček in Miha Ko - der man sta ra zi ska la vlo go tu riz ma v občini Bo vec in ugo to vi la, kako po membna je lah ko in fra struk tur na po manj klji vost, kot je na pri mer neo bra to va nje smučar ske žičnice, na raz voj majh ne lo kal ne skup no - sti. Alen ka Jen ko Sprei zer je ra zi ska la družbeno-pro stor sko se gre ga ci jo rom ske skup no sti v na se lju Loke in prišla do za ni mi vih ugotovi tev, kako lah ko uprav no-za ko no daj ni apa rat mar gi na li zi ra točno do ločeno et nično skup nost. Jer nej Zu pančič opi su je splošen po ložaj rom ske skup no sti v Slo ve ni ji in po nu ja ko - ra ke za de mar gi na li za ci jo rom skih na se lij, ki ob se ga jo kar 400km2 in ima jo 8000 pre bi val cev. Ja nez Na red po nu ja za ni miv vpo gled v to, kako so pre te kle pro stor ske po li ti ke vpli va le na pe ri fer nost in cen tral - nost v Slo ve ni ji. Ana li za cen tral nih kra jev kaže, da so pe ri fer na na se lja v Slo ve ni ji običajno nad pov prečno oprem lje na z jav nimi funk ci ja mi. Kat ja Vin tar Mally je v slo ven skih sta ti stičnih re gi jah ana li zi ra la in - di ka tor je traj nost ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. Za ni mi va je nje na končna ugo to vi tev, da ka ko vost živ lje nja ne opre de lju je jo zgolj kla sični družbe noe ko nom ski ka zal ni ki, am pak tudi vi so ka ka ko vost bi val ne ga oko lja, eko si stem ske sto ri tve in dru gi okolj ski vi di ki. Ured ni ka knji ge v sklep nem po glav ju ugo tav lja ta, da je mar gi nal nost kom plek sen po jav z raz no - vrst ni mi vzro ki. Knji ga nudi iz jem no raz no vrst nost po gle dov na po jav mar gi nali za ci je od na rav no geo graf skih do družbe nih in uprav no-po li tičnih vzro kov. To lah ko iz po sta vi mo kot pred nost te knji ge, saj so opi sa ni za res raz no li ki pri me ri – za sle di mo na mreč nam manj do mače, a zelo za ni mi - ve pri me re mar gi na li za ci je od Ban gla deša do Šri Lan ke. Hkra ti pa je to tudi sla bost te knji ge, saj je za ra di raz no vrst nost pri me rov in me to do loških pri sto pov bolj zbir ka uni kat nih pri me rov (casestudies), brez po memb nejših stičnih točk. V bo doče bi bilo za ni mi vo bra ti tudi pris pev ke o de jav ni kih »demar gi na - li za ci je«, saj je tu ri zem, edi ni po se bej iz po stav ljen raz voj ni de jav nik v tej knji gi, že pre cej »utru jen« kon cept. Kljub temu pa je knji ga pre pričlji vo in ter dis ci pli nar no delo. Pre pričlji vo tudi zato, ker ja sno kaže, da je kon cept mar gi nal no sti nekaj kar za de va vse geo graf ske veje – od fi zične, hu ma ne, eko nom ske, ur - ba ne in dru gih vej. Da vid Bole 124 Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017 125 Geografski vestnik 89-2, 2017, 125–146 Kronika KRONIKA Znans tve ni svet nik, izred ni pro fe sor dr. Mar jan Rav bar – se dem de set let nik 1 Uvod Dr. Mar jan Rav bar, geo graf, znanstve ni svet nik in izred ni pro fe sor v po ko ju, je 27. ja nuar ja 2017 praz no val se dem de se ti rojst ni dan. Ro dil se je leta 1947 v No vem me stu, kjer je med le to ma 1962 in 1966 obi sko val ter us pešno za - ključil Gim na zi jo. V šol skem letu 1966/67 se je vpi sal na štu dij geo gra fi je in zgo do vi ne na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je na Od del ku za geo gra fi jo na da lje val tudi s po di plom skim štu di - jem. Leta 1976 je us pešno za go var jal ma gi str sko na lo go z na slo vom »Preo braz ba ob me stij slo ven skih mest s črno grad njo«, leta 1992 pa dok tor sko di ser ta ci jo z na slo vom »Su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji: od - no si, struk tu re in težnje v nje nem raz vo ju«. Po di plo mi leta 1971 se je naj prej za po slil na Inšti tu tu za geo gra fi jo Uni ver ze Ed var da Kar de lja v Ljub - lja ni kot asistent, nato je med le to ma 1974 in 1978 de lo val na Re pub liškem za vo du za vars tvo na rav ne in kul tur ne de diščine kot sa mo stoj ni sve to va lec za neživo na rav no de diščino. Leta 1978 se je za po slil na Za vo du za družbeno pla ni ra nje v No vem me stu kot po močnik direktor ja (krajši čas je bil tudi nje - gov di rek tor). V tem času se je uk var jal s prob le ma ti ko družbe ne ga pla ni ra nja, ure ja nja pro sto ra in ur ba ni stičnega načrto va nja, bil je tudi or ga ni za cij ski vod ja pri pra ve ta krat nih pro stor skih/družbe nih pla nov v večini teda njih občin na Do lenj skem, Po sav ju in Beli kra ji ni. Med službo va njem v No vem mestu je bil ne kaj časa član Iz vršnega sve ta SO Novo me sto, od go vo ren za pro stor sko in ur ba ni stično Slika:Dr.MarjanRavbarnapotovanju po Portugalski.DA N IE LA R IB EI RO pla ni ra nje. Vo dil je še raz lične ko mi si je – eks pert ne sku pi ne za ure ja nje prosto ra in ur ba ni zem in/ali vars tvo oko lja. Leta 1987 se je po nov no za po slil na Inšti tu tu za geo gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni (IGU) kot ra zi sko va lec. Med le to ma 1993 in 1998 ter 2001 in 2002 je bil tudi nje gov di rek tor. Po združitvi Inšti - tu ta za geo gra fi jo z Geo graf skim inšti tu tom An to na Me li ka ZRC SAZU je prev zel vo de nje Od del ka za so cial no geo gra fi jo, kjer je us kla je val delo so de lav cev z raz ličnih po dročij hu ma ne geo gra fi je, bil je član in pred sed nik inšti tut ske ga Znans tve ne ga sve ta, med le to ma 2004 in 2008 je bil član Znans tve ne ga sve - ta ZRC SAZU, med le to ma 2006 in 2008 pa tudi nje gov pod pred sed nik. Mar jan Rav bar je so de lo val pri šte vil nih z na cio nal ne ga vi di ka zelo po memb nih ra zi sko val nih pro - jek tih, kot je na pri mer »Geo graf ski at las Slo ve ni je«, prvi nacio nal ni at las v Slo ve ni ji, pa pri pri pra vi geo graf ske mo no gra fi je Slo ve ni je, Geo graf ske ga ter mi no loškega slo var ja, Po pi sne ga at la sa Slo ve ni je in dru gih te melj nih geo graf skih de lih o Slo ve ni ji in slo ven skem na ro du. V pr vih le tih po osa mos vo ji tvi je bil član raz ličnih eks pert nih sku pin na državni (ali vlad ni) rav - ni, zla sti s po dročja re gio na li za ci je in lo kal ne sa mou pra ve. So de lo val je pri ob li ko va nju stro kov nih pod lag za pri pra vo za ko nov in stra te gij s po dročja gos po dar ske ga, re gio nal ne ga in pro stor skega raz vo ja, pri de mo graf ski po li ti ki, na cio nal nem po ročilu o člo veških bi va liščih (Ha bi tat II 1997) in člo ve ko vem raz - vo ju v Slo ve ni ji (Hanžek in os ta li 1999). Po seb ne vr ste stro kov ni iz ziv se je zgo dil spom la di leta 2000, ko je na pod la gi skle pa Držav nega zbo ra Re pub li ke Slo ve ni je koor di ni ral delo me dre sor ske de lov ne sku pi ne za ob li ko va nje vo lil nih okra jev v Re pub li ki Slo ve ni ji. Ju bi lant je us pešno vo dil več med na rod nih pro jek tov, na pri mer: GEF – DanubeRiverBasinPol- lutionReductionProgramme – SocialandEconomicAnalysisinRelationtoImpactofWaterPollution (1998, ki so ga fi nan ci ra li Združeni na ro di), SOROS-ev pro jekt: CopingwithnewRealities:TheSlove- nian-CroatianBorder (1996–1998), So na rav ni ur ba ni raz voj in ma na ge ment rabe tal v part nerskih me stih Nem čije in Slo ve ni je (SUDMA) – RahmenbedingungenfürFlächenmanagementinmittlerenundklei- nen Städten in Slowenien und Deutschland (sku paj z  IGI Nie der me yer In sti tu te iz West hei ma (1999–2001, v ok vi ru pro gra ma In ter reg II C), »VillesetCampagne« (2000–2003, v ok vi ru 6. ok vir ne - ga ra zi sko val ne ga pro gra ma EU), kjer pod vods tvom dr. Bätzin ga (z Uni ver ze Nürn berg-Er lan gen) so de lo val v sku pi ni ur ba nih geo gra fov iz Fran ci je, Švice, Nem čije, Ita li je, Av stri je in Češke. Za ra di ug led nih do sežkov na po dročju ra zi sko va nja je po stal član raz ličnih de lov nih sku pin pri Aka - de mi ji za pro stor sko in re gio nal no pla ni ra nje (ARL) iz Han no vra, in si cer za preučeva nje re gio nal nih raz lik, pro ce sov ur ba ni za ci je, kon ku renčno sti mest in poe no te nja si ste ma pro stor ske ga načrto va nja v Evrop ski uni ji. Z med na rod ne ga vi di ka je po memb no zla sti nje go vo preučeva nje slo ven ske ga ur ba - ne ga si ste ma, pri čemer se je že v času pri pra ve dok tor ske diser ta ci je osre do točil na še ved no ak tual ne raz sežno sti po ja va su bur ba ni za ci je. Na pe da goškem po dročju je dr. Mar jan Rav bar naj prej med le to ma 1980 in 1985 kot ho no rar ni pre - da va telj poučeval pred met »Me to di ka spoz na va nja družbe« na di slo ci ra nem od del ku tedanje Pe da goške aka de mi je iz Ljub lja ne (se daj Pe da goška fa kul te ta) v No vem me stu. Nato je bil med le to ma 1995 in 2000 na Pe da goški fa kul te ti Uni ver ze v Ma ri bo ru no si lec pred me ta »Geo gra fi ja pre bi vals tva« ter so de lo val pri pred me tu »Družbena geo gra fi ja Sloveni je«. Kot pre da va telj je s ci klu som pre da vanj s po dročja ur - ba ne in eko nom ske geo gra fi je so de lo val na In ter dis ci pli nar nem po di plom skem štu di ju pro stor ske ga in ur ba ni stičnega pla ni ra nja Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni ter na Od del - ku za kra jin sko ar hi tek tu ro Bio teh niške fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je štu den tom pre da val ime no va ne »iz bir ne« vse bi ne. V štu dij skem letu 2003/04 (pa do štu dij ske ga leta 2012/13) je na Od del - ku za geo gra fi jo Fa kul te ti za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem prev zel pred met »Re gio nal no pla ni ra nje«. Isti iz bir ni pred met je od leta 2005 pre da val tudi na Fa kul te ti za upo rab ne družbene štu - di je v Novi Go ri ci, po leg tega pa do kon ca štu dij ske ga leta 2014 tudi pred met »Hu ma na geo gra fi ja«. Na Viso ki šoli za uprav lja nje po deželja Grm Novo me sto še ved no pre da va pred met »Raz voj po deželja«. Bil je men tor šes tim mla dim ra zi sko val cem ter men tor ali so men tor pri os mih dok tor skih de lih. Še ved no je član ured niškega od bo ra re vi je Acta geo grap hi ca Slo venica in IB-re vi je – re vi je za traj - nost ni raz voj (pra vi lo ma je pri eni šte vil ki let no tudi njen ured nik). Pred tem je bil dve man dat ni ob dob ji 126 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 član ured niškega od bo ra Geo graf ske ga vest ni ka in član ured niškega od bo ra Geo grap hi ce Slo ve ni ce, v času vo de nja Inšti tu ta za geo gra fi jo tudi njen od go vor ni ured nik, po leg tega je so de lo val pri ured - ništvu re vi je Rast – re vi je za li te ra tu ro, kul tu ro in družbena vprašanja iz No ve ga me sta. Leta 1984 je ure dil Zbor nik 13. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov (sku paj z Dušanom Plu tom) ter bil član ured niškega od bo ra za Zbor nik 16. in 17. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov v Ce lju in Ptu ju (leta 1993 in 1996). Leta 1992 je kot član ured niškega od bo ra ure dil Do lenj ski zbor nik pos večen 50-let ni ci smr ti Fer di nan da Seid la. Bil je tudi ured nik Seid lo ve zbir ke pri Do lenj ski za ložbi iz No ve ga me sta (1985/90). V njej so svo ja znans tve na dog na nja ob jav lja li tudi geo gra fi (na pri mer Dušan Plut, An drej Kranjc). Kot vod ja pri prav ljal ne ga od bo ra je bil or ga ni za tor 13. zbo ro va nja slo ven skih geo grafov leta 1984 v Do lenj skih To pli cah, 6. Sed lar je ve ga srečanja (ur ba ni stov) leta 1985 na Otočcu in med na rod ne ga pos - ve ta »Geo gra fi ja v teo ri ji in prak si« ob 30-let ni ci IGU-ja leta 1992. Bil je tudi član or ga ni za cij skih in stro kov nih od bo rov za pri pra vo geograf skih zbo ro vanj v Ce lju (1993) in Ptu ju (1996), Me li ko vih dni (2006) ter Re gio nal nih dni (2007–2017). Na štu dij skih obi skih na od del kih za geo gra fi jo uni verz in/ali aka de mij v Varšavi, Brnu, Stras bour gu, Pec zi, Münchnu, Ce lov cu, Ba yreut hu, Frank furtu, Pa ri zu, Ber - nu, Be net kah, Hei del ber gu, Grad cu, Dresd nu, Du na ju, Bra ti sla vi in Augs bur gu je s pre da va nji ali re fe ra ti so de lo val na šte vil nih stro kov nih pos ve tih geo gra fov, kra jin skih ar hi tek tov, geo de tov, pro stor skih in raz voj nih pla ner jev ali ur ba ni stov. Mar jan Rav bar je ak tiv no de lo val v stro kov nih društvih, zla sti pri »ma tični« Zve zi geo gra fov Slove - ni je (ZGS ozi ro ma pred tem ZGDS), kjer je bil v začetku osem de se tih let pre te kle ga sto let ja pred sed nik Ljub ljan ske po družnice ZGS (LGD) ter nato član raz ličnih od bo rov, med dru gim je dva krat vo dil tudi ko mi si jo za znans tve no delo. V ok vi ru ZGS ozi ro ma LGD je pri pra vil več pre da vanj in stro kov nih ekskurzij ter vo dil šte vil ne okro gle mize in de lav ni ce o na sel bin skem omrežju, ob li ko va nju po kra jin, re gio nalnem raz vo ju, vars tvu oko lja … Od dru ge po lo vi ce se dem de se tih let pre te kle ga sto let ja je tudi ak tiv ni član Zve ze ur ba ni stov Slo - ve ni je, kjer je bil prav tako član pred seds tva (1980–1988) in raz ličnih ko mi sij. Ak tiv no je de lo val na po dročju vars tva oko lja, kjer je pod okri ljem no vo meškega Iz vršnega sve ta vo dil raz lične pro jekt ne sku pi ne. Med dru gim je bil leta 1987 ak tiv ni ude leženec te daj zelo od mev ne prob lem ske kon fe ren ce: Eko lo gi ja-ener gi ja-varčeva nje. Za do sežke na znans tve no ra zi sko val nem po dročju je Mar jan Rav bar do bil na sled nja priz na nja: na - gra do no vo meške občin ske ra zi sko val ne skup no sti leta 1980, priz na nje zvez ne kon fe ren ce SZDL za vars tvo oko lja leta 1987, priz na nje ZGDS leta 1984, sre br no pla ke to ZGDS leta 1998, leta 2004 zla to pla ke to ZGDS za iz jem ne znans tve ne do sežke in leta 2013 še Me li ko vo priz na nje za živ ljenj sko delo na po dročju geo gra fi je in re gio nal ne ga pla ni ra nja ter za iz je men živ ljenj ski opus. Leta 2012 je od Pri ro do slov ne ga društva Slo ve ni je pre jel Li sti no zah va le za pris pe vek k uve ljavljanju in raz vo ju vars tva na ra ve v Slo veniji. 2 Znans tve no delo Znans tve no delo Mar ja na Rav bar ja je ob se ga lo šte vil na po dročja družbene geo gra fi je, med ka te - ri mi lah ko zla sti iz po sta vi mo: • ur ba no geo gra fi jo in geo gra fi jo na se lij, • raz voj po deželja, • re gional ni raz voj in re gio na li za ci jo, ter • us tvar jal nost in na ložbe. 2.1 Ur ba na geo gra fi ja in geo gra fi ja na se lij V prvi vr sti je Mar jan Rav bar ur ba ni geo graf. Že pred več kot 40 leti je kot mlad geo graf ra zi sko - val ta krat (in še da nes) pe rečo temo preo braz be ob me stij za ra di črnih gra denj. Nje go va ra zi ska va (Rav bar 1975) je po ka za la, da je bila med le to ma 1960 in 1973 v Slo ve ni ji sko raj vsa ka peta za seb na no vo grad - nja zgra je na na ne do vo ljen način, v oko li ci Ljub lja ne in Ma ri bo ra sko raj vsa ka dru ga. Ome nje na razi ska va je po sta la re fe renčno delo za vsa na dalj nja dela o prob le ma ti ki črno gra di teljs tva in »spon ta ne ga« ter 127 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika neu smer je ne ga ur ba ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji. Hkra ti je bila ome nje na ra zi ska va gra di vo za ma gi str sko delo, ki ga je Mar jan Rav bar za go var jal na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni leta 1976. Slo ven ski na sel bin ski si stem je v ti stem času doživ ljal ve li kan ske spre mem be. Ur ba ni za ci ja, dea - gra ri za ci ja, re for ma lo kal ne sa mou pra ve in dru gi pro ce si, so v  te me ljih spre mi nja li pro stor sko in družbenoe ko nom sko or ga ni za ci jo slo ven skih na se lij. Ob boku Vla di mir ja Ko ko le ta in Igor ja Vrišerja se je Mar jan Rav bar začel uve ljav lja ti kot pred stav nik so dob ne slo ven ske ur ba ne geo gra fi je. V osem - de se tih in de vet de se tih le tih pre te kle ga sto let ja je spi sal številne znans tve no-stro kov ne in po ljud ne član ke na temo pro stor skih vi di kov so dob ne ga raz vo ja slo ven skih na se lij, hkra ti pa se je po jav ljal na do mačih in tu jih kon fe ren cah. Nje gov po mem ben pris pe vek je za go to vo ta, da je so bile ra zi ska ve prob lem sko za sno va ne – od že ome nje ne ga črno gra di teljs tva do prob le ma ti ke preo braz be zla sti ob mest nih po dežel - skih na se lij in načrto val skih vprašanj. Naj brž se je zato uve lja vil v pro stor sko-načrto val skih kro gih in je bil kot stro kov njak/geo graf zaželen sve to va lec pri od ločevalcih in os ta lih službah, ki so ta krat us - mer ja le pro stor ski raz voj. Tako je so de lo val pri iz de la vi smer nic lo kal nih pro stor skih pla nov (Rav bar in os ta li 1979; Rav bar 1986) in pri raz pra vah o si ste mu pro stor ske ga načrto va nja (Rav bar in os ta li 1987). Začetek de vet de se tih let pre te kle ga sto let ja je bil pre lom ni ca so dob ne ga preučeva nja ur ba ni za ci je v Slo ve ni ji in to po za slu gi Mar ja na Rav bar ja. Dok tor sko delo na temo su bur ba ni za ci je (1992a) je pov - zročilo po nov no za ni ma nje za ta pro ces, ki je hkra ti zelo značilen in hkra ti zelo spe ci fičen v Slo ve ni ji. Za ni mi vo je, da je bila su bur ba ni za ci ja do mi nan ten na sel bin ski pro ces že od začetka osem de se tih let, a do ta krat nje ni vzro ki in po sle di ce niso bili pri mer no ra zi ska ni. Na pri me ru oko li ce Ra dov lji ce in No - ve ga mesta je ra zi skal vzgi be za se li tve iz ven me sta ter ugo to vil, da so ti po ve za ni z za go tav lja njem fi nančne var no sti in neod vi sno sti ter hkra ti s pred sta va mi o »spo koj nem« živ lje nju na po deželju, kar so pre cej ka sne je ugo tav lja li tudi ra zi sko val ci iz dru gih znans tve nih dis ci plin (Uršič in Hočevar 2007). Ve lik pris - pe vek je bila tudi ti po lo gi ja su bur ba ni zi ra nih ob močij (Rav bar 1992b), ki je ugo to vi la ne ka te re, nam spe ci fične ob li ke su bur ba ni za ci je, na pri mer, da se su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji ne po jav lja le v oko li ci naj večjih mest nih sre dišč (na pri mer Ljub lja na, Ma ri bor), tem več tudi v oko li ci manjših mest, kar je naj brž po sle di ca značilne po voj ne ure di tve lo kal ne sa mou pra ve. Ugo to vil je, da su bur ba ni zi ra na ob - močja vključuje jo več kot tret ji no slo ven skih naselij, v ka te rih pre bi va ta več kot dve tret ji ni pre bi val cev. Iz po sta vil je tudi po sle di ce su bur ba ni za ci je, zla sti na po jav »mešane rabe po vršin«, ki so ka sne je za - po slo va le dru ge geo gra fe: od prob le ma ti ke dnev nih mi gra cij (Bole 2004) do prob le ma ti ke po se litvene raz pršeno sti (Drozg 1999). Ome nje no delo in nje go ve nad grad nje so bile po memb ne z vi di ka načrto va nja po se li tve po slo ven - ski osa mos vo ji tvi. Mar jan Rav bar je bil član in ter dis ci pli nar ne eki pe pri Mi ni strs tvu za oko lje in pro stor, ki je po nu di la (am pak na iz ved be ni in uprav ljav ski rav ni ni ko li spošto va ne) stro kov ne smer ni ce za pro - stor sko načrto va nje na se lij ozi ro ma na sel bin ske ga si ste ma (Go sar in os ta li 1992; Rav bar, Vrišer in Hočevar 1993; Mi hevc in os ta li 1993; Rav bar in os ta li 1995). Kma lu je izšlo nasled nje delo, ki je traj no vpli valo na geo graf sko vedo in po sta lo nje go vo naj bolj ci ti ra no delo. Čla nek o slo ven skih me stih in ob mest jih v preo braz bi (Rav bar 1997a) je po nu dil ti po lo gi jo slo ven skih na se lij gle de na so cial no geo graf ske, fi - ziog nom ske, struktur ne in funk cij ske kri te ri je. Ome nje na ti po lo gi ja je bila ka sne je širo ko upo rab lje na kot me to do loško orod je v dru gih ra zi ska vah, ci ti ra na tudi s stra ni tu jih vid nih geo gra fov (na pri mer Per lik, Mes ser li in Bätzing 2001). Ome nje no ob dob je lah ko oz načimo za »zla to« ob dob je v geo gra fi ji na se lij, saj so si sle di le raz pra ve o (sub)ur ba ni za ci ji v Slo ve ni ji (Re ber nik 2004; Rav bar 2005a). Ker je hkra ti skr bel za ob jav lja nje v po ljud nem ti sku, je sčaso ma po stal pre poz na ven geo graf tudi med laično jav nost jo in us pešno iz po stav ljal geo graf ske vi di ke na sel bin ske ga in ur ba ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Zla - sti ob pre lo mu sto let ja je za pi sa ne in go vor ne slo ven ske me di je pri pra vil se ri jo pris pev kov in/ali od daj, ki so pro mo vi ra la vpe tost geo graf skih preučevanj pri raz reševanju družbe nih prob le mov. 2.2 Raz voj po deželja Mar jan Rav bar je ra zi sko val no de lo val tudi na po dročju geo gra fi je po deželja. Ob preučeva nju pro - ce sa su bur ba ni za ci je je po glab ljal ra zu me va nje pre ple tanj med me sti in po dežel jem ter pou dar jal po men 128 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 po deželja pri us mer ja nju re gio nal ne ga raz vo ja v so dob nih družbe nih pro ce sih. Opo zar jal je na pro - stor ske težnje, ki so kot po sle di ca ne koor di ni ra nih po li tik po te ka le v  nas prot ju z  žele ni mi ci lji us mer ja nja raz vo ja po deželja, še po se bej na za raščanje kme tij skih zemljišč ter (pre)in ten ziv no preo - braz bo kme tij skih zem ljišč v stavb na zem ljišča (Rav bar 2006). V svo jih ra zi ska vah je po tr je val tezo, da je po deželje ved no bolj he te ro ge no, še po se bej v iz ko riščanju na rav nih po go