KOPER — 25. OKTOBRA 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VI. — ŠTEV. 43 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna ^30 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 8,5 am. dolarja. Bančni račun G5-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnili okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Sem in tja po koprskem okraju med nedeljskimi volitvami Koprski okraj verjetno se ni doživel tako živahne nedelje, kot je bila minula. Volitve so razgibale prav vse — staro in mlado, saj so ponekod, kot na primer v Piranu, celo pionirji držali častno stražo pred volišči, drugod so spet pomagali pri iskanju »izgubljenih« volivcev in podobno. Morda tale zapisek ne bo imel ne repa ne glave, kot pravimo, ker bom — zvest podnaslovu — skušal bralcem posredovati nekaj najbolj značilnih vtisov od vsepovsod z naših volišč, v kolikor Dne 24. oktobra 1945 je začela veljati Listina združenih narodov. Človeštvo, sito vojnih strahot, se je hotelo z njo zavarovati za vse čase pred ponovno agresijo, ki bi lahko v pogojih naglega tehničnega razvoja sveta popolnoma uničila vsako civilizacijo na našem planetu. Združeni narodi so na prapor svoje organizacije napisal' predvsem enakopravno sodelovan je in odločanje vseh spornih svetovnih vprašanj ne glede na velikost in moč neke države, ne glede na raso, versko pripadnost, spol ali jezik. Za zagotovitev miru v svetu so sprejeli v glavnem štiri načela: skupne varnostne ukrepe proti oboroženim napadom kjerkoli na sv tli; miroljubno reševanje vseh mednarodnih sporov s pogajanji, posredovanjem, po-mirjevanjem in sodnim postopkom; uči ■•■kovito mednarodno nadzorsinad oboroževanjem z namenom morebitne razorožitve in uničenja vseh orožij za množično rušenje, kot so atomske in K\:'r.ove bo-nibe! in končno, spo-■nje mednarodnega sodelo-. 1 za dvig gospodarskega in ■■•"nega blagostanja vseh na-' kot tudi spodbujanje ivanja osnovnih človečan-. ': pravic za vse ljudi brez iz- V dvanajstih letih je OZN do-■'.;••>ela veliko preizkušenj. Na šte-■ Inih mestih sveta je bilo treba ■tkrepati za odstranitev vojnih žarišč, treba je bilo preprečevati številne vojaške nastope, ki bi se lahko v ugodnem trenutku razširile v obsežnejši vojni požar. Nenehni boj za mir — to je osnovna poteza dejavnosti OZN, čeprav ni edina. Veliko delo je bilo opravljeno tudi na vseh drugih področjih, posebno glede pomoči otrokom in nerazvitim državam-članicam na sploh, na industrijskem, zdrav stvene-m, socialnem, kulturnem i?i kmetijskem področju. Nova Jugoslavija je bila med ustanovitelji OZN. Bila je tudi od prvega dne obstoja te mednarodne organizacije miru in sožitja njen najvnetejši član in pobudnik v vseh mirovnih in drugih akcijah mednarodnega sodelovanja. V tem svojem boju za mir, za enakopravnost med na- \ tega za posamezne občine niso storili naši dopisniki, kar objavljamo na drugem mestu. Središče nedeljske volilne mrzlice je bilo vsekakor na sedežu V OKRAJU Uradni podatki okrajne volilne komisije o rezultatih nedeljskih volitev odbornikov v nove občinske zbore so naslednji: Volilnih upravičencev je bilo 67.157, od tega 35.359 ali 51 'h žena. Volilo je 61.773 volilnih upravičencev ali 89,3 'It. Od volitev je upravičeno izostalo 6.572 volivcev ali 9,5 ■/», neopravičeno pa 807 volivcev ali 1,2®/». V 199 volilnih enotah ali na 375 voliščih je v okraju Koper kandidiralo 390 kandidatov, od katerih je bilo 229 izvoljenih za odbornike občinskih zborov novih občinskih ljudskih odborov. OLO v Kopru, kjer so se pri okrajnem volilnem štabu stekali podatki iz vseh naših občin, od tam pa so jih posredovali naprej republiški volilni komisiji, časopisom in radiu. Od pete ure zjutraj v nedeljo pa do ponedeljka zjutraj so bili člani štaba nenehno na nogah, sprejemali in oddajali so poročila, preračunavali številke v odstotke, primerjali rezultate, skrbeli — in se končno sproščeno oddahnili in široko za-smejali, ko je postalo jasno, da smo prvi v republiki — koprski okraj najboljši v Sloveniji... Najbolj značilni karakteristiki nedeljskih volitev sta bili visoka državljanska zavest naših volivcev in pa izborna organizacija volitev, zlasti poročanja. Značilno je zlasti, da je bilo neopravičenih izostankov z volitev izredno majhno število. Če bi namreč prišteli k volivcem, ki so glasovali, tudi vse tiste, ki iz najrazličnejših vzrokov niso mogli priti na volišče —• zaradi bolezni (precejšen izpad je povzročila »azijska«), zaradi službene odsotnosti, vse tiste, ki so bili preveč ali premalo vpisani v volilne imenike — potem bi le prav malo (Nadaljevanje na 2. strani) Z ZADNJE SEJE OLO KOPER Zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora je, kot smo že poročali, trajala kar dva dni. Na drugem delu seje so bila na dnevnem redu v glavnem finančna vprašanja in številna poroštva za investicijska posojila, kratkoročne in obratne kredite in nato nekatere izvolitve in imenovanja. O posameznih sklepih OLO' poročamo v priloženi številki Uradnega vestnika. Medtem ko je bil predlog za proglasitev obalnih treh občin za turistično območje odložen za prihodnjo sejo in tudi predlog za dodelitev osnovnih sredstev oziroma zemljišč in nekaterih objektov ob obali novo ustanovljenemu podjetju »Pristanišča Koper«, sta oba zbora obširno razpravljala in po temeljiti analizi tudi soglašala s predlogom za ustanovitev poslovalnice za, kulturno-prosvetne prireditve kot finančno samostojni zavod »Primorske prireditve« in s predlo-(Nadaljevanje na 2, strani) Direktor okrajnega Zavoda za plan inž, Peter Aljančič diskutira na zadnji seji OLO Koper. Na levi predse dnik dosedanjega OLO Albin Dujc PRIZNANJE SOCIALISTIČNI POLITIKI — NOVE OBVEZE DO DELOVNIH LJUDI Izjava predsednika Okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Alberta Jakopiča-Kajtimirja, ki jo je dal na večer po volitvah Radiu Koper. »Mnenja sem, da smo lahko resnično zadovoljni z 89,3-odstotno udeležbo na volitvah v našem okraju, čeprav ta številka ne izraža prav vse tiste visoke zavesti in navdušenja, ki so ga volivci pokazali v predvolilni kampanji, posebej pa še na sam dan volitev. Odlična udeležba na volitvah po vsem našem okraju, posebno visoka udeležba v obmejnem in obalnem pasu in pa primeri stoodstotne udeležbe na voliščih, kjer smo pričakovali nekoliko slabše rezultate, bodisi zaradi izvajanja šolske reforme, bodisi zaradi še nedokončane obnove — vse to nam na najbolj zgovoren način dokazuje globoko predanost našega prebivalstva našim skupnim socialističnim interesom. Na drugi strani pa ti volilni rezultati ne prikazujejo dejanskega stanja, kajti na nižjo volilno udeležbo je močno vplivala epidemija gripe, objektivne težave z volilnimi imeniki (močna izmenjava sestava prebivalstva zlasti v našem obalnem pasu), razen tega pa tudi nekatere gospodarske dejavnosti, kot sta ribištvo in trgovinska mornarica, ki sta daleč od volišč zadržala mnoge svoje delavce. Pomembna udeležba na voliščih- r. 1 " *^■ ' ■" vci našega okraja izpričali svoje zaupanje do kandidatov, ki so jih sami izbrali — naj uporabim to priložnost, da vsem izvoljenim izrazim svoje najiskrenejše čestitke! — narekuje novoizvoljenim odbornikom veliko odgovornost in jih spodbuja na vse večjo skrb" za interese naših delavcev, za dvig njihove življenjske ravni in za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov pri nas sploh. Udeležba na volitvah in veliko zaupanje, ki so ga pokazali naši ljudje do svojih novih občinskih odbornikov, postavlja prednje zdaj vrsto nalog in odgovornosti. Naši novi občinski ljudski odbori se morajo namreč zavedati, da izraža prav ta visoka udeležba na volitvah veliko zaupanje ljudstva do svojih novih občinskih odbornikov, kar je brez dvoma po eni strani priznanje naši dosedanji politiki izgradnje socializma, po drugi strani pa izraža tudi zahtevo naših delovnih ljudi po nadaljevanju takšne politike in po nadaljnjem poglabljanju socialističnih odnosov na vasi, po tovarnah in v industrijskih središčih. Naši občinski odborniki bodo nujno morali vzdrževati neposredne stike z volivci in jih sproti seznanjati z ukrepi ljudske oblasti, s celotno našo politiko, po drugi strani pa bodo morali dosledno odstranjevati vse pomanjkljivosti, ki še obstajajo in o katerih smo govorili na predvolilnih sestankih. Volivci pa bodo morali pri tem s svoje strani z isto doslednostjo, z isto politično zavestjo konstruktivno sodelovati pri obravnavanju vseh takšnih perečih vprašanj. Tudi v prihodnje bodo morali volivci spodbujati svoje odbornike, hkrati pa jim pomagati, da bomo skupaj premagovali vse težave, ki jih bomo imeli tudi v bodoče pri graditvi lepšega in boljšega življenja našim delovnim ljudem.« iliip m m -1 ¡I --v............- KOPRSKI OKRAJ NAJBOLJŠI V SLOVENIJI Število Neveljavnih Okraj volilnih upravičencev Glasovalo število "/o glasovnic število '/i Celje 129,860 107.427 82,70 4.330 4,03 Gorica 78.516 66.576 84,79 3.422 5,14 Koper 6.9.157 61.778 S9,33 2.890 4,68 Kranj 89.925 75,924 84,43 4.675 6,16 Ljubljana 231.227 • 199,674 86,35 12.222 6,12 Maribor 212.346 176.375 83,06 6.874 3,90 Murska Sobota 85.795 72,762 84,81 3.220 4,40 Novo mesto 60.154 46.565 77,41 2.373 5,09 Trbovlje 78.725 67.322 85,52 2.041 3,03 Skupaj LRS 1 035.705 874.400 84,43 42.047 4.81 V y v promete, gostinstvu m turizmu, y nedeljo pa nobenega kmetijskega rocit, za aktivno sožitje in vsestransko sodelovanje, si je naša dr žava pridobila v svetu velikan- I ski ugled. V naših odnošajili do drugih držav smo se vedno drža- i li načel Ustanovne listine OZN. Vedno smo obsojali vse vojaške akcije in naklepe proti samood-(Nadaljevanje na 3. strani) SI zbore proizvajalcev! Tudi z prizadevanja za napredek na docnost vseh naših ljudi! industriji, obrti, trgovini :ga kmetijskega v nove občinske o> Izpričali naša i In za lepšo bo- Z ZADNJE SEJE DOSEDANJEGA OKRAJNEGA LO edvard kardelj v grčiji V ponedeljek je prispel na uradni obisk v Atene podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. Sprejeli so ga številni državni funkcionarji,- na čelu s predsednikom vlade Karamanlisom. Na atenskih ulicah je tovariša Kardelja prisrčno pozdravila množica ljudi. Takoj po prihodu v Grčijo je dal Edvard Kardelj za Radio Atene izjavo, v kateri je med drugim poudaril tradicionalno prijateljstvo obeh dežel in skupni boj za iste cilje: utrditev neodvisnosti, zbližanje med narodi in enakopravno sodelovanje med njimi. Grškemu prebivalstvu je sporočil iskrene pozdrave jugoslovanskega ljudstva. nove olajšave v obmejnem prometu z italijo Po enotedenskem delu so v Ljubljani podpisali sporazum mešane italijansko - jugoslovanske komisije o nadaljnjih olajšavah za izvajanje Videmskega sporazuma. Tako bo propustnica veljala odslej eno leto in bo opremljena s fotografijo. Veljala bo za celotno sosedno področje oziroma za celotno področje, o katerem govori Videmski sporazum. Na sosednjem področju bo odslej mogoče bivati tri dni oziroma 24 ur več kot doslej. Nove pro-pustnice bodo začele veljati 1. januarja 1958, vendar bodo lahko lastniki uporabljali dosedanje propustnice do 31. avgusta 1958. Sklenili so tudi, da bodo odprli deset blokov za prehod z motornimi vozili, in sicer: Čampore, Kaštelir, Soeerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo Brdo, Mišček in Livek. ' francijaIsje zmeraj brez vlade Zaradi težkega položaja, v katerega so spravile prejšnje vlade Francijo, se zdaj voditelji političnih strank drug za drugim branijo sprejeti mandat. To je povsem razumljivo, kajti Francija Ureja uredniški odbor — Glavr' urednik Stane škrabar — Odgovorni urednik Hastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Frane Zdežar je doživela v Suezu in v Alžiru vojaški poraz, obe vojni pa sta spravili državo v zelo težaven gospodarski in finančni položaj. Kakor ni uspel poskus z Molle-tom, Plevcnom in Pinayem, tako se je izjalovil tudi z bivšim predsednikom vlade Schumanom. Le-ta je sicer predlagal zanimiv načrt za odplačevanje dolgov, za revizijo cen in zvišanje plač, toda-izvajali naj bi ga drugi. Predsednik republike Coty pripravlja zdaj konferenco voditeljev vseh političnih