St. 8. V Gorici, dne 19. februarja 1892. Tečaj IV. " "'S »Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in veljA s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4‘40, Pol leta .... „ 2'20, četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravništvu. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Mar-. zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. i >---------------------------- - - —A ? — Oznanila in „poslanice" plačajo se za štiristop. petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 n n n n ^ v A Q u n n n n ° n Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče11. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. h _ 4- IT M y o riške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda (pri 111. podružničnem zboru dne 7. t. m.) Med mnogimi družbami se težko katera dobi, ki bi tako globoko segala v srce in tako splošno zanimala vsakega zavednega Slovenca nego naša družba sv. Cirila in Metoda. Lepa ideja družbe združuje nas kakor ude družine okoli domačega ognjišča. Pri vsaki priliki, bodisi veseli ali žalostni, spominjajo se Slovenci svojih blagovestnikov sv. Cirila in M. s tem, da polagajo v njiju imenu svoje darove na žrtvenik domovine. S tem so položili temelj, da se družbeniki in družbenice čutijo kot ena družina, ki deluje v blagor slovenski domovini. Tako pripomorejo, da se mladina zbira v skupnih prostorih, kjer dobina odgojo in pouk, ki ji je primeren in potreben. Na temelj, že pred leti položen, začele smo tudi me polagati kamen za kame-uorn s tem, da smo ustanovile žensko podružnico v Gorici. Po letih je sicer še mlada, a pognala je krepke mladike, katerih ne omaja vsak vetrič. Dokler deluje v družbi vsak posameznik za vse in vsi za vsakega, kjer se vsak dejanski in ne le s prazno besedo poteza za razvoj in obstanek družbe, tam se ni bati propada. D h, lepo se razcvita in napreduje naša podružnica na čast „šibkemu“ spolu. Da pa tako uspešno deluje, ni samo naša zasluga, imamo se za to zahvaliti tudi našim prijateljem, ki nas pri vsaki priliki blagohotno podpirajo. Hvala jim! Podružnica naša nastopi z današnjim dnem 4. leto svojega delovanja. Pri podružničnem zboru 15. svečana 1891 so bile voljene v načelništvo naslednje gospe in gospice: Josipina Premrou prvomestnica, M. Jug zapisnikarica, Pavla Koren blagajničarka. Namestnice: gospe Avgusta Šan-tel, Marija Klavžar in Amalija Drufa. Pri podružnični seji 18. svečana 1891. se je sklenilo, naj se izreče p. n. poverje-nicam zahvala na požrtovalnosti v minolem društvenem letu s prošnjo, da bi tudi v tekočem letu delovale k razvoju društvenega namena. V preteklem letu so sodelovale p. n. poverjenice: G.čna Josipina Domiuko v Kobaridu, gospa Paljoka v Volčah, gospa Josipina Kovačič pri Sv. Luciji, g.čna Gabr. Doljak v Solkanu, gospa Makuc v Podgori, gospa Roza Bajt v Št. Andrežu in v Plavili, g.čna Justina Štrukelj v Komnu, gospa Marija Lokar v Ajdovščini in gospa M. Mozetič v Prvačini. Požrtvovalnim sotrudnicam naša opetovana, presrčna zahvala! pne 15. nov- 1891. tule. otroš. vrtcem v korist prirejena veselica vršila se je sijajno toliko v duševnem kolikor v gmotnem oziru. K izidu mnogovrstnega sporeda pripomogli so nam pevci in pevke slavne ,,Go-riške Čitalnice11 s svojim vrlim pevovodjo gosp. Mercino, diletanti in diletantintje ravno iste s svojim neumornim rediteljem gosp. Klavžarjem, slavno dramatično društvo v Ljubljani pa nam je poklonilo v ta namen igro »Naša zvezda11; slavna „Goriška Čitalnica" nam je brezplačno prepustila svoje prostore. Dalje vsa ona p. n. gospoda, katera nas je osebno s svojo navzočnostjo počastila ali v ta namen kak dar poslala. Priprosta pa odkritosrčna in nič manj presrčna zahvala vsim sodelovalnem, udeležencem, podpirateljem in častilcem našega društva! Dohodki veselice uporabili so se deloma za božičnico otr. vrtcev v Podgori in v Pevmi, deloma v podporo »Slogini11 šoli (5° gl.) , . , Mej ubožnejso deco obeh vrtcev razdelila se je obleka, perilo, obuvalo in razne jestvine. Koliko veselje za nedolžna otroška srca! Naj bi iskrica onega sladkega veselja, ki je polnila srca iu prsi naših otrok, šinila v srca častitih darovalcev in prijateljev mladine, da bi sladek spomin na morebitno nedolžno veselje otroških let bila najdražja zahvala vsakemu posamezniku na požrtovalnosti! Slavno vodstvo povabilo nas je k VI. redni veliki skupščini diužbe sv. Cir. in M. V Kamniku, ‘23. julija 1891. Dalje nam je poslalo slavno isto 320 vestnikov, da se razdele mej družbenice in 75 zvezkov pes-nij »Vodnikovih11 v razprodajo. Naša podružnica šteje do danes 19 ustanovnic, 162 letnic, nica 169 podpornic; skupaj 350 družbenic. — Načelništvo je imelo v društvenem letu 6 sej. V minolem društvenem letu došlo je podružnični blagajuici: 1. ostanek prejšnjega leta . . 56 gl 99 kr. ‘2. doneski letnic .... 112 , 80 „ 3. podpornina................. 3 „ 10 „ 4. radodarni doneski. . . 78 „ 64 „ 5. dohod veselice . . . . 166 „ 60 „ Vkup: 418 „ 13 „ Stroški: 1. Mejletna podpora vrt. v Pevmi in Podgori. 13 gld 55 kr. 2. Poštnina, papir, zavitki 4 » 80 „ 3. Tiskovine.........................2 „ — „ 4. Podružnična veselica . . 26 „ 63 „ 5. Stroški »božičnice11 v Pevmi in Podgori . . . 129 „ 66 „ 6. Odposlale sl. vodstvu . . 160 „ — » 7. Za Slogine zavode . . . 50 „ — „ vkup 386 „ 64 „ Primerjaje dohodke 418 gl. 13 kr. in stroške 386 » 64 » ostane 31 „ 49 „ S tem sem s svojim poročilom pri kraji ter končam z vročo željo: delajmo in poganjajmo se tudi me v prihodnjem društvenem letu, kakor sta delala naša sv. blagovestnika delajmo za Boga iu za blagor slovenskega naroda! V Gorici, meseca svečana 1881. M arij a J u g z apisnikarica. Z Dunaja, 11. svečana. — Izreden užitek za odlične slovanske kroge na Dunaju bila je slavnost, kojo je priredilo vrlo slovensko akademično društvo »Slovenija11 v spomin dr. Janezu Bleiweisu v dan 8 februarja t. 1. v dvorani „goldenes Kreuz11. Slavnosti tega društva v prošlih letih pridobile so si ugled ne le mej dunajskimi Slovani, temveč tudi mej rojaki v domovini; vse pa presega letošnja slavnost s svojo dovršenostjo, kajti jednoglasno se je izrekala hvala in priznanje lepemu napredku društva »Slovenija11. Že pred osmo uro bila je prostorna dvorana napolnjena z najodličnejšo gospodo. Predsednik akad. društva »Slovenija11 pozdravi s srčnimi besedami obilo zbrane častite gospe in gospodične, gospode državne poslance in dostojanstvenike, bratska aka-demična društva, ter proslavlja v kratkem, a temeljitem govoru v pokojnem Bleiweisu pisatelja in očeta slovenskega naroda, trudečega se za probujo in srečo mile mu domovine. Na to zapoje možki zbor pod vodstvom častnega pevovodje gospoda Jana Jirika krasni »Slovanski brod11. Mogočno se je razlegalo ubrano petje, gosp. pevovodji pa je podarilo društvo lovorov venec. Slavni naš rojak, gospod operni pevec J. Trtnik, ki je iz posebne prijaznosti sodeloval in največ pripomogel k sijajnemu uspehu, pel je s spremljevanjem na glasoviru prekrasno pesem »Tvoje oči11 (F. Bolim) in recitacijo ter arijo iz opere »Jožef11. Umetniku, ki se je toliko prikupil s čarobnim petjem dunajskim slovanskim krogom, donelo je burno odobravanje in naudušena hvala, ko se. mu je poklonil iep lovorov venec s trakovi. Radostni smo pozdravljali nastop