jev, raz vi ja nju de mo graf skih in gos po dar skih raz voj nih po ten cia lov ter vzpo stav lja nju funk cio nal nih po ve zav z mest ni mi sre dišči kot raz voj ni mi ge ne ra tor ji. Mar jan Rav bar je zato raz mišljal, kakšno vlo go in možno sti raz vo ja na teh ob močjih sploh še ima jo pri mar ne de jav no sti. Kme tijs tvo po nje go vem mnenju po tre bu je pod po ro dru gih gos po dar skih de jav no sti, pred vsem za - ra di ohra nja nja po se li tve, blaženja na glih so cial nih spre memb (so cial nih stre sov), vars tva na rav ne in kul tur ne po kra ji ne ter pod po re dru gim gos po dar skim de jav no stim, na pri mer tu riz mu (Ravbar in Raz - pot nik Vi sko vi ć 2010). V član ku z na slo vom: Slo ven sko po deželje na preiz kušnji – kdo bo na do me stil kme tijs tvo (Rav bar 2006) je po deželje tako raz čle nil na več ti pičnih ob močij z raz ličnimi raz voj ni mi možnost mi, ve za ni mi pred vsem na vlo go kme tijstva: ob močja kon ku renčnega tržnega kme tijs tva, območja di ver zi fi ka ci je de jav no sti na po deželju, ob močja ek sten zi fi ka ci je ter mar gi nal na ob močja. Pred sta vil pa je tudi si mu la cij ski mo del možne us me ri tve za na dalj nji gos po dar ski raz voj na po deželju, te me lječ na dveh sku pi nah raz voj nih mo du lov. No tra nji je slo nel na med se boj ni po ve za no sti učin kov med pre - bi vals tvom, gos po dar skim raz vo jem in pre to kom do brin – en do ge nih fak tor jih zno traj geo graf sko zao krožene ga po dežel ske ga ob močja. Zu na nji mo dul pa je te me ljil na ek ster nem pov praševa nju, ki sti - mu li ra lo kal no gos po dars tvo, kon si stent ni re gio nal ni po li ti ki ter ino va ci jah. Mar jan Rav bar je sku paj z Dra gom Klad ni kom ob li ko val kri te ri je za vred no te nje po deželja in nje - go vo ti po loško čle ni tev. So dob ne raz voj ne težnje sta pri ka za la v ok vi ru os mih vse bin skih sklo pov: na - rav ni ome ji tve ni de jav ni ki, zem ljišča in kme tij ski si ste mi, po sest ne raz me re, pre bi vals tve ne značil no sti, značilne gos po dar ske učin ko vi to sti, per so nal na in fra struk tu ra, po sest ne raz me re in kme tij sko obremenje va nje oko lja (Klad nik in Rav bar 2003a). V pod po ro pri za de va njem za za go tav lja nje sklad - ne ga re gio nal nega raz vo ja sta iz de la la zem lje vid raz voj nih gi bal na po deželju, pri pra vi la oce no razvi - to sti slo ven ske ga po deželja ter po da la pred lo ge raz voj nih ci ljev in ukre pov. Med nji mi sta iz po sta vi la (Klad nik in Rav bar 2003b): • pos peševa nje funk cij ske kom ple men tar no sti in so de lo va nja med (majh ni mi in sred nje ve li ki mi) mesti, • na dalj njo di ver zi fi ka ci jo po dežel skih ob močij, • ena ko mer nejšo do stop nost do do brin skupnega po me na in do zna nja s po močjo so dob ne in fra strukture ter • di fu zi jo ino va cij in zna nja. Mar jan Rav bar svo jih raz mišljanj in po zi vov k od go vor nejšemu od no su do pro sto ra ni ob jav ljal le v ob li ki znans tve nih ob jav, am pak tudi šte vil nih stro kov nih ter po ljub nih član kov. Na po dročju raz - vo ja po deželja kot pre da va telj in men tor de lu je tudi v pe da goškem pro ce su. 2.3 Re gio nal ni raz voj in re gio na li za ci ja Ob preučeva nju po se li tve, pro stor ske ga raz vo ja in su bur ba ni za ci je je Mar jan Rav bar pre poz nal širši po men mest, ki jih vidi kot ge ne ra tor je raz vo ja (Rav bar 1997b), ka te rih vpliv se prek su bur ba ni za cijskih teženj, za go tav lja nja de lov nih mest ter os krb nih de jav no sti pre li va v nji ho vo za led je in je adek va ten do - se gu mo to ri za ci je (Rav bar 1995a). Prav ur ba ni za ciji in in du stria li za ci ji je pri pi so val ključno vlo go za raz voj no di fe ren cia ci jo slo ven ske ga ozem lja na raz vi ta rav nin ska in do lin ska ob močja ter na za du joča pe ri fer na ob močja z na pre du jočo de po pu la ci jo (Rav bar 1995a). Ko je pre poz nal raz voj no di fe ren cia - ci jo slo ven ske ga ozem lja, je želel pro ce se kri tično ovred no ti ti in is ka ti rešitve, s čimer sta v nje go vo ra zi sko val no za ni ma nje vsto pi la re gio nal ni raz voj ter prob le ma ti ka te ri to rial ne de li tve Slo ve ni je. Re - gio nal ne raz li ke ali dis pa ri te te ra zu me kot od sto panje in nes klad no sti v iz bra nih, po se bej po memb nih značil no stih družbe ne ga živ lje nja na po sa mez nih funk cij sko in na rav no geo graf sko zao kroženih ob - močjih ter so po nje go vem mne nju po sle di ca pro stor ske spe cia li za ci je in raz de li tve funk cij v pro sto ru, 129 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika kažejo pa se tako v načinu živ lje nja kot v živ ljenj skih in de lov nih raz me rah med raz ličnimi tipi pro - stor skih ka te go rij (Rav bar 1995a, 27; 1999a). Za nji ho vo sprem lja nje je iz de lal si stem ka zal ni kov (Rav bar 1999a), ki jih je do je mal kot kon trol ni me ha ni zem (ek stenziv ne mu) re gio nal ne mu pla ni ra nju in preiz - kus učin ko vi to sti ure sničeva nja pla nov. Pri tem se je za ve dal večplast no sti preučeva nja re gio nal nih raz lik, ki vključuje gos po dar ski vi dik, so cial ne nee na ko sti, ter v nje go vih ra zi ska vah ključni – pro stor ski – vidik, kjer obrav na va do stop nost do de lov nih mest, in fra struk tur no oprem lje nost, sta no vanj ske raz me re ter oko lje in na rav ne vire (Rav bar 1999a; 2000). Pri is ka nju rešitev je pred la gal pos peševa nje urav no težene ga po li cen tričnega raz vo ja mest in ob li - ko va nje no vih raz me rij med me sti in po dežel jem, us tvar ja nje ena ko mer ne do stop no sti do do brin skup ne ga po me na in do zna nja s po močjo so dob ne in fra struk tu re, preu dar no rabo na rav nih vi rov, od go vor no vključeva nje na rav ne in kul tur ne de diščine (Rav bar 2000), pa tudi dosledno sprem lja nje in vred no te - nje iz ve de nih ak tiv no sti (Na red in Rav bar 2003). Po nje go vem mne nju je tre ba težiti k traj nost ne mu in ce lo vi te mu pro stor ske mu raz vo ju na vseh rav neh, pri uve ljav lja nju po li cen tričnega raz vo ja pa je pod - pi ral de cen tra li zi ra no koncen tra ci jo (Rav bar 2000). Raz voj ne možno sti po dežel skih, hri bo vi tih in kraških ob močij je vi del v flek si bil ni spe cia li za ci ji (Rav bar 1995a). Kot po memb ne no sil ce raz vo ja je pre poz na val tudi občine (Rav bar 1995b; 2014) in re gi je/po kra - ji ne (Rav bar 1998; 1999b; 2004). Raz voj ne po ten cia le, kot ključne de jav ni ke je po jas nje val na pod la gi: de mo graf ske moči, bla gi nje in so cial ne ga po ložaja, trga de lov ne sile, pro met no-geo graf ske do stop no - sti ter kon ku renčno sti in ino va cij. Prav zato je de jav no so de lo val tako pri obli ko va nju pred lo gov za re gio na li za ci jo, kot tudi pri is ka nju al ter na tiv nih rešitev, pri ka te rih je za ra di raz čle nje no sti slo ven ske - ga ozem lja za go var jal pre se ga nje ad mi ni stra tiv nih meja z bolj pri la go dlji vi mi pri sto pi, ki jih lah ko po nu di re gio nal ni ma nagement (Rav bar 2005b). 2.4 Us tvar jal nost in na ložbe Mar jan Rav bar se je v zad njem ob dob ju svo je ga pro fe sio nal ne ga udejs tvo va nja osre do točal pred - vsem na geo graf ske vi di ke us tvar jal no sti, ino va tiv no sti in družbe zna nja. Svo ja spoz na nja je po ve zo val s po dročji pro stor ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja, ur ba ni stičnega načrto va nja, dnev ne mo bil no sti de - lav cev in ob li ko va nja po kra jin kot dru ge rav ni lo kal ne sa mou pra ve (Rav bar 2007a; 2007b; 2011; 2012a; 2012b). Re zul ta ti ra zi skav se vežejo pred vsem na pro stor sko raz poredi tev us tvar jal nih lju di gle de na kraj bi va nja in dela ter nji ho vo po ve za nost z gos po dar skim raz vo jem. Ugo to vil je ve li ko zgoščenost us - tvar jal no sti v Osred nje slo ven ski re gi ji, kjer je sko raj po lo vi ca od vseh de lov nih mest v us tvar jal nih po kli cih v Slove ni ji, čeprav je v njej »le« tret ji na de lov nih mest v državi. Hkra ti je po vsod dru god osre do točenost us tvar jal nih de lov nih mest pod držav nim pov prečjem. Pri mer ja va med kra jem bi va nja in dela kaže na pre sežek us tvar jal nih de lov nih mest nad us tvar jal ni mi pre bi val ci iz ključno v Osred nje slo ven ski re gi - ji, kar pov zroča to ko ve dnev ne me dre gio nal ne mo bil no sti. Raz li ke so še večje ob pri mer ja vi po dat kov na lo kal ni rav ni, kjer izra zi to iz sto pa Ljub lja na kot »neto do bit ni ca« us tvar jal ne de lov ne sile, pri mestne občine pa so »neto da ro val ke«. Po memb na ugo to vi tev je tudi, da ima jo višjo stop njo pro stor ske raz - pršeno sti us tvar jal ni ljud je gle de na kraj bi va nja, med tem ko so us tvar jal na de lov na me sta bis tve no bolj nee na ko mer no raz po re je na. To vrst na ne so raz mer ja naj bi bila odraz raz lik v ka ko vo sti bi val ne ga oko - lja, ki jo v slo ven skih raz me rah ute me lju je pred vsem neu re je nost trga ne pre mičnin. Gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti občin (Rav bar 1997a; 2002) ve li ka večina us tvar jal nih lju di dela v me stih in tra di cio - nal nih zaposli tve nih sre diščih ozi ro ma ur ba ni zi ra nih oko ljih, med tem ko je ta de lež na po deželju bis tve no manjši. Zgoščenost je po se bej izra zi ta v na sta ja jočih mest nih re gi jah in ne ka te rih (za po sli tve nih) sre - diščih na cio nal ne ga po me na (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj, Ko per, Novo me sto, Nova Go ri ca, Ve le nje, Mur ska So bo ta, Ptuj in Slo venj Gra dec), s tem da naj bi bila kri tična masa za po zi tiv ne težnje v raz - voj nem pre bo ju po sa mez ne lo kal ne skup no sti ozi ro ma občine naj manj 500 us tvar jal nih de lov nih mest. Mar jan Ravbar je preučeva nje us tvar jal nih po kli cev po ve zal tudi z ra zi ska va mi geo graf ske raz po - re di tve na ložb, pri čemer je ugo to vil sta ti stično značilno po zi tiv no po ve za nost obeh raz voj nih de jav ni kov (Rav bar in Raz pot nik Vi sko vi ć 2008; Rav bar 2009a; 2009b; 2009c). Nje go vi re zul ta ti 130 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 kažejo, da je ka pi tal, po ve zan z in ve sti cij ski mi ak tiv nost mi, sku paj z na rav ni mi (su ro vi ne) in člo veškimi (delo, zna nje in in for ma ci je) viri eden iz med ključnih de jav ni kov gos po dar ske ga na pred ka. V sodob - no sti so nove ob li ke in ve sti cij pra vi lo ma ne po sred no po ve za ne z izo braz be no struk tu ro pre bi vals tva v do ločenem oko lju, to rej z zna njem. Na ložbene ak tiv no sti se ne po jav lja jo po vsod is točasno in ena - ko mer no, mar več do ločene ob li ke in ve sti cij, pra vi lo ma večjih vred no sti, pro ni ca jo zgolj iz po sa mez nih ino va cij skih sre dišč. To na šte vil nih ob sežnejših ob močjih, ki tudi v majh ni Slo ve ni ji običajno z ve - likim šte vi lom ka zal ni kov so di jo med manj raz vi ta, zao stru je nji hov iz ho diščni raz voj ni po ložaj. V tem pogle du se nove in ve sti ci je običajno iden ti fi ci ra jo z no vi mi zna nji, naj po go ste je z no vi mi proi zvo - di, iz najd ba mi ter no vi mi teh no loškimi ali or ga ni za cij ski mi pri sto pi. Tako je z in ve sti ra njem – ob ka pi ta lu – te sno po ve za na zla sti vlo ga us tvar jal nih po kli cev, ki ključno pris pe va jo h gos podar ske - mu raz vo ju. Mar jan Rav bar je s svo jim de lom na po dročjih us tvar jal no sti, ino va tiv no sti in družbe zna nja hu - ma no geo gra fi jo v  Slo ve ni ji prib ližal so dob nim sve tov nim smer ni cam in težnjam. Po leg šte vil nih po memb nih znans tve nih spoz nanj pa je ver jet no ena večjih za puščin, da je v svo je delo ne pre sta no vključeval mlajše so de lav ce (Rav bar, Bole in Na red 2005; Rav bar in Bole 2007; Rav bar in Raz pot nik Vi sko vi ć 2007; Rav bar in Ko zi na 2012), ki na ome nje nih po dročjih na da lju je jo nje go vo delo (Ko zi na 2016; Kozina in Bole 2017a; 2017b). 3 Sklep Z obrav na va ni mi vse bi na mi sodi Mar jan Rav bar med so dob ne ra zi sko val ce, ki ažurno od go var ja - jo na iz zi ve vse hi tre je spre mi nja jočega se sve ta z ja sni mi in me to do loško do de la ni mi em pi ričnimi re zul ta ti, s ka te ri mi kre pi jo za ve da nje o po treb nem spod bu ja nju družbe zna nja in nje ne ga po me na pri kre pi tvi kon ku renčno sti ter pri vlačno sti mest in re gij. Šte vil ne Rav bar je ve štu di je so bile v slo ven skem pro storu no vost, ve lik po men pa jim daje tudi nji ho va med na rod na pri mer lji vost. Zla sti po memb no je Rav bar - je vo delo na po dročju a pli ka ci je geo gra fi je, kjer je de jav no so de lo val v raz pra vah na temo sklad ne ga pro stor ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja, pre no ve lo kal ne sa mou pra ve in uva ja nja po kra jin, po me nu naložb in družbe zna nja, po mem ben pa je tudi pre nos bo ga te ga zna nja na mla de ra zi sko val ce in štu den te. 4 Viri in li te ra tu ra Bole, D. 2004: Daily mo bi lity of wor kers in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS44102 Drozg, V. 1999: Raz pršena po se li tev in oko lje. Me sta in ur ba ni za ci ja. Ljub lja na. Go sar, L., Ja koš, A., Rav bar, M., Mi hevc, P., Rus, A., Gu lič, A., Demšar, S., Gajšek, M., Bol din, D., Miklič, J., Pre mru, M. M. 1992: Za sno va po se li tve ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Ela bo rat, Ur ba ni stični inšti tut Repub - li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Hanžek, M., Ja vornik, J. S., Gre gorčič, M., Kaj zer, A., Ki drič, D., Bevc, M., Ker snik, M., Hazl, M., Pečar, J., Rav bar, M., Des po tov, V., Kondža, J., Kos, D., Ko vačič, S., Mal nar, B., Pir her, S., Tršelič, A., Turnšek, N., Uhan, S., Urek, M., Vo dušek, B., Wost ner, P. 1999: Po ročilo o člo ve ko vem raz vo ju: Slo ve ni ja 1999. Urad Re pub li ke Slo ve ni je za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2016: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 35. Ljub lja na. Ko zi na, J., Bole, D. 2017a: Agglo me ra tion of bo he mians across dif fe rent spa tial sca les in Slo ve nia. The Im pact of Ar tists on Con tem po rary Ur ban De ve lop ment in Eu ro pe. Cham. DOI: https://doi.org/ 10.1007/978-3-319-53217-2_8 Ko zi na, J., Bole, D. 2017b: Crea ti vity at the Eu ro pean pe rip hery: Spa tial di stri bu tion and de ve lop men - tal im pli ca tions in the Ljub lja na Re gion. Crea ti ve In du stries in Eu ro pe: Dri vers for New Sec to ral and Spa tial Dyna mics. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-56497-5_11 Mi hevc, P., Mušič, V. B., Re pič Vo gel nik, K., Rav bar, M., Be lec, M., Dal la Val le, S., Ogo re lec, B., Pelc, S., Na red, J., Rav bar, M. 2003: Star ting points for the mo ni to ring and eva lua tion of re gio nal po licy in Slove - nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS43102 131 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Per lik, M., Mes ser li, P., Bätzing, W. 2001: Towns in the Alps: Ur ba ni za tion pro ces ses, eco no mic structu - re, and de mar ca tion of Eu ro pean func tio nal ur ban areas (EFUA s) in the Alps. Moun tain Re search and De ve lop ment 21-3. DOI: https://doi.org/10.1659/0276-4741(2001)021[0243:TITA]2.0.CO;2 Rav bar, M. 1975: Preo braz ba ob me stij slo ven skih mest s črno grad njo. Geo graf ski vest nik 47. Rav bar, M. 1976: Preo braz ba slo ven skih na se lij s črno grad njo. Ma gi str sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Rav bar, M. 1986: Kva li te ta oko lja v občini Novo me sto ter vključeva nje eko loških vi di kov v ses ta vi ne pla nov. Ela bo rat, Občin ska ra zi sko val na skup nost. Novo Me sto. Rav bar, M. 1992a: Su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji: od no si, struk tu re in težnje v nje nem raz vo ju. Dok torsko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Rav bar, M. 1992b: Social no geo graf ski de jav ni ki su bur ba ni za ci je v Slo ve ni ji. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 23. Ljub lja na. Rav bar, M. 1995a: Za sno va po se li tve v luči re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je. IB re vi ja 29, 11-12. Rav bar, M. 1995b: Re gio nal no geo graf ske po sle di ce ob li ko va nja mestnih občin v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja v šoli 4-1. Rav bar, M. 1997a: Slo ve ne ci ties and su burbs in trans for ma tion. Geo graf ski zbor nik 37. Rav bar, M. 1997b: Slo ven ske po kra ji ne: med last ni mi in te re si in po li ti ko re gio nal ne ga raz vo ja. IB re - vi ja 31, 9-11. Rav bar, M. 1998: Ob li ko va nje po kra jin in nji ho va vlo ga pri re gio nal nem raz vo ju. Rast: re vi ja za li tera - tu ro, kul tu ro in družbena vprašanja 9-6. Rav bar, M. 1999a: Iz bor in di ka tor jev re gio nal ne ga raz vo ja v funk ci ji proučeva nja re gio nal nih dis pari - tet kot pris pe vek k ob li ko va nju raz voj ne po li ti ke v Re pub li ki Slo ve ni ji. IB re vi ja 33, 2-3. Rav bar, M. 1999b: Ob li ko va nje po kra jin in nji ho va vlo ga pri re gio nal nem raz vo ju. Po kra ji ne v Slo veniji. Ljub lja na. Rav bar, M. 2000: Re gio nal ni raz voj slo ven skih po kra jin. Geo graphica Slo ve ni ca 33. Ljub lja na. Rav bar, M. 2002: So dob ne težnje v raz vo ju pre bi vals tva in de lov nih mest – pot k so na rav ne mu in decen - tra li zi ra ne mu us mer ja nju po se li tve v Slo ve ni ji? IB re vi ja 36-1. Klad nik, D., Rav bar, M. 2003a: The im por tan ce of the di vi sion of the coun try si de in sti mula ting regio - nal de ve lop ment. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS43101 Klad nik, D., Rav bar, M. 2003b: Čle ni tev slo ven ske ga po deželja. Geo gra fi ja Slo ve ni je 8. Ljub lja na. Rav bar, M. 2004: Re gio nal de ve lop ment in the re gio nal divi sion of Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve - ni ca 44-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS44101 Rav bar, M. 2005a: »Ur ban sprawl«: po pačena sli ka (sub)ur ba ni za ci je v Slo ve ni ji? Geo graf ski vest nik 77-1. Rav bar, M. 2005b: Re gio nal ni ma na ge ment – iz ziv in preiz ku sni ka men za po li ti ko re gio nal ne ga plani - ra nja. Dela 24. Rav bar, M. 2006: Slo ven sko po deželje na preiz kušnji – kdo bo na do me stil kme tijs tvo? Dela 25. Rav bar, M. 2007a: Geo gra fi ja člo veških vi rov v Slo ve ni ji – po men us tvar jal nih so cial nih sku pin za regio - nal ni raz voj. Geo graf ski vest nik 79-2. Rav bar, M. 2007b: Us tvar jal nost, se sta vi na us pešno sti družbe ne ga raz vo ja Slo ve ni je. IB re vi ja 41, 3-4. Rav bar, M. 2009a: Raz voj ni de jav ni ki v Slo ve ni ji – us tvar jal nost in na ložbe. Geo ri tem 9. Ljub lja na. Rav bar, M. 2009b: Us tvar jal nost in na ložbe – raz voj ni de jav ni ki v re gio nal nem raz vo ju Slo ve ni je. IB re vi ja 43-2. Rav bar, M. 2009c: Raz voj ni de jav ni ki: na ložbe in us tvar jal nost. Po mur je: Geo graf ski po gle di na pokra - ji no ob Muri. Ljub lja na. Rav bar, M., Raz pot nik Vis ko vić, N. 2010: Po men večna men ske vlo ge kme tijs tva v preo braz bi po deželja. Po deželje na preiz kušnji: ju bi lej na mo no gra fi ja ob upo ko ji tvi izred ne ga pro fe sor ja dr. An to na Pro - se na. Ljub lja na. Rav bar, M. 2011: Crea ti ve so cial groups in Slo ve nia: con tri bution to geo grap hic stud ying of hu man resources. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51204 132 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 Rav bar, M. 2012a: Zna nje kot družbena vred no ta – člo veški viri in re gio nal ni raz voj v Slo ve ni ji. IB re - vi ja 46, 2. Rav bar, M. 2012b: The role of crea ti vity in geo grap hic stud ying of hu man re sour ces in Slo ve nia. Geografski vest nik 84-1. Rav bar, M. 2014: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje po ten cia lov slo ven skih občin. Ur ba ni iz ziv 25-4. Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vi di ki us tvar jal no sti. Geo ri tem 6. Ljub lja na. Rav bar, M., Bole, D., Na red, J. 2005: A crea ti ve mi li eu and the role of geo graphy in stud ying the com - pe ti ti ve ness of ci ties: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS45201 Rav bar, M., Drozg, V., Per ko, D., Plut, D., Sko bir, M., Hočevar, M., Saj ko, I. 1995: Za sno va po se li tve v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Rav bar, M., Klad nik, D., Bat, M., Ogrinc, T., Pelc, S., Na tek, M. 1987: Ure ja nje pro sto ra in vars tvo okolja. So cialno-geo graf ski in eko loški vi di ki preo braz be slo ven ske po kra ji ne, So cial no-geo graf ska analiza struk tur in pro ce sov v po kra ji ni. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Rav bar, M., Kos, M., Čič, M., Žugel, J., Me dic, S., Go sar, L., Kraig her, T., Me dak, L., Mi hevc, P., Raz - pot nik, M., Rus, A., Za krajšek, F. 1979: Stro kov ne os no ve za pri pra vo smer nic pro stor ske ga pla na občine Novo me sto. Ela bo rat, Skupščina občine. Novo me sto. Rav bar, M., Ko zi na, J. 2012: Geo graf ski po gle di na družbo zna nja v Slo ve ni ji. Geo ri tem 19. Ljub lja na. Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2007: Geo graf ska ana li za in ve sti cij – pa sti in iz zi vi na poti ure sničitve na cio nal nih raz voj nih pro jek tov v Slo ve ni ji. Ve li ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni re gio nal ni raz voj, Re gio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2008: Geo graf ska ana li za raz voj nih de jav ni kov v Slo ve ni ji: us tvar - jal nost in na ložbe. Geo graf ski vest nik 80-2. Rav bar, M., Vrišer, I., Hočevar, M. 1993: Kri te ri ji za opre de lje va nje mest v Slo ve ni ji: raz voj no razis koval - ni pro jekt Mi ni strs tva za zna nost in teh no lo gi jo za leto 1993. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na. Re ber nik, D. 2004: So dob ni ur ba ni za cij ski pro ce si: od su bur ba ni za ci je do reur ba ni za ci je. Geo graf ski vest nik 76-2. Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na. Ja nez Na red, Da vid Bole, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Jani Ko zi na Med na rod na de lav ni ca o ze le ni in fra struk tu ri za traj nost no ur ba no pla ni ra nje Bu ka rešta, Ro mu ni ja, 6.–9. 7. 2017 Jer nej Ti ran z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Si mon Kušar z Od del ka za geogra - fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni sva se ude ležila med na rod ne de lav ni ce o ze le ni in fra struk tu ri za traj nost no ur ba no pla ni ra nje, ki so jo or ga ni zi ra li Cen ter za okolj ske raziska ve (CentruldeCerceta- rea MediuluişideEfectuarea StudiilordeImpact), Fa kul te ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Bu ka rešti (Facultatea deGeografie,UniversitateadinBucurești) in Društvo za ur ba no eko lo gi jo za Ju govz hod no Evro po (So- cietyforUrbanEcology – SouthEastEuropeChapter). De lav ni ce se je ude ležilo prek dvaj set so de lu jočih iz enaj stih držav, ki so os vet li li eko loške, kul tur ne in družbene vi di ke ze le nih po vršin v me stih. Si mon Kušar je v svo jem pris pev ku na pri me ru Vi pav ske do li ne pri ka zal, kako lah ko kon cept ze le ne in frastruktu - re spod bu di traj nost no pro stor sko načrto va nje, Jer nej Ti ran pa je pred sta vil prve re zul ta te med na rod ne ga pro jek ta AgriGo4Cities (Urbanagricultureforchangingcities:governancemodelsforbetterinstitutional capacitiesandsocialinclusion) in pou da ril po men ur ba ne ga kme tijs tva za traj nost ni ur ba ni raz voj. De - lav ni co smo skle ni li z ek skur zi ja ma po ze le nih po vršinah v Bu ka rešti in oko li ci. Naj večji bi ser med nji mi je ned vom no mo krišče Văcăreşti (sli ka 2), eno največjih mestnih ze le nih po vršin v Evro pi z iz jem no pe stro zgo do vi no in neiz ko riščeni mi po ten cia li za in te gra ci jo v ze le ni si stem me sta. De lav ni ca v Bu ka rešti je združila raz lične stro ke pri opre de lje va nju večfunk cij ske vlo ge ze le ne infra - struk tu re. Kon cept, ki ga močno pod pi ra tudi Evrop ska uni ja, naj bi po memb no pris pe val k po nov ne mu 133 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika 134 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Udeležencidelavnicev enemodmestnihparkovv Bukarešti. A RH IV O RG A N IZ AT O RJ EV Slika2:MokriščeVăcăreştijeenonajvečjihmestnihzelenihpovršinv Evropi. JE RN EJ T IR A N 135 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika po ve zo va nju ob sto ječih ze le nih ob močij in iz boljšanju splošne ka ko vo sti živ lje nja sko zi za go tav lja nje raz ličnih eko si stem skih sto ri tev. Obrav na va ze le ne in fra struk tu re se je raz širi la iz okoljskega po dročja tudi na po dročje pro stor ske ga načrto va nja. Vse bin ska in kon cep tual na pe strost vlo ge ze le ne in fra struk - tu re, ki je bila pri ka za na na de lav ni ci, je po memb no spo ročilo geo gra fi ji, da lah ko bolj po gum no pris pe va svo je po gle de na raz voj ze le ne in frastruk tu re na raz ličnih pro stor skih rav neh. Jer nej Ti ran, Si mon Kušar Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU Ljub lja na, 12. 7. 2017 Po le ti 2017 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no - sti (ZRC SAZU) že tri naj stič or ga nizi ra ne in us pešno iz ve de ne ra zi sko val ne igral ni ce ozi ro ma de lav ni ce za otro ke sta re od 7 do 14 let. V pre te klih le tih se je po tr di la dom ne va, da se želi jo otro ci sko zi igro pred - vsem spro sti ti, med se boj no spoz na va ti in družiti, vse ka kor pa tudi kaj no ve ga vi de ti in naučiti. Zato so bile tudi v le tošnjem letu or ga ni zi ra ne raz no vrst ne te mat ske igral ni ce, ki so jih vo di li člani po samez - nih ra zi sko val nih inšti tu tov ZRC SAZU, ka kor tudi so de lav ci dru gih or ga ni za cij. Igral ni ce ob li ku je in koor di ni ra Cen ter za predsta vi tve ne de jav no sti ZRC SAZU pod vods tvom Bre de Čebulj Saj ko. De lavnice so po te ka le štiri ted ne in so bile raz de lje ne na po ljud noz nans tve ne vse bi ne. Vsak od so de lu jočih inšti - tu tov in dru gih or ga ni za cij je or ga ni zi ral svoj te mat ski dan. Na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU smo se od ločili, da v le tošnjem letu pri pra - vi mo igral ni co o manj zna nih tu ri stičnih zna me ni to stih Ljub lja ne. Geo graf ski dan smo zato poi me no va li »Od kri va mo sta re skriv no sti Ljub lja ne«. Otro ke smo žele li sez na ni ti s kul turnim izročilom, ki jih skrivajo po sa mez ne zgrad be, zna me nja, uli ce ozi ro ma deli me sta, ki so za ra di svo je bo ga te zgo do vi ne zelo zanimi - ve, a širši jav no sti sla bo poz na ne. S po močjo kar to graf ske ga gra di va, os no va mi orien ta ci je, zgo do vin ski mi Slika1:IskanjetočkeinoznačitevpotinastaremzemljeviduLjubljane. AJ D A M A RT IN ČI Č viri in iz pričanimi zgod ba mi smo otro ke po pe lja li do zna me ni to sti, ki jih prej niso poz na li. Pri pri pra - vi in iz ved bi smo so de lo va li Pri mož Gašpe rič iz Geo graf skem inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU ter so de lav ca Cen tra za pred sta vi tve ne de jav no sti ZRC SAZU Gal Saj ko in Ajda Mar tinčič. Po os nov ni pred sta vi tvi smo se iz dvo ra ne Zem lje pi sne ga mu ze ja od pra vi li do ene ga od vho dov v Križanke. Tam smo otro ke sez na ni li s po te kom igral ni ce ter začeli z zgod bo o po pot ni ku Pe pi ju, ki je te mat sko po ve zo va la po sa mez ne točke. Pepi je bil iz mišlje ni »tu rist«, ki je živel sre di 19. sto let ja. Prišel je v Ljub lja no in is kal ta krat ne zna me ni to sti s po močjo zem lje vi da iz začetka 19. sto let ja. Otro ke smo raz de li li v sku pi ne po tri, jim raz de li li ko pi je tega zem lje vi da in za lažjo orien tacijo še so dob ne zem - lje vi de Ljub lja ne. Vsak od njih je pre jel knjižico ozi ro ma »po te pušnico« v ka te ro je le pil na lep ke in vpi so val ime na po sa mez nih točk. Naj bolj zag na ni so ime li na lo go vo di ti po uli cah do iz bra nih točk. Te so bile raz po re je ne na ce lot ni poti in so pred stav lja le glav ne zna me ni to sti, ki si jih je pred mno gi mi leti og le - dal po pot nik Pepi. V kom pleks Križank smo vsto pi li sko zi ve li ka ko vin ska vra ta, prečkali manjši la pi da rij, kjer so raz - stav lje ni os tan ki nek da nje cerk ve in sta ri na grob ni ki ter skozi del nek da nje ga sa mo sta na prišli na tako ime no va no Pe klen sko dvo rišče. Pred več sto let ji so ga občasno upo rab lja li kot pri zo rišče so je nja pre - stop ni kom. Na ste nah, ki ob da ja jo dvo rišče so šte vil ne okro gli ne ob li ko va ne tako, da so v njih po sta vi li sveče, ka te rih svet lo ba je med so je njem pa da la na ob toženca. Pe klen sko dvo rišče je bila prva točka, zato so otro ci v knjižico vpi sa li ime točke ter pre je li žig v po tr di tev os vo je ne točke. Na sta rem zem lje vi du so oz načili pre ho je no pot (sli ka 1), na točko pa nale pi li sli ko po pot ni ka Pe pi ja. Otro kom smo po ve - da li ime na ulic, po ka te rih nas bo vo di la pot ter se z nji ho vo po močjo od pra vi li na prej. Pot smo na da lje va li ob Ljub lja ni ci, prečkali Zoi so vo ce sto, si na Vrt ni uli ci og le da li os tan ke nek - da njih tr nov skih vr tov ter se us ta vi li na Kra kov ski uli ci. Otro ci so se mo ra li po tru di ti, da so na eni od hiš našli kužno zna me nje, ki je pred stav lja lo is ka no dru go točko. Spoz na li so zgo do vin ske in geo graf - ske značil no sti Kra ko ve ga, ki so vpli va le na po sta vi tev na se lja ter bi va nje v njem. Za ra di po go stih po plav, močvir skih tal in uma za ni je so bile pred več sto let ji bo lez ni po gost po jav. Zna me nje je bilo zelo verjetno po stav lje no po kugi, ki je se ja la smrt v letu 1599. Na Emon ski ce sti smo ome ni li po men Rim lja nov in na sta nek Emo ne, vi de li del ohra nje ne ga južnega in lo ka ci jo vzhod ne ga zidu ter odšli pro ti Plečni ko - vem mo stu čez Gra daščico. Na tej točki za ni mi vih zgodb in zna me ni to sti ni ho te lo biti ko nec. Pot smo na da lje va li pot ob Gra daščici (Gra daška uli ca), za vi li v Kla dez no ter na da lje va li po Rečni in Vrt ni uli - ci do Kar lovškega na si pa. Otro ci so med hojo s po močjo uličnih imen spoz na va li značil no sti nek da nje ga krakov ske ga pred mest ja. Na Kar lovškem na si pu smo si og le da li še dru go kužno zna me nje, prečkali Hra - dec ke ga most, kjer smo ome ni li nje gov iz vor, iz de la vo in šte vil na me sta nje go ve ga »go sto va nja« pre den so ga ob no vi li in leta 2011 po sta vi li na tem me stu. Po Grudnovem na brežju smo prišli do An gel ske ga gra du. Sko raj neo paz na zgrad ba po kaže svo jo mo gočno po do bo šele z vsto pom na nje no dvo rišče. V zgrad bi je bila ne koč mest na kaz nil ni ca, za por in tudi vo jašnica, pred stav lja la pa je našo četr to iska - no točko. Na Zvonarski uli ci smo ome ni li li var ne zvo nov, ki so ne koč sta le na tem me stu ter vilo Sa mas sa, kjer je žive la in du strialčeva družina, last ni ca li varn. Mimo tu ne la in ome nje ne vile smo se sko zi gozd (sli ka 2) povz pe li do graj skih Šanc. Tu smo na re di li daljši počitek za ma li co, vo di te lji pa smo otro ke sezna ni li s po me nom Ljub ljan - ske ga gra du, graj skim ob zid jem in ce sar jem Fri de ri kom III. Habs burškim, v času ka te re ga je grad po stal močna sred nje veška utrd ba. Ko smo si na bra li no vih moči in oz načili našo peto točko, smo odšli po graj skem spre ha ja lišču v grad, kjer nas je čaka la vo dička. S Fe sti va lom Ljub lja na, ki iz va ja tu ri stično po nud bo na gra du, smo se do go vo ri li za enour ni te mat ski og led gra du z na slo vom Po po teh ce sar ja Fri de ri ka III. Habs burškega. Otro ci so od kri va li jav no do stop ne in tudi skri te dele gra du, ki so bili še po se bej za ni mi vi. Og le da li smo si obramb ni ja rek, več vrst strel nih lin, nek da nji vhod v grad, graj ske ječe, ome ni li in do ločili graj sko stra nišče ter skriv ni iz hod, ki je po ve zan s skriv no pot jo iz gra du. Povz - pe li smo se na grajski stolp in si og le da li Ljub lja no. V vir tual nem mu ze ju smo si og le da li ani mi ra no pred sta vi tev zgo do vi ne gra du. Po končani pred sta vi tvi, pa smo spoz na li način sred nje veškega pre hra - nje va nja ter po sku si li slad ke do bro te (suho sad je) iz ob ložene mize deželnega gla var ja. Nato smo za pu sti li 136 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 137 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika2:VzponnaGradpoeniodstranskihgozdnihpoti. PR IM O Ž G AŠ PE RI Č Slika3:Kladazaugašanjebakeljelahkov veliko»pomoč«sodobnim»potepuhom«. PR IM O Ž G AŠ PE RI Č graj sko po slop je ter se po Mačji ste zi in Re bri spu sti li do Sta re ga trga, prečkali Ljub lja ni co na Šuštar - skem mo stu ter se us ta vi li na Bre gu. V pre nov lje ni hiši Breg 10, v ka te ri je ne koč živel tudi Ivan Tavčar, smo si ogledali ori gi nal ni ka men (kla do) za ugašanje ba kel (sli ka 3), ki so ga upo rab lja li no sači (tudi iz Kra ko ve ga). Ker je bila to naša zad nja točka, smo se od pra vi li pro ti dvo ra ni Zem lje pi sne ga mu ze ja in tako za ključili geo graf ski dan. Pri mož Gašpe rič Med na rod na de lav ni ca ISCAR Tol min in Ča drg, 7.–8. 9. 2017 Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU je sku paj z Med na rod nim znans tve nim ko mi te jem za ra zi sko va nje Alp (ISCAR) 7. in 8. sep tem bra 2017 or ga ni zi ral in iz ve del med na rod no de lav ni co z na - slo vom Ra zi skovanje alp skih po kra jin kot po ten cial nih si ste mov kme tij ske de diščine in nji hov pris pe vek k člo veški bla gi nji (ExploringAlpineLandscapesasPotentialAgriculturalHeritageSystems andTheirContributiontoHumanWellbeing). Na men de lav ni ce je bil ra zi ska ti alp ske po kra ji ne, ki so po memb ne z vi di ka kme tij ske de diš či ne ter opre de li ti ti ste, ki iz pol nju je jo kri te ri je in bi jih bilo tre ba vklju či ti na med na rod ni sez nam Sve tov - no po memb nih si ste mov kme tij ske de diš či ne. V ta na men je tre ba raz ja sni ti zgo do vin sko raz sež nost to vrst ne de diš či ne. Po leg ob sto je čih tra di cio nal nih proi zvod nih si ste mov se je de lav ni ca us me ri la tudi v reak ti va ci jo nek da njih tra di cio nal nih praks in skup no ob no vo tra di cio nal nih po kra jin skih ele men - tov. Pri za de va li smo si pre poz na ti in pri mer ja ti dru ge do bre prak se v Al pah, ki so po dob ni na se lju Ča drg in preu če va ti nji hov pris pe vek k člo veš ki bla gi nji. Osred nja tema de lav ni ce so bile kme tij ske po kra ji ne v Al pah. Zato smo or ga ni za tor ji, kot osred - njo toč ko sre ča nja iz bra li na se lje Tol min, ki je mi nu lo leto pre je lo na ziv »Alp sko me sto leta 2016« ter 138 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Spremljanjepredavanjtretjegatematskegasklopa. PR IM O Ž G AŠ PE RI Č 139 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika2:Deloposkupinah. PR IM O Ž G AŠ PE RI Č Slika3:SkupinskaslikaudeležencevdelavniceISCARv Čadrgu. ŠP EL A L ED IN EK L O ZE J na se lje Ča drg v Tri glav skem na rod nem par ku. Pred pol sto let ja je bilo to gor sko na se lje na robu umi - ra nja za ra di sla be cest ne po ve za ve z do li no. Da nes slu ži kot pri mer us pe šne re vi ta li za ci je od da lje ne gor ske skup no sti in nje go ve bla gov ne znam ke kot eko loš ke, kme tij ske in tu ri stič ne de sti na ci je. De lav ni ca je bila te mat sko or ga ni zi ra na v treh de lih. Prvi dan smo ime li ka bi net ni in pred sta vi tve - ni del v Ho te lu Dvo rec v Tol mi nu. Po re gi stra ci ji udeležen cev so nas na go vo ri li Tho mas Scheu rer, di rek tor ISCAR-ja, Mimi Ur banc, po močnica di rek tor ja ZRC SAZU in župan občine Tol min Uroš Brežan. Prvi te mat ski sklop se je na našal na po seb ne vr ste kme tij ske proi zvod nje v Al pah v luči raz vo ja po kra ji ne. Uvodno vab lje no pre da va nje je imel Matt hias Bürgi iz Švi car ske ga zvez ne ga inšti tu ta za gozd ne, snežne in po kra jin ske ra zi ska ve, ki je os vet lil vlo go kme tij ske proi zvod nje pri preo braz bi po kra ji ne. Sle di le so pred sta vi tve ude ležen cev iz Slo ve ni je, Švice in Ita lije ter splošna raz pra va. Po ko si lu je sle dil dru gi te - mat ski sklop z na slo vom Alp ske kme tij ske po kra ji ne in glav ne vr ste kme tij skih proi zvod nih si ste mov. Kot dru gi vab lje ni pre da va telj je na sto pil Mau ro Ag no let ti iz Uni ver ze v  Fi ren cah, ki je vod ja znanstvene ga od bo ra Sve tov no po memb nih si ste mov kme tij ske de diš či ne (GlobalyImportantAgricul- tureHeritageSystems – GIAHS). Iz po sta vil je kri te ri je za iz bor GIAHS po kra jin in po ten cia le alp skih po kra jin pri vključeva nju na ome nje ni sez nam. Po nov no so sle di le pred sta vi tve udeležen cev iz Ita li je, Slo ve ni je in Švice. Ob kon cu je sle di la raz pra va, ki jo je vo dil Mau ro Ag no let ti. Dru gi dan de lav ni ce je bil na me njen og le du te re na in tret je mu te mat ske mu sklo pu z na slo vom Pri - ložno sti za va lo ri za ci jo kul tur nih po kra jin, zno traj ka te re ga smo razprav lja li tudi o po ten cial nih re zul ta tih (sli ka 1). Po zaj tr ku smo se z manjšim av to bu som od pe lja li po ozki, a raz gled ni ce sti v na se lje Čadrg. Širša oko li ca na se lja je bila eno od pi lot nih ob močij te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Kul tur na po - kra jina v pre ce pu med jav nim do brim, za seb ni mi in te re si in po li ti ka mi. Za ra di oprav lje ne ga te ren ske ga dela v sklo pu ome nje ne ga pro jek ta in po sle dično do bre ga poz na va nja širše oko li ce, smo žele li ude ležen - cem de lav ni ce pred sta vi ti pri mer do bre prak se vi tal ne kmetij ske kul tur ne po kra ji ne v Al pah. Do mačin Lud vik Ja než nam je pred sta vil zgo do vi no, živ lje nje in po seb no sti Čadr ga. Po okrepčilu smo delo začeli s pre da va njem so de lav ke inšti tu ta Ma te je Šmid Hri bar. Sle di lo je pre da va nje pred stav ni ka Sve tov no po - memb nih si ste mov kme tij ske de diš či ne (GIAHS) Hi ro yu ki Ona ter pre da va nje o kme tij skih kul tur nih po kra ji nah zno traj UNESCA En gel ber ta Ruos sa. Pred sta vi tve ni sklop smo za ključili s pred sta vi tvi jo kul tur nih te ras v Slo ve ni ji. Ob kon cu tret je ga te mat ske ga sklo pa se je delo od vi ja lo v treh sku pi nah (sli - ka 2), glav ni na men pa je bil is ka nje bo dočega so de lo va nja med ISCAR-jem in Geo graf skim in šti tu tom An to na Me li ka ZRC SAZU ozi ro ma mrežo or ga ni za cij, ki so so de lo va le na de lav ni ci. V po pol dan skih urah smo se vr ni li v Tol min ter se po slo vi li v upa nju, da v pri hod nje na da lju je mo za stav lje no delo ter med se boj no po ve zo va nje na ra zi sko val ni in pro jekt ni rav ni. Pri mož Gašpe rič Tret ji se sta nek v ok vi ru pro jek ta MEDFEST Spo le to, Ita li ja, 8.–9. 11. 2017 V začetku no vem bra je v sta ro dav nem um brij skem me stu Spo le to po te kal tret ji se sta nek v ok vi ru pro jek ta MEDFEST – Mediteranianculinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristde- stinations (Sre do zem ska ku li na rično de diščin ska iz kušnja: kako us tva ri ti traj nost no tu ri stično de sti na ci jo). Go sti telj se stan ka je bilo Po dežel sko raz voj no združenje (AssociazioneSviluppoRurale), ki v pro jek tu sodelu je kot eden iz med sed mih part ner jev. Dvod nev ni se sta nek je bil na me njen pre gle du do slej oprav lje ne ga dela, pred vsem v ok vi ru pr vih treh de lov nih pa ke tov. Po ročilo o delu v pr vem de lov nem pa ke tu je pred sta vi la vod ja pro jek ta Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (GIAM ZRC SAZU), sle di la je pred sta vi tev An to nie Dušman in Igor ja Jurči ća (AZRRI) v ok vi ru dru ge ga de lov ne ga pa ke ta, ki je po ve zan s ko mu ni ka ci jo, na kon cu pa je sle di la še pred sta vi tev ak tiv no sti v tret jem de lov nem pa ke tu. Ma te ja Šmid Hri bar (GIAM ZRC SAZU) ter Ju - lien Frays sig nes in Ali ce Dar de let (PURPAN) so pred sta vi li iz de la ne kri te ri je za oce nje va nje ku li na ričnih iz kušenj, Joan Ri bas (UB) pa je pred sta vil de lov no raz ličico splet ne ga zem lje vi da, ki bo eden od končnih 140 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 141 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika1:Udeleženkeinudeležencisestanka. M AT JA Ž G ER ŠI Č Slika2:NaseljeTrevi. M AT JA Ž G ER ŠI Č iz del kov pro jek ta. Vsak iz med projekt nih part ner jev je na kon cu pred sta vil eno iz med ku li na ričnih iz - kušenj, ki jo bo v ok vi ru pi lot nih ak tiv no sti po drob ne je ob de lal, Lau ra Ri dol fi (ASR) pa je pred sta vi la me to do lo gi jo za četr ti de lov ni pa ket. Dru gi dan je bil na me njen te ren ske mu delu. Part ner ji smo si og le da li ne kaj za ni mi vih de jav no sti, po ve za nih s ku li na ri ko v za led ju Spo le ta. Naj prej smo obi ska li ol jar no FrantoioGaudenzi v Tre vi ju (sli - ka 2), ki tra di cio nal na zna nja o pri de la vi oljčnega olja združuje s so dob no teh no lo gi jo in kot prva na sve tu upo rab lja na pra vo za op ti mi za ci jo tem pe ra tu re zmle tih oljk kar pris pe va k vi so ki ka ko vo sti oljčnega olja. Og le da li smo si tudi nji ho ve oljčnike. Sle dil je og led mu ze ja v Tre vi ju, kjer smo se sez na ni li z bo - ga to kra jev no zgo do vi no in de diščino. Po pol dan smo se naj prej za pe lja li do na se lja Scheg gio, kjer je mu zej, na me njen pri ka zu začet kov na bi ra nja in tr go va nja s tartufi (MuseodelTartufo»PaoloUrbani«). V stav bi, kjer je da nes mu zej, so se s pre de la vo in tr go va njem s tar tu fi začeli uk var ja ti že dav ne ga leta 1852. Da nes so proi zvod nji obra ti pre se lje ni na novo lo ka ci jo, ker je v sre dišču me ste ca za širi tev de - javnosti zmanj ka lo pro sto ra. So dob na to var na za pre de la vo tar tu fov, ki ohra nja bla gov no znam ko Urbani tartufi, po kri va oko li 70 % sve tov nih po treb po tar tu fih. Mat jaž Geršič Hi dro-geo morf ni pro ce si v bo real nih in po lar nih oko ljih Vil na, Li tva, 11.–13. 10. 