strank. Medtem ko se kriza francoske vlade vleče že četrti teden, se v Franciji nadaljujejo vali stavk in protestov. Za danes je napovedalo stavko 800.000 železničarjev, kovinarjev in članov nekaterih drugih sindikatov. Ogorčenje prebivalstva je razumljivo, saj so cene življenjskim potrebščinam narasle v zadnjem mesecu za 25 do 30°/o. MEDCONSKI TURNIR BO V PORTOROŽU Kakor smo že pred tedni neuradno poročali, bo prihodnje leto v Portorožu medconski turnir za- svetovno prvenstvo. Zdaj je to vest uradno potrdila agencija TANJUG. Turnir bo od 5. avgusta do 15. septembra, sodelovali pa bodo med drugim velemojstri Gligorič, Matanovič, Filip, Pahman, Panno ter številni mednarodni mojstri. Vest, da bo tako pomembna šahovska prireditev v Portorožu, so z veseljem sprejeli predvsem tukajšnji turistični organi in pa seveda — kar je samo po sebi razumljivo — ljubitelji šahovske igre. Medconski turnir bo pripomogel, da bo Portorož postal znan po vsem svetu, saj bodo vesti s turnirja objavljali vsi svetovni časopisi in radijske postaje. Spomnimo se samo velikih mednarodnih turnirjev v Meranu, Saltsjebadenu_ in drugih letoviških mestih. Še danes omenjajo variante, kakor je na primer me-ranska varianta, kar seveda vpliva tudi k popularizaciji kraja, kjer so to varianto prvič igrali. Prav zato so tudi pristojni turistični organi v Portorožu obljubili turnirju vso pomoč. Za naše slovenske, zlasti pa za obmorske šahiste, bo turnir lepa priložnost, da se spoznajo z velikimi mojstri šahovske umetnosti in da se od njih marsikaj naučijo. (Nadaljevanje s 1. strani) goni o prenehanju finančno samostojnega zavoda »Gledališče Slovenskega Primorja« v Kopru, o čemer podrobno poročamo na drugem mestu. Ko je OLO sklepal še o nekaterih upravno-pravnfh vprašanjih in o nekaterih personalnih zadevah, je v nadaljevanju seje potrdil predlog Sveta za gospodarstvo za ustanovitev podjetja »Farma bobrov Rižana«. Poizkusila farma, ki nam je dobro poznana, je v slabih dveh letih dosegla zavidne uspehe in dokazala, da bo lahko tako podjetje tudi ob najslabših pogojih močno rentabilno ter bo lahko vrnilo družbi prav vse naložene investicije v razmeroma kratki dobi. Novo podjetje pa se ne bo ukvarjalo samo z vzrejo bobrov, ampak tudi z gojenjem drugih plemenitih ko-žuharjev, perutnine, sladkovodnih rib itd., saj je spodnji del reke Rižane v ta namen tudi proglašen za gojitveno vodo. Podjetje se bo moralo konstituirati do konca leta 1960. Tudi predlog Sveta za zdravstvo za ustanovitev šole za bolničarje v Piranu je bil po krajši razpravi soglasno sprejet. Šola bo enoletna in vanjo se bodo lahko vpisali učenci in učenke, ki so uspešno končali nižjo gimnazijo ali vsaj osemletko. Pozneje bo šola postala dvoletna. Zanjo so zagotovljeni prostori v bolnici Piran, trenutno še brez internata. Le-tega bodo uredili v poslopju, ki ga je odstopil šoli Obč. ljudski odbor v Piranu. Sredstva za ureditev internata je obljubil re-iiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii V ponedeljek sta v Portorožu predsednika jugoslovansko-itali-janske komisije, ki je bila ustanovljena v decembru 1954 na podlagi 3. člena Londoriske~spo-menice o soglasju glede tržaškega vprašanja podpisala uradno dokumentacijo o opravljenih delih v zvezi z dokončno razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo. Dokumetacija obsega opis vseh del, ki so bila opravljena pri razmejevanju, vse pripadajoče topografske in geodetske podatke ter atlas mejne črte. Za Jugoslavijo je dokumentacijo podpisal opolnomočeni minister Rihard Knez, za Italijo pa polkovnik Camillo Caccio. NAS ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR ob prekinitvi diplomatskih odnošajev bonna z jugoslavijo Od nedelje dalje Jugoslavija nima več diplomatskih odnošajev z Zahodno Nemčijo. Že tretjič v razdobju zadnjih štirideset let sta dve evropski državi brez diplomatskih predstavništev in že tretjič je treba iskati krivdo le na eni strani. O prvi in drugi svetovni vojni se ne splača razpravljati, kajti glede tega so stvari jasne. Pač pa je treba povedati nekaj več o sedanji prekinitvi diplomatskih odnošajev, ki je prišla nepričakovano in vzbudila resno zaskrbljenost pri vseh miroljubnih državah, zlasti pa pri tistih, ki imajo z nemško politiko iz bližnje preteklosti bridke izkušnje. Zakaj je Adenauerjeva vlada prekinila odnosa je z Jugoslavijo? Uradno poročilo pravi, da zaradi tega, ker je Jugoslavija priznala Vzhodnonemško demokratično republiko. In ker Zahodna Nemčija ne prizna Vzhodne Nemčije, je pač treba prekiniti odnose s tistimi, ki Vzhodno Nemčijo priznavajo. Taka nemška »doslednost« pa seveda ne dokazuje nič drugega kot nadutost Adenauer-jeve vlade, ki ji je po zmagi na volitvah močno zrasel greben in ki bi se rada s politiko pritiska uveljavila. Prekinitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo je jasno opozorilo svetu, da namerava Adenauer oživeti koncepcije cesarske in firerjeve Nemčije. Hkrati je to tudi jasno opozorilo svetu, da je treba taka dejanja obsoditi. Če do tega ne bo prišlo, bodo države, ki imajo z Nemčijo slabe izkušnje, upravičeno resno - zaskrbljene, Bonnski korak je Jugoslavijo močno prizadel. Ne samo zato, ker smo bili med prvimi državami, ki so priznale bonnsko vlado, temveč tudi zato, ker smo med prvo, zlasti pa med drugo svetovno vojno doživeli mnogo strahot s strani Nemčije, pa smo bili kljub temu pripravljeni sodelovati z njo. Toda namesto hvaležnosti smo doživeli razočaranje. Namesto da bi naš korak o pri-poznanju Vzhodne Nemčije ocenili kot pozitiven prispevek k prizadevanjem za miroljubno združitev Nemčij, so nas napadli, da bo to dejanje vprašanje združitve Nemčije še bolj zapletlo.. Tako nemško stališče je res težko razumeti, saj vsa zgodovina povojne diplomacije jasno kaže. da je moč z miroljubnimi pogajanji in s stalnim izboljševanjem med-državniških odnosov marsikaj doseči, s politiko sile pa prav ničesar. Mi smo pripoznali obe Nemčiji, ker menimo, da je to v interesu miru in miroljubnega sodelovanja med narodi in tudi v interesu obeh Nemčij. Trdovratno zakrivanje oči pred dej- publiški Svet za zdravstvo. Za ravnateljico šole so imenovali Francko Šuštaršič, medicinsko sestro iz Pirana. Predavateljskega kadra kaže, da ne bo manjkalo. Ustanovitev take šole pa je potrebna glede na veliko pomanjkanje bolničarjev v naših ustanovah. V vsej Sloveniji nam manjka približno 1200 bolničarjev in to pomanjkanje je prav pri nas najbolj občutiti. Po končani seji obeh zborov je Okrajni zbor nadaljeval s svojo ločeno sejo in podrobno obravnaval vprašanje reorganizacije šolske mreže pri nas. Obvezna osemletna šola mora v bodoče biti zares kvalitetna osnova šolanja, dostopna šoloobvezni mladini. Šola bo morala povezovati tudi predšolsko in pošolsko izobraževanje. V bodoče naj šolski okoliši predstavljajo za šolo tudi njen življenjski okoliš. S to reorganizacijo gre namreč tudi za povečanje šolskih okolišev, kajti le tako bo kljub pomanjkanju kadra zagotovljeno otrokom boljše šolsko delo. Pri predlogu za reorganizacijo je bilo upoštevano število nižjih gimnazij in popolnoma razvitih osnovnih šol. Potrjen je bil tudi predlog Sveta za šolstvo o določitvi krajev, kjer so za učno osebje življenjski in delovni pogoji težavni in jim za to pripada posebni dodatek. Sprejeli so tudi sklep o prenehanju nepopolne gimnazije v Sežani. Ob koncu svoje ločene seje je Okrajni zbor sklepal še o nekaterih preimenovanjih naselij. Občina Koper je predlagala, naj bi Sv. Anton po novem imenovali Pridvor, občina Piran pa je predlagala, naj bi se Sv. Jernej imenoval Seča, naselje Sv. Lucija pa Fazan. Gre namreč za imena, s katerimi se zbori volivcev v celoti strinjajo, so pa to stara imena, saj je n. pr. znano naselje Fazan že iz leta 1264 in so mu šele pred 80 leti dali okupatorji ime Sv. Lucija. Ljudski skupščini LRS bodo predlagali zadevne spremembe. Po končanih sejah obeh zborov se je predsednik OLO Albin Dujc odbornikom iskreno zahvalil za trud in požrtvovalnost, ki so ju izkazali pri delu in reševanju nalog Okrajnega ljudskega odbora. Dosedanji Okrajni ljudski odbor je, lahko trdimo, zares uspešno opravil svojo nalogo in potrdil zaupanje svojih volivcev. Nato so si odborniki ogledali dela v pristanišču Koper in tovarno motornih koles »Tomos«. Pri obeh objektih so se s predstavniki delovnih kolektivov podrobno pogovorili o načrtih, o delu in težavah. —jo H W n JMIJSI W U!W( stvom, da Vzhodnonemška država obstaja de facto, ne more pripeljati nikamor, najmanj pa k združitvi obeh dežel. To najbrž dobro ve tudi Adenauer, toda zanj je važnejše izkoriščati konjunkturo v mednarodni politiki, kakor pa se dejansko zavezati za združitev dežele. Jugoslavija najbrž ne bo ostala pri svojem sklepu o pripoznanju Vzhodne Nemčije osamljena. Dobršen del svetovnega javnega mnenja je nemški korak nasilja že obsodil. Sem spadajo indijski, egiptovski, švedski in številni drugi časopisi. Mnogo nasprotovanj pa je doživela nemška vlada tudi v lastni deželi. Razen vladnih skoraj vsi časopisi ocenjujejo korak vlade kot zaletav in škodljiv za Nemčijo. Časopisi poudarjajo med drugim, da bodo Jugoslaviji sledile tudi druge države in se sprašujejo, če misli Adenauer z vsemi prekiniti diplomatske odnošaje. Medtem je jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič poslal pismo glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu in ga naprosil, na7 seznani z vsebino vse članice OZN. V pismu je izjava državnega tainištva za zunanie zadeve v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov med. Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Visoka udeležba na vseh voliščih divaške občine — 93, 35 %> — ni samo rezultat dobrih predvolilnih priprav, ampak pomeni tudi in predvsem priznanje volivcev za dvoletno prizadevanje in napore občinskega ljudskega od- -bora v reševanju mnogih problemov na gospodarskem, kulturnem, političnem in socialnem področju. Dejstvo, da so v tej občini oddali glasove prav vsi, ki so to lahko storili — noben volivec ni izostal neopravičeno — pa dovolj zgovorno kaže, kakšno je bilo razpoloženje po vaseh tudi na sam dan volitev. K temu razpoloženju so do neke mere prispevala tudi lepo okrašena volišča, zlasti volišča v Divači, Lokvi, Rodiku in Senožečah. Večina volivcev v divaški občini je svojo državljansko dolžnost opravila že zelo zgodaj. Kmalu po sedmi uri so zaključili volitve v Misličah, v Vatovlju in Otošcah, do 7.30 ure pa še v Da-nah, Gabrčah in Podgradu pri Vremah. Okrog 8. ure so že lahko zaprli volišča v Potočah, Sena-dolah Kozjanah, Lažah, Kačičah — Paredu, Gornjih Vremah in Gornjih Ležečah. Do 9. ure so volitve zaključili že na dvajsetih voliščih. Zadnje volišče, Divača št. 2, je bilo odprto do 15. ure. V Divači je bil z veliko večino glasov ponovno izvoljen dosedanji predsednik ObLO Divača Janko Valentinčič, bodoči občinski zbor pa bodo sestavljali: Miha Berd-nik, Ivan Dolgan, Jožef Mevlja, Marija Božeglav, Franc Mavec, Karel Race, Janko Gombač, Anton Požrl, Franc Tominc, Anton Skuk, Franc Cerkvenik, Ivan Prelec, Bernard Kljun, Anton Sotlar, Jože Meden in Mirko Suša. Med novimi odborniki občinskega zbora so tudi trije mladinci, -er (Nadaljevanje s 1. strani) ločbt in suverenosti narodov. Smo proti vsaki uporabi sile za doseganje določenih mednarodnih ciljev, ko so po navadi prizadeti mali narodi, pa naj se tega že zavedajo ali ne. Zato smo tudi dali svoje vojake na razpolago OZN, ko je bil v vprašanju mir na Bližnjem vzhodu. Naše politike aktivne koeksistence med narodi ne more pokolebati nič, najmanj pa tak postopek, kot ga je nasproti nam pokazala te dni Zahodna Nemčija, saj ga obsoja vsa svetovna javnost in še posebej Združeni narodi. Jugoslavija je njihov dejavni del, čvrsto stoječ na pozicijah miru in mednarodnega sodelovanja. Mir: »Uh, po tej turški kavi moraš biti tako buden...