mešanega zbora sl. slovanskega pevskega društva. Pod vodstvom gosp. pevovodje A. Buchte izpela se je izborno znana krasna pesem »Nazaj v planinski raj". Zadnji točki »Koračnica hrvatskea in .T, Milčetič-ev »Povračanac" izvel je v občo zadovoljnost tamburaški zbor sl. hrvatskega akad. društva »Zvonimir11. S tem je bil koncert končan in pričel se je sijajen ples, ki je trajal do ranega jutra. Da se je vršilo vse v najlepšem redu in i občo zadovoljnost, skrbel je dobro urejeni slavnostni odsek. Ozirom na to, da je bila ta slavnost prirejena v korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju in društvenim namenom, mora krasni uspeh vsakega toliko bolj oradostiti. Društvu »Slovenija11 pa, ki je s tem najjasneje pokazalo velik svoj napredek in si pridobilo ter zagotovilo naklonjenost vseh udeležencev, kličemo radostni in srčni: cveti, rasti! I/. Komna, 11. februarja. — Gospod Miroljub iz Komna ne more preboleti rane, katero mu je vsekal dopis v 4. štev. cenjene »Nove Soče". Rad bi se opral, pa zamorec ostane črn, naj se umiva kolikor hoče! — Gospod Miroljub pravi, da bi bil moral jaz drugače pričeti, ako bi hotel Kraševce osrečiti, ne pa s kričanjem po časnikih. Ali Miroljub ni bil priča temu, kako so baš časopisi pripomogli (druga sredstva bila so brezuspešna!) da se je marsikaj popravilo pri komenski šoli (glej dopise v »Edinosti11!) ? Znamo bi Vam tudi moralo biti, da se zrak čisti z nevihto, zlato pa z ognjem! Nisem zagovarjal poprejšnjega ravnanja s šolskim vrtom, a kako je mogoče sedanje hvaliti ali vsaj k vsemu molčati, ko je šolski vrt prav tak kot poprej ? Ako smo pa dolgo časa molčali, je uzrok ta, ker smo vedno upali, da dobimo spretnejšega in slcrbnejšega upravitelja. Upali smo tudi, da se reč zboljša v sedanjih rokah, posebno, ker je bil sedanji upravitelj toplo priporočan od nekega uda okr. šol. sveta s spodnjega Krasa. Zdaj pa je skrajni čas, da pokažete vzgleden šolski vrt; nam pri tem seveda ni mari, kdo ga upravlja! Prav slabo spričalo si je podpisal g. dopisnik, ko pravi, da v enem letu ni mogoče mnogo storiti na šolskem vrtu! Ne v enem letu, v eni sami spomladi da se mnogo narediti in napolniti! — Nikakor nisem trdil, da je ves šolski vrt nasejan s travo. Da, še to bi se hotelo, saj potem bi bil le šolski pašuik. Pisal pa sem, da je neznosno plevelen ter da na gredici (ali poznate slovensko ednino?) raste trava, katero je g. upravitelj sam dal nasejati. — Pravite, da so otroci do trikrat na mesec vrt opleli. Torej so 12-14-letni otroci vsakikrat pleli, ko so prišli v šolo? Pojte, pojte! Kolikorkrat sem šel mimo vrta, kar se je zgodilo po večkrat na teden, vselej sem videl neopleto in še danes stoji mrtev plevel po koncu. — Pravite tudi, da so drevesca požlahtnili upravitelj in otroci. Še enkrat pravim, da to ni res, ker g. upravitelj tega ne zna, ne znajo zaradi tega pa tudi njegovi učenci. Ni čuda torej, da se upravitelj boji obdelovati drevesca na deseterih gredicah, katerih je dal nekoliko pocepiti neki tuji osebi. Po mojem imenu ne poprašujte, ker to nima uikake zveze s plevelom na šolskem vrtu. Popravite dosedanje nemarnosti, pa Vam potem rad privoščim mir, po katerem bolj hrepenite nego po delu. Ne bodite prevelik miroljub, ampak v prvi vrsti delo ljub, pa bomo prav dobri prijatelji. Dostavek uredništva. S tem bodi ta zadeva za nas končana. Gornji dopis smo za polovico skrajšali, ker se nam zdi škoda prostora za enako berilo. Komen 9. februarja. — Velecenjeni g. urednik! Gotovo ste tudi Vi že večkrat čitali pritožbe dopisnikov v slov. časnikih, kako jih kaka malovestna stranka zalezujp, čeprav so resnico govorili. Žalibog, da tudi pri nas ta grda navada prav bujno cvete. Kakor hitro zapazijo nekaterniki samo besedo »Komen11 vrh kakega dopisa, tedaj je tudi že razsojeno, kdo ga je pisal. V zadnjem času se je iz Komna marsikaj pisalo v oba cenjena lista »Edinost11 in »N S." ter nedostatke opravičeno grajalo; pa glej, kakor gladili volkovi zalezuje znana stranka ubogega dopisnika »Edinosti11, ki se je upal grajati šolsko vodstvo, da ne dovoljuje uporabljati mladini novo napravljenih šolskih stranišč, iu vendar je dopisnik resnico pisal, saj je sam gosp. voditelj v naslednji štev. »Edinosti11 priznal, opravičevauje se z razlogom, da je bolje, če otroci na prostem opravljajo svoje telesne potrebe, in kliče celo patra Kneippa na pomoč. Nič bolje se ne godi Vašemu dopisniku v predzanji štev. »N. S.11, a ker se mene kot dopisnika javno imenuje, kakor da bi moja malenkost sama znala pisati v Komnu, prosim Vas, gospod urednik, da blagovolite z opazko potrditi, da se je slavna gospoda silno zmotila ter me neopravičeno »črestii-la“ z loparjem, iz česar sklepam, da so ljudje, ki se kaj enakega upajo, sposobni še zakaj nesramnejšega.*) Uprašam čez vse slavno gospodo : Nima li vsak človek prosto voljo ter pravico, da sme javne naprave kritikovati ter svoje mnenje izražati, in to s tem večjim opravičenjem, če mora za tako stvar sam plačevati ? Gotovo ta zakon ni vsem po volji, ker mnogi si mislijo. Ti »Šklavar11 molči in plačaj ter zadovoljen bodi, če dihaš. »Siate uomini e non pecore mate“ Z odličnim štovanjem ___________udani Al. Št rekel j. *) Potrjujemo, ila gosp. Al. Štrekelj v Komnu onega dopisa ni pisal, niti poslal. Uredništvo. Iz Št. Viške Gore, 7. febr. — Skoraj bo dve leti, od kar smo brali v cenjenem Vašem listu dopis iz našega kraja. Res, da se pri nas niso godile kdo ve kake posebnosti, koje bi morali obesiti na veliki zvon, a vendar imeli smo mnogokrat povod oglašati se. Uzrok našemu molčanju pa je, da tisti, ki ne znajo pisati dopisov, ne morejo, a oni, ki znajo, niso hoteli — in tudi ne smeli. Kaj pa bo, če primem peto jaz, da spišem dopis v preljubljeno »Novo Sočo?11 Poskusimo! Če pa Vam ue bo prav, gospod urednik, kar v koš ž njim! Vi bote gotovo molčali — jaz pa še bolj! (To se ni zgodilo, kakor vidite.Ur.) Najpoprej naj omenim, da se pri nas dela že par let občinska cesta na Slap, katero res krvavo potrebujemo. Občinarji naši imajo pa tudi veselje do tega dela, ker radi pripoznavajo njeno prihodnjo korist. Vsa hvala našemu g. županu, ki se prav mnogo trudi v tem oziru. Ž njim smo vsi popolnoma zadovoljni. Omenjena cesta, bližajoča se razdelitev občinskih zemljišč in vzgledno občinsko gospodarstvo zahtevajo, da mu zopet povrnemo častni a težavni županski stol pri prihodnjih volitvah! Tudi preč. g. župnik in g. učitelj delujeta med nami po svojih močeh. Božičnica, šolskim otrokom prirejena, bila je prav pobožna zabava ne le otrokom, temuč tudi odraslim. Okusno napravljene »jaslice11 in nad njimi božično drevo, lepo petje šolskih otrok in , domačih pevcev, je kaj lepo uplivalo v povzdigo pobožnosti! Hvala torej omenjenima gospodoma za to lepo otroško slavnost! Pri nas imamo tudi bralno društvo! Kaj pa s tim ? Tudi dobro! Saj smo pred nekaj dnevi brali v časnikih in tiskanih vabilih, da se bode vršila na Svečnico veselica. Kot ud braluega društva udeležii sem se te veselice brezplačno in trditi morem, daje bila to res prava narodna veselica ! Vse točke sporeda vršile so se popolnoma gladko in dovršeno. Preč. g. župnik govoril je o namenu bralnega društva in njegovih veselic tako prepričevalno, da kdor je poprej iz nevednosti kaj slabega sodil o veselicah in samem »Bralnem društvu11, je gotovo sedaj poučen in uverjen, da vse to ima le prevažen in dober namen! Konečno se je spominjal v svojem govoru presvetle cesarske rodovine, na kar so po vsej dvorani zavreli naudušeni »živio11 Njegovemu Veličastvu in Njegovi presvitli rodovini. Vrli naši pevci pod vodstvom našega domačega skladatelja g. I. Laharnarja so se zopet pokazali kot pravi mojstri. Naudušena pesem: »Naprej Slovan!11 (Laharnar-jeva) je najbolj ugajala občinstvu. Morala se je ponoviti. Tudi g. A. Rejcu s Slapa se je tekst kaUri je zložil, popolnoma posrečil; bil je pri veselici navzoč. Hvala Vam, dragi pevci in mile pevke! Le vedno tako srčno naprej, da bi slišali še mnogokrat čiste in ubrane glasove Vaše. Deklamoval-ka g.