2017 V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop skega so de lo va nja COST (EuropeanCooperationinScienceandTechnology), je bilo sre di ok to bra or ga ni zi - ra no srečanje v Vil ni, glav nem me stu Li tve (sli ka 1). Šlo je za srečanje za pr te ga tipa, na ka te re ga je bilo po vab lje nih prib ližno dvaj set stro kov nja kov iz več Evrop skih držav, ki se uk var ja jo s hi dro-geo morf - ni mi pro ce si v bo real nih, po lar nih ali vi so ko gor skih oko ljih. 142 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Navzpetini40mnadVilnostojiutrdbanekdanjega»Gornjegagradu«.Vzpetinajepolegtega, dajezanimivoarheološkonajdišče,v zadnjihletihzanimivatudizaradigeomorfnihprocesov.Napobočjih sonamrečposekalivsadrevesa,sedajpaimajoresnetežavezaradiplazenjainpotrebnisodragigradbeni posegi,dabistabiliziralipobočja. M AT IJA Z O RN 143 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika2:Borealniiglastigozdv NarodnemparkuDzūkija,kiobsega550km2.Prirazpravio borealnih gozdovihjebilzanimiv»protest«udeležencaizFinske,zakateregapravihborealnihgozdovv pribaltskih državahni,oziromasezačnejopojavljatišelenaseveruEstonije. M AT IJA Z O RN Slika2:Borealneiglastegozdoveprepredajoštevilnabarja.BarjeČepkeliaiv NarodnemparkuDzūkija. M AT IJA Z O RN Srečanje, v or ga ni za ci ji Od del ka za okolj sko po li ti ko Uni ver ze Myko la Ro me ria iz Vil ne, je vo dil Pau lo Pe rei ra. Prvi in tret ji dan srečanja je bilo pred stav lje nih dva najst re fe ra tov ude ležen cev, po te ka li pa so tudi se stan ki v ok vi ru de lav nih sku pin pro jek ta. Dru gi dan je bila or ga ni zi ra na celod nev na ek - skur zi ja v  Na rod ni park Dzūkija (Dzūkijos nacionalinis parkas; sli ki 2 in 3) ob Be lo ru ski meji na ju govz ho du države. Pre da va nja so bila pos večena glo bal ni de gra da ci ji per ma fro sta, spre mem bam gla di ne jezer za ra di an tro po ge nih vpli vov, ero zi ji pr sti in di na mi ki se di men tov, de gra da ci ji šotišč, požarom v bo real nih goz - do vih in po dob nem. Za ni mi vi so bili pred vsem po dat ki po ve za ni z iz gi nja njem per ma fro sta in og lji - kom, ki je »shra njen« v teh pla steh. Za sever no po lob lo oce nju je jo, da je v pla steh per ma fro sta »shra nje nih« 1450 mi li jard ton or gan ske ga og lji ka, kar dva krat to li ko, kot je og lji ka v at mos fe ri. Oce nju je jo tudi, da naj bi 5–15 % tega og lji ka »ušlo« v at mos fe ro v tem sto let ju in s tem pos pešilo glo balno se gre va nje (glej čla nek v re vi ji ScientificAmerican 315 (2016), https://doi.org/ 10.1038/scien ti fi ca me ri can1216-56). Z iz - gi nja njem per ma fro sta so po ve za ni tudi gozd ni požari in mor ska abra zi ja. Sled nja je na do ločenih oba - lah tudi več de set me trov na leto. Gozd ni požari na per ma frost ni ma jo ne po sred ne ga vpli va, vpli va jo pa po sred no s spre mem bo al be da na požariščih. Ta za ra di tem nejše bar ve sprej me jo več sončne ener - gi je, kar vpli va na višje tem pe ra tu re tal. Za ni miv je bil tudi po da tek, da na rav na obnova goz da po požarih v bo rel nih ob močjih lah ko tra ja tudi več sto let. Več o pro jek tu si lah ko pre be re te na splet nem na slo vu: http://con nec teur.info/. Ma ti ja Zorn Štu dij ski obisk Južne Ko re je Seul, Južna Ko re ja, 13.–17. 11. 2017 V me se cu no vem bru sem bil spo daj pod pi sa ni pod po kro vi teljs tvom Zu na nje ga mi ni strs tva Južne Ko re je na štu dij skem obi sku v tej vzhod noa zij ski državi. Go sti te lji so me sez na ni li s šte vil ni mi geo graf - ski mi in zgo do vin ski mi raz me ra mi na Ko rej skem po lo to ku, osred nja te ma ti ka srečanja pa je bila raba zem lje pi snih imen, ki so je dro spo ra med Južno Ko re jo in Ja pon sko. Prvo takšno ime je Vzhod no ozi - ro ma Ja pon sko mor je. Gre za poi me no va nje mor ja med Ko rej skim po lo to kom in Ja pon sko. Ja pon ska si pri za de va, da bi se v med na rod ni jav no sti uvel ja vi lo ime Ja pon sko mor je, med tem ko Južna Ko re ja temu nas pro tu je in s šte vil ni mi ar hiv ski mi do ku men ti do ka zu je, da je pra vil nejša raba Vzhod no mor - je. Ta spor se že vr sto let rešuje v ok vi ru Sku pi ne iz ve den cev Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na (UnitedNationGroupofExpertsonGeographicalNames – UNGEGN). Zad nji Ko rej ski pred log je bil, da bi se bo di si stan dar di zi ra li obe ime ni, ki bi se za pi so va li ločeni s pošev ni co, bo di si da bi uved li tret - je, novo ime. Ja pon ska obe ma pred lo go ma nas pro tu je. V slo ven skem je zi ku v zad njem času pre vla du je mne nje o nuj ni rabi obeh imen v ek so nim ski ob li ki, ločenih s pošev ni co, pri čemer se za ra di abe ced - ne ga reda naj prej za piše Ja pon sko mor je, sle di Vzhod no mor je. Drug sporni pri mer je gruča oto kov, ime no va nih Dok do (tran sli te ri ra no iz ko rejščine) ozi ro ma Takes - hi ma (tran sli te ri ra no iz ja ponščine). Gre za dva manjša oto ka in 35 manjših čeri v Ja pon skem/Vzhod nem mor ju, ki si jih pris va ja ta obe državi. Tudi v tem pri me ru so ar gu men ti na stra ni Južne Ko re je zelo močni. Na enem iz med dveh večjih oto kov živi ta dva pre bi val ca, Južno ko rej ca, na dru gem je vo jaška baza; obo - je tre nut no nad zi ra Južna Ko re ja. Za ni mi vo je, da se je v an glo-fran ko fon ski ime no slov ju uve lja vil ek so nim LiancourtRocks ozi ro ma LesrochersLiancourt. Ime iz ha ja iz ime na fran co ske ki to lov ke (LeLiancourt), ki je leta 1849 na tam ob močju sko raj dožive la bro do lom. V Seu lu smo obi ska li tudi mu zej, pos večen temu otočju. V Su wo nu, južno od Seu la smo obi ska li Nacio nal ni geo graf sko-in for ma cij ski inšti tut v ok - vi ru ka te re ga de lu je tudi zem lje pi sni mu zej, ki hra ni bo ga to zbir ko sta rih zem lje vi dov in at la sov, pa tudi mno go opre me, ki so jo ne koč upo rab lja li pri iz de la vi zem lje vi dov. Obi sku mu ze ja je sle dil po go - vor z vods tvom inšti tu ta (sli ka 1). Enod nev ni zlet smo na me ni li obi sku de mi li ta ri zi ra ne ga ob močja, kjer po te ka de mar ka cij ska črta med Se ver no in Južno Ko re jo (sli ka 2). Gre za štiri ki lo me tre širok pas ob 38-tem vzpo red ni ku, na obeh stra neh ob dan z ograjo in opazo val ni mi stol pi, kjer je na meščena vojska. 144 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 145 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika1:Z vodstvomNacionalnegaGeografsko-informacijskegainštitutav Suwonu,južnoodSeula. SE U N G E U N L EE Slika2:V okvirustrokovneekskurzijesmoobiskalidemilitariziranoobmočje,kjerpotekademarkacijska črtamedSevernoinJužnoKorejo. M AT JA Ž G ER ŠI Č Po leg obi ska ne ka te rih mu ze jev in in sti tu cij, po ve za nih z geo gra fi jo, so v ok vi ru obi ska po te ka la tudi srečanja z ne ka te ri mi ko rej ski mi stro kov nja ki s tega po dročja, med dru gim s Sung jae jem Choo jem, južnokorej skim de le ga tom pri UNGEGN-u in Hyon san gom Ah nom, di rek tor jem Di rek to ra ta za ozem - lje in ocea ne, ki de lu je v ok vi ru Mi ni strs tva za zu na nje za de ve. Mat jaž Geršič 146 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 16. bie nal na kon fe ren ca Med na rod ne ga združenja za preučeva nje skup ne ga Utrecht, Ni zo zem ska, 10.–14. 7. 2017 Med na rod no združenje za preučeva nje skup ne ga (InternationalAssociation for theStudyof the Commons – IASC) je bilo us ta nov lje no leta 1989, spr va kot Med na rod no združenje za preučeva nje skup - ne last ni ne (TheInternationalAssociationfortheStudyofCommonProperty – IASCP). Na me nje no je združeva nju mul ti dis ci pli nar nih ra zi sko val cev, prak ti kov in ob li ko val cev po li tik, z na me nom, da bi iz - boljšali uprav lja nje, iz po pol ni li ra zu me va nje in us tva ri li traj nost ne rešitve za skup no (an gleško commons), skupne vire (common-poolresources) ali ka te ro koli dru go ob li ko de lje nih vi rov (sharedre- source). Po memb na čla ni ca in ena od »us ta no vi tve nih ma ter« združenja je bila Eli nor Os trom, ki je za ugo to vi tev, da ljud je ob soočenju z ome je nim vi rom zmo re jo pre seči strem lje nje k za seb nim ko ri stim in so de lo va ti za skup no do bro, leta 2009 do bi la No be lo vo na gra do. Med 10. in 14. ju li jem je v Utrech tu na Ni zo zem skem po te ka la 16. bie nal na kon fe ren ca Med narodnega združenja za preučeva nje skup ne ga. Tema tokratne kon fe ren ce je bil Prak ti ci ra nje skup ne ga – sa mouprav - lja nje, so de lo va nje in in sti tu cio nal ne spre mem be (Practicingthecommons – self-governance,cooperation andinstitutionalchange). Ključna be se da kon fe ren ce je bila so de lo va nje. Kon fe ren ci je predse do va la Tine de Moor, vod ja inšti tu ta InstitutionsforCollectiveActions iz Utrech ta (http://www.col lec ti ve-ac tion.info). V pro sto rih Aca de mie ge bouw, UCK-Dom plein, CASCO in ka te dra lah Dom kerk in Jan skerk se je zvrsti lo 470 znans tve nih pred sta vi tev, 15 pred sta vi tve nih sek cij za prak ti ke, pet okro glih miz, tri je tečaji za veščine na temo uprav lja nja s skup nim, tri ple nar na pre da va nja, pred sta vi tve pla ka tov, vi deo pred - sta vi tve ter član ski in re gio nal ni se stan ki združenja IASC. Za ni ma nje so še po seb no pri teg ni la tri ple nar na pre da va nja: Theriseofextractivelogicsinoureco- nomies (Sa skia Sas sen, Uni ver za Co lum bia, ZDA), Condescensionandthecommons:Thevalueand importanceofanopencountryside (Jane Hump hries, All Souls Col le ge, Uni ver za v Ox for du, Združeno 147 Geografski vestnik 89-2, 2017, 147–163 Zborovanja ZBOROVANJA Slika:PedroAugustinMedranoizzdruženja AsociacionForestaldeSoriaizŠpanijepred- stavljanekajmetrovdolgseznamsolastnikov skupnihzemljišč,kisojihod1805,kojihje državaodvzelanjihovimprednikom,posto- poma pridobilinazaj.Odprek400solastnikov jihsamo8živinaobmočjuzemljišč.PR IM O Ž PI PA N kra ljes tvo), Experimentsastoolsforlearning:Lessonsfrom20yearsofpracticingtheartisanshipofcoo- perationintheclassroom,lab,andfield (Juan Ca mi lo Car de nas, And ska uni ver za, Ko lum bi ja). Iz sto pala so tudi pre da va nja pre jem ni kov na gra de Eli nor Os trom: Onpositivismandthecommons (Ugo Mat tei, Uni ver za v To ri nu), Co-managingcoralreeffisheries (Jos hua Cin ner, Uni ver za Ja me sa Coo ka, Av stra li ja). Iz vrst prak ti kov je na gra do za svo je tri de set let no pri za de va nje za po vr ni tev nek da njih skup - nih vaških zem ljišč, ki jim jih je od vze la država, pre je lo združenje AsociacionForestaldeSoria iz Špa ni je (sli ka). Prev zel jo je njen vod ja Pe dro Au gu stin Me dra no. Slo ve ni jo smo na kon fe ren ci za sto pa li Ma te ja Šmid Hri bar in Pri mož Pi pan z Geo graf ske ga inšti - tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, Ne ven ka Bo ga taj z An dra goškega cen tra Slo ve ni je, Slo ven ka Ro mi na Ro de la pa je za sto pa la Uni ver zo Södertörn na Šved skem. Na kon fe ren ci smo pred sta vi li tri pris pev ke: Commonsandecosystemservices:Intersectionsandopportunitiesforexploringgovernanceof naturalre- sourcesandbenefitsfromnature(av to ri ce: Cat he ri ne Tuc ker, Ne ven ka Bo ga taj, Ro mi na Ro de la, Mateja Šmid Hri bar, Mau ri zia Si gu ra in Mimi Ur banc), Diversityofforest-communityrelations inEurope:An analyticalexaminationthrougha case-studyapproach(av tor ji: Ne ven ka Bo ga taj, Pao la Gat to, Anna La - wren ce in Gun Li de stav) terA casestudyofcommunity-basedwatermanagementinČadrginSlovenia’s TriglavNationalPark(av tor ji: Pri mož Pi pan, Ma te ja Šmid Hri bar in Mimi Ur banc). V četr tek, 13. ju - li ja je bilo po ce lot ni Ni zo zem ski or ga ni zi ra nih enajst ek skur zij iz raz ličnih po dročij uprav lja nja skup nega. Na sled nja kon fe ren ca IASC bo po te ka la v Limi v Pe ru ju leta 2019. Več o Med na rod nem združenju za preučeva nje skup ne ga je do stop no na splet ni stra ni: https://www.iasc-com mons.org/. Pri mož Pi pan, Ma te ja Šmid Hri bar Te mat ska kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze Bu ka rešta, Tul cea, Ro mu ni ja, 11.–15. 9. 2017 Sre di sep tem bra je v Ro mu ni ji po te ka la te mat ska kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze (IGU), ki sta jo or ga ni zi ra la Geo graf ski inšti tut Ro mun ske aka de mi je zna no sti (InstitutuldeGeografie,Aca- demiaRomână) ter Fa kul te ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Bu ka rešti (FacultateadeGeografie,Universitatea dinBucureşti). Tako ime no va ne te mat ske kon fe ren ce so nova ob li ka med na rod nih kon fe renc v ok vi - ru IGU-ja, ki mo ra jo ime ti ja sno do ločeno te ma ti ko, ki za nima širšo geo graf sko skup nost, v nje no or ga ni za ci jo pa mo ra jo biti vključene vsaj štiri ko mi si je IGU-ja. Pri or ga ni za ci ji so v ok vi ru IGU-ja so - de lo va le štiri nje ne ko mi si je: Ko mi si ja za spre mi nja nje rabe tal in po krov no sti zem ljišč, Ko mi si ja za bio di ver ziteto, Ko mi si ja za zdrav je in oko lje ter Ko mi si ja za lo kal ni in re gio nal ni raz voj. Na kon fe renci je so de lo va lo pre ko 70 ude ležen cev iz 19-tih držav. Kon fe ren ca se je s ple nar ni mi pre da va nji in poz - dra vom pred stav ni kov or ga ni za tor jev in Med na rod ne geo graf ske zve ze začela v pro sto rih Ro mun ske aka de mi je zna no sti v Bu ka rešti. Po končanem ple nar nem delu smo se ude leženci od pe lja li v Tul ceo, me sto ob Do na vi v vzhod ni Ro mu ni ji, kjer se je kon fe ren ca na da lje va la s pred sta vi tva mi pris pev kov v treh vzpo red nih sekci jah. So de lav ca Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU sva pred sta - vi la pris pe vek Hraški list ne ki – pri mer kul tur ne po kra ji ne na Go renj skem (sli ka 1). Člani uprav nih od bo rov po sa mez nih ko mi sij so srečanje iz ko ri sti li tudi za se sta nek z raz pra vo o na dalj njem delu ko - mi sij. Or ga ni za tor ji so dva dne va kon fe ren ce na me ni li stro kov ni ma ek skur zi ja ma. Na prvi ek skur zi ji smo se ude leženci ob plov bi po del ti reke Do na ve (sli ka 2) sez na ni li z geo graf ski mi raz me ra mi tega ob močja. Do na vi na del ta na sti ku s Črnim mor jem je naj večja in naj bolj ohra nje na del ta v Evro pi. Nje - na po vršina je prek 300.000 ha. Tu pre bi va več kot 300 vrst ptic in pre ko 45 vrst slad ko vod nih rib. Za ra di biot ske pe stro sti je bila leta 1991 vpi sa na na UNESCO-v sez nam. Dru ga ek skur zi ja je bila na me nje na spoz na va nju Do brudže, ene od de se tih zgo do vin skih po kra jin v Ro mu ni ji. Po kra ji na, ki so jo že v 7 sto let ju pr. Kr. na se li li Grki, je bila do leta 1396 bol gar ska, za tem pa je prešla pod upra vo Os man ske - ga ce sars tva in bila raz de lje na med Romunijo in Bol ga ri jo. Za ra di pe stre ga zgo do vin ske ga do ga nja nja na tem ob močju je zanj značilna izred no pe stra et nična se sta va. Po po dat kih po pi sa iz leta 2011 pre - vla du je jo Ro mu ni, sle di jo jim Tur ki, Li po va ni (ru ske ga et ničnega iz vo ra), Romi, Grki, Ukra jin ci in 148 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 149 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika1:MatejGabrovecmedpredstavitvijoslovenskegaprispevka. M AT JA Ž G ER ŠI Č Slika2:SkupinskafotografijaudeležencevnaladjimedplovbopoDonavinidelti. A RH IV O RG A N IZ AT O RJ EV 150 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 pri pad ni ki šte vil nih dru gih et ničnih skup no sti. V hri bov ju Munții Măci nu lui je bil za ra di pe stre na - rav no geo graf ske se sta ve raz glašen na rod ni park, v vasi Gre ci smo si og le da li mo der no in for ma cij sko sre dišče. Na kon cu smo obi ska li še Kon stan co, po membno črno mor sko pri sta nišče in uprav no sre dišče Do brudže. Po kon gre sna ek skur zi ja je bila or ga ni zi ra na v južni del Kar pa tov (slika 3) in Tran sil va ni jo, kjer smo si ogle da li Braşov in Si biu. Mat jaž Geršič, Ma tej Ga bro vec Kon gres Evrop ske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo Gent, Bel gi ja, 12.–15. 9. 2017 Kon gres Evrop ske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo je le tos po te kal pod ge slom »Od vzor cev in pro ce sov k lju dem in de ja njem« (Frompatternandprocesstopeopleandaction). Kon gres je or ga - ni zi ral Od de lek za geo gra fi jo Uni ver ze v Gen tu (sli ka 1) v so de lo va nju z Evrop skim združen jem za po kra jin sko eko lo gi jo (EuropeanAssociationforLandscapeEcology), ki je ena iz med en ti tet Med na - rod ne ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo (InternationalAssociatonforLandscapeEcology – IALE). Ude leženci so prišli prak tično s ce le ga sve ta ter pred sta vi li za ni mi ve re zul ta te svo jih ra zi skav z raz no - li kih po dročji, vsem pa je bilo skup no ra zi sko va nje po kra ji ne. Kon gres je bil zato raz de ljen v 27 sklo pov – sim po zi jev, ki so bili raz de lje ni v se dem te mat skih sku pin: po kra jin skoe ko loške me to de in teh ni ke, ekosi - stem ske in po kra jin skoe ko loške sto ri tve, pro duk tiv ne po kra ji ne, kul tur ne po kra ji ne kot točka srečeva nja, trans dis ci pli nar nost: mo ni to ring po kra jin in do je ma nje po kra ji ne, načrto va nje in uprav lja nje po krajin ter izo braževa nje o po kra jin ski eko lo gi ji. Prvi dan kon gre sa, 11. 9., je bil re zer vi ran za dok tor ske štu den te, saj je bil or ga ni zi ran tečaj o osno - vah ra zi sko val ne ga dela ter pi sa nju dok to ra ta. Dru gi dan pa se je z uvod ni mi pre da va nji urad no začel Slika3:LedeniškojezeroBâleav Karpatih. M AT EJ G A BR O V EC 151 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika1:Predavanjasopotekalav prostorihUniverzev Gentu. RO K C IG LI Č Slika2:Udeleženciekskurzijev okoliciAntwerpnaopazujejo,kakotamkajšnjiupravljalcinaravnega parka‘DeZoom –KalmthoutseHeide’ohranjajorazmerjemednaravnoinkulturnopokrajino. RO K C IG LI Č tudi sam kon gres. Vse zbra ne je prva na go vo ri la Veer le Van Ee tvel de, nato pa so s krajšimi go vo ri in uvod ni mi pre da va nji nav zoče poz dra vi li še pro rek tor Uni ver ze v Gen tu Freddy Mor tier, predstav nik mest nih ob la sti Sven Tael de man ter vid ni ra zi sko val ci, ki de lu je jo na po dročju po kra jin ske eko lo gi je ozi ro ma so rod nih ved: Jean-Paul Van der lin den, Marc An trop, Chri sti ne Fürst in Te re sa Pin to-Cor reia. Tret ji dan so se ude leženci kon gre sa po da li na eno- ali pold nev ne ek skur zi je na raz lične kon ce za hodne in se ver ne Bel gi je (sli ka 2). Spoz na va li so na rav ne in družbene značil no sti po kra jin, po se ben pou da - rek pa je bil se ve da na me njen pre ple ta nju obeh ter preučeva nju po kra jin in nji ho ve ga spre mi nja nja. Četr ti in peti dan so bila zo pet na vr sti šte vil na pre da va nja in tudi pred sta vi tve pla ka tov. Svo je delo so pred sta vi li bio lo gi, ar hi tek ti, kra jin ski ar hi tek ti, eko lo gi ter geo gra fi. Opa zi ti je bil ve lik po rast ra zi skav, ki so združeva le te ren sko delo (vključno s pri do bi va njem po dat kov z raz ni mi mer ski mi in stru men ti) in da ljin sko zaz na va nje (na pri mer upo ra bo po dat kov la ser ske ga ske ni ra nja, po dat kov sa te lit skih in le - tal skih po snet kov). Ve lik pou da rek je bil na ra zi ska vah eko si stem skih sto ri tev, mo de li ra nju ha bi ta tov, va ro va nju žival skih vrst in oko lja nas ploh. Zelo za ni mi va je bila tudi pred sta vi tev možno sti ana liz di - gi tal nih po dat kov v treh pro stor skih raz sežno stih. Na le tošnjem evrop skem kon gre su je sodelo va lo tudi kar ne kaj ra zi sko val cev iz Slo ve ni je. Nad ja Pen ko Seidl je pred sta vi la Themakingofthelandscape:Landscapefeaturesasthekeycomponentsoflands- capeidentityandbiodiversity, Mi lan Ko bal in Ja nez Pir nat sta pred sta vi la Usinglidardatatoanalyse naturalgeomorphometricandman-modifiedcharacteristicsofKarsticlandscapeunderforestcover, Dra - go Per ko, Mau ro Hr va tin, Erik Štrum belj in Rok Ci glič pa so pred sta vi li Modelingandevaluatingolder landscapeclassificationswithmodernquantitativemethods. Pov zet ki vseh pris pev kov so na vo ljo na spletni stra ni kon gre sa (http://www.iale-eu ro pe.eu/iale2017). Na sled nji večji kon gres združenja IALE bo v nam bližnjem Mi la nu, kjer se bo od vi jal sve tov ni kongres. Več in for ma cij je na vo ljo na splet nih stra neh Med na rod ne ga združenja za po kra jin sko ekologijo (http://www.lands ca pe-eco logy.org/) ter Evropske ga združenja za po kra jin sko eko lo gi jo (http://www.iale-eu ro pe.eu/). Rok Ci glič Med na rod ni sim po zij o zem lje pi snih ime nih: »Kri tično ime no slov je: zem lje pi sna ime na v po li tičnih, zgo do vin skih in trženj skih po kra ji nah« Wind hoek, Na mi bi ja, 18.–20. 9. 