« (Nadaljevanje s 1. strani) manjkalo do stoodstotne udeležbe v našem okraju. Vendar pa rekorderstvo za vsako ceno ni bil naš namen pri teh volitvah. Hoteli smo enkrat dobiti realno sliko, si priti na jasno, s čim lahko računamo, kako gledajo naši ljudje — ki sicer morda ne rečejo besede ne v dobrem ne v slabem smislu — na naše napore in prizadevanja za ureditev in izgradnjo lepše bodočnosti. Zdaj lahko trdimo, da med nami skoraj ni — ali jih je vsaj nepomembno število — državljanov, ki bi bili na tej graditvi nezain-teresirani. Volitve so bile hkrati tudi vzgojnega pomena za mnoge naše ljudi — zlasti v obalnem pasu, kjer so pravzaprav po vojni prvič volili. Navajeni formalističnih, od fašistov vsiljenih volitev, so mno-gokje hoteli posamezni volivci ali volivke voliti tudi za svojce, ki se jim ni ljubilo od doma ali pa so bili bolni. Da jim ni vseeno, če volijo ali ne, so dokazovali s svojim vztrajnim zahteva-njem volilnih listkov tudi za svojce. Nikakor niso mogli razumeti, da se to tokrat ne da napraviti. In ker ljudem ni bilo vseeno, če volijo ali ne, se je vsepovsod odstotek že opravičenih volivcev proti popoldnevu in večera občutno zmanjševal. Vzemimo samo en primer — vasico Padno v piranski občini. Tamkaj so hotele žene voliti tudi za svoje može — ko se to ni dalo, pa so jih zaradi bolezni ali podobnega vzroka opi-avičile. Tako se je nabralo kakšnih 40 takšnih »opravičencev«. Potem se je to število skrčilo na 20, pa na 10 in končno obstalo na 7 — res takšnih, ki jih ni bilo doma ali pa niso mogli brez nevarnosti iz postelje. Še to ni bilo našim ljudem vseeno v nedeljo, katero volišče bo prej zaključilo z volitvami. »O, ti strela, pa so nas prehiteli v Smr-jah,« so pravili na Premu v ilir-skobistriški občini. V Čeljah, na koncu letošnje Mladinske ceste, kjer je kandidirala Marija Vo-gričeva, jih je ob devetih dopoldne manjkalo še šest: »Dveh ne bo, ker sta opravičena, toda zaradi onih štirih iz grape bomo morali čakati verjetno ves dan.« pfppipi ».....U&t'..... Predsednik OLO Koper Albin Duje je v nedeljo prav tako obšel vse občine in se pri volilnih komisijah zanimal za potek volitev Bil je nesporazum okrog volišča in se je bilo res bati, da jih iz grape ne bo volit v Celje. Pa se je ponje spustil s članom volilne komisije še sekretar občinskega komiteja ZK v Ilirski Bistrici Anton Dolgan-Bi-anko. Priljubljen domačin je, v teh krajih je partizanil, vse ljudi pozna in oni poznajo njega — »ni šment, da jim ne bi pojasnil...« Po občinah pa so obiskovali volilne komisije in volišča tudi vsi okrajni politični in oblastveni funkcionarji, ki so tudi sami kandidirali po vsem okraju. Volivcem se je dobro zdelo, če so jih videli, novinarji pa so jih lovili za izjave. Tako je radio že popoldne oddajal vtise predsednika OLO Albina Dujca iz Postojne, zvečer pa je v mikrofon govoril sekretar OK ZK tovariš Kajtimir. Številne zvočne prizore so sne- mali po vseh občinah, svojo besedo pa je imela tudi naša foto-kamera. Okrajnim aktivistom pa ni bilo treba nikjer posredovati. Položaj ,so povsem obvladovale volilne komisije, saj so imele povsod na čelu naše poklicne pravnike — sodnike okrožnih in okrajnih sodišč, ki so znani po svoji strogi doslednosti v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Bile pa so mnogo-kje določene pomanjkljivosti v volilnih imenikih — bili so vpisani še številni optanti, ki so se že zdavnaj odselili, pa sezonski delavci in drugi odseljeni državljani — da, celo nekaj mrtvih je bilo vmes, ki vsekakor niso mogli na volitve, če bi še,tako radi. Take pomanjkljivosti so ponekod kar občutno zmanjšale volilno udeležbo. Zgodilo se je v Kopru, da v volilnem seznamu niso bili vpisani celo člani volilne komisije — čeprav so stari stanovalci v Kopru, in vpisani v glavni volilni imenik. Takih primerov je bilo nekaj tudi drugod. Vse to prav gotovo ni v čast tistim, ki so bili po uradni dolžnosti zadolženi za ureditev ime- , nikov. Zaradi takih napak so imeli matičarji po vsem okraju v nedeljo izredno veliko dela. Njihove urade so nevestni volivci, ki se niso pravočasno pozimimali za vpis, kar oblegali in jih prosili za pomoč — skratka, matičarji so bili v nedeljo najbolj »obrajtane« osebe. Omenil sem že vzorno organizacijo poročanja. Delal bi krivico požrtvovalnim kurirjem na mo-tociklih in dvokolesih, ki so nenehno švigali sem in tja med volišči in občinskimi volilnimi štabi. Še eno moram posebej omeniti — tovarišico Vando, ki je precej svoje teže ta dan pustila na cesti med Radiom in okrajnim volilnim štabom v Kopru ... Napetost se je stopnjevala v okrajnem volilnem štabu proti večeru, ko so začeli prihajati iz občin zaključeni 'volilni materiali — predstavniki občinskih volilnih komisij so prinašali debele svežnje gradiva. Predsednik okrajne volilne komisije tovariš Repinc je imel obilo dela s pregledovanjem, predno je razrešil predsednike občinskih komisij. Tovariš Repinc je delal ves dan in vso noč —■ kljub verjetnemu vnetju slepiča; dejal je zdravniku, da se bo že zdravil po volitvah ... Kdo bi le lahko opisal vse, kar se je v nedeljo zgodilo ... Treba bi bilo debele knjige, če bi člo- vek hotel zapisati vse zbrane vtise. Drži pa to, da je bila minula nedelja za ves naš okraj pravi praznik. Posebej bi to lahko dejal za naše obalno področje, V piranski občini je bilo pravo slavje. Pripadniki italijanske narodnostne manjšine so organizirali kolektiven prihod na volišče in volili že navsezgodaj. Povsod je bila glasba, veselje ... Bil je naš praznik. Zmagoslavje socialistične misli, priča našega hotenja, da uresničimo naše velike načrte, da zgradimo našim delovnim ljudem take življenjske pogoje, kakor jih spričo naporov in opravljenega dela zaslužijo. V graditvi dohitevamo vse zamujeno, da ne bomo več v breme skupnosti. Želimo si napredka in lepše bodočnosti, zato smo v nedeljo volili, kakor smo pač volili, in poverili najboljšim izmed nas nadaljnjo besedo v tej graditvi. Zato prav gotovo ni naključje, da smo bili v nedeljo najboljši. Rastko Bradaškja Tudi v koprski občini, na volišču pri Slavniku v Semedeli, koprskem predmestju, je bilo že navsezgodaj izredno živahno. Bilo pa je tudi nekaj težav z volilnim imenikom. Ze navsezgodaj in potem še nekajkrat je moral posredovati za nevpisane volivce občinski matični urad, medtem ko jih je bilo vpisanih tudi nekaj nepoznanih — sezonska delovna sila kdo ve od kod, Nekaj glasov je požrla azijska gripa, razdalja in nezainteresiranost pa 23 Kdor je po 10. uri obiskoval volišča po sežanski občini, je marsikje našel v lepo okrašenih voliščih le člane volilnih odborov, ki so z mrzlično naglico ugotavljali poslednje volilne rezultate, saj v Grižah, Stomažu, Vrabčah, 1 Velikem polju, Lipici, Podbrežah, Lisjakih, Lukovcu, Kosovelju, Dobravi j ah, Ponikvah, Orleku, Šmarjah, Kazljah, Koprivi, v Velikem Dolu in tudi v drugih vaseh so volitve zaključili že med 8. in 9. uro. 3/ i-;; Na Premu v ilirskobistriški občini, kjer začne Mladinska cesta skozi Brkine, so imeli volišče v šoli. Volivki bosta skupaj obkrožili kandidata, za katerega sta se že med potjo na volišče pomenili in odločili NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Tako kot pomenijo volitve v ljudske odbore v preteklem tednu velik notranji političen dogodek, predstavlja zasedanje Zvezne ljudske skupščine izreden pomen za nadaljnji gospodarski razvoj v naši državi. O prvem dogodku je govora posebej v našem listu, dočim moramo o drugem spregovoriti na tem mestu. Zadnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine je važno zato, ker je bila na njem poleg drugega sprejeta posebna resolucija v perspektivnem načrtu razvoja osebne potrošnje in perspektivnem načrtu razvoja splošne potrošnje. Morda iz samega naslova ni dovolj poudarjen pomen tega akta našega, najvišjega predstavniškega organa, če ne bi opozorili na vsebino resolucije in na njen namen oziroma pomen. Gre namreč za vprašanje, ki zadeva nas vse in vsakega posameznika, saj vemo in kot to tudi ugotavlja resolucija, pri nas osebna potrošnja zelo zaostaja za splošnim razvojem. To pa neugodno vpliva na ves naš gospodarski razvoj, posebna še na delovno storilnost in končno tudi na notranji trg, ki ga ni moči na ta način razširili in vskladiti s splošnim raz- vojem. Z drugimi besedami pomeni to, da je pri nas osebna potrošnja, ki se kaže zlasti v nakupih blaga vseh vrst, v uslugah in prometu, zaostala za tem, kar nam lahko nudi naša proizvodnja in gospodarstvo sploh in da je treba zato povečati osebno potrošnjo če hočemo, da se bo naše gospodarstvo lahko razvijalo skladno in normalno v smislu načrtov, ki jih imamo za bodoče. Saj je jasno, da če delovni ljudje ne bodo n. pr. kupovali in če celo ne bodo mogli kupovati proizvodov naših tovarn in podobno, te ne bodo mogle napredovati ali se razvijati, kot bi to radi dosegli. Iz takih ugotovitev sledi en sam sklep, ki- ga vsebuje tudi resolucija in sicer, da. je potrebno osebno potrošnjo dvigniti, jo v bodoče povečati in to hitreje kot je bilo doslej. Okvir za povečanje pa je seveda narodni dohodek in v skladu z naraščanjem tega mora naraščati tudi osebna potrošnja. Resolucija pravi v tej zvezi, da je treba zalo pri razdeljevanju narodnega dohodka dosledno zagotoviti, da bodo potrebe osebne potrošnje v bodoče »v skladu in v obsegu, ki ustreza njeni funkciji kot činitelju produktivnosti dela in razširjenega notranjega trga«. Taka ugotovitev sloni na uvodni ugotovitvi resoluci- je, iz katere izhaja, da smo doslej v povojni dobi glede na podedovano zaostalost gospodarstva in glede na dosedanji obseg in smer investiranja (industrializacija in elektrifikacija.'), dalje glede na zaostalost v kmetijstvu in zaradi .velikih vlaganj v negospodarske namene, premalo vlagali v namene za osebno potrošnjo. Najprej smo namreč morali obnoviti deželo, zgraditi novo industrijo, poskrbeti za dvig kmetijstva, poleg tega pa vlagati ogromna sredstva za obrambo. Zato je morala trpeti osebna in končno seveda tudi splošna potrošnja. Resolucija seveda ne navaja kakih konkretnih načrtov ali številk, ker je to naloga nadaljnjega dela tistih organov, ki morajo skrbeli, da se resolucija in njeni cilji uresničijo. Pač pa postavlja osnovo, na kateri bo moči resolucijo uresničiti, ko pravi, da mora obseg osebne potrošnje izvirati neposredno iz rezultatov delovne storilnosti, uspehov v proizvodnji in na trgu. S tem v zvezi je tudi predvideni novi zakon o delitvi skupnega dohodka, o katerem smo govorili v prejšnjem komentarju in ki sloni na načelu »za iieč dela več plače«. Tako bi tudi dosegli tisto po čemer stremimo, to je dvigniti postopno našo življenjsko raven. -dt- »Imel sem malo treme«, je rekel Marko Lazar, ki je letos prvič v svojem življenju stopil pred volilni odbor. »Menim, da sem med desetimi kandidati le glasoval za pet takšnih, ki bodo z vso resnostjo reševali občinske probleme v okviru splošnih naporov naše skupnosti. Kot mladinec želim, da bi bodoči občinski ljudski odbor sprejel nekakšen predlog, s katerim bi preprečil mladini kartanje v kavarni »Šport« v Sežani, družbene organizacije pa naj bi poskrbele mladini za njeno koristnejše izživljanje v prostem času tako v telesno-vzgojnih, kot tudi v kulturno-prosvetnih društvih.« Zanimivo je bilo opazovati starejše volivce. Le.