čna Rozina Krivic je kaj lepo dekla-movala »Župana11 in pridobila si je obilno pohvale. Kaj naj rečem pa o igri? No, ta je bila v takih rokah, da boljših pri nas ni dobiti. G r a b e ž je že od prejšnjih veselic dobro poznan in tudi ta večer bil je pravi »grabež11; Matiček iu Nežika sta stopila prvikrat ta večer na oder, a vkljub temu nista poznala strahu; svoji nalogi rešila sta v občo zadovoljnost. T o-m a ž in P o 1 o u i c a sta tudi že znana na odru iu sta se dobro obnašala. — Prosta zabava po veselici bila je kaj prijetna. Tu so se vrstile napitnice, pesmi in marsikak šaljiv prizor, ki je vzbujal mnogo smeha. Izmed tujih obiskovalcev bilo jih je le nekaj iz Praprotnega, Slapu in Tribuše. Hvala jim! kakor smo čuli, namenjenih je bilo še mnogo drugih iz bližnjih krajev, a zadržalo jih je zelo slabo vreme. Na svi-danje pa prihodnjič! Pohvaliti pa moram domače vaščane, ki so se mnogoštevilno udeležili te veselice, saj če domače bralno društvo podpirajo, je to njim v čast! Cerkno, 7. svečana. — Dne 2. t. m. priredila je naša Čitalnica veselico, katera se je prav sijajno sponesla. Udeležba je bila prav obilna, kolikor do zdaj še pri nobeni veselici tukaj pri nas. To dovolj jasno kaže, da lanske občinske volitve tudi v duševnem razvitju našega ljudstva niso bile brez sledu. Pristopilo je tekom zadnjega meseca 50 novih udov k društvu. Čisti dohodek te veselice bil je namenjen za nakup novega društvenega harmonija. In ta želja se nam tudi kmalu izpolni, kajti samo pri tej veselici piišlo je zanj 60 fl. 05 kr. Nabralo se je po spodbudnem govoru g. predsednika tudi za društvo „Sloga“ 6 55 fl. in za družbo sv. C. in M. 5 gl. v podporo slovenskih šol ob naših jezikovnih mejah. Pa tudi pri nas se opazuje znana žalostna lastnost slovanska, kajti nekatere možake, ki so celo v prvi vrsti poklicani voditi naše ljudstvo,v peče napredek in izvrstni uspeh naše Čitalnice; zato snujejo zdaj drugo društvo. Ko si drugače ne znajo pomagati in zapravljene veljave med ljudstvom pridobiti, skušajo napraviti razpor pri naši Čitalnici; pa, hvala Bogu, ljudje niso več tako zaslepljeni, da bi šli tem starim lisjakom na limanice. Ako bi res delovali za napredek in probujo ljudstva, ne bomo jim prav nič nasprotni, marveč celo podpirali bi jih po svojih močeh, kajti ko gre za narodno stvar, pozabiti moramo na strankarstvo ter skupno v lepi složnosti napredovati. V nedeljo bilo je pri odbor ovi seji sklenjeno, da se napravi druga veselica pustno nedeljo, s petjem, godbo, dramatično pred-»tavo in tombolo; natančni spored priobčimo o svojem času. S Tolminskega, 6. svečana. (Naše mlekarstvo.) — Tolminsko okrajno glavarstvo ima po zadnjem štetju okoli 11.000 krav (brez telet, junic, volov in bikov). Ako hočemo, da bodo vse te krave, dajale kolikor največ mogoče dobička, ustanoviti bomo morali v vsem skupaj kakih 90 do 100 mlekarskih društev, kakoršne imajo že v nekaterih vaseh, n. pr. v Idrskem, in kakoršna se snujejo v Kobaridu, na Svinem, na Bolš-kem in tudi drugod. Koliko se v tem oziru doseže z združenimi močmi, pokazalo je „Mlekarsko društvo11 v Idrskem. V enem samem letu so dobili Idrci od 180 krav čez 12.000 gld. dohodka. Poprej pa, ko društva še ni bilo, dobivali so javeljne tretjino te svote. Vsaka krava dala je povprečno 66 gld. dobička na leto. Neki posestnik je prejel za tele in mleko od ene same krave celo 125 gld. y enem samem letu. Zato so si Idrci v kratkem času že zelo opomogli in ako pojdejo vstrajno po tej cesti naprej, bode tamkaj pravo blagostanje in zadovoljnost dom&. — Seveda, potrebno bi bilo, da bi se zraven mlekarnice ustanovilo tudi društvo proti žganjepitju. Verujte, ljubi Idrci, da je žganje največja nesreča za vsak kraj in za vsak narod, ki se mu preveč uda. Žganje uničuje človeku dušo in tel6 ; kjer ono vlada in gospodari, tam ni pričakovati prave sreče. Sicer pa v Idrskem žganjepitje pojema. Bog daj, da bi popolnem ponehalo in da bi se, kakor v mnogih drugih krajih, tudi v Idrskem žganje pilo le za zdravilo. Potem bo Idrsko napredovalo v vsakem oziru in vsak človek se bo rad ustavljal med tamošnjim ljudstvom, veseleč se njegovega blagostanja in napredka. Ako bi celo Tolminsko posnemalo Idrce, kar se mlekarstva tiče, prišlo bi n a Tolminsko do pol milijona goldinarjev na leto. Ali bi ne bila to prava sreča za naš okraj ? Nikomur bi ne bilo treba laziti po svetu iskat dela in zaslužka, ker vsakdo bi dobil v domačem kraju dosti dela in jela! Kranjska c. kr. kmetijska družba je, poslala letos nekaj mlekarjev iz bohinjskega okraja v St. Mihel na Tirolsko, kjer je letos (od srede januarja do srede marca) poseben tečaj za umno mlekarstvo. Prav koristno bi bilo, ako bi v prihodnje kaj enakega storila tudi naša c. kr. kmetijska družba za naše mlekarstvo na Tolminskem. Z Dolenjskega, 9. febr. — Še kot dijak sem bil enkrat priča, ko je neki mali hlapec dobil od svojega gospodarja zaušnico. In zakaj? Pripovedoval je fantin med kosilom drugim poslom, kako so v T. . imeli procesijo zoper črva, ki je tisto leto hudo spodjedal na poljih. Ko je duhovni gospod opravil obljubno mašo, začel je moliti litanije vseh svetnikov. Ljudje so pa mislili le na črva in so v svoji gorečnosti odgovarjali: „da b’ kr6pov!“, namesto: „za nas Boga prosi/“ Hlapčič je ravno začel bolj na drobno oponašati T—ce, kar mu prileti od gospodarja za ušesa gorka zaušnica z besedami: „Pri nas se tako ne govori o svetih rečeh!11 Gospodar je bil po pravici razžaljen, dasiravno hlapec ni imel namena norčevati se niti iz svetnikov, niti iz navzočih ljudij. Enaka nevolja je obdala mene, ko sem prečital v zadnjem listu »Rimskega Katolika" od dr. Mahniča zložene litanije po onih vseh svetnikov. Moja nevolja je tem večja, ker te karikature svete in nam Slovencem priljubljene molitve ni napravil kak hlapčon v svoji preprostosti, ali kak mlačen posvetnjak za šalo, temuč duhovnik, učenik in celo vodja mladini v svoji modrosti. — In kakšne so te najnovejše litanije, katere je predložil dr. Mahnič v potrjen j e škofom? Nabral je vse psovke po slovenskih listih in katere si je sam izmislil, postavil jih po vrsti od konca do kraja, kakor so v litanijah Bog, Mati Božja in svetniki. Za enakimi rogovilami ob strani stoje primerne prošnje itd. Tedaj prava persiflaža svete molitve in to v listu, ki se imenuje „Rimski Katolik11. Boga naj Mahnič zahvali, da njegov list ni razširjen med ljudstvom, sicer bi pijanci, katerim so take norčije všeč, kmalu prepevali nove litanije o poluočnili urah. Da, gospod doktor! napuh je korenina vseh strastij. Za zdravilo vam pa zapišem — zaušnico! Župnik. Dodatek. Na platnicah istega lista sicer uči dr. Mahnič, ko zagovarja svojo robato pisavo, da je po izgledu Kristusa in svetnikov katoličanu dovoljeno sramotiti bližnjega s sarkazmom in psovkami. A jaz do zdaj tega nauka še nisem našel v bukvah sv. Fraučiška Šaleškega. Pis. Dostavek uredništva. — Ker se pričujoči dopis ne dotika naših bojev z „R K.