2017 V na mi bij skem glav nem me stu Wind hoe ku sva se so de lav ca Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Me li - ka ZRC SAZU Dra go Klad nik in Mat jaž Geršič ude ležila med na rod ne ga sim po zi ja o zem lje pi snih ime nih, poi me no va ne ga Kri tično ime no slov je: zem lje pi sna imena v po li tičnih, zgo do vin skih in trženj skih po - kra ji nah (Criticaltoponymy:Placenamesinpolitical,historicalandcommerciallandscapes), ki ga je na Na mi bij ski uni ver zi (UniversityofNamibia) s so de lo va njem Združene ko mi si je de lov nih sku pin za to - po nimijo pri Med na rod ni geo graf ski zve zi in Med na rod nem kar to graf skem združenju (JointInternational GeographicUnion/InternationalCartographicAssociaionWorkinggrouponToponomy) or ga ni zi ra la južnoa - friška uni ver za Free Sta te (UniversiteitvandieVrystaat/UniversityoftheFreeState) iz Bloem fon tei na. Na sim po zi ju je so de lo va lo okrog 30 ude ležen cev (sli ka 1) iz Evro pe in Afri ke, ki so pred sta vi li re - zul ta te ra zi sko val ne ga dela s  po dročja zem lje pi snih imen v  zad njem ob dob ju, med nji mi ug led ni Južnoa fričan Pe ter Ra per, nek da nji pred sed nik UNGEGN-a, Av stri jec Pe ter Jor dan, čast ni član Zve ze geo gra fov Slo ve ni je in so pred se du joči Ko mi si ji za to po ni mi jo pri Med na rod ni geo graf ski zve zi, Ita li - jan Co si mo Pa la gia no, so pred se du joči isti ko mi si ji in za služni pro fe sor Rim ske univerze La Sa pien za (Sapienza – UniversitàdiRoma). Prva dva dne va je sim po zij po te kal v dveh vzpo red nih sek ci jah, zad - nji dan pa je bil na me njen ek skur zi ji. Ude leženci smo lah ko pri sluh ni li za ni mi vim re fe ra tom s po dročja ra zi sko vanja zem lje pi snih imen, med ka te ri mi pa so le ne ka te ri sle di li osred nji te ma ti ki sim po zi ja. Smo se pa lah ko za ra di tega sez na ni li s širo ko pa le to tem, ki bodo lah ko v pri hod nje pred met ra zi sko va - nja tudi v  našem oko lju. Slo ven ski pris pe vek Iz zi vi rabe po kra jin skih imen v  bla govnih znam kah 152 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 153 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika1:Udeležencisimpozijapredknjižnicouniverzitetnegakampusav Windhoeku. D RA G O K LA D N IK Slika2:MatjažGeršičmedpredstavitvijoslovenskegareferata. D RA G O K LA D N IK (v soavtors tvu smo ga pri pra vi li Mat jaž Geršič (sli ka 2), Dra go Klad nik in Kat ja Vin tar Mally) je med ude leženci zbu dil pre cejšnje za ni ma nje, ver jet no tudi zato, ker so se lah ko med pred sta vi tvi jo po slad - ka li z Go renj ki no čoko la do s ce li mi lešniki, ki je bila iz po stav lje na kot pri mer rabe po kra jin ske ga ime na v bla gov nih znam kah. Ek skur zi ja je bila na me nje na si ste ma tičnemu og le du na mi bij ske ga glav ne ga me sta in obi sku nje - go ve ga po dežel ske ga za led ja, kjer smo se ude leženci na terenu spoz na li z  živ lje njem Bušma nov (ozi ro ma Sa nov, tudi Gr mičar jev), et nične sku pi ne do mo rod nih lov cev, ka te re pri pad ni ki po se lju je jo južni del Afri ke. Bušmani (sli ka 3) spa da jo med tako ime no va ne ra sne drob ce, ki ne pri pa da jo no be - ni iz med glav nih ras. Ena od nji ho vih značil no sti, po se bej za ni mi vih z vi di ka je zi ko slov ja, je upo ra ba kli kov, po seb nih gla sov, ki jih vse bu je jo samo ne ka te ri afriški je zi ki. V raz ličnih bušman skih je zi kih je šest raz ličnih kli kov. Ker so ne ka te re kli ka joče gla so ve prev ze li tudi dru gi afriški je zi ki, ki ne spa da jo v koi san sko je zi kov no družino, je bila na sim po zi ju iz po stav lje na ter mi no loška za držanost pri rabi tega ter mi na, še po se bej, ka dar je go vo ra o kli ka jočih gla so vih. Tako se na me sto poj ma koi san ska je zi kov - na družina v so dob nem je zi ko slov ju čeda lje bolj uve ljav lja izraz do mačin ski kli ka joči je zi ki. S po slušan jem ene ga od bušman skih je zi kov in nji ho ve ne ver jet ne spo sob no sti rabe kli ka jočih gla - sov, ki jih Evro pej ci ko maj da us pe mo po vršno iz go vo ri ti, smo us pešno za ključili četr ti Med na rod ni sim po zij o zem lje pi snih ime nih. Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik 154 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika3:Naobiskupribušmanih. M AT JA Ž G ER ŠI Č »Meje v alp skem pro sto ru« – pos vet Med na rod ne ga združenja za zgo do vi no Alp Inns bruck, Av stri ja, 20.–22. 9. 2017 Med na rod no združenje za zgo do vi no Alp (nem. DieInternationaleGesellschaftfürhistorischeAlpen- forschung – IGHA, fr. L’AssociationInternationalepourl’HistoiredesAlpes – AIHA, it. L’Associazione InternazionaleperlaStoriadelleAlpi – AISA, ang. InternationalAssociationforAlpineHistory – IAAH; http://www.la bi salp.arc.usi.ch/en/aisa) je bilo us ta nov lje no leta 1995 z na me nom po ve zo va nja ra zi skoval - cev, ki se uk var ja jo z zgo do vin skim preučeva njem Alp in dru gih gor skih ob močij po sve tu. Združenje na vsa ki dve leti or ga ni zi ra pos ve to va nje na temo po ve za no z zgo do vi no, geo gra fi jo, et no lo gi jo ali an - tro po lo gi jo alp ske ga/gor ske ga sve ta. Dva naj sto to vrst no srečanje z na slo vom »Meje v alp skem pro sto ru« (ang. BordersinAlpineHistory, nem. GrenzenimalpinenRaum) je po te ka lo med 20. in 22. sep tembrom v Inns bruc ku v Av stri ji. Inns bruck je tako po letu 2003 še dru gič go stil srečanje združenja. Pos ve to - vanje je dva krat po te ka lo tudi v Slo ve ni ji – leta 2005 v Bov cu (tema: alp ske kul tu re) in leta 2013 v Po stoj ni (tema: na rav ni viri). Na pos ve to va njih so pred stav lje ni iz bra ni pris pev ki, ki jih or ga ni za cijski od bor sprej me iz med pred lo gov, ki pris pe jo na raz pi sa no temo. To krat je bilo iz bra nih 17 pris pev kov, ki so bili raz de lje ni v šest pa ne lov: na sta ja nje meja od zgod nje ga sred nje ga veka do 20. sto let ja, meje v no - vem veku, režimi na me jah na cio nal nih držav na pre lo mu 19. v 20. sto let je, spre mi nja nje meja po letu 1918, kon tro le na me jah med 17. in 20. sto let jem ter meje v Al pah kot evrop ski čez mej ni pro stor po letu 1945. Pod pi sa ni sem imel sku paj s Pe trom Mikšo (Fi lo zof ska Fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) v ok - vi ru četr te ga pa ne la pred sta vi tev z na slo vom »TheRapalloBorderafter theFirstWorldWar:From 155 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika1:GlavnakulturnaznamenitostInnsbruckajeZlatastreha(GoldenesDachl),zgrajenaleta1500. Grepravzapravzabalkonnaglavnemtrguv osrčjustaregadelamesta.ZgrajenjebilzacesarjaMaksimi- ljana I,dabimuslužilkotrazglednomesto.Strehajezgrajenaiz2657pozlačenihbakrenihstrešnikov. M AT IJA Z O RN 156 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika2:Udeleženciposvetav tirolskemdeželnemzboru,pokateremjihjevodilpodpredsednikdeželnega zbora. M AT IJA Z O RN M AT IJA Z O RN Slika3:MejnikamennaprelazuBrenner(1370m; it.PassodelBrennero,nem.Brenerpass),ki označujemejomedItalijoinAvstrijo.Delitev Tirolsketudiposkorajstoletihoddoločitve meje »obremenjuje«tirolskoinavstrijskodružbo. a NationalBorderbetweenItalyandYugoslaviatoa PhantomBorder«, o sko raj sto let ni ci na stan ka ra - palske meje po prvi sve tov ni voj ni, nje ni de diščini in ob li ko va nju da našnje za hod ne meje Slo ve ni je. To je bil edi ni pris pe vek iz Slo ve ni je. Naj več je bilo pris pev kov iz Švice (6), po šte vi lu pa so sle di li pris - pev ki iz Fran ci je (4), Ita li je (3), Av stri je (2) in Por tu gal ke (1). Urad ni je zi ki pos ve to va nja so bili nemščina, fran coščina, ita li janščina in an gleščina. V vseh teh je zi kih so tudi po te ka le pred sta vi tve. V ok vi ru pos ve to va nja je bil or ga ni zi ran tudi krajši og led me sta (sli ka 1) z obi skom »Deželne hiše« (Landhaus) ozi ro ma se dežem ti rol ske deželne vla de in ti rol ske ga dežel ne ga zbo ra (sli ka 2). Po leg tega je bila or ga ni zi ra na pold nev na ek skur zi ja na pre laz Bren ner (sli ka 3) in Južno Ti rol sko (Ita li ja) v luči sko rajšnje sto let ni ce »de li tve« Ti rol ske ter določitve ob sto ječe državne meje med Ita li jo in Av stri jo po prvi sve tov ni voj ni. Pred stav lje na prob le ma ti ka se je do bro po ve zo va la z našim pris pev kom o ra pal ski meji, saj sta bili obe meji do ločeni z is tim taj nim lon don skim spo ra zu mom med Ita li jo in silami an - tan te apri la 1915. V ok vi ru pos ve ta je bila pred stav lje na tudi knji ga z na slo vom »IntegratedPeasant Economyina ComparativePerspective:Alps,ScandinaviaandBeyond« (2017), ki je izšla pri Za ložbi Uni ver ze na Pri mor skem in je v ce lo ti do stop na na splet nem na slo vu: http://www.hip po cam pus.si/ISBN/ 978-961-7023-02-2.pdf. Knji go je po drob ne je pred sta vil njen sou red nik Alek san der Pa njek (Fa kul te - ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem), ki je tudi slo ven ski pred stav nik v Med na rod nem združenju za zgo do vi no Alp. Združenje ima od leta 1996 svo jo re vi jo z na slo vom »HistoiredesAlpes – StoriadelleAlpi – Ge- schichte derAlpen«. Do se daj je izšlo 22 šte vilk, na leto pa iz da jo eno šte vil ko. Zad nja šte vil ka se ukvarja s špor tom in preživ lja njem pro ste ga časa v Alpah (22, 2017), pred zad nja s pro me tom in mo bil nost jo (21, 2016), pred tem pa so bile teme: in du stri ja (20, 21015), na rav ni viri (19, 2014) in vera (18, 2013), če ome ni mo le obrav na va ne teme v zad njih pe tih le tih (teme os ta lih šte vilk si lah ko og le da te na spletni stra ni re vi je: http://www.la bi salp.arc.usi.ch/en/pubb li ca zio ni/hi stoi re-des-al pes-sto ria-del le-alpi-gesc - hich te-der-al pen). Iz po sta vi ti ve lja dru go šte vil ko (1997), ki je bila po vsem pos večena slo ven skim Al - pam, to je iz bra nim te mam iz geo lo gi je, zgodo vi ne in et no lo gi je (član ki so do stop ni na splet ni stra ni: http://www2.arc.usi.ch/in dex/aisa/ris_ist_labi_aisa_ri vi sta.htm). Pris pev ki v re vi ji so ob jav lje ni pre težno v nemškem, fran co skem in ita li jan skem je zi ku z an gleškimi iz vlečki, v zad njih številkah pa se po javljajo tudi pris pev ki v an gleščini. Pris pev ki iz zad nje ga pos ve ta v Inns bruc ku bodo ob jav lje ni v 23 šte vil ki (2018). Ma ti ja Zorn 22. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov Ma ri bor, 22.–23. 9. 2017 Zve za geo gra fov Slo ve ni je (ZGS) vsa ko četr to leto pri re di Zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov, na ka - te rem geo gra fi iz me nja jo zna nje in iz kušnje ter s svo ji mi sta nov ski mi ko le gi utr ju je jo poz nans tva. Po tra di ci ji se zbo ro va nja se li jo iz ene po kra ji ne v dru go. Le tošnje zbo ro va nje se je od vi ja lo 22. in 23. sep - tem bra v Ma ri bo ru (sli ka 1) pod bud nim očesom or ga ni za tor jev z Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru. Pri iz ved bi do god ka so pri po mo gli še Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof - ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Od de lek za geo grafijo Fa kul te te za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem ter Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka in Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa Znans tve no ra - zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Rdeča nit le tošnje ga sta nov ske ga srečanja je bila po kra ji na med Po hor jem in Slo ven ski mi go ri ca - mi. Po leg tega pa je bilo do volj pro sto ra na me nje ne ga tudi dru gim ob močjem in po dročjem, na pri mer di dak ti ki geo gra fi je in delu geo gra fov z ra zi sko val nih us ta nov. Zbo ro va nje je po te ka lo dva dni. Prvi dan do poldne je zbra ne v ime nu or ga ni za cij ske ga od bo ra poz - dra vil Vla di mir Drozg, nato pa so sle di li krat ki go vo ri Stan ka Pel ca (pred sed nik ZGS), Igor ja Žiber ne (pred stoj nik Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru), Ma ri ne Tavčar Kranjc (prode ka nja za izo braževal no de jav nost na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ma ri bo ru) in Ve sne Ver vege (pro fe so ri ca geo gra fi je in po slan ka v Držav nem zbo ru Re pub li ke Slo ve ni je). 157 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Sle di li so re fe ra ti ude ležen cev (sli ka 2). Or ga ni za tor ji to krat niso pris pev kov združeva li v te matske sek ci je, am pak so v po sa mez nih sklo pih združili vse bin sko zelo raz lične pred sta vi tve – v nas prot ju s prete - kli mi zbo ro va nji, ko je večina po slušala le pre da va nja iz svo je ga oz ke ga stro kov ne ga po dročja, smo bili pri jaz no »pri si lje ni« spoz na ti zelo širok spek ter geo graf skih ra zi skav. Med od mo ri so bili na og led postav - lje ni pla ka ti ude ležen cev in raz sta va o Tri glav skem le de ni ku, ki jo je pri pra vil Miha Pavšek s so de lav ci. Po pold ne sta bili or ga ni zi ra ni dve ek skur zi ji. Ek skur zi jo po Maribo ru je vo di la Lučka Lor ber, ek - skur zi jo po Slo ven skih go ri cah pa Igor Žiber na (sli ka 3). Zvečer je bila or ga ni zi ra na slav nost na večerja na uni ver zi tet nem po ses tvu Me ra no vo, ob ka te ri so po de li li priz na nja ZGS. Poh va lo ZGS za ak tiv no in pri za dev no delo v sta nov ski or ga ni za ci ji je pre jel Ta jan Tro bec. Bro na sto pla ke to ZGS za pri za dev no delo na po dročju geo gra fi je pa Blaž Repe. Sre br - no pla ke to ZGS za dol go let no de lo va nje v Geo graf skem društvu Ma ri bor je pre jel Uroš Hor vat, Zla to pla ke to ZGS za ino va tiv no delo na po dročju izo braževa nja, utr je va nje geo gra fi je kot a pli ka tiv ne vede ter po glab lja nje eko loške sme ri v geo gra fi ji pa je pre je la Ana Vovk Korže. Me li ko vo priz na nje za mla - de ga znans tve ni ka za iz jem no štu di jo o slo ven skih to po ni mih je pre jel Mat jaž Geršič. Me li ko vo priz na nje za znans tve ne do sežke na po dročju geo gra fi je je pre jel Dušan Plut. Pe ter Jor dan je po stal novi čast ni član ZGS, čast ni pred sed nik ZGS pa je po stal Ju rij Ku na ver. Ob za ključku je sle dil občni zbor ZGS, na ka te rem je bilo iz vo lje no novo vods tvo. Novi pred sed - nik je po stal Igor Li povšek, v iz vršilni od bor pa so bili iz vo lje ni ozi ro ma ime no va ni Mar jan Luževič, Eva Ko nečnik Kot nik, Mat jaž Geršič, Aleš Smre kar, Boštjan Ro gelj, Stan ko Pelc, Ma ti ja Zorn in Blaž Repe. Člani nad zor ne ga od bo ra so po sta li Ne ven ka Ci gler, Mo ni ka Gričnik in Uroš Hor vat, člani dis - ci plin ske ko mi si je pa Mimi Ur banc, Ma tej Ga bro vec in Vla di mir Drozg. Dru gi dan do pold ne so bili na spo re du re ferati ude ležen cev, pred stav lje na pa je bila tudi geo graf - ska kle pe tal ni ca. V po pol dan skem času je Ana Vovk Korže vo di la ek skur zi jo po Učnem po li go nu za sa moo skr bo Dole. 158 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Plakat22.zborovanjaslovenskihgeografov. 159 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja Slika2:Predavanjanazborovanjusopotekalav prostorihFilozofskefakulteteUniverzev Mariboru. V LA D IM IR D RO ZG Slika3:Enaizmedekskurzijjeudeležencepopeljalav severnidelSlovenskihgoricpodvodstvomIgorja Žiberne. RO K C IG LI Č 160 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 Ob zbo ro va nju je v zbir ki Pro sto ri izšla tudi knji ga Geo gra fi je Po drav ja, ki so jo ure dili Vla di mir Drozg, Uroš Hor vat in Eva Ko nečnik Kot nik (ISBN: 978-961-286-073-8). Knji ga je v di gi tal ni ob li ki pro sto do stop na na na slo vu: https://doi.org/10.18690/978-961-286-074-5. Naj ob kon cu ome ni mo, da le tos mi ne va 55 let od začetka štu di ja geo gra fije v Ma ri bo ru, ki se je pričel leta 1962 ob us ta no vi tvi Pe da goške aka de mi je, ka sne je pa na da lje val z us ta no vi tvi jo Pe da goške fa kul te te in Fi lo zof ske fa kul te te. Rok Ci glič, Ma tej Ga bro vec, Jer nej Ti ran Slo ven ski re gio nal ni dne vi 2017: Sprem lja nje in vredno te nje re gio nal ne po li ti ke in re gio nal ne ga raz vo ja Kranj ska Gora, 14.–15. 11. 2017 Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Mi ni strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo, Služba Vla de Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj in evrop sko ko he zij sko po li ti ko, Slo ven ski re gio nal no razvojni sklad in Združenje re gio nal nih raz voj nih agen cij so 14. in 15. no vem bra or ga ni zi ra li Slo ven ske re gio - nal ne dne ve 2017, z na slo vom Sprem lja nje in vred no te nje re gio nal ne po li ti ke in re gio nal ne ga raz vo ja. Sim po zij Slo ven ski re gionalni dne vi so tra di cio nal ni do go dek, na me njen pred sta vi tvi načrto va nja in iz va ja nja re gio nal ne po li ti ke. Pred sta vi jo in oce ni jo se do se da nje ak tiv no sti, z dia lo gom med vple - te ni mi de ležniki pa se vzpo sta vi jo nove si stem ske in me to do loške rešitve na tem področju. Z le tošnjo temo, pos večeno sprem lja nju in vred no te nju re gio nal ne po li ti ke, smo žele li soočiti pogle - de aka dem ske sfe re ter re sor nih mi ni str stev ozi ro ma vlad nih služb, jav nih skla dov, agen cij, re gio nal nih raz voj nih agen cij, občin in dru gih ak ter jev v re gio nal nem raz vo ju ter s tem pris pe va ti k boljši kul tu ri sprem lja nja in vred no te nja. Slika:UdeležencinaSlovenskihregionalnihdnevih2017. D A N IE LA R IB EI RO Do pol dan ski sklop pr ve ga dne je bil na me njen vred no te nju evrop ske ko he zij ske po li ti ke v Slo ve - ni ji. Iz ho dišče za raz pra vo so pred stav lja la po ročila o do sežkih in izvede na vred no te nja pre te kle ga pro gram ske ga ob dob ja 2007–2013. Ključni del raz pra ve se je osre do točal na to ali smo ta sreds tva ko - rist no upo ra bi li ter ka te re iz kušnje smo v tem ob dob ju pri do bi li in bi jih ve lja lo pre ne sti v novo ob dob je. Po pol dan ski sklop pr ve ga dne pa je bil na me njen do mači re gio nal ni po li ti ki, do se ga nju nje nih ci - ljev in po treb nim spre mem bam za večji učinek. Dru gi dan sim po zi ja je bil na me njen pred sta vi tvi pris pev kov iz znans tve ne mo no gra fi je »Pro stor, re gi ja, raz voj« (glej ru bri ko Književnost v tej šte vil ki), ki je izšla ob le tošnjih Slo ven skih re gio nal nih dne vih. V njej so pred stav lje ni re fe ra ti na temo iz va ja nja re gio nal ne po li ti ke in za go tav lja nje sklad ne - ga re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. Pri tem raz no li ke vse bi ne, kot so spremlja nje in vred no te nje, pro ce si na po dročju ur ba ne ga raz vo ja, sta nje na sta no vanj skem trgu, us tvar jal nost lju di, krea tiv na in kul tur na in du stri ja, upošte va nje na rav nih po seb no sti pri načrto va nju re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz - vo ja, na ka zu je jo na raz sežnost prob le ma ti ke in med se boj no pre ple te nost po ja vov. Pri tem si pri za de va mo pred vsem za si ste ma tičen pre nos znans tve nih spoz nanj v de lo va nje jav ne upra ve. Do bre ana lit ske podlage lah ko na mreč bis tve no pri po mo re jo k stra teškemu raz mi sle ku o re gio nal nem razvoju in naši pri hod - no sti. Ude leženci do god ka so na kon cu opre de li li ne kaj pred nost nih po dročij, ki bi jih re gio nal na po li - ti ka mo ra la iz boljšati ozi ro ma pri mer no ure di ti: • Država mora po skr be ti za us trez ne stra teške do ku men te, ki bodo za sle do va li ja sno vi zi jo raz vo ja države v na sled njih de set let jih. • Pro gra mi ra nje je tre ba opre ti na ka ko vost ne stro kov ne pod la ge in po drob ne ana li ze, saj se s tem kako - vost do ku men tov močno iz boljša. • V vsa kem pro gra mu je tre ba pri mer no za sno va ti si stem sprem lja nja in vred no te nja, obe nem pa zago - to vi ti tudi pri mer na fi nančna sreds tva za nju no iz va ja nje. • Iz boljšati je tre ba kul tu ro sprem lja nja in vred no te nja, in si cer ne zgolj na po dročju ko he zij ske in regio - nal ne po li ti ke, tem več v vseh sek tor jih. • V pri pra vo in iz va ja nje do ku men tov je tre ba vključiti vse po memb ne de ležnike. • V želji po čim ka ko vost nejši pri pra vi pro gram skih do ku men tov za novo fi nančno pers pek ti vo je treba k načrto vanju pri sto pi ti do volj zgo daj. • Ve lik pou da rek je tre ba dati raz vo ju kom pe tenc lju di, ki pri pro gra mi ra nju so de lu je jo. • Vzpo sta vi ti je tre ba or ga ni za cij ski ok vir, ki bo na vključujoč način omo gočal us pešno iz va ja nje re - gio nal ne po li ti ke, is točasno pa po skrbeti za us trez no in sti tu cio nal no za sto pa nost re gio nal ne rav ni. Ja nez Na red Pre mi ki in obrob ja – Sim po zij ra zi sko valk in ra zi sko val cev ZRC SAZU na začetku znans tve ne ka rie re Ljub lja na, 23.–24. 11. 