-ti so člane volilnega odbora podrobno povpraševali, kdo in kaj je eden oziroma drugi kandidat. Hoteli so vedeti, če so predlagani kandidati res vredni zaupanja. V Vrabčah je neki volivec-kmet menil, da bi bil že skoraj čas, če bi vsaj bodočemu ljudskemu odboru uspelo rešiti vprašanje vzskladitve teženj gozdarjev po povečanju pogozdenih površin in potreb živinorejcev po pašnikih. Je to namreč dokaj kočljivo vprašanje, katerega rešitev se vleče kot jara kača. Dejal je tudi, da bi vaščani rade volje poprijeli za prostovljno delo pri ureditvi gnojišč in gnojničnih jam, le če bi imeli več sredstev iz občinskih skladov. Kmetovalca Franc Živec in Alojz Fabjan iz Tomaja pa sta prepričana, da bodo s pomočjo drobilca, ki ga je nabavila občina, temeljito popravili vse vaške poti. Menita, da je nabava drobilca pomemben korak naprej v izboljšanju komunalnih zadev občine in pričakujeta, da bo bodoči občinski zbor, pomlajen in sestavljen iz delovnih državljanov, uspel i-ešiti še marsikatero pereče vprašanje, ki ne žuli samo Tomaja, pač pa tudi občino in okraj. To in še marsikaj so pripovedovali volivci sežanske občine, ko so skoraj ,100 °/o izvolili v nedeljo 25 kandidatov v občinski zbor. Izvoljenim so zaželeli obilo uspeha v njihovi prihodnji štiriletni mandatni dobi, pri tem pa je padla marsikakšna obljuba, da odbornikov ne bodo pustili samih pri njihovih naporih za razvoj sežanske občine. In kdor je v nedeljo hodil mimo volišč, se je lahko prepričal, da so tako vaščani Kosovelj Jožef Lavrenčič, 79-letni mizar — vaščane je s harmoniko vabil na volišče — slepa starka Srečka Zerjal in 74-letna mati padlega partizana Amalija Petelin —• volili sta med prvimi — kakor tudi tisti mladinci in mladinke, ki so žarečih oči skupno z drugimi 6000 volivci sežanske občine, oddali svoj glas za izvolitev občinskih ljudskih odbornikov. Smiljan Volčič KAKO UPRAVLJAMO * KAKO UPRAVLJAMO * KAKO UPRAVLJAMO tV Uradno-poročilo o izidu volitev v občinski zbor občine Hrpelje se glasi: Volilnih upravičencev: 5.258 (žensk 2.650, moških 2.607) volilo jih je 4.745 (žensk 2.442, moških 2.303) upravičeno odsotnih: 474 neupravičeno odsotnih: 39 neveljavnih glasovnic: 176 odstotek udeležbe: 90,2% Kandidati", ^edlaganih 43 (2 ženski, 41 moških) --izvoljenih 23 (vs\ moški) Po socialni opredelitvi bo v novem občinskem zboru 5 delavcev, 7 uslužbencev oz. nameščencev, 10 kmetov in 1 upokojenec. Starost novoizvoljenih odbornikov: do 30 let — 3, od 30 do 50 let — 14, nad 50 let 6. Povprečna starost 40. let. Glede na volilne rezultate in izvedbo so bili v koprskem okraju v Hrpeljah tretji. Navedeni rezultat dokazuje, da so bile priprave na volitve temeljite, Disciplinirani potek in izid volitev pa sta hkrati dokaz visoke državljanske zavesti volivcev, ki so na vseh voliščih, ki jih je bilo na območju občine nič manj kot 44, vedro razpoloženi pristopali k volilnim skrinjicam, 2e v 30. minuti po sedmi uri je prispelo poročilo z volišča v vasi Orehek, da so volitve končali s 100 % udeležbo. Deset minut pozneje je za-brnel telefon z enakim obvestilom iz Markovščine. Do desete ure je poročal Radio Koper, da so vsi volivci že opravili svojo dolžnost tudi na voliščih v Preš-nici, Kozini, Obrovu, Uršah, Na-sircu, Vrhpolju, Petrinji, Ocizli, Gradišču, Brezovici, Brezovem brdu, Ritomečah, Hotični, Tub-ljah, Klancu, Ojstrici, Gridiščici, Poljanah, Podgorju, Slopah, Ri-javčah, Tatrah, Artvižah, Podbe-žah in Rožicah. Na nekaterih ostalih voliščih so čakali na enega ali dva volivca in so lahko volitve zaključili šele okoli 13. ure. Le z volišča v Hujah je prispelo poročilo o zaključku in izidu volitev šele po 19. uri. Posebno lepo so bila urejena in okrašena -volišča v Podgorju, Nasircu, Potlgradu, Ostrovici, Pregarjah, Hrpeljah in Kozini. Tudi ostala volišča v tem oziru niso veliko zaostajala za navedenimi. V zgodnjih jutranjih urah je igrala v Kozini, Hrpeljah in večjih vaseh ob glavni cesti tja do Podgorja klanjška godba na pihala, ki se je vozila na okrašenem avtomobilu, budnice. Številne izobešene zastave in nedeljsko naličje vasi so vzbujali praznično nastrojenje, ki ga občutimo ob proslavah pomembnih dogodkov. Vzorno je bila organizirana tudi kurirska in poročevalska služba. 12 motoristov in trije avtomobili so vzdrževali stalno zvezo med volišči in občinsko volilno komisijo, ki je morala zaradi naglega poteka volitev delati s polno paro. V pomoč ji je bil poseben štab občinskih uslužbencev. Dopisnik Radia Koper je od začetka do konca volitev sedel pri telefonskem aparatu in aparaturi za zvočno oddajanje poročil, Volilna komisija mu je sproti posredovala poročevalsko gradivo. Za zaključek še tole: prva je volila v občini Hrpelje 88-letna Frančiška Benčič iz Hrpelj, ki je čakala pred voliščem že 20 minut pred sedmo uro. Navdušenju nad takim veličastnim uspehom volitev pa je dala duška mladina, ki je v večernih urah priredila v občinski dvorani rajanje — brez alkohola. J. Ž. Tudi na volišču na Kozini je bilo že zgodaj zelo živahno POMEMBEN UKREP ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI V prvih jutranjih urah, brž ko se je začelo v Postojni daniti, so se po mestu razlegali veseli glasovi budnice, ki jo je igrala gasilska godba. Kmalu zatem so v rahli jutranji sapi zavihraleraz hiš zastave. Pred volišči so se začeli v skupinah zbirati volivci, ki so želeli čimprej opraviti svojo državljansko dolžnost, da bi se lotili vsakodnevnih opravkov, katerih tudi ob nedeljah ne manjka. Točno ob sedmi uri so odprli volišča. Ni pa preteklo pol ure, ko je že prispelo na sedež občinske volilne komisije poročilo z volišča Brezje: volitve smo že zaključili. Kmalu nato je zazvonil telefon in volilni odbor iz Rakul-ka je sporočil, da so tudi tam že do 7.30 ure zaključili volitve. Ob 8.30 je prispelo podobno poročilo iz Studenca. Spet je zabmel telefon: »Tukaj občinska volilna komisija, Vikica Srebotnjakova pri telefonu. Kdo je tam?« »Tu Dr- žavno posestvo Prestranek. Volitve smo zaključili ob 8.45 uri.« Od časa do časa, ker ni vzdržal v prostorih ObLO, je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Jože Baša dejal šoferju: »Franc, pojdiva pogledat po vaseh, kako potekajo volitve.« No, če je bilo vse v redu, se je vrnil vesel, češ, »saj pravim, dobro volijo naši državljalni, kar dobro gre.« Če pa je bilo kje kaj narobe, se je vrnil mračnega obraza in ga je v dobro voljo spravila šele takšna telefonska vest, kot je bila iz Razdrtega, ki je javljala, da so ob 10. uri že tudi v tamkajšnji volilni enoti zaključili volitve. Pol ure pred to vestjo so zaključili volitve v volilni enoti Bukovje—Prcdjama in v volilni (Nadaljevanje na 9. strani) V troh letih svojega obstoja se je koprska' Pralnica in čistilnica, ki sodi med najmodernejše obrate te vrste v Jugoslaviji, borila z vrsto težav. Med največjimi pa je bilo pomanjkanje zanimanja prebivalcev, da bi koristili usluge tega podjetja. Dolgo časa so razglabljali kaj in kako, dokler nista delovni kolektiv in komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL ugotovila, da je vzrok le 30% izkoriščenosti pralnice in 80% izkoriščenosti zmogljivosti čistilnice iskati morda samo v previsokih cenah uslug. Analize strukture cen so pokazale. da jih je moč znižati ter s tem ta obrat približati finančni zmogljivosti potrošnikov. Odločili so, da bodo znižali cene povprečno za 44%, tako da bo na primer čiščenje zimskega plašča od 1. novembra dalje veljalo le od 700 do 800 dinarjev, medtem ko so zffl isto delo doslej računali od 1100 do 1300 dinarjev, čiščenje zimskega ženskega kostima bo stalo 500 do 600 din (sedaj 700 do 900 din), čiščenje kril od 150 do 250 din (sedaj od 250 do 450 din), čiščenje moške obleke od 600 do 700 din (sedaj od 800 do 1000 din) itd. Pranje in strojno likanje l-juh bodo zaračunavali po 20 din, medtem ko je bilo treba sedaj odšteti 40 din, pranje in likanje srajc 20 do 40 din itd. Tako znižanje cen bo brez dvoma kaj kmalu vplivalo na povečanje prometa v Pralnici in čistilnici, kjer bodo uvedli še eno izmeno, S 1. novembrom pa bo to podjetje uvedlo še eno novost, Nabavilo si bo motorno trokolo, s katerim bo zbiralo pri strankah umazano perilo, ga prepeljavalo v pralnico in potem opranega vračalo strankam. Razen tega bo poskrbelo za dostavo strganega perila šivalnicam, ki jih bodo v kratkem odprli v Piranu, Portorožu in Izoli. Ta delovni načrt koprske Pralnice in čistilnice je prvi korak v realizaciji naporov naših delovnih kolektivov po znižanju cen uslugam in čim uspešnejšim načinom razbremenitve naših delovnih žena. Gre pa tudi še za to, da bodo znižane cene tem uslugam vplivale tudi na smotrnejši nakup privatnih pralnih strojev. ' Lahko pričakujemo, da bo Pralnica in čistilnica v Kopru s takim načinom dela kmalu dosegla optimalni promet ter se tudi v prihodnje trudila, da bi bilo njeno delo čim kvalitetnejše. S. V. RAZGOVOR Z NAŠIMI KANDIDATI V OBČINSKE ZBORE PROIZVAJALCEV Ko smo zaprosili tovariša Viktorja Ropreta, direktorja avto-podjetja »Slavnik« v Kopru, kaj naj nam bi lahko povedal kot kandidat v Zbor proizvajalcev koprske občine, nam je med drugim dejal: »Zbori proizvajalcev kot novo predstavniško telo predstavljajo nadaljnjo krepitev našega komunalnega sistema. Zavedati se moramo, da bodo zbori proizvajalcev s svojim delom veliko pripomogli k pospešenemu razvoju podjetij v okviru splošnih družbenih potreb. Vsklajevali Mlada volivka v Postojni, na lepo okrašenem volišču v stavbi Zavoda za socialno zavarovanje, se je tako zagledala v fotografsko lečo, da je skoraj pozabila spustiti volilnico v skrinjico Zbori proizvajalcev, ki jih bomo letos prvikrat izvolili, so v naših občinah novo predstavniško telo. Zraven občinskih zborov bodo volivci izvolili občinske zboro proizvajalcev in sicer predstavnike industrijske in kmetijske skupine. V industrijski skupini bodo zastopana industrijska, obrtna, gostinska in trgovska podjetja, v kmetijski skupini pa kmetovalci socialističnega in zadružnega sektorja. Naloga zborov proizvajalcev bo reševanje vrste gospodarskih problemov občine ter krepitev ekonomskega potenciala, ki je bistvena za vsestranski razvoj in napredek občinske skupnosti državljanov. Proizvodnja je vir narodnega dohodka. Njegova višina je merilo življenjske sposobnosti tako za posameznika kakor za skupine državljanov. Vsakoletni družbeni plan ugotavlja dosežene uspehe v posameznih gospodarskih panogah In predvideva obseg ter vrednost proizvodnje za nastopno leto. Gospodarske organizacije izdelujejo po načelih samupravljanja in demokratičnosti predloge realizacije celotnega dohodka, ki jih občina vključuje v svoj celotni družbeni načrt. Celotni dohodek se razdeli za kritje potreb zveze, republike, okraja, občino in gospodarske organizacije, ki ta dohodek ustvarja. Pomembna značilnost letošnjega zveznega družbenega plana je v novih instrumentih o načinu delitve celotnega dohodka. Ti instrumenti predpisujejo sprostitev sredstev navzdol, se pravi: zveza in republika odstopata znatna sredstva, ki so jih morale prej gospodarske organizacije odvajati v njun proračun, okrajem in občinam lcot temeljnim celicam komun. Hkrati prehaja na občine vedno več pristojnosti za samostojno reševanje gospodarskih, upravnih in drugih vprašanj občine. Eden najbolj važnih praktičnih ukrepov ljudske oblasti o prenosu teh kompetenc na občine je določilo novega volilnega zakona, da letos izvolimo občinske zbore proizvajalcev. Člani Zbora proizvajalcev bodo predstavniki raznih gospodarskih organizacij. Kdor je zaposlen v katerikoli industrijski, obrtni, ¡zadružni ali kmetijski dejavnosti socialističnega sektorja in komur je ta zaposlitev osnova preživljanja, ima pravico voliti in biti izvoljen v Zbor proizvajalcev s pogojem, da ima splošno volilno pravico. Zbor proizvajalcev bo kot samostojno predstavniško telo pri občini reševal načelna in konkretna vprašanja, ki so v zvezi z organizacijo posameznih gospodarskih enot, ter vprašanja njihovega poslovanja. Zbor bo imel vrsto razprav o problematiki nadaljnje krepitve socialistične preobrazbe vasi. Moral bo zagotoviti dovolj investicijskih sredstev za potrebe kmetijstva, nadzoroval in usmerjal uveljavljanje raznih zakonskih ukrepov za povečanje kmetijske proizvodnje ter skrbel za intenzivnejšo vzrejo plemenske živine in za organiziranje gojenja strnjenih sadovnjakov. Urejeval bo sporna vprašanja med gospodarskimi odnosi proizvajalcev, poiskal rešitev v zvezi z obnovitvijo gospodarskih poslopij in drugih komunalnih objektov, ki so v neposredni zvezi z izboljšanjem in povečanjem kmetijske proizvodnje. Razumljivo pa jc, da bodo spričo velikih nalog, ki jih bodo morali prevzeti na svoja ramena bodoči člani občinskih zborov proizvajalcev, imeli Ic-ti v svojem delu uspehe samo takrat, če bodo s svojim strokovnim znanjem in državljansko zavednostjo čimbolj aktivno sodelovali pri povečanju gospodarske zmogljivosti občine. J. Z. bodo posamezne panoge industrije in kar je najvažnejše bodo podjetjem omogočili boljšo konsolidacijo ter preprečili sebičnost posameznih gospodarskih organizacij, ki jih navaja le v skrb za lastne koristi, ne pa v skrb za koristi skupnosti. Zbori proizvajalcev bodo morali najprej vskladiti dosedanje delo posameznih podjetij in potem izvajati temeljni program gospodarstva ene ali druge občine. Pričakujem, da se bo okrepilo delo svetov pri občinskem ljudskem odboru, da bodo sklepi bolj precizno sestavljeni, da bo delo za gospodarski razvoj občine prav zaradi tega lažje in nadzor nad njegovim izvajanjem večji. Posebno veliko vlogo bo lahko Zbor proizvajalcev občine odigral v Kopru. Koper ima vse možno-(Nadaljevanje na 10, str.) DELAVCI! Ko bomo v soboto glasovali .