“, zato smo ustregli želji našega novega g. dopisnika, to pa tem bolj, ker smo o tej reči prejeli mnogo ostrejši dopis tudi iz duhovskih krogov z Goriškega. Opomniti pa moramo, da je g. dr. M. nabral vse one psovke in šaljivke skoro izključno iz „Bru-sa“ ter iz drugih šaljivih spisov, katerim pameten človek ne zameri, ako zbijajo take, če tudi neslane šale. Toda iz resnega, učenega in »strogo katoliškega** „R. K.“ bi se dale zložiti še mnogo lepše litanije nego so gori omenjene Mahničeve! Vse psovke v Mahničevih litanijah skupaj niso toliko žaljive kolikor en sam „eapin“, kakoršnega je vrgel „R. K.“ v obraz svojemu političnemu nasprotniku! Politični razgled Notranje dežele. l)i 'iavni »bor. — V poslanski zbornici je bila obravnava o državni podpori dunajski parobrodski družbi prav burna. Že zadnjič smo omenili rezki govor Luegerjev, ki je neusmiljeno razkrinkal židovsko gospodarstvo v imenovani družbi, katera moleduje zdaj za državno podporo 5 milijončkov. Ako bi bila uprava te družbe dobra in poštena, bi ne bilo treba beračiti podpore pri državi. Dr. Lueger je tudi odločno zavrnil vladino utemeljevanje, da tako podporo zahtevajo državni in vojaški oziri. Ako je tako, dejal je govornik, zakaj ogerska ne opusti onih 450.000 gld., katere nalaga družbi kot davek? Ogerska bo molzla V2 milijončka na leto! In vendar ima Ogerska glavni dobiček od te družbe! Delničarji sami so veliki milijonarji, katerim bi podpore ne bilo treba beračiti, ker lože utrpijo 1/2 milijona na leto nego država. Dalje zahteva govornik, naj se družba podržavi, suj tudi Rusija in Rumunija imata državni plovni družbi. Toda naša vlada skrbi preveč za veliki kapital, premalo pa za občno blagostanje. Zastopstva družbe na Dunaju, v Budimpešti in v Galacu so v židovskih rokah, ki so milijone sebi pridobile. Uradniki, ki niso stregli židovskim sleparijamK so se odpuščali iz službe ali pa upokojevali. Cim bolj je kdo podpiral tako sleparijo, toliko više je zlezel-, naj večji zločinci so dobili najboljša mesta. V taki luči je slikal dr. Lueger družbo, kateri gre vlada na roko s podporo 1/2 milijončka na leto. — Tudi nemški poslanec s Kranjskega baron Scluce-gel je govoril o slabi upravi imenovane družbe. Grajal je tudi, da Ogerska nalaga družbi prometni davek. Konečno je izjavil, da bo nemška levica glasovala za predlogo, če vlada zagotovi: 1. strogo in uplivno nadzorstvo pri družbi, 2. da bo delovala na to, da Ogerska odpravi prometni davek in 3. da se zgradita prekopa med Vltavo in Donavo ter Odro in Donavo. — Konservativec dr. Ebenhoch je izjavil, da bodo njegovi somišljeniki glasovali za podporo, ako se družba za vedno zaveže, da bo vzdrževala osebni promet do bavarske meje pri Pasom. Trgovinski minister pa je odklonil njegovo zahtevo, češ, da družba nad Dunajem ne more plovili, ker bi imela s tem preveliko žgubo. — Knez Lichtenste i n je govoril v Luegerjevem zmislu ter njegove dokaze proti družbi zopet podprl. Vladni zastopnik B a z ar t je družbo zagovarjal proti napadom nasprotnih govornikov. Lueger pa mu ni ostal odgovora dolžan ter vse svoje trditve zopet potrdil. Toda ves upor od strani proiisemitov in drugih poslancev ni mnogo pomagal, Predloga je bila sprejeta točko za točko, sami da so se k nekaterim sprejeli tudi manj pomembni dostavki. Deielni *bori se snidejo 3. marca. Grof. Taafft je bil v tem oziru v nedeljo pri cesarju. Med drugimi bo 3 marca nadaljeval svoje zasedanje tudi deželni zbori goriški. Pri nas na goriškem v političnem oziru ni vse fa,W, kakor bi moralo biti\ mnogo je napak iti grehov ki bi se lahko nekoliko oprali, ali vsaj po vrednosti osvetlili v našem deželnem zboru, toda enakih korakov pri nas nismo vajeni. Dovoljevanje deželnih doklad, raznih podpor dijakom in cestnim odborom je glavni delokrog deželnega zbora slavne poknežene naše grofovine. In vendar bi trebalo i na tem mestu spraviti v razgovor naše jezikovne razmere pri sodiščih, pri političnih uradih, pri poštah in šolah. V deželnem zboru bi morala priti v razgovor tudi Spinčičeva zadeva, povodom katere naj bi naš zastopnik v deželnem šolskem svetu povedal, kalcd je zagovarjal svojega političnega tovariša, prišle naj bi v peri- lo nobljubovaneu slovenske vsporednice na goriškem gimnazija, dalje najnovejši razpis službe profesorja ter kako je na imenovanem zavodu poskrbljeno za pouk slovenskega jezika. Skratka: prav mnogo je hvaležnega gradiva za jako zanimive seje, katere bi dale našemu deželnemu zboru nekoliko važnejše lice in več pomena od navadnih občinskih zastopov!! Tiskovni odsek poslanske zbornice je imel po dolgem času eno sejo, v kateri je razpravljal o raznih predlogih dr. Pacalca in dr. Forregerja za spremembo našega nazadnjaškega in razvoju časnikarstva sovražnega tiskovnega zakona. Zastopniki vlade so se izrekli proti vsalcteri spremembi. Vlada ne mara odpraviti varščine, ne mara dovoliti proste razprodaje časopisov, kakor n. pr. v Italiji, ne mara odpraviti Časnikarskega koleka, sploh ničesa ne, kar silno obtežuje razvoj časnikarstva, katerega se boji. Vsi poslanci so bili jako nevoljni zaradi takih vladinih izjav in so dali svojemu nezadovoljstvu tudi primeren oddušek v rezkih govorih. Mladočeh dr. Pa-cak je rekel, da, sodeč po vladinih izjavah, niti misliti ni na kako izpremembo tiskovnega zakona, in zato stavil predlog, da je navzlic vladni izjavi začeti nemudoma delo. Treba je pokazati, da more obveljati naša volja tudi tedaj, ako ni vladi všeč. — Kakor Pacalc izrazili so se tudi mnogi drugi člani odseka. Na-glašalo se je, da je vladna izjava nazadnjaška in skrajno brezozirna. — Posl. Kopp, Ebenboch in Schorn stavili so predlog, da je voliti odsek sedmih članov, kateremu bi bilo izdelati zakonski načrt in ga predložiti odseku. Dr. Jacques pritrdil je temu nasvetu in priporočal, naj odsek ne odneha ni za las, pa če bi tudi prišlo do razpora z vlado. — Posl. Pernerstofer ožigosal je vladno izjavo in nje očitno nazadnjaške namene ter izjavil, da bode tudi v zbornici o tej zadevi govoril in pojasni, kako se v Avstriji ravna s časopisjem. Inozemstvo, ves izobraženi svet naj izv<’, kaka je tiskovna svoboda v Avstriji. Pri nas je dosti huje nego na Ruskem. — Isto tako ostro in ne baš laskavo za visoko vlado govorili so tudi še drugi člani odseka. Končno volil se je odsek sedmih članov in piav radovedni smo, kaj le-ta ukrene, kako izvrši stavljeno si nalogo. Zunanje države. Nemčija. — Nemčija ima mnogo opraviti s socijalisti in anarhisti, kateri so obmrežili že jako na široko tudi nemško vojsko. Koncem preteklega tedna je redarstvo v Bero-linu izvohalo več zarot ter delo pod ključ več odličnih socijalistov. — Proti znani vladini predlogi o spremembi šolskega zakona na Pruskem se je vzbudila med raznimi strankami živahna agitacija. Konservativna stranka že nekako obupuje, da prodloga ne prodere. Proti predlogi se je izjavilo tudi 