2017 Ko nec no vem bra je v Prešer no vi dvo ra ni SAZU po te kal že peti Sim po zij ra zi sko valk in ra zi sko val - cev na začetku znans tve ne ka rie re, ki so za po sle ni na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (ZRC SAZU). Ide ja o srečeva nju in po ve zo va nju ra zi sko valk in ra zi - sko val cev, ki de lu jejo na raz ličnih inšti tu tih zno traj ZRC SAZU se je po ro di la leta 2013, ko je ta krat na mla da ra zi sko val ka Po lo na Si tar na Sek ci ji za in ter dis ci pli nar no ra zi sko va nje po va bi la vse mla de ra zi - sko val ke in ra zi sko val ce na ne for ma len kle pet ob kavi. Pred la ga la je, da bi se en krat na leto mla di ra zi sko val ci srečali na sim po zi ju, kjer bi pred sta vi li svo je delo. Tako bi v pri hod nje lažje stka li ra zi sko - val ne vezi, saj so dob ne ra zi ska ve po go sto te me lji jo na med pred met nem so de lo va nju in po ve zo va nju, hkra ti pa bo lje spoznali ZRC SAZU, ki združuje kar 18 inšti tu tov in tri ra zi sko val ne pi sar ne. Sim po - zij smo v vseh le tih ak tiv no soob li ko va li in na njem pred stav lja li do sežke svo jih ra zi skav tudi so de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU. 161 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja 162 Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Skupinskafotografijaudeležencev. JU RE T IČ A R Slika2:JareknaLjubljanskembarju,kjerjebilonajdenonajstarejšekolonasvetu. JU RE T IČ A R Prvo leto smo odšli v Petanj ce, kjer de lu je Ra zi sko val na po sta ja Prek mur je. Sim po zi ja z na slo vom »Kako mi sli ti pro stor v kon tek stu trans for ma ci je časa? In ter dis ci pli nar na ana li za kon cep ta pro sto ra« se je ude ležilo 16 mla dih ra zi sko valk in ra zi sko val cev. Prvi dan so bila na urniku pre da va nja, dru gi dan pa ek skur zi ja na Go ričko. Us pešno iz ve den sim po zij je bil od lična po pot ni ca za na da lje va nje to vrst - nih srečanj, ki jih je pod pr lo tudi vods tvo ZRC SAZU. Leta 2014 smo obi ska li Ra zi sko val no po sta jo Nova Go ri ca. Na slov sim po zi ja je bil »Teh no lo gi ja in družbena uto pi ja – in ter dis ci pli nar na ana li za ra - zu me va nja teh no loškega raz vo ja«. Na sim po zi ju je bilo pred stav lje nih 9 pris pev kov. Dru gi dan smo si ude leženci og le da li Novo Go ri co, sa mo stan Ko sta nje vi ca, Ra fut ski park z vilo v orien talskem slo gu in Go ri co. Leta 2015 smo obi ska li Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU v Po stoj ni. Na sim po zi ju z na - slo vom »Na rav na in kul tur na de diščina« je bilo pred stav lje nih 12 pris pev kov. Ude leženci pa smo obi ska li tudi Mu zej Kra sa, si og le da li Po stojno ter odšli na ek skur zi jo na Ore hovški kras in Pivška je ze ra, obi - ska li pa smo tudi Park vo jaške zgo do vi ne Piv ka. Leta 2016 smo odšli v Ma ri bor, kjer ima ZRC SAZU svo jo tret jo ra zi sko val no po sta jo, in med se pr vič po va bi li ra zi sko val ke in ra zi sko val ce na začetku ka - rie re ter zu na nje go ste, ki so nam v duhu na slo va sim po zi ja »Znans tve ni neo li be ra li zem in ra zu me va nje de diščine v kon tek stu časov ne preo braz be« pred sta vi li ne ka te re možno sti za po sli tve po pri do bi tvi dok - tor ske ga na zi va. Na sim po zi ju je bilo predstav lje nih 15 pris pev kov, v ok vi ru stro kov ne ek skur zi je pa smo spoz na va li Ma ri bor. Le tošnji sim po zij z na slo vom »Pre mi ki in obrob ja« se je od vi jal v Ljub lja ni. Pri družili so se nam tudi štu dent je Po di plom ske šole ZRC SAZU in s svo ji mi pris pev ki obo ga ti li že tako raz no vr sten pro - gram (sli ka 1). V ok vi ru vab lje nih go vor cev smo lah ko pri sluh ni li iz kušnjam s Ful brigh to vo šti pen di jo in s štu di jem v tu ji ni ter pri po ročilom za us trez no pri pra vo pro jekt ne pri ja ve. Sku paj smo tako lah ko pri sluh ni li več kot dvaj se tim pred sta vi tvam. Na ek skur zi ji smo si na Ljub ljan skem bar ju og le da li arheološko naj dišče Sta re gmaj ne, kjer je bilo od kri to naj sta rejše le se no kolo na sve tu (sli ka 2), v Kul tur nem centru Vrh ni ka pa stal no raz sta vo Moja Ljub lja ni ca. Pris pev ki, ki so bili pred stav lje ni na sim po zi jih so bili pov ze ti v zbor ni kih, ki so izšli ob posameznem do god ku, in for ma ci je o sim po zi jih pa so zbra ne tudi na splet ni stra ni: https://giam.zrc-sazu.si/sl/stra ni/ sim po zij-mr#v. Z le tošnjim sim po zi jem smo pričeli no vi ce o do god ku ob jav lja ti tudi na družbe nih omrežjih ter s tem po skr be li za večjo prepoz nav nost. Sim po zi ji mla dih ra zi sko val cev so tako po sta li že tra di ci ja na ZRC SAZU in ver ja me mo, da jo bodo mlajše ge ne ra ci je us pešno na da lje va le. Mat jaž Geršič, Jure Tičar 163 Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja 164 Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fa kul te ti za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem Pe ter Gla sno vi ć: Pri mer ja va de jan ske in po ten cial ne raz šir je no sti iz bra nih vrst iz rodu vrčic (Edra iant hus, Campa - nu la ce ae) s po močjo mo de li ra nja Com pa ri son of ac tual and po ten tial di stri bu tion of se lec ted spe cies of the ge nus Edra iant hus (Campa - nu la ce ae) using mo de ling Doktorskadisertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 180 stra ni Mentorica: dr. Va len ti na Brečko Gru bar Somentor: dr. Boštjan Su ri na Zagovor: 22. 5. 2017 E-pošta: pe ter.gla sno vic @u pr.si Izvleček: Bal kan ski po lo tok ve lja za ene ga od evrop skih plei sto cen skih re fu gi jev in vročo točko evropske biot ske pe stro sti. Sre dišče raz šir je no sti roda vrčic (Edraianthus, Cam pa nu la ce ae) je za hod - ni Bal kan z dis junk ci ja mi v Ape ni nih, na Si ci li ji in v Kar pa tih. Da bi do ločili raz šir je nost 18 tak so nov vrčic, smo v ok vi ru te ren ske ga dela, iz pi snih vi rov, her ba rij skih zbirk in jav no do stop nih baz podatkov zbra li in for ma ci je o nji ho vi raz šir je no sti. Z upo ra bo geo graf skih in for ma cij skih si ste mov smo nji ho - vo raz šir je nost pri ka za li in ana li zi ra li. Z upo ra bo al go rit ma Max Ent, ki pred vi di us tre zen okolj ski pro stor na pod la gi ne po pol ne ga poz na va nja raz širjeno sti, smo mo de li ra li po ten cial no se da njo in pre te klo raz - širje nost (za zad nji višek po le de ni tve) de se tih tak so nov vrčic. Okolj ske mo de le niše (ENM) smo pri do bi li z  upo ra bo bio pod neb nih spre men ljivk World Clim. Re zul ta ti se da njih ENM so sklad ni z  zna no razširje nost jo tak so nov. Mo de li za pre te klost na ka zu je jo raz lične vzor ce okolj ske us trez no sti. Ana li za raz šir je no sti, mo de li in proučeva nje mor fo loških značil no sti so po ka za li re zul ta te, ki so sklad ni s poz - na ni mi bio geo graf ski mi vzor ci vrčic in dru gih rastlin skih tak so nov z Bal ka na. Mo del za tan ko list no vrčico (E.tenuifolius) je pred vi del dve ob močji re fu gi jev, eno na se ve ro za hod nem (Kvar ner), dru go na ju govz hod nem delu vzhod ne ja dran ske oba le. Re zul ta ti opi sne, uni va riant ne, mul ti va riant ne in geo - sta ti stične ana li ze zna kov v re pro duk tiv ni re gi ji tan ko list ne vrčice so prav tako po ka za li ob stoj ja sne ga bio geo graf ske ga vzor ca in re zul ta ti so sklad ni z re zul ta ti okolj ske ga mo de li ra nja niše ter pred hod nih fi lo geo graf skih ra zi skav. Po jas nje nih je ve li ko, ne pa vse po sle di ce od zi va na spre mem be area la. Area li so di na mični, spre mi nja jo se v pro sto ru in času. Pri ne ka te rih tak so nih se frag men ta ci ja do ga ja da nes, pri dru gih se je v pre te klo sti in to gre zaz na ti na raz ličnih ni vo jih. Rast li ne se na spre mem be v fragmen - ti ra no sti area la od zi va jo tudi s spre mem bo bio lo gi je. Pre poz na ni pro stor ski vzor ci zato ne za ključuje jo niza, tem več od pi ra jo nova vprašanja in da je jo pri ložno sti za po stav lja nje no vih ra zi sko val nih vprašanj. Ključnebesede:geo graf ska raz šir je nost, Bal kan ski po lo tok, vrčice, Edra iant hus, le de no dob ni re fu - gi ji, okolj ski mo del niše, mor fo me tri ja 165 Geografski vestnik 89-2, 2017, 165–169 Poročila POROČILA Ve sna Mar kelj: So cial no geo graf ska preo braz ba slo ven sko-hr vaškega ob mej ne ga pro sto ra po letu 1991 – pri mer Bele kra ji ne in Po kolp ja Socio-geo grap hic trans for ma tion of the Slo ve nian-Croa tian bor der area sin ce 1991: The case of Bela Kra ji na and Po kolp je Doktorskadisertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 462 stra ni Mentor: dr. Mi lan Bu fon Zagovor: 28. 8. 2017 E-pošta: ve sna.mar kelj @gmail.com Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va so cial no geo graf ske značil no sti preo braz be slo ven sko- hrvaškega ob mej ne ga pro sto ra, s  pou dar kom na čez mej ni re gi ji Bela kra ji na in Po kolp je, za ra di družbe no po li tičnega do ga ja nja po letu 1991. Dok tor ska na lo ga iz ha ja iz teo ret skih iz ho dišč po li tične geo gra fi je in je nad gra di la ob sto ječe ra zi ska ve o slo ven sko-hr vaškem ob mej nem pro sto ru. Oprav lje - na je bila pri mer jal na večni voj ska so cial no geo graf ska analiza zno traj ce lot ne ga slo ven sko-hr vaškega ob mej ne ga pro sto ra in na pri me ru čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je za časov no ob dob je petdesetih let, to je med le to ma 1961 in 2011. Ta je po da la ce lo vit in kom plek sen na bor ved no sti o so cial no geo - graf ski preo braz bi tega pro sto ra, saj je nova po li tična, družbena in eko nom ska real nost v Slo ve ni ji in na Hr vaški po letu 1991 spod bu di la po glab lja nje raz voj nih ter struk tur nih raz lik med slo ven ski mi in hr vaškimi ob mej ni mi ob močji ob slo ven sko-hr vaški meji. Opravljena ana li za je po ka za la, da je vpliv državne meje in ob mej no sti na so cial no geo graf sko preo braz bo po letu 1991 večji v ob mej nem ob močju na hr vaški stra ni slo ven sko-hr vaške meje kot pa na slo ven ski stra ni. V dok torski di ser ta ci ji je bila s po - močjo opravljene te ren ske an ke te po da na tudi kon kret nejša sli ka družbeno-pro stor ske or ga ni za ci je čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je. Po dan je bil pri kaz de jan ske ga raz vo ja čez mej nih družbeno- pro stor skih od no sov in mo bil no sti za ob dob je po letu 1991 ter pri kaz pričako vanj ob mej ne ga pre bi vals tva gle de vsto pa Re pub li ke Hr vaške v Evrop sko uni jo leta 2013. Ra zi ska va je po ka za la, da po letu 1991 slo - ven ska in hr vaška stran čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je iz ka zu je ta slabšo funk cio nal no čez mej no po ve za nost v primer ja vi s po ve za nost jo do svo je ma tične države ter svo je ga ob mej ne ga ob močja ob slo ven sko-hr vaški meji. Dok tor ska di ser ta ci ja pris pe va k ra zu me va nju pre ple ta nja in součin ko va nja širših geo po li tičnih raz mer ter med držav nih od no sov na družbeni in pro storski raz voj ob mej nih ob - močji ob slo ven sko-hr vaški meji ter nji ho ve ga po ložaja tako v držav nem kot evrop skem pro sto ru. Ključnebesede: geo gra fi ja ob mej no sti, slo ven sko-hr vaška meja, Evrop ska uni ja, Shen gen, slo ven - sko-hr vaški ob mej ni pro stor, čez mej na re gi ja Bela kra ji na in Po kolp je Va len ti na Brečko Gru bar 166 Poročila Geografski vestnik 89-2, 2017 Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni 167 Geografski vestnik 89-2, 2017 Poročila Ju ri ca Boti ć: Vpliv kre pi tve bošnjaške na cio nalne iden ti te te na geo po li tične od nose na Bal ka nu The inf luen ce of strengt he ning of the Bo sniac na tio nal iden tity on geopo - li ti cal re la tions in the Bal kans Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta, Od de lek za geo gra fi jo, 2016, 366 stra ni Mentor: dr. Jer nej Zu pančič Zagovor: 28. 12. 2016 Naslov: Put mira 5, HR – 21217 Kaštel Novi, Hr vaška E-pošta: ju ri ca_bo tic @ya hoo.com Izvleček: Glav no ra zi sko val no vprašanje di ser ta ci je, ki obrav na va po dročje po li tične geo gra fi je in na rodnega vprašanja, po sred no pa sega tudi na po dročje re li gi je ter vprašanja sta bil no sti in var no sti, je preučitev po ve za no sti med kre pi tvi jo bošnjaške na cio nal ne iden ti te te in spre mem ba mi geo po li tičnih od no sov na Bal ka nu. Pri ra zi sko va nju te ma ti ke so bile uporab lje ne zgo do vin ska pri mer jal na me to da, pri mer jal na me to da, raz lične ana li ze sta ti stičnih po dat kov ter in ter pre ta ci ja in ovred no te nje in for ma - cij, zbra nih na te re nu z an ke ta mi, in terv ju ji in raz ličnimi te ren ski mi in di ka tor ji. V za ključkih je bilo mo goče: a) po tr di ti prvo hi po te zo, po ka te ri so Bošnja ki de zo rien ti ra ni v kon tek stu post-Day ton ske ure di tve Bi H in no vih meja na Bal ka nu, ter izražajo po tre bo po po li tičnem tu tors tvu; ter b) le del no po tr di ti dru go hi po te zo, po ka te ri se vpliv kre pi tve bošnjaške na cio nal ne iden ti te te na od no se na Bal - ka nu odraža po sred no prek vpli va is lam skih držav na Bošnja ke. Ti vpli vi so raz lični gle de na raz no li kost družbe nih raz mer ključnih is lam skih sil, kot so Turčija, Savd ska Ara bi ja in Iran. Ključnebesede: Bošnja ki, Bo sna in Her ce go vi na, Bal kan, na cio nal na iden ti te ta, geo po li ti ka Pe ter Ku mer: Vpliv družbe no geo graf skih de jav ni kov na gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi The role of so cio-geo grap hic fac tors in ma na ging pri va te small-sca le forest estates Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta, Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 134 stra ni Mentorica: dr. Irma Po točnik Sla vič Somentorica: dr. Mimi Ur banc Zagovor: 27. 9. 2017 Naslov: Znans tve no ra zi sko valni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet - no sti, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljublja na E-pošta:pe ter.ku mer @zrc-sazu.si Izvleček:Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va raz no li ko družbeno sku pi no last ni kov majh nih zasebnih gozdnih po se sti v Slo ve ni ji, ki ima jo v la sti pet ali manj hek tar jev goz da. Ti last ni ki spre je ma jo od ločitve o 40% po vršin naj po memb nejšega na rav ne ga vira v Slo ve ni ji. Nji ho va šte vilčnost (oko li 279.000) predstavlja iz - ziv za državo z dve ma mi li jo no ma prebi val cev. Na men ra zi ska ve je bil ugo to vi ti vpliv družbe no geografskih de jav ni kov na gos po dar je nje temi po sest mi. Upo ra bil sem kom bi na ci jo kvan ti ta tiv nih in kva li ta tiv nih me tod. Po dat kov no os no vo so pred stav lja li »in deks last ni kov goz dov«, splet no-poštno anke ti ra nje in uteži, ki so jih de ležniki po de lje va li de jav ni kom. Kvan ti ta tiv na ana li za je vključeva la opi sno sta ti sti ko, sta ti stične te ste in op ti mi za cij sko me to do vo di te ljev. Kva li ta tiv no ana li zo sem opra vil na pod la gi tran - skrip cij po glob lje nih pol struk turira nih in terv ju jev in fo ku snih sku pin s po močjo ute me lje val ne teo ri je. Last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti so v pri mer ja vi z vse mi za seb ni mi last ni ki goz dov v Slove - ni ji re la tiv no bo lje izo braženi, med nji mi je manj ak tiv nih kme tov, več žensk in so bolj od da lje ni od svo jih po se sti ozi ro ma jih več živi v ur ba nih de lih ter so manj vključeni v gos po dar je nje z goz dom. Gozd jim pred stav lja nez na ten oseb ni do ho dek ven dar ima kot del družin ske za puščine po memb no čus tveno vred nost. Ana li za je po ka za la dva tipa last ni kov, to je »vključene« in »od sot ne«. V zad njem delu sem na ve del več smer nic za traj nost no gos po dar je nje z majh ni mi za seb ni mi gozd ni mi po sest mi. Ključnebesede: last ni ki majh nih za seb nih gozd nih po se sti, vključeni last ni ki, od sot ni last ni ki, so - cial no geo graf ski de jav ni ki, gos po dar je nje z goz dom, raz vrščanje v sku pi ne, ute me lje val na teo ri ja, Slo ve ni ja 168 Poročila Geografski vestnik 89-2, 2017 Moj ca Ilc Klun: Slo ven sko iz se ljens tvo in dias po ra v pro ce su geo graf ske ga izo braževanja Slo ve nian emi gra tion and dias po ra in the pro cess of geo grap hi cal education Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta, Od de lek za geo gra fi jo, 2017, 339 stra ni Mentorica:dr. Tat ja na Re snik Pla ninc Zagovor:28. 9. 2017 Naslov:Uni ver za v Ljubljani, Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za geo gra fi jo, Aškerčeva uli ca 2, 1000 Ljub lja na E-pošta:moj ca.ilc @ff.uni-lj.si Izvleček:V dok tor ski di ser ta ci ji smo ovred no ti li vključenost te ma ti ke slo ven ske ga iz se ljens tva in dias po re v slo ven skem vzgoj no-izo braževal nem si ste mu. Preučeva nja smo se lo ti li s kvan ti ta tiv no in kva li ta tiv no ana li zo iz bra nih učnih načrtov ter iz bra nih učil raz ličnih šol skih pred me tov. Re zul ta ti ana - liz učnih načrtov iz bra nih šol skih pred me tov so po ka za li, da so vse bi ne slo ven ske ga izseljens tva in dias po re v učnih načrtih sla bo za sto pa ne ozi ro ma po večini iz ku ri ku lar nih do ku men tov iz puščene. Re zul ta ti ana - li ze učbe ni kov in sa mo stoj nih de lov nih zvez kov so po ka za li, da av tor ji (re cen zen ti, ured ni ki) te vse bi ne v ne ka te re učbe ni ke po lastni pre so ji po memb no sti, vključuje jo, ne gle de na to, da so te vse bi ne iz puščene iz ku ri ku lar nih do ku men tov. Ker so re zul ta ti obeh ana liz po ka za li, da pri ha ja med nji ma do pre cejšnjih vse bin skih raz lik gle de pri sot no sti vse bin slo ven ske ga iz se ljens tva in diaspore, smo med 1103 učenci in di ja ki iz ved li ra zi ska vo, v ka te ri nas je za ni ma lo zna nje, poz na va nje, ra zu me va nje in za ni ma nje učen - cev ter di ja kov za te ma ti ko slo ven ske ga iz se ljens tva in dias po re. Re zul ta ti ra zi ska ve so med dru gim po ka za li sla bo poz na va nje os nov ne ter mi no lo gi je in željo učen cev ter di ja kov po večji vključeno sti vse bin sloven - ske ga iz se ljens tva in dias po re v šol ski si stem. Na pod la gi re zul ta tov ana liz in ra zi ska ve smo ob li ko va li tri ino va tiv na učila, ki so združena v di dak tični kom plet »EMIgra ci je«, s po močjo ka te rih lah ko učitelj učin ko vi te je poučuje o slo ven skem iz se ljens tvu in dias po ri. Ključnebesede:di dak ti ka geo gra fi je, slo ven sko iz se ljens tvo, dias po ra, ku ri ku lar ni do ku men ti, učbe - ni ki, ino va tiv na učila 169 Geografski vestnik 89-2, 2017 Poročila Da nie la Ri bei ro: Vpliv po kra jin skih pr vin na rabo zem ljišč in re gio nal ni raz voj kraških ob močij: na pri me ru Bele kra ji ne Im pact of lands ca pe fea tu res on land use and re gio nal de ve lop ment in karst areas: a case study of Bela kra ji na Doktorskadisertacija: Ljub lja na, Uni ver za v Ljub lja ni, Fi lo zof ska fa kul teta, Od de lek za geo gra fi jo, Uni ver zi tet ni po di plom ski štu dij vars tva oko lja, 2017, 281 stra ni Mentor: dr. Dušan Plut Somentor: dr. An draž Čarni Zagovor: 7. 11. 2017 Naslov: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Sloven ske aka de mi je zna no sti in umet - no sti, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka, Gos po ska uli ca 13, 1000 Ljub lja na E-pošta: da nie la.ri bei ro @zrc-sazu.si Izvleček: Na men dok tor ske di ser ta ci je je bil preučiti vpliv po kra jin skih značil no sti na rabo tal in re gio nalni raz voj kraških po kra jin na pri me ru Bele kra ji ne. Spr va smo z in dek som vpli va člo ve ka na obre me nje nost kraškega oko lja oce ni li sta nje na treh pi lot nih ob močjih (občine Črno melj, Met li ka in Se mič). Na nje go vi pod la gi smo ra ven obre me nje no sti v Beli krajini opre de li li kot niz ko. V dru gem sklo pu smo preučili dve štu di ji pri me rov (na se lji Ad lešiči in Bo jan ci), kjer smo po drob ne je preučili po - kra jin ske spre mem be s pou dar kom na rabi tal v zad njih dveh sto let jih. Re zul ta ti so po tr di li opuščanje ob de lo val nih zem ljišč in za raščanje po kra ji ne. V tret jem sklo pu smo opra vi li kvan ti ta tiv no (ka zal ni ki traj nost ne ga raz vo ja) in kva li ta tiv no ana li zo (in terv ju ji) po kra jin skih pr vin traj nost ne ga raz vo ja. Re - zul ta ti kvan ti ta tiv ne ana li ze kažejo, da je Se mič naj bolj trajnostno raz vi ta občina, med tem ko je bil Črno melj opre de ljen kot naj manj traj nost no raz vi ta občina. Re zul ta ti kva li ta tiv ne ana li ze po kra jin skih pr vin niso po ka za li večjih raz lik med občina mi, a smo zaz na li do ločene raz li ke med sku pi na mi de ležni - kov. Skle ne mo lah ko, da bi mo ral biti traj nost ni re gio nal ni raz voj na kraških ob močjih pri la go jen po seb no stim te po kra ji ne, po se bej nje nim ran lji vo stim. Ker je pra vil no vred no te nje raz voj ne ga po ten - cia la in uprav lja nje s kraškimi ob močji zelo po memb no za Slo ve ni jo, smo pred la ga li po seb ne ka zal ni ke na me nje ne kraškim po kra ji nam. Kras na mreč ni zgolj ome ji tve ni de jav nik, tem več tudi raz voj ni po - ten cial po kra ji ne. Ključnebesede: po kra jin ske pr vi ne, raba tal, traj no sti re gio nal ni raz voj, kraške re gi je, Bela kra ji na Lu ci ja Miklič Cvek 170 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na teme lju zah tev Mini strs tva za izo bra že va nje, zna nost in šport, Jav ne agen ci je za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je, Poslov ni ka o delu ured niš tva revi je in odlo či tev ured niš ke ga odbo ra Geo - graf ske ga vest ni ka so nasta la spod nja navo di la o pri pra vi član kov za Geo graf ski vest nik. 2 Usme ri tev revi je Geo graf ski vest nik je znans tve na revi ja Zve ze geo gra fov Slo ve ni je. Name njen je pred sta vi tvi razi - sko val nih dosež kov z vseh podro čij geo gra fi je in sorod nih strok. Izha ja od leta 1925. Od leta 2000 izha ja dva krat let no v ti ska ni in elek tron ski obli ki na med mrež ju (http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). V pr vem, osred njem delu revi je se objav lja jo član ki, raz po re je ni v šti ri sklo pe ozi ro ma rubri ke. To so Razprave, kjer so objav lje ni dalj ši, pra vi lo ma izvir ni znans tve ni član ki, Razgledi, kamor so uvrš čeni kraj ši, pra vi lo ma pre gled ni znans tve ni član ki, Metode, kjer so objav lje ni član ki, izra zi te je usmer je ni v pred - sta vi tev znans tve nih metod in teh nik, ter obča sna rubri ka Polemike s član ki o po gle dih na geo gra fi jo. V dru gem delu revi je se objav lja jo infor ma tiv ni pris pev ki, raz de lje ni v šti ri rubri ke: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila. V Književnosti so naj prej pred stav lje ne slo ven ske knji ge, nato slo ven - ske revi je, potem pa še tuje knji ge in revi je. V ru bri kah Kronika in Zborovanja so pris pev ki raz po re je ni časov no. V ru bri ki Poročila je naj prej pred stav lje no delo geo graf skih usta nov po abe ced nem redu nji - ho vih imen, nato pa sle di jo še dru ga poro či la. Na kon cu revi je so objav lje na Navodilaavtorjemzapripravoprispevkovv Geografskemvestniku. 