-za naše kandidate v prve občinske z vajalcev, bomo krati oddali svoj glas za maše. še aktivnejše odločanje v upravljanju za nadaljnje poglabljanje komunalnega sistema in za še boljše življenjske pogoje vseli O» _ _ . V/ K J O | o 7] o J O v o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA « KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA o KULTURA druga premiera krstna predstava Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU vzor požrtvovalnosti, čistosti in ncsebično- Prizor iz Ocvirkove drame »MATI NA POGORIŠČU«, ki je doživela pretekli teden v Kopru krstno uprizoritev Mati je poguma, sti. — (V. Ocvirk: Hajka, str. 98) Druga letošnja premiera Gledališča Slovenskega Primorja je bila krstna predstava Ocvirkove drame »Mati na pogorišču«. Ta uprizoritev naj bi bila obenem počastitev 40. obletnice velike Oktobrske revolucije, ki jo proslavlja letos ves napredni svet. Dramatik Vasja Ocvirk je našemu občinstvu že znan, saj so ga dovolj predstavila njegova štiri dela (»Tretje ležišče«, »Srečno, ljudje«, »Peter Klepec« in zdaj Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila 17. t. m., je bil soglasno sprejet sklep o reorganizaciji gledališkega pro-fesionalizma v Kopru, hkrati pa tudi sklep o ustanovitvi kulturno-prosvetnega zavoda »Primorske prireditve«. Čeprav smo o tem vprašanju že pisali, smatramo vendar za umestno, da v izvlečku povzamemo nekatere odstavke iz obrazložitve, kakršno je podal Okrajnemu ljudskemu odboru njegov Svet za kulturo in pro-sveto. »Okrajni svet za kulturo in prosvc-to je sklenil predlagati reorganizacijo GSP v takšni obliki, da zaradi tega prebivalstvo koprskega okraja ob izostanku nadaljnjih gostovanj tega gledališča ne bi bilo prikrajšano niti po številu uprizoritev, še manj pa po umetniški kvaliteti predstav za tisto, lcar mu je do sedaj GSP nudilo s svojim delovanjem.« Namesto dosedanjega delovanja Gledališča Slovenskega Primorja Okrajni svet za kulturo in prosveto predvideva dvoje: DVOJE AMATERSKIH GLEDALIŠČ V KOPRU »Prvič: razširjeno in poglobljeno delovanje »Primorskih prireditev«. Ta zavod naj v bodoče zajame v okvir gostovanj kvalitetnih umetniških zunanjih ansamblov vse tiste večje kraje v našem okraju, ki imajo osnovne prireditvene možnosti; drugič: razširjeno in poglobljeno delovanje amaterskih gledališč Svobod in prosvetnih društev našega okraja v perspektivi večje in širše organizirane pomoči, ki naj jim jo v bodoče nudi Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev s predvidenim kulturno-presvetnim servisom (izposojevanje kostumov, kulis, svetlobnih oziroma lučnih parkov itd.), raznih režiserskih in podobnih tečajev, izposojevalnico dramskih del itd. V samem Kopru pa naj bi Okrajni svet Svobod in prosvetnih, društev nudil vso potrebno iniciativo in pomoč za ustanovitev in delovanje dveh amaterskih gledališč, to je: »Amaterskega gledališča koprske Svobode« in »Mladinskega amaterskega gledališča«. V to drugo amatersko gledališče bi veljalo pritegniti v prvi vrsti talentirano mladino koprskega učiteljišča. Za uspešnejše delovanje obeh teh dveh koprskih amaterskih gledališč, bi kazalo povabiti k sodelovanju vse tiste gledališke moči, ki se bodo po reorganizaciji Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru zaposlile v svojih osnovnih poklicih. Do te odločitve o reorganizaciji »Gledališča Slovenskega Primorja« ni prišlo nenadoma samo zaradi strogih določil Zakona o poklicnih gledališčih, marveč je ta sklep posledica dolgotrajne krize Gledališča Slovenskega Primorja, krize, ki je tako re- oživela in navdušila VEČER UMETNIŠKEGA PRIPOVEDOVANJA RECITATOR: JOŽE TIRAN — HARFA: PAVLA URŠIČ »Primorske prireditve« so stvar, o kateri je bilo dosti govorjenja, posebno še v zadnjem času, ko so po razpustitvi GSP prešle dolžnosti glede posredovanja kultur-nih predstav ljudem v Slovenskem Primorju prav na to telo. Naloge, ki so se po razpustitvi GSP v vsej ostrini postavile pred vodstvo tega telesa, so nemajhne, zlasti če upoštevamo, da bo treba poleg želja in načrtov, ki so bili napravljeni v Kopru, upoštevati predvsem razpoloženosl in dobro voljo kulturnih ustanov, na katere se bo Zavod za »Primorske prireditve« obračal. Skratka nemajhne zaradi tega, ker med lepo zamislijo in ostvaritvijo te zamisli cesto stoji nepregledna vrsta nepričakovanih in zato tem večjih zaprek. Lahko rečemo, da so »Primorske prireditve« s prevzemom nekaterih dodatnih dolžnosti stopile v novo obdobje delovanja. Na meji v to delovanje sloji prireditev, ki je po umetniški kvaliteti najbrž največ, kar so »Primorske prireditve« doslej nudile. To je večer umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del, ki ga je priredil igralec in režiser, član Mestnega gledališča v Ljubljani, Jože Tiran ob glasbeni spremljavi na harfo (Pavla Uršič, članica Slovenske filharmonije). Težko je o popolni in brezhibni stvari kaj popolnega povedati! Nad popolno lepoto, nad dognano dovršenostjo človek navadno zgubi besede, onemi in se predaja samo še občudovanju. Tistemu občudovanju, ki ga zaziblje v pol-zavedne sanje, v davne spomine in v še iz otroških let izvirajoče predstave o lepem, Tiranovo pripovedovanje, tiste rahlo liristično zveneče besede, je vsakomur moralo seči do tiste globine v človeškem srcu, kjer je vsakdo sam pred seboj osamljen sodnik samega sebe, do globine, o kateri v vsakdanjem življenju ne govorimo, in še zavemo se je le v izbranih trenutkih. Bilo je to doživetje za mladega, čustveno razgibanega srednješolca, kot tudi za miselno zrelega, v dano resničnost današnjega časa vživetega intelektualca, za preprostega obdelovalca kraške zemlje, kot tudi za delavca iz tovarne. Za vsakega je bilo, ne »nekaj«, ampak dosti, Cankarjeva zakladnica in način Tiranovega podajanja sta, lahko rečemo, neizčrpna. Brez zanosa, toda z velikim čutom za mero povedana beseda, z velikim čutom za lirično navdahnjeno vzdušje Cankarjevega stavka, je osvojila in navdušila vsakogar, pa če je sebi in drugim priznal ali ne. Preobširna hvala prej škoduje, kot koristi, zato dovolj. Vsakdo, (Konec na 10. strani) koč trajala od same njegove ustanovitve in ki je z vsemi zasilnimi ukrepi ter tudi znatnimi dotacijami Okrajnega ljudskega odbora ni bilo moč ozdraviti.« GRE ZA KVALITETO, KI JE NI BILO MOČ DOSEČI »Priznati je treba, da je kolektiv Gledališča Slovenskega Primorja, ki je bil v takšnih okoliščinah maloštevilen, vlagal precejšnje napore za izvrševanje svojih gledaliških nalog, kajti le na ta način je bilo mogoče, da je gledališče sploh dajalo vsako leto določeno število predstav. Pri tako maloštevilnem gledališkem kadru po vrhu še ob okrnjeni izbiri karalcternih igralcev je bilo gledališkemu svetu tega našega teatra sila težko sestaviti ustrezen sezonski repertoar, saj so znane številne upravičene kritike neustrezne repertoarne politike Gledališča Slovenskega Primorja. Da bi vsaj do določene mere omilili fizične napore omejenega števila gledaliških igralcev in da bi na ta način v določeni meri nudili pomoč zaradi maloštevilnosti gledališkega kadra, je Okrajni ljudski odbor v tem letu pripomogel gledališču tudi do nabave avtobusa, ki je bil potreben za gostovanje po našem okraju. Toda pokazalo se je, da bi tudi ta ukrep nadaljnjega povečanja dotacij za Gledališče Slovenskega Primorja ne pomenil več, kakor le umetno podaljševanje njegovega življenja.« Po razčlenitvi ostalih kadrovskih težav, ki jih je preživljalo GSP, omenjena obrazložitev Sveta za kulturo in prosveto v nadaljevanju pravi: V SEDANJI FAZI DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA NIMAMO POGOJEV ZA POKLICNO GLEDALIŠČE »Da bi se le mogla najti zadovoljiva rešitev tega vprašanja na ta ali oni način, je bil Okrajni svet za kulturo in prosveto ves čas svojega delovanja v dosedanjem sestavu eno- (Nadaljevanje na 8. strani) »Mati na pogorišču«), ki so doživela na koprskih odrskih deskah krstne predstave. Nekateri iščejo pri Ocvirku vplive tuje drama-turgije, ker se jim zdi, da vnaša v svoje oblikovanje nove elemente. Vendar niso Ocvirkovi prijemi nič novega niti tujerodnega, pač pa samo nenavadna zamenjava. Bolj običajno je namreč, da slišimo dramski tekst prirejen za slušno igro; naš avtor pa je zamenjal: radijsko igro je prenesel na oder. Ocvirk je začel svoje ustvarjanje z radijsko slušno igro in zdi se, da mu je zlezla v pero in kri. Njegova dramska dela (razen »Tretjega ležišča«) so imela vso značilnosti, ki jih zahteva radijska priredba: vezalca, ki zgodbo pripoveduje, dolge monologe, ki pojasnjujejo in analizirajo, ter polno slušnih efektov. To ni hiba, niti pomanjkljivost, je le Ocvirkova posebnost. Nekaj drugega pa je, v čemer je Ocvirk v svoji zadnji drami razočaral. Njegove napovedi in tudi naslov dela je obetal dramo o materi, o partizanski materi. Motto v začetku je stavek iz Ocvirkovega romana »Hajka« in ta trditev je v skladu z etično podobo, ki jo nosi v srcu vsak človek o materi, je v skladu s pojmi, ki so nam jih vcepljali v prvih šolskih klopeh in tako so nam slikali podobo matere poeti in pisatelji vseh časov in narodov. Še posebno pa je to za nas partizanska mati. Te podobe pa v Ocvirkovi drami ni, pred nami je samo Meta Pekla j, vaška pa-darica in njena življenjska zgodba, ki jo lahko sicer razumemo, ne more pa biti za nas simbol. Ocvirk nam pripoveduje o materi, ki je imela petero otrok. Samotarska in čudaška je bila ta mati, vaška padarica, vdova željna življenja. Otroci so dorasli in so se ji izmuznili iz rok. da sama ni vedela kdaj. Ko je prišel veliki čas preizkušnje, vojna, okupacija, narodnoosvobodilna borba, so se odločili otroci vsak po svoje: Štefan in Pavel sta šla k partizanom, Gusta je postala laška cipa in pozneje izdajalka, Tinč belogardistični izprijenec, pohabljena Katka pa je igrala doma na harmoniko partizanske pesmi. Materi pa ni bilo veliko mar, kaj se dogaja zunaj, za vsako ceno je hotela le očuvati in obdržati svoje otroke. Ves materin vpliv in Iclofute pa niso več pomagale, da bi ohranila v svojem domu mir. Otroci so zanesli vanj neizprosno in zagrizeno borbo, ki je zunaj v svetu majala trhle temelje nasilja in izkoriščanja ter prinašala vizijo lepšega življenja. Da so trije od teh otrok verjeli v to vizijo in da sta se dva kljub vsemu oklepala trhlih stebrov, to je še vse razumljivo in na Dolenjskem tako razcepljene družine niso bile redkost. Toda zakaj naj bi moral prav partizanski borec Pavel ustreliti svojega brata Tinča in to na povelje komandanta Štefana, ki je obema brat?. To ni samo nemoralno, ampak izzveni v drami tudi nelogično. Konflikt se nujno zaostri in razen nazorskih nasprotij se pokažejo tudi družinske razpoke, ker vsi otroci niso od enega očeta. Najmlajši Tinč je celo župnikov sin. Materino pojasnilo je ostro in mrzlo kot noževa konica, ne išče razumevanja in ne trpi ugovora. Pod njenim oknom fantje niso vasovali, sama jih je poiskala, tudi svojega moža je prevzela sosedovi. In mlada je ostala vdo-(Nadaljevanje na 8. strani) OBČNI ZBORI SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV in še wee obetov PROSVETNO DRUŠTVO »JOSIP JURČIČ« V RODIKU Občnega zbora v Rodiku se je udeležilo 40 članov, kar pomeni, da je število članstva v zadnjem času znatno naraslo. To ni nič čudnega, ker je bilo društvo v zadnjih treh letih eno med najbolj aktivnimi v divaški občini. Iz poročila, ki ga je imel predsednik Vladimir Babič, posnemamo nekaj kratkih podatkov: Po nekaj letih premora je začelo rodiško društvo z delom v začetku leta 1956, ko so uprizorili igri »Berite Novice« in »Pogumnega krojačka«, letos pa »Kralja na Betajnovi«, in sicer dvakrat doma, potem pa še na Kozini, Lokvi in