69 vseučiliščih profesorjev v Berolinu. Italija. — Trgovinske obravnave med Italijo in Švico so se razdrle. Italija je pričakovala od njih mnogo dobička, kakor od onih z Avstrijo, pa ji zaoezna švicarska vlada ni šla na led. Zato je nastala v Italiji neka vznemirjenost, ki je naredila celo na Borsah slab utis. — Italija ima mnogo posla in skrbi z delavci, ki so brez dela in zaslužka in ki brez jela ne marajo poginiti; v velikih četah se vale po mestnih ulicah, razsajajo in kličejo po delu in jelu. Vlada se prizadeva na vse moči, da bi delavcem preskrbela delo in zaslužek ter s tem najuspešneje naredila mir. Redarstvo je za vzdrževanje miru že prešibko. Halkanske države. — Ker se Milan „Slavni1' v kratkem pravoveljavno in javno odpove vsem pravicam do srbskega prestola, da zgubi celo srbsko državljanstvo, zgubi s tem tudi naš primorski polk št. 97 svojega imejitelja; ta polk je nosil doslej, kakor znano, njegovo ime. — Našim čitateljem je znano, s koliko brezobzirnostjo je sedanja srbska vlada dne 18. maja 1891. šiloma izgnala iz dežele kraljevo mater, nesrečno kraljico Natalijo-, znano jim je tudi, da je poslanec Avakumovič s tovariši podal v Skupščini zaradi tega čina do vlade jako ostro interpelacijo. O njej so se vršile v Skupščini cele tri dni burne razprave, v katerih se je vlada jako nespretno in nesrečno zagovarjala. Posebno odločno je zavrnil mini-sterskega predsednika Pašiča odgovor sivi general Lješanim. ki je povedal, da je Pašič sam poslal h kraljici državnega svetnika Mihajlo-viča, kateri naj Nataliji prigovarja, da bi ostala v Belgradu ter s tem onemogočala splet-ke Milanove. Kraljica se na to res ni hotela umakniti iz Srbije, a na potem je isti Pašič dal šiloma odstraniti. Končal je svoj govor z besedami: n Svetovalec Mihajlovič je pošten mož, ki nikdar ne laže, — laže pa ministerski predsednik Pašič.u Celo predsednik Skupščine Kati č je posegel v to burno razpravo ter celo uro ostro govoril proti vladi. Vkljub temu je večina glasovala za vladin predlog, naj se o tej reči preide na dnevni red. Kat ič je zara- di tega odstopil-, na njegovo mesto pride Tau-šanovič ali pa Popovič. Pa tudi mnogim ministrom gore tla pod nogami, ker so se tekom te razprave pokazali v jako nelepi in maločastni luči. — N a R u m u n s k e m začele so v soboto volitve v narodno zbornico, pri katerih si je znala vlada, kakor sploh vsaka v Rumuni-ji, pridobiti odločno večino. — V P i r e ju na Grške m nastali so v nedeljo 14. t. m. veliki nemiri, ker so tistega dne mnogi Grki slavnostno prestopili k protestantski veri. Silne množice naroda so z debelini kamenjem napadle protestantsko cerkev, da se je porušil jeden zid; protestanti so vsi preplašeni komaj ušli. Redarstvo je bilo prešibko in ni moglo narediti miru. Zdaj se vrše sodnijske preiskave proti uzročiteljem onih burnih prizorov. Domače in razne novice f Fran Cegnar. V ponedeljek zjutraj došla nam je iz Trsta žalostna novica, da je prejšnjo noč po dolgi in mučni bolezni izdihnil znani slovenski pesnik in pisatelj Fran Cegnar svojo blago, plemenito in rodoljubno dušo. Ta novica pretrese in užalosti vsakega zavednega Slovenca, kajti vsakdo, kdor se je količkaj bavil s slovensko književnostjo, kdor je sploh čital slovenske knjige, poznal in čislal je ime odličnega pisatelja in pesnika Cegnarja. Zato gotovo tudi ni Slovenca, kateremu bi ob njegovi krsti ne prišel iz dna, srca iskreni vsklik: Mir njegovi veliki, njegovi plemeniti in rodoljubni duši! Slava njegovemu spominu, dokler se bo razlegalo po svetu slovansko ime. Vječnaja jernu pauijat! Pokojnik se je rodil 1. dec. 1826. pri Sv. Duhu poleg Stare Loke na Kranjskem. Po dovršenih srednjih šolah nameraval se je posvetiti pravoslovju, a ker ni imel za to potrebne denarne pomoči, prosil je za službo pri brzojavil, katero je tudi dobil. Njegova prva služba je bila v Trstu. Ker nikdar ni zakrival svojega narodnega prepričanja, moral je doživeti marsikaj grenkega. Prestavljali so ga s početka iz kraja v kraj, a slednjič sc ga v miru pustili v Trstu, kjer je šel tudi kot višji preglednik v pokoj.Prvenci njegovega književnega delovanja prišli so v „Novicah“ v javnost. Ko je pokojni Cigale ustanovil 1. 1849. Slovenijo", bil je Cegnar njen sotrudnik in nekaj časa tudi urednik. Ko je »Slovenija" nehala izhajati, urejal je 1. 1850. in 1851. „Ljubljanski list“. Pozneje v Trstu je sodeloval pri Časopisih »Ilirski Primerjan". „Pri-morec“ in „Edinost“. V Janežičevem „Glas-niku“ priobčeval je svoje pesmi in tudi druge članke. L. 1860. pa je v Janežičevem „Cvetju“ izdal svoje pesmi, katerih se je slovenski svet silno razveselil. V istem »Cvetji" je izdal tudi svoje izborne prevode, n. pr. Schillerjev „Viljem Tel", »Marijo Stuart" in Božene Nemcove slavnoznano „Babico". Posebno slavo pa si je pridobil s prevodom Schillerjevega »Valenštajna“, kateri je izdal v Trstu. Poslovenil je tudi Mosenthalovo igro „Debora"._ — Pokojnik je bil tihega značaja, krotka in blaga duša, vseskozi pa naudušen Slovan. Nekoliko časa je bil tudi zastopnik okoličanov v tržaškem deželnem zboru. Njegovo ime se bo častno svetilo v vrsti tistih mož, ki so vse svoje življenje posvetili napredku, pouku in izo-miki naroda. Zato vsklikni vsakdo iz globine svojega srca: Mir njegovi duši! Slava njegovemu trajnemu spominu med hvaležnim mu narodom slovenskim! Naročniki, ki so z naročnino na dolgu, dobe na pasu današnje številke s plavim svičnikom zaznamovano dolžno svoto do konca preteklega leta. Prosimo, da se vsakdo požuri z dopošiljatvo zaznamovanega zneska, kajti do konca marca bo vsak pas pomazan s plavimi številkami, a pri komur vse to ne bo pomagalo, mu koncem marca list brezpogojno ustavimo. Vsakdo naj skuša priložiti tudi nekaj naročnine za tekoče leto. Na pasovih imajo zapisane dolžne svote tudi taki gg. naročniki, ki so se naročili in ki imajo navado plačevati v sredi leta, ker treba, da spravimo knjige v red soglasno s koledarje vi m letom. Zato prosimo, da vsakdo blagovoli ozirati se na gornji opomin. Osebne vesti. — V soboto jutro umrl je v Tržiču tamošnji sodnik g. Franc Ličen v 47. letu svoje dobe. Zapustil je udo-vo in 6 otrok. Pogreb se je vršil y ponedeljek ob 9. dopoldne. — Presv. cesar je podelil g. Francu Vodopivcu, c. kr. okr. šol. nadzorniku v Gorici, naslov cesarskega svetovalca. Častitamo! — Gosp. Leopold Budau je v posebnem pismu do mestnega župana odložil čast mestnega starašine, ker kot višjega deželnega sodišča svetovalec v kratkem zapusti Gorico in se preseli v Trst. — I)n6 16. t. m. sta bila umeščena (investirana) preč. g. Ivan Murovec, doslej vikarij v Sedlu, na župnijo pri sv. Luciji, in preč. g. Jožet K o d el j a, doslej kapelan v Dornbergu, na župnijo v Šmartnem. Dne 17. t. m. pa je bil umeščen preč. g. Anton Lazar na župnijo sv. Lamberta v Nemškem Rutu. — Odličnim duhovnikom in rodoljubom naše najodkritosrčniše častitke! — Novi c. kr. notar v Kanalu gosp. Rudolf Stark je otvoril svojo odvetniško pisarnico 5. t. m. Glej „Oznanilo“ med oglasi. — Učeraj teden po noči umrl je v Št. Petru pri Gorici preč. g. Anton D o m i-i; e 1 j, župnik v pokoju. Služboval je poprej v Črnem vrhu. Pogreb se je vršil v soboto. Pokojnik je lani priobčil par spisov v „Slov. Svetu" o političnem položaju na Češkem in v Avstriji