3 Sesta vi ne član ka Član ki so lahko oddani v slovenskem jeziku ali dvojezično, enakovredno v slovenskem in angleškem jeziku. Član ki v slovenskem jeziku mora jo ime ti nasled nje sesta vi ne: • glav ni naslov član ka, • avtor jev pred log rubri ke (av tor naj nave de, v ka te ri rubri ki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi obja vi ti svoj čla nek), • ime in prii mek avtor ja, • avtor jev znans tve ni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), • avtor jev pošt ni naslov brez kraj šav usta nov ali nava ja nja kra tic (na pri mer: Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka, Gos po ska ulica 13, SI – 1000 Ljub lja na, Slo ve ni ja), • avtor jev elek tron ski naslov, • izvle ček v enem odstav ku (sku paj s pre sled ki do 800 zna kov), • ključ ne bese de (do 8 be sed), • title (an gleš ki pre vod naslo va pris pev ka), • abstract (an gleš ki pre vod slo ven ske ga izvleč ka), • key words (an gleš ki pre vod ključ nih besed), 171 Geografski vestnik 89-2, 2017, 171–187 Navodila NAVODILA • čla nek (sku paj s pre sled ki (brez lite ra tu re in angleš ke ga pov zet ka) do 30.000 zna kov za Razprave oziroma do 20.000 zna kov za Razglede, Metode in Polemike), • sum mary (pov ze tek član ka v an gleš kem jezi ku, sku paj s pre sled ki od 4000 do 8000 zna kov, ime prevajalca), • sli kov ne pri lo ge. Dvojezični članki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti članki ne potrebujejo povzetka. Za pisanje člankov v angleškem jeziku glej poglavje 3 v prevodu navodil. Čla nek naj ima naslo ve pogla vij ozna če ne z arab ski mi štev ka mi (na pri mer 1 Uvod, 2 Me to do logija, 3 Ter mi no lo gi ja). Raz de li tev pris pev ka na poglav ja je obvez na, pod po glav ja pa naj avtor upo ra bi le izjemo - ma. Zaže le no je, da ima čla nek poglav ji Uvod in Sklep. Obvez no zad nje poglav je je Viri in lite ra tu ra. 4 Bese di lo Na slo vi član kov naj bodo čim kraj ši. Di gi tal ni zapis bese di la naj bo povsem eno sta ven, brez vsa kr šne ga obli ko va nja, porav na ve desne - ga roba, delje nja besed, pod čr ta va nja in podob ne ga. Avtor naj ozna či le krep ki (bold) in leže či (italic) tisk. Leže či tisk je name njen zapi su besed v tu jih jezi kih (na pri mer latinš či ni ali angleš či ni). Bese di lo naj bo v ce lo ti izpi sa no z ma li mi črka mi (ra zen veli kih začet nic, seve da), brez nepo treb nih kraj šav, okraj - šav in kra tic. Upo ra bi te pisa vo Times New Roman z ve li kost jo 10. Raz mik med vrsti ca mi naj bo eno jen. Pi sa nje opomb pod črto ali na kon cu stra ni ni dovo lje no. Pri šte vi lih, več jih od 9999, se za loče va nje mili jo nic in tiso čic upo rab lja jo pike (na pri mer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisa nju meri la zem lje vi da se dvo pič je piše nestič no, torej s pre sled kom pred in za dvo pič jem (na pri mer 1 : 100.000). Med šte vil ka mi in eno ta mi je pre sle dek (na pri mer 125 m, 33,4 %), med šte vi lom in ozna ko za poten - co ali indeks šte vi la pa pre sled ka ni (na pri mer 123, km2, a5, 15 °C). Zna ki pri račun skih ope ra ci jah se piše jo nestič no, razen okle pa jev (na pri mer p = a + c · b – (a + c : b)). Bolj zaple te ne račun ske enač be in podob no mora jo biti zapi sa ni z mo du lom za enač be (Equation) v pro gra mu Word. Av tor naj pazi na zmer no upo ra bo tujk in naj jih tam, kjer je mogo če, zame nja s slo ven ski mi izrazi (na pri - mer: kli ma/pod neb je, masa/gmo ta, mate rial/gra di vo, kar ta/zem lje vid, varian ta/raz li či ca, vegeta ci ja/rast je, mak si mum/vi šek, kva li te ta/ka ko vost, nivo/ra ven, lokal ni/kra jev ni, kon ti nen tal ni/ce lin ski, cen tral ni/srednji, orien ti ra ni/us mer je ni, medi te ran ski/sre do zem ski); znans tve na raven član kov namreč ni v ni ka kr šni pove - za vi z de le žem tujk. Izo gi ba naj se upo ra bi gla go la zna ša ti (na pri mer name sto »vi ši na zna ša 50m« upo ra bi te »vi ši na je 50m«), naha ja ti se (na pri mer name sto »stav ba se naha ja« upo ra bi ti »stav ba je« ali »stav ba stoji«). Preglednica:NajpomembnejšeprvineprelomarevijeGeografskivestnik. for mat B5 ši ri na ogle da la (ši ri na bese di la stra ni) 134 mm vi ši na zuna nje ga ogle da la (med zgor njo in spod njo črto stra ni) 200 mm vi ši na notra nje ga ogle da la (vi ši na bese di la stra ni) 188 mm ši ri na stolp ca na stra ni 64 mm raz mik med stolp ce ma na stra ni 6 mm raz mer je širi na : vi ši na zuna nje ga ogle da la 1 : 1,5 naj več je šte vi lo vrstic na stra ni 49 naj več je šte vi lo zna kov v vr sti ci 100 naj več je šte vi lo stolp cev na stra ni 2 pov preč no šte vi lo zna kov na stra ni 4000 172 Navodila Geografski vestnik 89-2, 2017 5 Citi ra nje v član ku Av tor naj pri citi ra nju med bese di lom nave de prii mek avtor ja, let ni co ter po potre bi šte vil ko stra - ni. Več cita tov se loči s pod pič jem in raz vr sti po let ni cah, naved bo stra ni pa se od priim ka avtor ja in let ni ce loči z ve ji co, na pri mer: (Me lik 1955, 11) ali (Me lik, Ile šič in Vri šer 1963, 12; Koko le 1974, 7–8). Če ima citi ra no delo več kot tri avtor je, se citi ra le prve ga avtor ja, na pri mer (Me lik s so de lav ci 1956, 217). Eno te v po glav ju Viriinliteratura naj bodo nave de ne po abe ced nem redu priim kov avtor jev, eno - te iste ga avtor ja pa raz vrš če ne po let ni cah. Če je v sez na mu več enot iste ga avtor ja iz iste ga leta, se let ni cam doda jo črke (na pri mer 1999a; 1999b). Zapis vsa ke citi ra ne eno te sklad no s slo ven skim pra vo pi som sestav lja jo tri je stav ki. V pr vem stav ku sta nave de na avtor in let ni ca izi da (če je avtor jev več, so loče - ni z ve ji co, z ve ji co sta loče na tudi prii mek avtor ja in začet ni ca nje go ve ga ime na, med začet ni co avtor ja in let ni co ni veji ce), sle di dvo pič je, za njim pa naslov in more bit ni pod na slov, ki sta loče na z ve ji co. Če je citi ra na eno ta čla nek, se v dru gem stav ku nave de pub li ka ci ja, v ka te ri je čla nek natis njen, če pa je eno ta samo stoj na knji ga iz zbir ke, se v dru gem stav ku nave de ime zbir ke. Če je eno ta samo stoj na knji - ga, dru ge ga stav ka ni. Izda ja te lja, založ ni ka in stra ni se ne nava ja. Če eno ta ni tiska na, se v dru gem stav ku nave de vrsta eno te (na pri mer ela bo rat, diplom sko, magi str sko ali dok tor sko delo), za veji co pa še usta - no va, ki hra ni to eno to. V tret jem stav ku se za tiska ne eno te nave de kraj izda je, za neti ska ne pa kraj hra nje nja. Pri član kih se kra ja ne nava ja. Pri nava ja nju lite ra tu re, ki ima šte vilč no ozna ko DOI (Digi- talObjectIdentifier), je tre ba na kon cu naved be doda ti tudi to. Šte vil ke DOI so dode lje ne posa mez nim član kom serij skih pub li ka cij, pris pev kom v mo no gra fi jah in knji gam. Šte vil ko DOI naj de te v sa mih član kih in knji gah, ozi ro ma na splet ni stra ni http://www.cros sref.org/guest query. DOI mora biti zapi - san na sle de či način: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej pri mer v na da lje va nju). Ne kaj pri me rov (lo či la so upo rab lje na sklad no s slo ven skim pra vo pi som): 1) za član ke v re vi jah: • Melik, A. 1955a: Kraš ka polja Slo ve ni je v plei sto ce nu. Dela Inšti tu ta za geo gra fi jo 3. • Melik, A. 1955b: Nekaj gla cio loš kih opa žanj iz Zgor nje Doli ne. Geo graf ski zbor nik 5. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The impor tan ce of teac hers' per cep tion of spa ce in edu ca tion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Ger šič, M., Komac, B. 2014: Geo graf ski opus Rudol fa Bad ju re. Geo graf ski vest nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) za poglav ja v mo no gra fi jah ali član ke v zbor ni kih: • Lovren čak, F. 1996: Pedo geo graf ska regio na li za ci ja Spod nje ga Podrav ja s Pr le ki jo. Spod nje Podravje s Pr le ki jo, 17. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov. Ljub lja na. • Mihevc, B. 1998: Slo ve ni ja na sta rej ših zem lje vi dih. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. • Hrva tin, M., Per ko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slo ve nia. Soil Ero sion in Euro pe. Chic he ster. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac, B., Zorn, M. 2010: Sta ti stič no mode li ra nje pla zo vi to sti v dr žav nem meri lu. Od razu mevanja do uprav lja nja, Narav ne nesre če 1. Ljub lja na. 3) za mono gra fi je: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slo ve ni ja, Geo graf ska, zgo do vin ska, prav na, poli tič na, eko nom ska in kul - tur na podo ba Slo ve ni je. Ljub lja na. • Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D., Oro žen Ada mič, M. (ur.) 1998: Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljubljana. • Per ko, D., Oro žen Ada mič, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. • Oštir, K. 2006: Daljin sko zaz na va nje. Ljub lja na. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. 4) za ela bo ra te, diplom ska, magi str ska, dok tor ska dela ipd.: • Rich ter, D. 1998: Meta morf ne kam ni ne v oko li ci Veli ke ga Tinja. Diplom sko delo, Peda goš ka fakul - te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru. Mari bor. • Šifrer, M. 1997: Površ je v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljubljana. 173 Geografski vestnik 89-2, 2017 Navodila V kolikor citirate vire brez avtor jev in kar to graf ske vire, jih navedite takole: • Popis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj in kmeč kih gos po dar stev v Re pub li ki Slo ve ni ji, 1991 – konč ni podat ki. Zavod Repub li ke Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na, 1993. • Digi tal ni model višin 12,5. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2005. • Držav na topo graf ska kar ta Repub li ke Slo ve ni je 1 : 25.000, list Bre ži ce. Geo det ska upra va Republike Slo ve ni je. Ljub lja na, 1998. • Fran cis cej ski kata ster za Kranj sko, k. o. Sv. Aga ta, list A02. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 1823–1869. • Buser, S. 1986a: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Tol min in Videm (Udi ne). Zvez ni geo loš ki zavod. Beo grad. • Buser, S. 1986b: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, tol mač lista Tol min in Videm (Udi ne). Zvez ni geo loš ki zavod. Beo grad. Av tor ji vse pogo ste je citi ra jo vire z med mrež ja. Če sta zna na avtor in/ali naslov citi ra ne eno te, potem se jo nave de tako le (da tum v ok le pa ju pome ni čas ogle da med mrež ne stra ni): • Vil har, U. 2010: Feno loš ka opa zo va nja v ok vi ru Inten ziv ne ga sprem lja nja sta nja gozd nih eko si stemov. Med mrež je: http://www.goz dis.si/imp si/de lav ni ce/Fe no lo ska%20opa zo va nja_Vil har.pdf (19. 2. 2010). • e Gra di va, 2010. Med mrež je: http://www.egra di va.si/ (11. 2. 2010). Če avtor ni poz nan, se nave de le: • Med mrež je: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). Če se nava ja več enot z med mrež ja, se doda še šte vil ko: • Med mrež je 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). • Med mrež je 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). Med bese di lom se v pr vem pri me ru nave de avtor ja, na pri mer (Vil har 2010), v dru gem pri me ru pa le med mrež je, na pri mer (Med mrež je 2). Za ko ne se citi ra v na sled nji obli ki (ime zako na, šte vil ka urad ne ga lista, kraj izi da), na pri mer: • Zakon o kme tij skih zem ljiš čih. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 59/1996. Ljub lja na. • Zakon o vars tvu pred narav ni mi in dru gi mi nesre ča mi. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljub lja na. Če ima zakon dopol ni tve, je tre ba nave sti tudi te. Med bese di lom se zakon nava ja s ce lim ime nom, če gre za kraj še ime, ali pa z ne kaj prvi mi bese da mi in tre mi pika mi, če gre za dalj še ime. Na pri mer (Za kon o kme tij skih zem ljiš čih 1996) ali (Za kon o vars tvu … 1994). V po glav ju Viriinliteraturamora jo biti nave de na vsa dela, citi ra na v pris pev ku, osta lih, neci ti ranih del pa naj avtor ne nava ja. Av tor ji naj upo šte va jo tudi navo di la za nava ja nje virov last ni ka podat kov ali posred ni ka, če jih le-ta dolo ča, a naj jih kar se da pri la go di jo zah te vam revi je. Pri mer: Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni - je ima navo di la za nava ja nje virov dolo če na v  do ku men tu »Po go ji upo ra be geo det skih podat kov« (http://e-pro stor.gov.si/fi lead min/na ro ca nje/po go ji_upo ra be_pod pi sa ni.pdf). Av tor ji so v svo jih član kih dolž ni citi ra ti sorod ne, že objav lje ne član ke v Geo graf skem vest ni ku. 6 Pre gled ni ce in sli ke v član ku Vse pre gled ni ce v član ku so ošte vil če ne in ima jo svo je naslo ve (upo ra ba funk ci je za avto mat sko ozna če va nje in ošte vil če va nje ni dovo lje na). Med šte vil ko in naslo vom je dvo pič je. Naslov kon ča pika. Pri mer: • Pre gled ni ca 1: Šte vi lo pre bi val cev Ljub lja ne po posa mez nih popi sih. • Pre gled ni ca 2: Spre mi nja nje pov preč ne tem pe ra tu re zra ka v Ljub lja ni (Vel ka vrh 2009). Pre gled ni ce naj bodo obli ko va ne čim bolj pre pro sto, brez sen čenj, z enot ni mi obro ba mi, brez kraj - ša nja bese dil zno traj pre gled ni ce. Pre gled ni ce naj ne bodo preob sež ne, tako da jih je mogo če posta vi ti 174 Navodila Geografski vestnik 89-2, 2017 na eno stran in da so ber lji ve. V pre gled ni cah ne upo rab ljaj te veli kih začet nic, razen če to zah te va pra - vo pis (na pri mer zapis zem lje pi snih ali last nih imen). Vse sli ke (fo to gra fi je, zem lje vi di, gra fi in podob no) v pris pev ku so ošte vil če ne enot no in ima jo svoje naslo ve (upo ra ba funk ci je za avto mat sko ozna če va nje in ošte vil če va nje ni dovo lje na). Med šte vil ko in naslo vom je dvo pič je. Naslov kon ča pika. Pri mer: • Sli ka 1: Rast šte vi la pre bi val cev Ljub lja ne po posa mez nih popi sih. • Sli ka 2: Izsek topo graf ske kar te v me ri lu 1 : 25.000, list Kranj. Sli ke so lah ko širo ke toč no 134 mm (cela širi na stra ni) ali 64 mm (pol širi ne, 1 stol pec), viso ke pa naj - več 200 mm. Zem lje vi di naj bodo brez naslo va, ker je nave den že v pod na pi su. Za legen do zem lje vi da je tre ba uporabi ti tip pisa ve Times New Roman veli ko sti 8 pik, za kolo fon pa isto vrsto pisa ve veli ko sti 6 pik. V ko lo fo nu naj so po vrsti od zgo raj navz dol nave de ni: meri lo (le gra fič no), avtor vse bi ne, kar to graf, vir in usta no va ozi - ro ma nosi lec avtor skih pra vic. Pri izde la vi zem lje vi dov si lah ko poma ga te s pred loga mi in pri me rom pra vil no odda ne ga zem lje vi da na med mrež ni stra ni Geo graf ske ga vest ni ka: http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbi ri in dolo ča nju barv za sli kov ne pri lo ge upo ra bi te zapis CMYK in ne RGB ozi ro ma dru gih. Sli kov no gra di vo (zem lje vi di, she me in podob no) naj bo v for ma tih .ai ali .cdr, foto gra fi je pa v forma - tih .tif ali .jpg. Pri tistih zem lje vi dih in she mah, izde la nih s pro gra mom Arc GIS, kjer so poleg vek tor skih slo jev kot pod - la ga upo rab lje ni tudi rastr ski slo ji (na pri mer .tif relie fa, letal ske ga ali sate lit ske ga posnet ka in podobno), oddaj te tri loče ne dato te ke. V prvi naj bodo samo vek tor ski slo ji z iz klju če no more bit no pro soj nost jo poligo - nov sku paj z le gen do in kolo fo nom (iz voz v for ma tu .ai), v dru gi samo rastr ska pod la ga (iz voz v for ma tu .tif), v tret ji, kon trol ni dato te ki pa vek tor ski in rastr ski slo ji sku paj, tako kot naj bi bil vide ti konč ni zem lje vid v reviji (iz voz v for ma tu .jpg). V ko li kor kate ri od slo jev potre bu je pro soj nost, nave di te odsto tek le-te ob odda ji članka. Pri zem lje vi dih in she mah, izde la nih v pro gra mih Corel Draw ali Ado be Illu stra tor, oddaj te dve loče - ni dato te ki; poleg ori gi nal ne ga zapi sa (for mat .cdr ali .ai) dodaj te še dato te ko, ki pri ka zu je, kako naj bo vide ti sli ka (for mat .jpg). Gra fi naj bodo izde la ni s pro gra mo ma Excel ali Corel Draw. Exce lo ve dato te ke mora jo poleg izri - sa ne ga gra fa vse bo va ti tudi pre gled ni co z vse mi podat ki za nje go vo izde la vo. Fo to gra fi je mora avtor odda ti v di gi tal ni rastr ski obli ki z loč lji vost jo vsaj 120 pik na cm ozi ro ma 300 pik na palec, naj bo lje v for ma tu .tif ali .jpg, kar pome ni prib liž no 1600 pik na celo širi no stra ni v reviji. Sli ke, ki pri ka zu je jo raču nal niš ki zaslon, mora jo biti nare je ne pri naj več ji mož ni loč lji vo sti zaslo - na (loč lji vost ure di mo v: Nadzornaplošča\Vsielementinadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslonaozi ro ma ControlPanel\AllControlPanelItems\Display\ScreenResolution). Sli ko se nato pre pro sto nare di s pri - ti skom tip ke printscreen, pri le pi v iz bran gra fič ni pro gram (na pri mer Sli kar, Paint) in shra ni kot .tif. Pri tem se sli ke ne sme pove ča ti ali pomanj ša ti ozi ro ma ji spre me ni ti loč lji vo st. Po želji lah ko upo rabite tudi ustrez ne pro gra me za zajem zaslo na in shra ni te sli ko v za pi su .tif. Za sli kov ne pri lo ge, za kate re avtor nima avtor skih pra vic, mora avtor od last ni ka avtor skih pra vic pri do bi ti dovo lje nje za obja vo. Avtor naj ob pod na pi su k fo to gra fi jam dopi še tudi avtor ja sli ke, po potrebi pa tudi citat ozi ro ma vir, ki je nave den kot eno ta v Virihinliteraturi. Med bese di lo v Wordovi datoteki avtor vpiše le naslov sli ke in po potre bi ime in prii mek avtor ja sli ke (fo to gra fi je), samo sli ko pa odda v lo če ni datoteki. 