Divači, kar je za vas, kot je Rodik, izreden uspeh. Tradicije rodiškega prosvetnega društva pa segajo celo v prvo desetletje tega stoletja. V Portorožu in Piranu snemajo nov nemško-jugoslovanski kopro-dukcijski film »Grof Luksemburški« po opereti Franca Leharja. Film snemajo CCC-Berlin, Filmski servis in Triglav-film iz Ljubljane v »Eastman coloru«, režira ga nemški režiser Jacobs Werner, glavne vloge pa igrajo prav tako Nemci: Gerhard Riedman, Rena th a Gunther in Germanie Grund. V manjših vlogah statistov nastopajo tudi domačini iz naših obalnih mest. Nekatere scene filma bodo snemali še v Opatiji in na Reki. Na sliki vidimo kader iz novega filma. Snemanje je privabilo številne radovedne gledalce. Po izvolitvi novega odbora, pravzaprav so se odločili, da ostane še nadalje dosedanji, odbor, je občni zbor društva sprejel program dela za bodočo sezono. Člani dramske skupine bodo naštudirali eno komedijo, pionirji pa eno otroško igro. Spomladi nameravajo igrati na prostem »Desetega brata«. Pevski zbor, za katerega upajo, da bo ponovno oživel, naj bi pripravil dva samostojna koncerta in sodeloval na vseh proslavah. Recitacijski odsek bo na literarnih večerih seznanjal ljudi z našimi pesniki in pisatelji. Poseben večer bodo posvetili življenju in delu Simona Gregorčiča. Lutkovni krožek bo imel za otroke predstave enkrat na mesec. PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR« V LOKVI Občni zbor, ki se ga je udeležilo 26 članov, bo morda pomenil prelomnico v dosedanjem prosvetnem življenju. Poročilo o dosedanjem delu je bilo vsekakor preskromno. Zato pa čaka novo vodstvo vrsta nalog, ki jih ne bo tako težko rešiti, če bodo' znali pritegniti mladino, ki je je v Lokvi več kot v katerikoli vasi divaške občine. Seveda so zato potrebni pravilni prijemi in ustrezne oblike. Toda nobenega vzroka ni, da ne bi mladini, ki aktivno sodeluje v vrstah TVD »Partizan«, na stežaj odprli vrat tudi v prosvetno društvo. Morda bi kazalo najprej urediti knjižnico in čakalnico, za dramsko skupino pa ne manjka takih, ki bi radi stopili na oder in sčasoma bi morda uspel celo močen mladinski pevski zbor. Seveda pa vsega tega ne more biti, če se v društvu po nepotrebnem netijo spori in tudi odveč je vsako po-grevanje vprašanja dvorane, kajti rešitev, da imata PD »Tabor« in TVD »Partizan« skupno dvorano, popolnoma ustreza. Možnosti so torej tu, na vodstvu je, da jih izkoristi in spravi v življenje. -er Znanost na pohodu Pravzaprav bi morali zadnjih sto let imenovati »stoletje znanosti«. ne pa »stoletje tehnike«, ker tehnika je le posledica znanosti. Kot bi slučaj nanesel, je človeštvo s pomočjo znanosti prodrlo iz za- Vse več in več priznanja dobiva v zadnjem času filozof Auguste Camte (1798—1857), utemeljitelj pozitivizma v znanosti in znanosti sploh. Rekel je, da bo znanost spodrinila religijo in filozofijo s prvega mesta. Napoved, ki je danes dejstvo.' čarane krogle zemlje za korak proti vsemirju ravno sto let po smrti tistega človeka, ki je znanost postavil na prvo mesto in v službo človeštva, sto let po smrti Augusta Comta (1798—1857). V svojih razpravah, predvsem v »Cours de la Philosophie Positi-ve«, je pokazal človeštvu novo pot in mu dal s pozitivistično filozofijo v roke religijo, ki v resnici obsega ves svet. Ali more znanost kaj doseči, kaj more doseči in česa ne more? S temi vprašanji so si pred sto leti na debelo razbijali glave. A. Comte je osvajal po vrsti več in več somišljenikov in znanost je spodrinila religijo in metafiziko, kajti v teh dveh je videl samo dve stopnici, ki peljeta do prestola, kjer bo pravzaprav znanost, ki bo človeštvu prinesla srečo. Današnje stanje teh področij človekovega delovanja prepričljivo potrjuje pravilnost Comtovega naziranja. Danes ne govorimo več o čisti filozofiji (mislim na sodobno), marveč imamo nov pojem »znanstvena filozofija«, ki pomeni čisto drug način razmišljanja in sklepanja, kot si ga pod besedo filozofija predstavljamo. Zgodovinarji filozofije poudarjajo odločilen pomen, ki ga ima za razvoj Comtovih nazorov Saint-Simon, »prvi socialist«. Ta pustolovski aristokrat (boril se je za osvoboditev Amerike izpod Anglije!) je imel zelo originalne, vendar pa čisto nepovezane misli o ureditvi in preureditvi človeške družbe. Navadno jih je kar mimogrede metal med »saint-simo-niste« (njegovi somišljeniki in učenci) in Comte ga je s pridom poslušal. Med drugim je bil za temeljito preureditev družbe na osnovi znanosti ter industrije in za to, naj znanost nadomesti religijo in Cerkev sploh. S temi mislimi spodbujen, je Comte v času med Julijsko in Marčno revolucijo ustvaril znamenito delo Cours de la Philosophie Positive, v katerem trdi, da ne teologija in ne metafizika ne moreta ustvariti prave podobe sveta, to da stori lahko le znanost, ker temelji na dejstvih (znanstveno = pozitivno). Neverjetne posledice je rodila ta trditev: Feuerbach, Heine, Marx in Engels, družbene vede itd! Kdor podrobneje ne pozna Comtovih misli, se gotovo spominja njegovih »treh stopenj«, preko katerih se je razvijalo posameznikovo in človeško mišljenje; te stopnje so: teološka ali fiktivna, metafizična ali abstraktna, zadnja pa znanstvena ali pozitivna. Teološko stopnjo mišljenja označuje tudi z izrazoma fantastična in mitološka. Vse je posledica nekih nadzemskih sil. Metafizična odkrije kot gibalo vsega »neosebni zakon narave«. A končno pride znanstvena stopnja, kjer se človek ne sprašuje več o pra-vzrokih, temveč opazuje in analizira realnost (materija je izvor vsega!).. Opazovanje, ne več fiktivne operacije razuma in logike! Ali, ne znanost zaradi znanosti, marveč znanost v službi človeka, to je bilo Comtovo načelo in vseh, ki so šli za njim (Marx). Znanost naj bo neke vrste »socialna fizika«, »sociologija«. In res, končni cilj znanosti je postal: služiti človeštvu, urediti družbo s pomočjo znanosti pravično (kajti družbo je mogoče prav tako analizirati kot, recimo, botaniko). Ne več govoriti o pravzrokih in Vsemirju, Večnosti in Človeku, ker o tem nimamo dovolj »materiala za analizo«, začnimo pri človeku kot družbenem bitju in proučuj-mo dano realnost in okolico. Le Pokopališče na Rabu je monumentalen s2iomenik nesrečnim Jugoslovanom, ki so med vojno pomrli v zloglasnem Taborišču smrti na Rabu. Logor so postavili italijanski fašisti. V njem so umrli tudi številni Slovenci, največ žena in tudi majhnih otrok, ki so zdaj pokopani na tem pokopališču hitelo v spodnje prostore, mlad blondinec — nemški turist, je pridušeno nekaj zagodrnjal, toda nič ni pomagalo. Spodaj je bilo še bolj nabito. Jedilnica polna. Hodniki! Neznosna vročina in smrad po olju in nafti. Ljudje, domačini,' ležijo križem kražem, da moraš pokazati prave baletne sposobnosti če hočeš do stranišča. Tam joka otrok v naročju matere, drugi spi kar v košari. Člo- Tako poučeni o Djerdapu smo zaključili debato s splošno ugotovitvijo, da Janez prav zares zasluži odlično v zemljepisu, Utrujeni od celodnevne hoje po Beogradu smo kmalu zaspali kar na palubi. Toda smola! Bili smo nekje pri Smederevu, ko se je nenadoma uiila ploha. Debele deževne kaplje so cvrčale ob razgretem ladijskem dimniku. Vse je tako bo človeštvo prišlo do prave podobe o sebi in svetu! Te misli, ki jih je več kot pred sto leti postavil A. Comte, so osvojile človeštvo, In nastopilo je stoletje znanosti in tehnike, stoletje elcsaktnih ved, stoletje skokovitega napredka. Človek se ne rešuje več v metafiziko in religijo, marveč skuša z zagrizenim znanstvenim delom, s statistikami in natančnimi merjenji odgovoriti na številna vprašanja, ki so odločilnega pomena za njegov obstoj in napredek. J. Hočevar 1 ¡¡¡¡i mm ÜÄ ■site ¡tU igli Izkopavanje v Krkavčah. Pogled na južni del sonde I Letos smo v Krkavčah odkrili dva groba, od katerih je eden ležal z zunanje strani zidu D 2, drugi pa ob njegovem zahodnem podaljšku. Iz okoliščin je jasno, da sta oba pokopa izvršena potem, ko je zid že izgubil svojo funkcijo, kar se je zgodilo pred zadnjo gradbeno fazo cerkve. Zaradi vsaj približno časovne opredelitve je omembe vredno dejstvo, da so bili pokopi župljanov okoli župnijske cerkve — torej so pokopi pri Sv. Štefanu lahko samo pred časom nastanka župnijske cerkve. S to ugotovitvijo o grobovih ob zidu D smo v isti sapi postavili trditev o obstoju dveh vrst grobov, enih pred nastankom prve gradbene faze in drugih, ki so iz časa, ko je ena zgodnejših faz že V 40. številki Slovenskega Jadrana z dne 4. X. 1957 smo objavili članek z naslovom »Da bodo naši otroci zdravi«. Oče malega Rinalda Škrgata nas je prosil, da bi objavili tole dopolnilo in popravek o začetkih sinove bolezni: Ko je bil Rinaldo star 9 mesecev (decembra leta 1950), se je prehladil. Zdravnik, ki je prišel, je ugotovil pljučnico in odredil odmrla. Obe pa ne gresta čez gornjo časovno mejo okx-og leta 1300. Da stvarno obstajata dve vrsti pokopov, govorijo tudi grobovi sami, ker se popolnoma razlikujejo tudi po svojem zunanjem videzu. Grobovi znotraj temeljev z ozirom na zadnja dva ob zidu D kažejo neko primitivnost, telo pokojnika je bilo obloženo s kamnitimi ploščami, gla^ va pa obložena s kamni raznih velikosti. Ob skeletih so ležale pašne spone, nožički, fragmenti, keramike. Grobovi ob zidu D so bili z vseh strani obloženi s suhim zidom in pokriti s ploščami. Medtem, ko smo v prvi grupi imeli vedno opi-aviti samo z enim pokopom, je v grobovih druge skupine vedno več pokopov v enem grobu, ki pa niso istočasni. prevoz v tržaško bolnišnico. Po nekaj dneh je Rinaldo že precej okreval, toda ko je prišel oče ponj, da bi ga vzel domov, je imel zopet vročino in zato so ga še zadržali. Ugotovili so, da je dobil otroško paralizo.. Prizadete so bile noge in spodnji del hrbtenice, roke pa so ostale zdrave in so še danes. Rinaldo je torej dobil otroško paralizo v bolnišnici in ne doma. V Istri in Dalmaciji poznamo številne grobove, ki so popolnoma analogni naši drugi mlajši skupini in so datirani v X. in XI. st., kar nam daje misliti, ali ne bo treba naše prve skupine spustiti časovno še niže in jo imeti za posebno kulturno in lokalno varianto. V tej fazi raziskovanja smo nehali z delom. Za množico starih in novo nastalih problemov rabimo odgovor, ki nam ga lahko priskrbi samo nadaljnje potrpežljivo delo z lopato v roki. Delno odkriti temelji cerkve Sv. Štefana čakajo na kulturnega zgodovinarja, iki bo poiskal še manjkajoče zidove. Ti nam bodo odkrili novo poglavje o umetno-obrtni ustvarjalnosti davnih prednikov, katerih kosti čakajo na arheologe, da nam bodo preko njih izrekli svojo zadnjo besedo. To je program, v katerega bo verjetno treba investirati še marsikak delovni dan, ako želimo, da bo listina o rižanskem zboru dobila končno veljaven odgovor. Vinko Šribar Člani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN! STANE ČEHOVIN veka kar' oči bolijo od pisanih oblačil in ostrega vonja. Pristanišče. Množica ljudi čaka na ladjo. V strahu smo pričakovali, kaj bo, če se bodo vsi vkrcali. Pozneje smo ugotovili, da so to le radovedneži. Iz široke vodne poti smo nenadoma zapluli v novo klisuro, od koder ni izhoda. Iz jutranje megle so se ob donavski strugi nenadoma pojavili visoki vrhovi Karpatov. Na levem bregu je videti romunske grani-čarje, razgledne stolpe. Prehiteli smo ruskega vlačilca, srečali smo se z jugoslovansko tovorno ladjo. Sirene so rezko zatulile v pozdrav, poveljnika sta se pozdravila z mahanjem s kapami. Ob 3 popoldne smo pristali v Prahovu. Prejšnji dan je bila tu nevihta. Prebivalci so skoraj sami Vlahi. Donava se vali široka in mastna. Tu se je otresla okle-pajočih gora in se široko razlila po Vlaški nižini. Kmetje, bosi, do kolen umazani od blata, prodajajo marelice. Lepe sočne marelice! Cena! Smešna! 40 dinarjev! V Dubrovniku so bile pozneje po 180 dinarjev. No, vlak je imel na začetni postaji »samo« 2 uri zamude, Med čakanjem, glej, čudo! V Prahovu smo odkrili Slovenko, pravzaprav je odkrila ona nas, žena oficirja... »Kaj hočem,« je dejala, ko smo jo pobarali, kako se počuti tu. »Samo še mesec dni,« se je zasmejala, »potem pojde mož na novo službeno mesto. Kam? Boljše bo gotovo kakor tukaj!