sploh- Drnšlvene vesli. — „Slovenski Jez“ priredi 25. t. m. v Biljani za ude obeh tamkaj zborujočih društev zabaven večer. Za večerjo in skupno zabavo se plača 1 gld. — »Goriška Čitalnica“ bo imela prihodnji torek 23. t. m. še eno »plesno vajo", pri kateri se bo učilo in plesalo »Kolo". — Prihodnji ples z maskami in kostumi na pustno nedeljo obeta biti nenavadno sijajen in živahen, Čujemo, da se naš nježni spol prav skrbno pripravlja nanj; tudi iz okolice pride mnogo gostov. — „ Slovensko bralno in podporno društvo.11 bo imelo v nedeljo svojo letošnjo »Besedo11 v čitalnični dvorani po jako izbranem sporedu, ki je priobčen nekoliko niže. Po „Be-sedi“ pa bo domača zabava v spodnji dvoranici Marzinove gostilnice. Udje podpornega društva naj poskrbe, da se v obilem številu udeleže tega večera, ker ta veselica je prirejena v prvi vrsti njim v pouk in pošteno zabavo. Drugo mestno gospodo pa spominjamo pri tej priliki na besede, katere smo ji zapisali v zadnji številki v popisu podgorske veselice. Navzočnost naše gospode jako blagodejno upliva na pripro-sto prebivalstvo našega mesta. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 21. februarja 1892. ob 8. uri zvečer v dvorani »Goriške Čitalnice11 besedo. Spored: »Misli moje", čveterospev, vgl. Klaič. »Naše društvo11, govor. »Slovenec sem“, moški zbor, vgl. Ipavec. »Mornar", samospev za bariton s spremljevanjem na glasoviru, vgl. F. K s. Vilhar. »Slabo sveča je brlela11, čveterospev, vgl. Hajdrih. »Svoji k svojim11, veseloigra v enem dejanji, spis. J. Vošnjak. Po besedi bo domača zabava v pritlični dvorani. Vstopnina: 20 kr. za osebo in 40 kr. za družine društveuikov. Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljenim gostom, kterim se bo izkazati z vabilom. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V Gorici 15. februarja 1892. „Slocenski Jez“ v Brdih bode imel svoj redni občni zbor dne 25. februarja t. 1. ob 2V2 urah popoldne v Biljani. Po tem zboru bode pa zborovala »Briška podružnica sv. Cirila in Metoda11 ravno tam. Na dnevnem redu bodo: Sporočila o delovanju, računi, nasveti, predlogi in volitve novih odborov s predsedniki vred. Ker so letos premnogi plesi ob vseh pustnih nedeljah — kar bo »r. k.11 nasprotnikom naših društev gotovo všeč — opustile so se »besede" ter za občni zbor določil —-debeli četrtek. Dragi, rodoljubni društ-veniki, žrtvujte oni popoldan narodnim zadevam 1 — Odbor. — „Tolminsko učiteljsko društvo11 bo imelo v Podmelcu dne 21. t. m. ob priliki dvajsetletnice obstanka tamošnje Čitalnice svojo slavnostno odborovo sejo. Na dnevnem redu bo edino le razgovor, kako naj bi društvo slavilo 300-letnico slovanskega pedagoga-velikana Jana Amosa Komenskega. Kmečka Čitalnica v Podmelcu priredi v nedeljo 21. t. m. slavnostno veselico v proslavo 20-letnice njenega obstanka po naslednjem sporedu: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Petje: »Slovan na dan!" zložil H. Volarič. 4. Slavnostni govor. 5. Petje: »V noči" zložil Volarič. 4. Slavnostni govor. 5. Petje: »Potoki tecite11 zložil J. Laharnar. 7. »Stari Slovani11, igra v 5 dejanjih. 8. Petje: »Vesela družba" zložil Hr. Volarič. — Začetek ob 61/i zvečer. Ustopnina 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Razun 5. točke so vse prišle iz peresa naših domačinov, kar daje veselici toliko večji pomen. Posebno pa se moramo začuditi, da se bo celo v Pedmelcu predstavljala igra v petih dejanjih! Vabilo k besedi, katero priredi Kanalska Čitalnica v dvorani g. Segale dne 21. februarja 1892. Spored: ]. Godba: »Na- prej11, stopaj, svira orkester. 2. Pesem. M. Vilhar: »Slavjanska11, poje moški zbor. 3. Godba. Mascagni: Intermezzo iz »Cavalle-ria Rusticana. 4. »Pravo junaštvo". Podoba iz kmečkega življenja. 5. Pesem. A. Leban: »Slovenska deklica", poje mešani zbor. 6. Deklamacija. Krilau: »Stari mati" 7. Pesem. G. Ipavec: »Večernica", poje moški zbor in tenor solo. 8. Godba. Verdi: Over-tura iz opere »Nabuco". 9. »Sam ne ve kaj hoče.11 Dramatična gluma v enem in V8 dejanja. 10. Pesem. H Volarič: »Na planine", poje mešani zbor. 11. Godba, Ziehrer: »Oe-sterreich in Tone", valček. 12. Srečkanje z raznovrstnimi lepimi dobitki. — Ena srečka stane 10 kr. Začetek točno ob 7 */2 zvečer. Vstopnina 30 kr. Po besedi in kratkem odmoru v čitalnični dvorani ples. Vstopnina k plesu 1 gl. gld. Pri besedi in plesu svira goriški kvintet. K udeležbi vabi uljudno čitalniški odbor. Bralno društvo v Nabrežini priredi v nedeljo 21. t. m. ob 7 uri zvečer v dvorani gospoda Tanceta veselico po naslednjem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Petje *** Trobojnica. 3 Petje: K. Mašek »Strunam" t. Petje: D. Jenko »Bogovi silni11. 6. Mu- tec, vesela igra v enem dejanju. 6. Ples. Vstopnina za ude k veselici in plesu 1 gld., za neude k veselici 20 kr., k plesu 1 gld. — Veselica bralnega društva v Volčah v nedeljo 14. t. m. se je prav dobro sponesla. Udeležba je bila precej številna, tudi iz Tolmina in celo iz Podmelca je bilo mnogo gostov,kar je Volčane jako razveselilo. Spored se je dovršil v splošno zadovoljnost. Prireditelj veselice, gosp. nadučitelj M. Kenda, je lahko zadovoljen s to veselico, s katero je tamošnje »Bralno društvo11 nastopilo novo dobo svojega življenja. Le še večkrat kaj enakega! — Vabilo k veselici, katero priredi »Narodno kmetijsko društvo v Dutovljah11 v 28. dan februarja t. 1. v dvorani g. Petra Loserja. Spored: 1. Pozdrav. 2. H. Volarič: Zastavi-, možki zbor. 3. S. Gregorčič. „Na potnjčeni zemlji11; deklamacija 4. A. Medved: Mili kraj" ; možki zbor. 5. Dr. B. Ipavec: »F mraku*; možki zbor. 6. I. Ogrinec: „Kje je meja“? izvirna gluma v jednem dejanju. 7. Ples. Mej posameznimi točkami sporeda in pri plesu svira septet domače godbe. Ustopnina k besedi 20 kr.; k plesu za gospode 80 kr., za gospe in gospice 30 kr. Začetek točno ob 71/2 uri. K obilnej udele-žitvi uljudno vabi — Odbor. Nekateri slovenski stariši, ki so podpisali prošnjo za slov. šolo,vso bili poklicani še drugič na magistrat. Čujemo, da drugič ni šlo povsod vse v redu. Zato prosimo vse tiste stariše ali druge rojake, kateri so opazili ali doznali kaj sumljivega, da bi nam prišli povedat, da bomo vedeli storiti potrebne korake, da se resnica ne bo pačila. Ciovor g. Fr. Pavletiča pri veselici 7. t. m., katero smo opisali v zadnji številki, glasil se je tako-le : Slavno občinstvo! Čemu smo danes tukaj zbrani ? — »Čudno uprašanje in nepotrebno11, porečete. »Prišli smo, ker se nam za ta večer obeta veselica; prišli smo tedaj, da se v prijateljski družbi razvedrimo, da tukaj pozabimo za eno uro ali dve vsakdanje skrbi in težave11. Prav tako! Kdo nam zameri, če se hočemo tudi mi enkrat življenja veseliti, če hočemo tudi mi enkrat veseli biti z veselimi! Zato pa kličem v imenu odbora vsem, zlasti onim ljubeznivim gospem in gospodom, ki so se danes nalašč potrudili v Podgoro, kličem jim prav iz srca: dobro došli! in hvala Vam! I11 zato želim ravno tako srčno, da bi se nocoj vsi dobro zabavali in da bi Vam ta večer ostal v prijetnem spominu. Tedaj veseli hočemo biti nocoj. Zato smo sem prišli — in vendar ne samo zato! Vsi čutite, gospoda, kaj hočem reči. Nas, ki smo tukaj zbrani, vodi višja misel, druži blažja vez nego sama želja po prazni zabavi. Mi smo se tukaj zbrali kot sinovi ene matere, in