7 Osta li pris pev ki v re vi ji Pris pev ki za rubri ke Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila naj sku paj s pre sled ki ne pre segajo 8000 zna kov. Pris pev ki so lah ko oprem lje ni s sli ka mi, ki ima jo po potre bi lah ko pod na pise. Pri pred sta vi tvi pub li ka cij mora jo biti za naslo vom pris pev ka nave de ni nasled nji podat ki: kraj in leto izi da, ime izda ja te lja in založ ni ka, šte vi lo stra ni, po mož no sti šte vi lo zem lje vi dov, foto gra fij, slik, pre - gled nic in podob ne ga ter obvez no še ISBN ozi ro ma ISSN. 175 Geografski vestnik 89-2, 2017 Navodila Pri dogod kih mora jo biti za naslo vom pris pev ka nave de ni nasled nji podat ki: kraj, drža va in datum. Član kom ob sedem de set let ni ci ali smr ti pomemb nej ših geo gra fov je tre ba pri lo ži ti tudi nji ho vo foto - gra fi jo v di gi tal ni obli ki z us trez no loč lji vost jo. Pri poro či lih o delu naj naslo vu pris pev ka sle di naslov usta no ve in po mož no sti naslov nje ne pred - sta vi tve na med mrež ju. 8 Spre je ma nje član kov Av tor naj pris pe vek odda zapi san s pro gra mom Word. Wor dov doku ment naj avtor naslo vi s svo jim priim kom (na pri mer: novak.doc), sli kov ne pri lo ge pa s priim kom in šte vil ko pri lo ge, ki ustre za vrst ne mu redu pri log med bese di lom (na pri mer: novak01.tif, novak02.cdr, novak12.ai, novak17.xls). Sli kov no gra di vo ne sme biti vklju če no v Wor do vo dato te ko. Če ima avtor zara di veli ko sti sli kov nih pri log teža ve s po ši lja njem pris pev ka po elek tron ski pošti, naj se pra vo ča sno obr ne na ured niš tvo za dogo vor o naj pri mer nej šem nači nu odda je pris pev ka. Av tor ji član kov mora jo pri lo ži ti pre sli ka no (pre pi sa no), izpol nje no in pod pi sa no Pri jav ni co. Pri - jav ni ca nado meš ča sprem ni dopis in avtor sko pogod bo. Pri jav ni ca je na voljo tudi na med mrež ni stra ni Geo graf ske ga vest ni ka (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Av tor z od da jo pris pev ka avto ma tič no potr ju je, da je sez na njen s pra vi li obja ve in da se z nji mi v ce - lo ti stri nja, vključ no z de lom, ki se nana ša na avtor ske pra vi ce. Da tum pre jet ja član ka je v re vi ji objav ljen za angleš kim pre vo dom izvleč ka in ključ nih besed. Av tor sam poskr bi za pro fe sio nal ni pre vod izvleč ka, ključ nih besed in pov zet ka svo je ga član ka ter obvez no nave de ime in prii mek pre va jal ca. Če avtor odda lek to ri ra no bese di lo, naj nave de tudi ime in prii mek lek tor ja. Če je bese di lo jezi kov - no sla bo, ga ured niš tvo lah ko vrne avtor ju, ki poskr bi za pro fe sio nal no lek to ri ra nje svo je ga bese di la. Av tor ji mora jo za sli kov ne pri lo ge, za kate re nima jo avtor skih pra vic, pri lo ži ti foto ko pi jo dovo lje - nja za obja vo, ki so ga pri do bi li od last ni ka avtor skih pra vic. Av tor ji naj pris pev ke odda jo prek siste ma OpenJournalSystemsna splet ni stra ni http://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih poši lja jo na naslov ured ni ka: Ma ti ja Zorn Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Gos po ska uli ca 13 1000 Ljub lja na e-po šta: mati ja.zorn@zrc-sazu.si te le fon: (01) 470 63 48; Če avtor odda pris pe vek prek siste ma OpenJournalSystems, naj pred odda jo član ka pre be re tudi navo di la na medmrežni stra ni http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splo šnih obli kov nih navo dil zapi - sa no tudi, kako zago to vi ti ano nim nost pri recen zent skem postop ku ter kako obli ko va ti čla nek, da bo ustre zal zah te vam siste ma OpenJournalSystems. Avtor ji naj bodo pri odda ji prek sistem OpenJour- nalSystems pozor ni, saj v Wor do vi dato te ki ne sme jo zapi sa ti svo jih imen in naslo vov. Izvle ček, ključ ne bese de ter viri in lite ra tu ra se odda jo tudi v po seb na polja ob odda ji član ka. 9 Recen zi ra nje član kov Član ki za rubri ke Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recen zi ra jo. Recen zent ski posto pek je ano ni men. Recen zi jo opra vi jo ustrez ni stro kov nja ki, le član ke v ru bri ki Polemike opra vi jo izključ - no čla ni ured niš ke ga odbo ra. Recen zent prej me čla nek brez naved be avtor ja član ka, avtor član ka pa prej me recen zi jo brez naved be recen zen ta. Če recen zi ja ne zah te va poprav kov ali dopol ni tve član ka, 176 Navodila Geografski vestnik 89-2, 2017 177 Geografski vestnik 89-2, 2017 Navodila PRI JAV NI CA Av tor ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ prii mek: __________________________________________________________________________________________________________________________ na slov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ pri jav ljam pris pe vek z naslo vom: ________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ za obja vo v revi ji Geo graf ski vest nik in potr ju jem, da se stri njam s pra vi li objav lja nja v revi ji Geo - grafski vest nik, ki so nave de na v Navo di lih avtor jem za pri pra vo prispevkov v zad njem natis nje nem Geo graf skem vest ni ku. Da tum: __________________________ Pod pis: 178 Navodila Geografski vestnik 89-2, 2017 OBRA ZEC ZA RECEN ZI JO ČLAN KOV V GEO GRAF SKEM VEST NI KU 1. Na slov član ka: ____________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 2. Oce na član ka: Ali je naslov član ka dovolj jasen? ne del no da Ali naslov član ka ustrez no odra ža vse bi no član ka? ne del no da Ali izvleček član ka ustrez no odra ža vse bi no član ka? ne del no da Ali so ključ ne bese de član ka ustrez no izbra ne? ne del no da Ali uvod no poglav je član ka jasno pred sta vi cilje razi ska ve? ne del no da Ali so meto de dela v član ku pred stav lje ne dovolj natanč no? ne del no da Kak šna je raven novo sti metod razi ska ve? niz ka sred nja vi so ka Ali sklep no poglav je član ka jasno pred sta vi rezul ta te razi ska ve? ne del no da Kak šna je raven novo sti rezul ta tov razi ska ve? niz ka sred nja vi so ka Ali pov ze tek član ka, ki bo pre ve den, ustrez no pov ze ma vse bi no član ka? ne del no da Kak šna je raven jasno sti bese di la član ka? niz ka sred nja vi so ka Ali je sez nam citi ra nih enot v član ku ustre zen? ne del no da Ka te re pre gled ni ce v član ku niso nuj ne? šte vil ka: ______________________ Ka te re sli ke v član ku niso nuj ne? šte vil ka: ______________________ 3. Sklep na oce na: Čla nek ni pri me ren za obja vo  Čla nek je pri me ren za obja vo z več ji mi poprav ki  Čla nek je pri me ren za obja vo z manj ši mi poprav ki  Čla nek je pri me ren za obja vo brez poprav kov  4. Ru bri ka in COBISS ozna ka: Naj pri mer nej ša rubri ka za čla nek je: Raz pra ve Raz gle di Me to de Naj pri mer nej ša COBISS ozna ka za čla nek je: 1.01 (iz vir ni znans tve ni) 1.02 (pre gled ni znans tve ni) 1.03 (kratki znans tve ni) 1.04 (stro kov ni) 5. Kraj še opom be oce nje val ca: 6. Pri lo ga z opom ba mi oce nje val ca za poprav ke član ka: ne da 7. Da tum oce ne: ____________________________________________________________________________________________________________ 8. Pod pis oce nje val ca: ____________________________________________________________________________________________________ se avtor ju član ka recen zij ne poš lje. Ured niš tvo lah ko na pred log ured ni ka ali recen zen ta zavr ne obja - vo pris pev ka. 10 Avtor ske pra vi ce Za avtor sko delo, posla no za obja vo v Geo graf ski vest nik, vse moral ne avtor ske pra vi ce pri pa da jo avtor ju, mate rial ne avtor ske pra vi ce repro du ci ra nja in distri bui ra nja v Re pub li ki Slo ve ni ji in v dru gih drža vah pa avtor brez plač no, enkrat za vse lej, za vse pri me re, za neo me je ne nakla de in za vse ana log - ne in digi tal ne medi je neiz ključ no pre ne se na izda ja te lji co. Če avtor sko delo ni v skla du z na vo di li za obja vo, avtor dovo lju je izda ja te lji ci, da avtor sko delo po svo ji pre so ji ustrez no pri la go di. Iz da ja te lji ca poskr bi, da se vsi pris pev ki s po zi tiv no recen zi jo, če so zago tov lje na sreds tva za tisk, obja vi jo v Geo graf skem vest ni ku, pra vi lo ma v skla du z vrst nim redom pris pet ja pris pev kov in v skla - du z ena ko mer no raz po re di tvi jo pris pev kov po rubri kah. Naro če ni pris pev ki se lah ko obja vi jo ne gle de na datum pris pet ja. Član ki v re vi ji Geo graf ski vest nik niso hono ri ra ni. Av tor ju pri pa da 1 brez pla čen izvod pub li ka ci je. 11 Naro ča nje Geo graf ski vest nik lah ko naro či te pri uprav ni ku revi je. Pisno naro či lo mora vse bo va ti izja vo o na - ro ča nju revi je do pisne ga pre kli ca ter podat ke o ime nu in naslo vu naroč ni ka, za prav ne ose be pa tudi poda tek o iden ti fi ka cij ski šte vil ki za DDV. Na slov uprav ni ka: Rok Ciglič Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Gos po ska uli ca 13 1000 Ljub lja na e-po šta: rok.ci glic@zrc-sazu.si te le fon: (01) 470 63 65 179 Geografski vestnik 89-2, 2017 Navodila INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLES FOR GEOGRAFSKI VESTNIK (GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d. o. o.) 1 Introduction The following instructions for preparing English-language submissions for Geografskivestnik are based on the requirements of the Slovenian Ministry of Education, Science and Sport, the Slovenian Research Agency, the Rules of Procedure for Journal Editorship, and decisions by the editorial board of Geografskivestnik. 2 Journal orientation Geografskivestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi- cated to presenting research findings in all areas of geography and related disciplines. It has been published since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). The first and main part of the journal contains articles organized into four sections. These are Papers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur- vey articles, Methods, which includes articles clearly oriented toward presenting research methods and techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. The second part of the journal contains informative articles organized into four sections: Literature, Chronicle,Meetings, and Reports. The Literature section presents Slovenian books, followed by Slovenian journals, and then foreign books and journals. In Chronicle andMeetings, the material is presented chrono- logically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografskivestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers,Reviews, Methods,or Polemics – the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g., Department of Geography, Indiana University, Student Building 120, 701 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); • A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); 180 Instructions Geografski vestnik 89-2, 2017 • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews,Methods,or Polemics); • A Slovenian summary (4,000–8,000 characters with spaces, and the name of the Slovenian translator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1  Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special format- ting, without full justification, without hyphenation, underlining, and so on. Only bold and italic should be used to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire text should use sentence-style capitalization without unnecessary abbreviations and acronyms. Use Times New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1 : 100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125 m, 15 °C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p = a + c · b – (a + c : b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table:ThemostimportantformattingelementsforGeografskivestnik. Paper size B5 Print space width 134 mm Print space height with headers and footers 200 mm Print space height without headers and footers 188 mm Column width 64 mm Colum spacing 6 mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1 : 1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as nec- essary. Multiple citations are separated by a semicolon and ordered by year, and page numbers are separated from the author and year by a comma; for example, (Melik 1955, 11) or (Melik, Ilešič and Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7–8). If a cited work has more than three authors, only the first author is cited; for exam- ple, (Melik et al. 1956, 217). 181 Geografski vestnik 89-2, 2017 Instructions Works in the »References« section should be alphabetized by authors' last names, and works by the same author ordered by year. If the list contains multiple works by the same author with the same year, a letter is added to the year (e.g., 1999a; 1999b). Each work cited is arranged into three »sentences« fol- lowing Slovenian rules. The first »sentence« starts with the author's name and the year of publication (if there is more than one author, they are separated by a comma; a comma also separates the last name of an author and the initial of his or her first name, and there is no comma between the author's initial and the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the work cited is an independent book, there is no second »sentence.« The publisher, press, and pagination are not cited. If the work is unpublished, the second »sentence« states the type of work (e.g., report, bach- elor's thesis, master's thesis, doctoral dissertation), followed by a comma and the name of the institution where the work is held. In the third »sentence« the place of publication is given for published works, and the place the work is held for unpublished works. Places are not cited for articles. When citing works with a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found in the articles and books themselves or at the website http://www.crossref.org/guestquery. The DOI must be written as follows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see the example below). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C. H.  1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa- tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršič, M., Komac, B. 2014: The complete geographical works of Rudolf Badjura. Geografski vest- nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • Zupan Hajna, N. 2003: Incomplete Solution: Weathering of Cave Walls and the Production, Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter, D. 1998: Metamorphic Rocks in the Surrounding of Veliko Tinje. Bachelor's thesis, Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer, M. 1997: Relief in Slovenia. Report, Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU. Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model  12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • National Topographic Map of the Republic of Slovenia 1 : 25,000, sheet Brežice. Surveying and map- ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • Der franziszeische Kataster für Krain, cadastral municipality St. Agtha, sheet A02. Archives of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. 182 Instructions Geografski vestnik 89-2, 2017 • Buser, S. 1986a: Basic geological map of SFRY 1 : 100,000, sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1 : 100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar, U. 2010: Phenological Observation in the Framework of Intensive Monitoring of Forest Ecosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19. 2. 2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22. 11. 2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22. 7. 2011). In the text itself, cite the author when known; for example, (Vilhar 2010). When the author is unknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi- cation); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection … 1994). The »References« section must include all works cited in the article, and other works not cited should not be included. Authors should also take into account the instructions for citing sources if the owners or transmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogojiuporabegeodetskihpodatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografskivestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tables should be formatted as simply as possible, without shading, using only one border style, and without abbreviations within the table. Tables should not be excessively large; they should fit on one page and be easy to read. All figures (photos, maps, graphs, etc.) in the article must be numbered the same way and have titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1 : 25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134 mm wide (full page width) or 64 mm (half width, one column), and no more than 200 mm high. 183 Geografski vestnik 89-2, 2017 Instructions Maps should not have titles because the title already appears in the caption. Map legends should use Times New Roman, font size 8, and map colophons should use Times New Roman, font size 6. The map colophon should state the following (top to bottom): scale (graphically or, exceptionally, in prose), design- er, cartographer, source, and institution or copyright holder. When creating maps, follow the examples available on the Geografskivestnikwebsite (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). When selecting and defining colors for figures, use the CMYK color model (not RGB or any other). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. For maps produced using the ArcGIS or ArcView programs, where vector layers are used along with raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both files should be accompanied by a .jpg file showing how the map will look with all the layers. When sub- mitting the article, state what any transparency levels should be. Submit figures produced using CorelDRAW or Adobe Illustrator in the original file format accom- panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photos and other figures must be submitted in digital raster format with a resolution of at least 120 pix- els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi- ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of your choice (e.g., Paint), and saving it as a .tif. The image cannot be enlarged or reduced during this process; the same applies for the image resolution. If you wish, you can also use another program for screen cap- tures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission for pub- lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the name of the photographer and, as necessary, also a citation or source included in the »References« sec- tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature,Chronicle,Meetings, and Reportssections should not exceed 8,000 char- acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica- tion, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) the number of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa- nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 184 Instructions Geografski vestnik 89-2, 2017 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig- ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig- ures, they should consult the editorship in a timely manner to agree on the best way to submit the article. Authors of articles must enclose a copied, completed, and signed Submission Form. The Submission Form fulfills the function of a cover letter and copyright agreement. The Submission Form is also avail- able on the Geografskivestnikwebsite (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). By submitting an article, authors automatically confirm that they are familiar with the rules of pub- lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. The date the article is received is published in the journal after the Slovenian abstract and key words. Authors themselves are responsible for arranging professional translations of the abstracts, key words, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authors must enclose a photocopy of permission for publication from the copyright holder for fig- ures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 48 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using Open Journal Systems. Those guidelines will inform you about general rules and how to ensure a blind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names must be omitted from the Word file. Abstract, key words and references must be submitted also to par- ticular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers,Reviews,Methods,and Polemicssections are reviewed. The review process is anonymous. Reviews are provided by qualified experts; only articles in the Polemicssection are reviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. 185 Geografski vestnik 89-2, 2017 Instructions 186 Instructions Geografski vestnik 89-2, 2017 RE GI STRA TION FORM Aut hor first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ ad dress: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ for publication in Geografskivestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografskivestnik as given in the Instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografskivestnik. Da te: ____________________________ Sig na tu re: 10 Copyright All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografski vestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografskivestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografskivestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografskivestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 470 63 65 187 Geografski vestnik 89-2, 2017 Instructions 188 G V EOGRAFSKI ESTNIK 89 -2 /2 01 7 G EO G R A FS K I V ES TN IK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 6059830530779 I S S N 0 3 5 0 - 3 8 9 5 2017 89-2 G V EOGRAFSKI ESTNIK 2017 89-2 RAZPRAVE – PAPERS Mauro Hrvatin, Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010 .......................................................... 9 Matija Zorn River discharge trends in Slovenian Alps between 1961 and 2010 ................................................................ 34 RAZGLEDI – REVIEWS Katarina Polajnar Učinkovitost socialnega vplivanja pri okoljskem ozaveščanju Horvat in vedenju v povezavi z vodo .................................................................................................................................................................................................................... 37 The efficacy of social influence in environmental awareness and behaviour regarding water .................................................................................................................................................................................................................. 48 Lucija Lapuh Teoretično in terminološko o konceptu prožnosti ................................................................................................................................ 51 Theoretically and terminologically about the concept of resilience .......................................................................... 59 POLEMIKE – POLEMICS Mimi Urbanc (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?! .................................................................................................... 61 (Un)limited opportunities for geography on the project market .................................................................................. 86 Drago Kladnik, Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen ............................................................................................................................................ 89 Drago Perko More appropriate use of Slovenian geographical names .............................................................................................................. 116 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 117 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 125 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 147 POROČILA – REPORTS ...................................................................................................................................................................................................................................... 165 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 171 naslov 89_2_naslov 82_1.qxd 12.2.2018 10:08 Page 1