« In že drvi »ubrzani voz« — kakor pravijo — s hitrostjo do 25 kilometrov na uro po dolini Ti-moka in čez Svrljiške planine do Niša, kjer smo vsi živi in zdravi pristali ob 11 zvečer, ne da bi vedeli, kje bomo spali. Počitniški dom v Trdnjavi je bil zaseden do poslednjega kotička, jedilnico pa amo zasedli mi. Niš, Osrednje mesto južne Srbije. Mesto s petdeset tisoč prebivalci. V centru moderne palače, na periferiji pa umazane zanikrne ulice, nizke hiše. Robna kuča— ena izmed najmodernejših veleblagovnic v Jugoslaviji. Tu dobiš vse, od najrazličnejših artiklov do pošte, ek-spresne menze in niz drugih stvari. In kar je najvažnejše: cene so kar znosne. Za zares izdaten zajtrk smo plačali le 30 dinarjev, medtem ko je stal v Splitu precej bolj skromen 70 dinarjev. Čele kula — stolp lobanj. Strašna zgodba srbske zgodovine za osvoboditev izpod Turkov. Spomenik osvoboditeljem Niša 1871. Nišava je tekla skoraj rdeče, gosta in umazana. V senci so z znanim udarjanjem vabili čistilci čevljev. Teh je več kot preveč za tako mesto. Pojdimo naprej! Vroče je in v tej največji vročini nas čaka vožnja do Sarajeva. Nič kaj prijetno, če pomislim, da se bomo vozili 21 ur. Pozneje v Sarajevu, ko smo se odpočili in umili, se je spet zbrala tista znana skupina z ladje na Donavi in spet smo kramljali. Dekleta so jadikovala, kaj bo, če se bomo tako vozili še do Dubrovnika', pa jih prekine Vily: »Preden si človek nabere potovalne kondicije, je že treba nekaj časa, toda pozneje, ljubčki..." Vozimo se po dolini Južne Mo-rave do Stalača, kjer se združita Južna in Zahodna Morava, od tu pa po dolini Zahodne Morave mimo Kraljeva, Čačka, Titovih Užie in že smo v Višegradu — v Bosni. Tu je Drina, nekoliko vzhodno je Rudo, kjer je bila formirana I. proletarska divizija 22. decembra 1941. Od Drine do Sarajeva nas vodi pot čez Romani j o. prizorišče velikih bojev v NOB posebno v II. in III. ofenzivi. Škoda, da je noč, da ne moremo opazovati morda najlepšega, čeprav najnapornejšega dela naše poti. Med potjo smo se zapletli v pogovor z mladim delavcem iz Sarajeva, ki je trdil, da je baje od Niša do Sarajeva 170 predorov. No, mi jih nismo prešteli, toda bilo jih je res veliko. Sarajevo! Prvo srečanje z ori-entom — Begova džamija, Baš Čaršija, muzej Principa — moderno Sarajevo, nova železniška postaja. Sarajevo — da, prav v tem Sarajevu je padel strel, ki je bil končni povod za vrsto starih vzrokov za I. svetovno klanje. Še sedaj se pozna; mesto, kjer je Gavrilo Princip izrazil hotenje slovanskih narodov pod Avstrijo za osvoboditev izpod Avstro-Ogr-ske. Danes je Sarajevo moderno mesto, nekaj manjše kot naša Ljubljana. Begova džamija — edinstvena priča verske fanatičnosti, sicer pa izreden zgodovinski spomenik. Pred džamijo je vodnjak, kjer si verniki umivajo noge. Turistu pa dovolijo vstop, seveda če plača 40 dinarjev, samo da sezujc čevlje. (Nadaljevanje prihodnjič) KAJ PRAVIJO LJUBLJANČANI O NAS jr To m ono NAJPREJ TO... Mi, ki živimo v zaledju, postajamo na našo slovensko obalo vedno bolj ponosni in kar je najbolj važno — tudi vedno bolj navezani nanjo. Zato nas razveseli vsak uspeh in napredek ob tej obali, ki je sicer majhna in okrnjena, toda tako zelo naša. Marsikomu je prvič odprla pogled na morje, marsikdo je tu prvič okusil njegov slan okus in marsikomu je že vrnila zdravje. Kako je morje postalo za naše ljudi nekaj, kot bi bilo vedno navezano nanje in jih navezuje nase, vidimo, ko si mnogi žele imeti ob njem sobico ali celo svoj domek, kamor bi se preselil ali hodil, ko bi imel čas ali pa celo, prišel tja uživat svojo pokojnino. Tudi delovni kolektivi silijo vsi k naši obali in grade nova ali pa popravljajo stara poslopja, da bi njihovi člani lahko tu preživeli svoj letni dopust. Poleg teh pa silijo sem tudi tujci, ko poleti poživljajo vso sliko in ustvarjajo vedno večjo pestrost. Danes zdrkneš iz Ljubljane do Kopra v dobri poldrugi uri. Ko bo do srede drugega leta končan še zadnji odsek poti, bo pot zopet za nekaj minut krajša in prijetnejša. Tudi z avtobusi bo boljše in krajše, posebno še, ko bodo prilagodili vozni red novi cesti primerno. Sedaj vozijo avtobusi menda še po starem voznem redu. ki jim daje možnost, da se na lepi cesti zapode, nato pa dolgo stoje pred gostilnami. Vsakemu to seveda ni všeč, nekateri pa so tako radi žejni in jim tako postajanje prav pride. 2e poleti sem rad občudoval velik. napredek v tem predelu, ki ga morda ni enakega pri nas. Zlasti pa ni takega doživel v prejšnjih časih. Marsikak Italijan, ki je komaj zapustil to področje, ne pozna več svojega kraja. Govoril sem z njimi in nihče ni mogel zanikati ogromnega napredka že v tem kratkem času po pripojitvi. Ta pa bo še bolj viden, ko bodo končana vsa dela, ki so sedaj v teku. Samo tovarna »Tomos«, ki jo danes — čeprav še ni končana, že pozna vsak naš človek, predstavlja nekaj, česar si včasih v teh krajih niso mogli predstavljati. Tej sledi vrsta na videz manjših industrijskih objektov in končno gradnja koprskega pristanišča z istočasnim izsuševanjem Škocjanskega zaliva ter začetki obnove kmetijstva. Vsekakor je slednje eno izmed najbolj perečih vprašanj. Saj vsakdo lahko takoj opazi velike neobdelane komplekse potem, ko sicer ne more prezreti ogromne plantaže ob cesti pri Črnem kalu. Seveda da si večina misli, da je tako stanje nastalo po vojni, ker ne vedo, da so zlasti vinogradi propadli tod že pod Italijo, ker tukajšnji vinogradniki niso mogli konkurirati z italijanskimi. Seveda to za nas ne more biti opravičilo in nas zato samo vesele načrti koprskega okraja za obnovo kmetijstva. Vsakdo ve, da bi lahko Koprsko postalo kmetijsko zelo pomemben predel. In tudi verjamemo, da se bo zgodilo. Se- • veda je za to treba časa, saj oljke, sadje in drugo ne zraste preko leta. POTEM DRUGO . , . Verjetno se je v Piranu in okolici usidralo največ delovnih kolektivov in si tu uredilo svoje počitniške domove. Nekateri so se skrili med stare zidove mesta, drugi so šli tja preko v Fieso, tretji zopet na vrhove Belega križa in drugam. Tudi so nekateri domovi ošabni in veliki, zopet drugi bolj skromni in stisnjeni. Kolikor so pač temu ali onemu podjetju dovoljevala sredstva na tistem tako nesamostojnem skladu za »samostojno« razpolaganje. Toda kdor je bil letos med njimi je videl, da je bilo povsod domače, veselo in lepo in da nikjer ni bilo slabe volje. Edino tisto, ko je občina v največji sezoni prekopavala ravnino v Fiesi zaradi napeljave vodovoda in pa neurejenost Fiese marsikomu ni bila razumljiva. Prvega je sedaj konec in lahko upamo, da v bodoče ne bomo doživeli sredi sezone kaj podobnega, saj vemo, da je tod možno graditi v vsakem letnem času in da je za take gradnje najbolj neprimerna letna sezona, ki je sicer drugod edino primerna. Glede drugega pa bi bilo treba spregovoriti nekaj besed. Vemo namreč, da pobira občina letoviško takso, ki bi morala služiti v prvi vrsti zato, da bi ustvarili pogoje, ki so potrebni za kolikor toliko ugodno počutje gostov. Fiesa tega ne nudi, čeprav je kot ustvarjena za lepo kopališče. Dejali so sicer, da je treba preje dobiti neke načrte, ki jih ne dajo iz rok tisti, ki so zaščitili ta kotiček kot naravni park. To je lahko opravičilo, toda ne za vedno, saj je bila Fiesa kot taka proglašena že pred leti. Vsekakor pa bi lahko ne glede na načrte uredili primerne higienske prostore, postavili košare za smeti, kako klopco in podobno ter uredil okolico jezerc, odpravili komarje in podobno. Urediti bi bilo treba odtok fekalij zlasti iz hotelov v morje, da bi bilo morje čisto in kamenje brez naslage. To bi lahko napravili tudi brez tistih, ki pripravljajo načrte za končno ureditev tega prelepega kotička naše obale. IN ŠE TRETJE.... Na nekem vrhu, to je pri Belem križu, se je usidrala Narodna banka. Pravijo, da se želi širiti in še zgraditi to in ono. Dejansko je ta »gorski« hrbet spremenil precej svojo sliko, odkar je banka obnovila dve zgradbi, tretjo »Kemofarmacija« in končno četrto še »Rdeči križ« za zdravstveno kolonijo otrok. Šaljivci pravijo, da je okoli, po gričkih še precej podrtij in jih ponujajo banki, ki hoče biti tudi tu na vrhu. Seveda je to le šala. Na drugi strani se je pa postavila s svojim domom »Športna zveza Slovenije«, ld počasi spreminja zapuščeno sliko Seče. Njen Križarka »Kujbišev« lepi dom je videti z vseh strani in pravijo, da .ima še velike načrte. V zvezi s sosedi, to je raznimi podjetji in zadrugo, bodo zgradili vodovod, ki bo podaljšan do gostilne »Ribič«, zgradila bo še eno zgradbo in zlasti zasadila hrib z drevjem in trto ter uredila seveda razna športna igrišča in naprave. Pri tem občina Piran podpira vse načx*te in pomaga tudi s sredstvi, kolikor je treba, da načrti ne bi zamrli. V zadnjem času je slišati o nekem novem, vsaj za nas velikem načrtu: o gradnji vzpenjače od Portoroža preko Belega križa v Fieso. Gradilo bi jo Elektro-podjetje s pomočjo vseh prizadetih. Vsekakor bo to za nas, ki smo navajeni skromnosti in se še vedno najbolj zanesemo na svoje noge, nekaj velikega in posebnega. Upamo, da ta načrt ne bo obtičal kje v mislih in predalih, kakor tudi, da ne bo zadel ob ovire, ki bi ga onemogočile izvršiti. ZA KONEC PA ŠE ONO ... Morda za konec še kako anekdoto, če smemo tako imenovati tisto, kar se pripeti navadnemu zemljanu, ki ni slaven, niti nikoli ne bo. Tako se je v Fiesi, ko je bila sezona na višku, razvil med dvema, ki sta stala ob obali, tale razgovor: Ona: »Kaj mislite, tovariš, kako daleč pa se lahko plava tu od obale?« On: (ostro pogleda in premeri sosedo): »Vi, tovarišica lahko pla- vate zelo daleč, prav tja, kjer je sedaj tisti čoln.« Ona: »Zakaj pa ravno jaz, saj je lahko nevarno. Veste, tržaški časopisi pišejo, da se je pojavil morski pes. Menda jih je celo več.« On: »Tovarišica, res ste lahko brez skrbi, saj ravno vas ... Ona: »Pa zakaj ravno jaz? Zakaj poudarjate, da sem jaz lahko brez skrbi?« On: »Enostavno. Doslej namreč v Jadranu še niso videli tako velikega psa, ki bi lahko tako zazijal, da bi vas ...« Seveda šaljivec ni končal. Skočil je v morje in zaplaval umišljenemu morskemu psu naproti, kjer bi bil. bolj varen kot pred jezo uboge debeluške. -b- Obnovitev potniškega pristana v Kopru Za obnovitev starega lukobrana v koprskem pristanišču se je že začelo pripravljati pomorsko gradbeno podjetje z Reke. Po planu morajo biti dela končana do 1. maja 1958. Tukajšnji organi so zainteresirani na tem, da se ta lukobran tako obnovi, da bodo ob njem mogle pristajati tudi večje potniške ladje. Zato bq poglobljeno tudi morsko dno. Na lukobranu pa bodo uredili črpalko za gorivo, vodovodno napeljavo in podobne servise, ki so vsakemu pristanišču nujno potrebni. -jo PEREČ TURISTIČNI PROBLEM DIVAŠKE OBČINE Pestrost Škocjanskih jam bi lahko s smotrno ureditvijo pritegnila še znatno več obiskovalcev, kot jih je v zadnjih letih. Marsikdo, ki si je ogledal v njih ponikanje Reke, slapove, prepade, drzno speljane steze in mostove, razsežne podzemske dvorane, jezera ter kapnike vseh velikosti in barv, se je upravičeno začudil, zakaj doslej še nismo našli sredstev, ki bi se močno obrestovala s povečanjem turizma. mmMm Lmäk «M »s Hin liifi «i - iipii pp i m^miM ÜIMMI m Divje romantični vhod v Škocr janslce jame pod Matavunom Najprej gre za elektrifikacijo. Investicijski program in glavni projekt sta -od pristojnih komisij okraja in republike že odobrena in potrjena. Treba je le poskrbeti za dovolj velika investicijska sredstva, da bi lahko z elektrifikacijo začeli najkasneje prihodnje leto. Vzporedno s temi deli pa bo treba razmisliti o ureditvi gostinske mreže, ki bo zmogla oskrbovati večje število obiskovalcev jame. Za zgraditev takega gostišča s prostorom za parkiranje bi predvidoma stalo vsaj 20 milijonov dinarjev. Stroški za elektrifikacijo jame in s tem v zvezi gradnja trafo postaje bi veljali nekaj več kot 24 milijonov dinarjev, z dovršitvi-jo teh del bi bil popolnoma osvetljen glavni del jame v dolžini 1.255 ¡m. Notranja elektrifikacija naj bi bila razdeljena na štiri odseke z daljinskimi stikali s skupnim ali posameznim prižigom luči. V prej omenjeni skupni vsoti investicij je tudi