naš shod hoče biti dejanski izraz otroške ljubezni, ki nas veže med seboj. To-le dvojno ljubezen hočemo gojiti povsod in vselej, nji hočemo posvetiti svoje najboljše moči. »Posvetiti11 — lepa beseda in pomenljiva ! Nič nesvetega, nič podlega nam ne oskrunjaj blagega čuta domovinske ljubezni. Mi vsi hočemo biti in 03tati Slovenci; da bomo pa vredni tega lepega imena, hočemo pred vsem biti poštenjaki! Človeka brez poštenja ne bomo imeli za Slovenca, naj še tako glasno vpije, da je Slovenec. Zatajimo ga, ker hočemo, da naj Slovenec glavo po koncu nosi, kamor pride. Tedaj sveto hočemo služiti svoji domovini ; zato pa tudi njenega imena ne bomo po nemarnem imenovali: ljubezen do svojega naroda bomo bolj v srcu gojili in v dejanjih kazali nego na jeziku nosili. Govorili bomo o nji najraje le tedaj in le tam, kjer je beseda sama na sebi dejanje. Zato pa, ker hočemo biti Slovenci z dušo in s telesom, se nam ne bo zdelo potrebno sovražiti druge, ki niso Slovenci. Naša sveta vera nam zapoveduje ljubiti vse ljudi, in domovinska ljubezen nam ne naklada nobene dolžnosti, ki bi bila ti zapovedi nasprotna. Sovražili bomo edino laž in krivico, tisto pa iz srca in z vsemi močmi. Prijazni in uljudni hočemo z vsemi v miru živeti in povsod obnašati se tako, da se bodo naši nasprotniki lahko od nas učili lepega vedenja. Mi Slovenci, ki smo od nekdaj vajeni krivic, kakor berač mraza, in ki tedaj vemo, kak okus imajo, ne bomo jih delali nikomur. To, kar nam po božji in človeški postavi tiče, to, kar je naše, to hočemo, to zahtevamo — tujega nič! In ktera želja je pač pravičniša in ob enem pohlevniša nego ta, d a b i radi v lastni hiši bili sami gospodarji? Pri vsi spravljivosti, pri vsi potrpežljivosti tega ne dopustimo nikdar, da bi se nam godilo kakor tisti lisici, ki je svoje dni na zimo ježa vzela pod streho. Komaj se je bil ogrel in nasitil, začel je v svoji preširnosti zaietati se v lisico, in ta se ni mogla drugače ogniti njegovi iglasti koži, ko da je zapustila svoje bivališče in sama šla s trebuhom za kruhom. Ne tako mi! Pravični hočemo biti vsem, a pravico tirjamo tudi za-se. Na ti podlagi stojimo; na ti podlagi se tudi boja ne bomo bali, ako ga bo potreba. Boreči se za dom, bojevali se bomo vitežko v imenu resnice in pravice, in Bog bo z nami! Zato mislim, da govorim vsem iz srca, če zakličem: Bog nam živi domovino in vse, ki jo ljubijo čistega srctl! Radodarni doneski. —■ V predzadnji številki smo proti praznemu besedovanju ne-katernikov o sedanjih »žalostnih razmerah" na Goriškem poklicali na pomoč naše „Slo-gine11 učne zavode ter podali ž njimi sijajen dokaz, kako veseli smemo biti sedanjih razmer, v katerih z nenavadnimi koraki napreduje narodna zavest in požrtovalnost. Danes naj dostavimo pa še to, da pri narodni delavnosti in pržrtovalnosti jako redko zapazimo prav tiste, ki včasih jako široko-ustno govoričijo in pisarijo o sedanjih »žalostnih časih" ali o današnjem »životarstvu11 Slovencev v Gorici! Ko so bili 11. pr. „Slo-gini11 učni zavodi takorekoč v njihovih rokah, nismo opazovali pri njih posebne po-žrtovalnosti, zdaj pa, ko se je »Sloga" prerodila, je tista gospoda očitno nasprotna tudi njenim učnim zavodom. Med tistimi »osrečitelji" slovenskega naroda na Goriškem, ki toliko tožarijo o »slabili časih", poznamo celo vrsto takih, katerim se nikakor ni treba boriti za življenje, ki imajo stanovitne in lepe dohodke ter obilo časa in tudi zmožnosti na razpolaganje, vendar ne ganejo niti z mezincem, kar bi bilo našemu narodu v korist (v razdiranju so pa veliki mojstri!) ; kar se tiče pa naših narodnih zavodov, odlikuje se ona gospoda po svoji hladnokrvnosti in trdosrčnosti do njih! Da, to so res »žalostne razmere", o katerih naj bi z bridkostjo in očitajočo rezkostjo govoril in tožil »Slovenčev" dopisnik! Tista gospoda, o kateri govorimo, živi, skoro bi rekli, v obilnosti, a ne ganejo je premnogi dobri izgledi revnejših in mnogokrat jako prej r istih naših deželanov, ki z veliko unetostjo in ljubeznijo do naše premile dece v Gorici skrbno zlagajo za »Slogine" zavode svoje težko prislužene novčiče o raznih veselih in žalostnih prilikah. Koga naj ne žalosti mlačnost in trdosrčnost tistih »osrečiteljev", po drugi strani pa naj ne veseli zavednost in res uzorna požrtovalnost med preprostimideželani, ki so vtem pogledu res med prvimi na vsem Slovenskem? Ne govoričite torej o »žalostnih časih" in o »životarstvu", marveč deiujte po izgledu drugih tudi Vi , da nam toliko prej prisije solnce boljše prihodnosti, po kateri tako vroče in tako srčno hrepenimo. Z zabavljanjem in z rokami v žepu pa dobri stvari ni nič pomagano! Prva dva tedna t. m. bila sta jako bogata na radodarnih doneskih za »Slogine" učne zavode. Ker se pa bliža tisti »čas presneti11, ki prinaša v marsikako mošuico »požrešno kugo11, kakor je dejal Preširen, zato smo že ta teden v tem oziru na slabšem. — Došli so naslednji darovi: Preč. g. g. G. Pavletič, župnik na, Št. Viškigori, 4 gld. »Pri plesu društva »Edinost" v Ajdovščini zložili so štirje krokarji ob 8. uri zjutraj 4 gld. z željo, da bi jih posnemali vsi krokarji širom slovenske domovine. “ »N. S." 2 gld. Družbi sv. 0. in M. poslal je čitalnični predsednik v Cerknem g, A. Kosmač 5 gld., ki so se nabrali pri veselici 2. t. m. — Mariborski bogoslovci postali so ustanovni ki te naše vrle šolske družbe ter posla- li glavnemu vodstvu J 00 gld. Neimenovan duhovnik daroval je 5 gld. »za predpust11 kot odkupnino od veselic. Živila narodna požrtovalnost! Dobrotnikom slovenske mladine očitna in presrčna zahvala! Drobne novice. — V soboto proti večeru užgala se je suha trava iu grmičevje na hribu sv. Gabrijela nad Solkanom. Ogenj seje silovito hitro razširil proti grgarskemu gozdu ter objel velik del imenovanega hriba. Do pravega gozda pa ogenj ni prišel. Gorelo je pozno v noč; ogenj se je videl daleč doli v Furlanijo. — Znani laški trgovec Brass na Rajho-vem dvorišču je skrivoma prodajal špirit tudi pod 56 litrov brez carine. Pred kratkim pa so ga zasačili ter kaznovali okoli 900 gld. globe. — Služba jetniškega čuvaja v Gorici je razpisana. Plača znaša 300 gld. z doklado 25°/0. Prošnje treba poslati c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici. — Živinska kužna bolezen na gobcu in parkljih še ni ponehala, marveč pokazuje se še vedno tudi v naši deželi, zlasti lia Krasu. — Prvi semester na naših šolah v Gorici končal je v soboto ; drugi semester je začel v sredo. — Nov davek na vino nameravajo uvesti naši mestni očetje. Do zdaj smo zasebniki pili vino za domačo potrebo brez užitninskega davka, ako smo ga kupili vsaj 56 litrov skupaj; v prihodnje bomo morali plačevati davek od njega, ako obvelja predlog poročevalca g. Gorjupa. Predlog je bil izročen odseku v pretres. —• Na Kozarščeli pri Volčah našli so 15. t. m. zjutraj 60-letnega Janeza Juga mrtvega blizu rojstne hiše. Nesrečnež je bil žganju močno udan; navlekel se ga je tudi prejšnjo noč, da je padel domov gredč v bližnji potok, udušil se in deloma tudi zmrznil. Žalosten konec žganjepivca ! — Iz Cerkna nam poročajo, da je bila tamkaj 13. t. m. dolga seja občinskega sta-rašinstva, v kateri so se pretresali računi za 1. 1891. Našli so, da je v računih cerkljanske občine 5 kr., v onih bukovske občine pa 4'/2 kr. razločka. Na Ljubušnjem pri Kobaridu je pri občinskih volitvah zmagala nova stranka, ki je volila nove moči v starašinstvo. — Tudi v Kobaridu so se navadili ugovarjati na višje mesto proti občinskim volitvam. Stranka, ki je zadnjič propadla, podala je ugovor. — O zadnjem žrebanju pražke razstavne loteiije imamo natančen razkaz. Kakor zadnjič, pripravljeni smo tudi zdaj iti našim čitateljem na roko, da bi kdo »sreče ne zamudil", če nima izkaza pri rokah. Vsakdo naj nam naznani obojno število srečke, na kar mi vsakemu takoj pismeno naznanimo, če ga je sreča doletela. Kdor odgovora ne dobi, naj srečko brez skrbi vrže na ogenj. Pogreb pok. Cegnarja je bil prav veličasten. V cerkvi sv. Antona je pel pomnoženi pevski zbor »Slovanskega pevskega društva" pokojnikovo »Na grobu" in »Nad zvezdami" tako krasto, čarobno in milo, da so celo tujci dobili vse spoštovanje do naših pevcev. Na pokopališču je govoril prof. Mandič nagrobni govor. — Iz Ljubljane, torej iz središča Slovenije, je edini g. Ir an Hribar poslal sožalno brzojavko. Žalosten dokaz ljubljanskih zbeganih homatij! Tako je dežela kranjska skazala zadnjo čast svojemu slavnemu sinu! Med tržaškimi Slovenci se nabirajo mesto vencev na pokojnikov grob radodarni doneski za družbo sv. C. in M. Ker je pokojnik bil slaven pesnik in pisatelj slovenski, spominjajmo se ga i mi na podoben način, da skladamo mesto za vence — »Slo-ginim11 zavodom radodarne doneske. V ta namen začne uredništvo »N. S." z doneskom 2 gld. Kranjsko. —- V nekem ljubljanskem časopisu čitali smo zadnje dni preteklega tedna črtico iz velikomestnega življenja pod francoskim naslovom (prislovico): »Apres nous le deluge (za nami potop)11. Stara in na vse strani obdelana snov podala se nam je v oni črtici na tako »mikaven" način, kateri mora vsak pameten človek obsojati. S takimi povestimi ne pohujšujte našega naroda! Gospodje, ki stoje v krogu onega lista, so že povsem zgubili glavo, zato so izgubili celo pri svojih nekdanjih ozkih prijateljih vse zaupanje. Dosledni so edino le v — nedoslednosti in koufuzuosti! — Na Savi na Gorenjskem obhajal je gostilničar Wolf svojo svatbo. Ker ni hotel dati vina nekemu delavcu, začel je med njima prepir. Wolf je udaril delavca z debelo čašo po glavi ter ga težko ranil. Orožniki so ženina odvedli v zapor, kjer bo užival po poroki svoje »medene tedne". — S Kranjskega smo prejeli obširnejši dopis iz učiteljskih krogov, ki pojasnjuje mišljenje kranjskega učiteljstva o ljubljanskem »Učiteljskem društvu", katero smo po zasluženju opisali v uvodnem članku pred 14 dnevi. Dopis priobčimo prihodnjič. — Pri »Slovenskem Narodu“ v Ljubljani je razpisana »služba11 glavnega urednika z dobro plačo, kakoršna se spodobi za urednika slovenskemu dnevniku. Prav za potrebo bi bilo, ako bi prišel na to važno mesto mož, ki bi imel glavo na pravem mestu. Naravnost smešno pa je, da se taka »služba11 razpisuje, kakor služba kakega pisarja pri sodiščih. Saj je treba vendar moža prej dobro poznati, predno se mu izroči tako važna naloga! Do tega se pa ne pride potom razpisa, zlasti ker se pri sedanjih ljubljanskih razmerah nikdo za to sposobnih mož ne bo potezal za tako »službo". Šcfitvarze, vveisse imd fsirbige Šeidenstoffe von 45 kr. bis fl. 15.65 per Meter — glatt und gemustert (ca. 240 versch. Qual. u. 2000 versch. Farben, Dessins ect.) vers. roben- und stttckvveise porto- u. zollfrei dieSeiden-Fabrik G.HENNE-BERG (K. u. K. Hoflief.), ZORICH. Muster uni-gehend. Briefe kosten 10 kr. Porto. Janez Torkar, c. kr. poštar v Podbrdu, in Anica Koiol iz Ponikev, bota slavila svojo poroko dne 22. t. m. v Podbrdu. OZNANILO. Počastim se slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem 5. februarja t. 1. odprl notarsko pisarnico v Kanalu in da bodem od onega dneva naprej vsak dan strankam na razpolaganje. Rudolf Stark c. kr. notar v Kanalu. Št. 85. _____________ o. š. s. R A K ti Ja A S Po sklepu c. k. okrajnega šolskega sveta zidala se bo nova šolska hiša za dvorazreduico v Podmelcu. Stroški so preudarjeni na 7416 gold. To delo se odda na javni dražbi pri podpisanem uradu dne 29. t. m. ob 1 uri predpoldne. Udeležnik dražbe mora pred dražbo vložiti 5% varščine (kavcije.) Načrt in pogoji dražbe so na ogled pri tem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu dne 5. fehruarija 1892. Predsednik Marenzi. Oznanilo. Več od navadnih naročil napravil sem s pazljivostjo po celičnem sistemu nekoliko unč rumenega domačega svilod-nega semena, koje svilorejcem z opazko ponujam, da mi je bila priznana pri poslednji razstavi v Gorici zlata svetinja. Franc pl. Gironcoli v Gorici. Slovenski oddelek deželne kmetijske šole v Gorici rabi že skozi 10 let in vsako leto s polnim pridelkom svilodno seme pl. Gironcoli-a. Fr. Žepič Razpis dražbe V Št. Andreži se odd& potom javne dražbe obzidanje razširjenega pokopališča ter zgradba dveh prostorov pri vhodu. Klicna cena znaša 3200 gld. Načrti in vsi podrobnejši pogoji leže pri tukajšnjem županstvu vsakemu na ogled. Začetek dražbe bo 3. marca t. 1. ob 10. uri zjutraj. Ponudniki morajo položiti 5% klicne cene kot varščino. Županstvo v St. Andreži, dne 10. februarja 1892. Župait Nanut. Štev. 61 op. Razglas. ~ Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra In decembra 1890 začne v ponedeljek, 14 marei]a 1892, ter se bode nadaljevala kakor navadno naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljamice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 9. februarja 1892. Oglas vinogradnikom in gojiteljem travnikov Podpisauee imam na prodaj izborne in zagotovljene vrste: a Sadilce francoskih trt: Bordd in Bur-gunder, in sicer Karmenet, Gutedel (belo, ki zori v juliju in je pripravno za izvažanje) po 50 kr, 100 kosov 1 Položnice s krepkimi korenikami, Karmenet in furlanski refošk 3 gld. 100 kosov. c Seme za umetne travnike , ki postanejo stanovitni, rodi nenavadno bogato in mnogo iskano krmo; 35 kilov tega semena zadošča za eno njivo. 1 kilo stane 30 kr. O izvrstnem uspehu te mešanice (5 vrst) se lahko vsakdo prepriča v občinah Kopriva in Fratta. Alojzij Bader posestnik v Gorici, Semeniška ulica. Zanimivost za gospš. icaoriMi Najnovejša iznajdba. Zastopnik prve avitro-ogersk* tvornice smirenskih tapetov bo 19. in 20. t. m. v Gorici v dvorani pri Treh Kronah v I. nadstropju, od 9. zjutraj do 6. zvečer brezplačno poučeval o ravnokar iznajdenem načinu izdelovanja sunki tapetov ta vozel katerega pa ni zamenjati g starim načinom z nitmi in iglami, kajti sedanji način je veliko ccneji in zdraveji. To najnovejše delo za gospčje jako važno in vsaka gospa se mu priuči v ’/« ure- V 4 letih naučilo se mu je nad pol milijona gospa. Na Dunaju se je priučilo temu delu nad 7000 gospa v štirih dneh, v Beroliuu nad 8000 gospa v treh dneh. Nj. Vel. cesarica Friderik je milostno pohvalila to delo 7. in 8. avg. v Hamburgu. Dvorne gospfi so se tudi vdeležile tega pouka. — Potrebno blag6 za taka dela prodaja se po nizkih cenah. — Zagotovilo za ličnost in trpežnost daje se 20 let. --Nobena dama naj ne zamudi prilike priučiti se temu znamenitemu delu. Sargovo zdravniški preiskano eo OD e zo1moČi8tifn ponvo. V Gorici jo prodajajo : P. Drascelc, Adolf Gutt-viann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun Bratje 0!h, tovarna «a Kneippovo sladno kavo v Bregenen.