vključenih 7 milijonov 404 tisoč dinarjev za nabavo opreme. Treba pa bo kljub temu poiskati možnosti uvoza opreme, ker gre za nekaj predmetov, ki jih pri nas ne izdelujemo. Res, da predstavlja vsota teh investicij veliko breme za družbo, vendar pa bo to breme le trenutnega značaja, saj predvideni 1-ent.abilitetni račun kaže naslednje: pri 100.000 obiskovalcih, ki jih z ureditvijo Škocjanskih jam lahko pričakujemo, da si bodo v enem letu ogledali podzemske lepote, bi dohodki od vstopnine in drugi dohodki dosegli več kot 11 milijonov 750 tisoč dinarjev, izdatki za vzdrževanje jame pa okrog 9 milijonov dinarjev, če pa bi se število obi- skovalcev povečalo celo na 150 tisoč, pa bi bili dohodki nad izdatki večji kar za 6 milijonov 892 tisoč dinarjev. Vstopnina bi pri tej kalkulaciji bila manjša od vstopnine v Postojnski jami za 10 do 50 dinarjev na posameznika. Se pravi, da bi pri vpeljavi iste vstopnine lahko v Škocjanskih jamah povečali dohodke za milijon ali za milijon in pol dinarjev. Če k tej vsoti pi-ištejemo tudi povprečni izdatek 500 dinarjev na vsakega obiskovalca za plačilo hrane, pijače, nakup spominkov ter prevozne stroške, bi se v gostinstvu in delno trgovini ter prometu povečal finančni promet na območju občine ter v dokajš-n.ji meri tudi na območju okraja za 50 do 75 milijonov dinarjev vrednosti. Ta račun jasno kaže, da bi odobrena zahtevana investicijska sredstva v bližnji prihodnosti ostvarila veliko rentabilnost tega obrata. Elektrifikacijo jame naj bi fi-nansirali iz proračuna občine in okraja in to iz negospodarskih investicij že takoj prihodnje leto. Občinski ljudski odbor Divača je pripravljen prispevati v prihodnjih dveh letih po 3 milijone dinarjev, Okrajni ljudski odbor Koper pa naj bi v letih 1958 in 1959 dodelil iz negospodarskih investicij letno po 9 milijonov dinarjev. S takšnim načinom finansii-a-nja investicij pa bi omogočili, da bi uprava Škocjanskih jam z lastnimi presežki lahko začela z gradnjo dvigal v jami Globoč-nik v Škocjan, s tem bi se izboljšal dostop in izstop iz jame, nadaljevali naj bi elektrifikacijo in uredili druge odcepe jame ter dogradili gostišča v okolici. SOVJETSKE VOJNE LADJE PRI NAS Križarka »Kujbišev« je pred nedavnim v spremstvu dveh velikih rušilcev obiskala Zader, Split in Dubrovnik. Navedena vojna ladja spada v razred težkih križark in ima 11.500 ton standardnega deplasmana. Dolga je 215 in široka 21 metrov, ima dva stroja s skupno močjo 113 tisoč KS in 834 mož posadke. Oborožitev je najsodobnejša: različni topovi, morske mine in dirigirani izstrelki. Glede hitrosti so mnenja deljena. Uradno znaša hitrost 35 morskih milj na uro, nekateri zapad-ni strokovnjaki pa so mnenja, da je v resnici nad 40 milj. Glede na oblike in stroje to ni pretirano. Akcijski radij pri hitrosti 20 milj na uro znaša 4.500 milj (8334 km). Rušilca imata okrog 3000 ton deplasmana in sta najmodernejšega tipa, izredno hitra in močno oborožena (torpedi in dirigirani izstrelki). Podrobnosti o njih niso znane. V isti razred kakor križarka »Kujbišev« spadajo še (po razpoložljivih podatkih) križarke: »Ča-pajev«, »Čkalov«, »Frunze« in »Zeleznjakov«. Te križarke so malenkost manjše in nekaj let starejše od težkih križark tipa »Sverdlov« (12.800 ton deplasmana), zaradi katerih je nastala znana afera »Craab«. Ena takšna ladja, »Zdanov«, je bila v spremstvu enega rušilca letos poleti na obisku v Splitu. V. M. Izbrisana razdalja Kmalu bo pot iz Ankarana ali Hrvatinov v Koper bližja za približno 12 km. Vodna skupnost bo namreč še ta mesec končala s prvimi deli na zapori Škocjanskega zaliva. Sami so si namreč postavili rok do 31. oktobra. Ker Škocjanskega zaliva ne bodo osušili, dokler ne bo Badaše-vica speljana mimo Slavnika, bodo na koncu nasipa napravili preliv in preko njega in čez Ri-žano zgradili do 10. novembra dva začasna lesena mostova. Pot čez nasip bodo uredili tako, da bo primerna za kolesarje, za motorna vozila, pozneje pa, ko se bo nasip nekoliko utrdil, bodo preko njega speljali avtomobilsko cesto. Zanimivo je, da bodo s tem, ko bo še vedno pritekala sladka voda v zaprti zaliv, prihranili precejšnja družbena sredstva za investicije, ki bi jih morala Vodna skupnost izvajati za razsolitev terena, ko bo zaliv v celoti osušen. -jo Plovba naših ladij -t—BB ■ ^ P/l »BIHAČ« je 17. oktobra priplula v Genovo, od koder je po manipulaciji s tovorom odplula v Neapel P/l »DUBROVNIK« je 14. oktobra odphda iz Murmanska za Reko M/l »GORENJSKA« je 16. oktobra priplula na Reko P/l »GORICA« je 19. oktobra priplula iz Reke v Novorosijsk P/l »LJUBLJANA« je 17. oktobra prispela v Zdanov, kjer naklada tovor za Aleksandrijo M/l »MARTIN KRPAN« je S. oktobra prispela v Piran, kjer je v urejanju in rednem popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe P/l »NERETVA« je 17. oktobra plula skozi Kielski kanal na poti v Jadransko morje P/l »POHORJE« je 15. oktobra plula mimo Sagewin Straita ?ia poti za Kontinent P/l »ROG« je 6. oktobra odplula iz Dakarja za Durban P/l »ZELENGORA« je na poli iz Civitavecchia s tovorom za Ca-sablanco v e c ko samo vzgojni problem sli otroKa k V Knežaku pri Ilirski Bistrici je vse razburil primer nečloveškega ravnanja matere s svojimi otroki. To je 22-letna vdova Silva Bate, rojena Novak, doma iz Knežaka št. 5, ki je zelo grdo ravnala s svojima dvema otrokoma v starosti eno in dve leti. Silva Bate je živela pred časom s svojo družino v Hrastniku ob Savi. Zaradi neprestanih prepirov v družini je njen mož napravil samomor — skočil je v Savo. Po moževi smrti je prišla Silva s svojima otrokoma k staršem v Knežak. Kmalu se je zgla-sila na ObLO v Ilirski Bistrici in zahtevala socialno pomoč. Obljubili so ji, da jo bo dobila, dokler ne najde zaposlitve. Celo našli so ji tako zaposlitev, pa je sprva niti ni hotela sprejeti. Izgovarjala se je, da ne more v službo, ker ji nima kdo varovati otrok in da bi jih rada dala v otroški dom. Izjavila je celo, do noče imeti otrok niti v prostem času, ker mora skrbeti zase in počivati. Tudi Silvini domači niso pristali na'to, da bi varovali njene otroke. Potem se je zgodilo, da je julija letos prinesla Silva oba svoja otroka v prostore ObLO, jih tam pustila in zbežala domov. Refe- Zg 1 V letošnjem Tednu otroka je piransko Društvo prijateljev mladine skušalo rešiti predvsem dve vprašanji: vzbuditi zanimanje vseh organizacij in državljanov za ustvaritev lepšega življenja naših otrok in organizacijsko utrditi pionirsko organizacijo, ki naj res postane središče izven-šolskega življenja otrok, kjer bodo našli veselo in sproščeno zaposlitev v prostem času. O teh in podobnih vprašanjih so se pogovorili na skupni seji Sveta za varstvo družine pri ObLO Piran in članov DPM. Sklenili so, da bodo odslej tesneje sodelovali in da bodo skupno obiskali družine, ki so kakorkoli ogrožene, kajti prav otroci takih družin so najbolj potrebni pomoči. Za zaključek Tedna otroka pa je DPM skupno s SZDL sklicalo posvetovanje staršev in prijateljev mladine. Zborovanje je bilo v dvorani Svobode v Piranu in udeležilo se ga je okrog 150 ljudi. Prijetno jih je presenetil nastop pionirjev, ki so s svojimi rdečimi rutami in pionirskimi čepicam dali zborovanju slovesnej-ši videz. Vse točke programa so izvedli pionirji z otroško resnostjo, poslušalcem pa so prav posebno ugajale pesmice, ki sta jih zapeli v duetu Mirela in Anica. Predsednica DPM Narda Zadnek je imela predavanje o dosedanjem delu društva. Živahna razprava pa je še nakazala vse tisto, kaj bi v okviru danih možnosti lahko naredili v bodoče. V poldrugo uro trajajočih razgovorih je bilo slišati predvsem o otroških igriščih, o važnosti vzgojnih predavanj za starše, o potrebi ureditve pionirske knjižnice in pionirskega doma, o slabih vplivih najrazličnejših filmov na mladino itd. itd. Zdrave pobude je Ovratnik iz črtastega žameta bo lepo obnovil vaS stari zimski kostum, Barvo izberite primerno blagu kostuma, pa tudi čevljem, rokavicam in torbici, ki jih nosite pozimi sprejelo društvo v program svojega dela in jih bo skušalo uresničiti. V Tednu otroka jo DPM začelo v okviru pionirskega odreda kar z dvanajstimi krožki in z dvema tečajema za otroke. V teh krožkih bo letos 350 otrok, če bo le dovolj razumevanja za najnujnejše potrebe in primerne prostore. Zlasti veliko zanimanje je za tehnična krožka — fotografski in radioamaterski, a tudi za deklamatorski, dramski, risarski, strelski in zbiralski. Z delom je začel že tudi stenografski krožek, ki ga vodi tov. Milica Pevec. Tu se je zbralo kar 41 starejših pionirjev. Začetna vnema je izredna, mladi stenografi navdušeno pišejo prve znake in le želeti bi bilo, da ne bi popustila. Tudi šahisti so se že zbrali v svoj krožek. Vodi jih tovariš Plesničar. V hi-giensko-zdravstveni tečaj se je prijavilo kar 30 pionirjev, pa bodo za enkrat sprejeli le 16 deklic in jih bodo seznanili z osnovnimi predpiši ženske higiene. Tečaj, ki bo trajal tri tedne, bo vodila medicinska sestra Franca Urek. Med največje akcije, ki si jih je zadalo DPM, pa sodi ustanovitev Pionirske knjižnice v Piranu. To je poglavje zase in ga podrobneje obravnavamo v posebnem članku. Knjižnico namerava DPM odpreti za praznik 29. novembra, ko je v Piranu vsako leto velik pionirski praznik, ker sprejemajo cicibane v pionirsko organizacijo. Za letos predvidevajo, da jih bodo sprejeli nad 100. Prav gotovo je treba posebno pohvaliti vse tiste, ki pomagajo (Nadaljevanje s 5. strani) dušno pobornik za vso možno pomoč Gledališču Slovenskega Primorja, ki ga je smatral za enega izmed važnih nadomestil primorskemu ljudstvu za vse tisto, za kar je bilo v času dolgoletnega nacionalnega zatiranja prikrajšano. Ne glede na smotrnost tako visokih finančnih žrtev, ki bi jih moral naš okraj žrtvovati za zadovoljivo umetniško raven svojega okrajnega gledališča, je prisiljen naš Svet za kulturo in prosveto ugotoviti, da v sedanji fazi gospodarskega in splošno družbenega razvoja našega okraja še ni pogojev za obstoj in uspešen razvoj poklicnega gledališča, kakršnega ima v mislih omenjeni republiški zakon. Obrazložitev pa se končuje takole: »Naš Svet za kulturo in prosveto je prepričan, da bi zgoraj predlagana in obrazložena reorganizacija gledališkega življenja v našem okraju predstavljala velik napredek tako glede umetniške kvalitete kot tudi množičnega udejstvovanja na polju gledališke in splošne kulture in pro-svete. Zato predlagamo Okrajnemu ljudskemu odboru, da sprejme ta predlog Sveta za prosveto in kulturo o reorganizaciji gledališkega profe-sionalizma v našem okraju.« Spričo netočnih navedb v zadnji številki Gledališkega lista, ki ga je izdalo GSP dan po omenjeni seji OLO, pa želimo poudariti še naslednje: V razpravi na skupščini OLO je sodelovalo o tem vprašanju več ljudskih odbornikov, ki so se vsi strinjali s predlaganim predlogom, zraven pa s svoje strani dodajali nove, zelo tehtne argumente za ukinitev poklicnega gledališča v perspektivi, da »Primorske prireditve« s svojim razširje- rent za socialno skrbstvo je otroka peljal nazaj v Knežak. Toda ni minil niti mesec, ko se je Silva ponovno pojavila na občini s svojima otrokoma in izjavila, da jih nikakor noče obdržati. Ko je na občini niso mogli prepričati, so jo vprašali, če bi oddala otroka v posvojitev. Pa se tudi s tem ni strinjala. In ko je istega dne referent za socialno skrbstvo pripeljal domov njo in otroka, je v njegovi navzočnosti pograbila oba otročiča, ju nesla na cesto pred avto in odločno rekla: »Tukaj jih imate, jaz jih ne maram več.« Zato je referent odpeljal oba otroka v začasno varstvo k Silvini teti. Toda to Silvi ni bilo pogodu. Pritekla je k teti, jo zmerjala, da je otroka vzela s silo in med njima je prišlo do takega prepira in pretepanja, da je moral posredovati pripadnik Ljudske milice. Isti večer je teta pripeljala otroka nazaj k materi, ker je mislila, da se je Silva tačas pomirila in stvar trezno premislila. Toda nerazumljiva mati je pograbila svoja lastna otroka, jih nesla pred tetino hišo in kričala da jih noče več. To prenašanje otrok se je nadaljevalo še naslednji dan, dokler ni Silva v večernih urah prinesla pred tetino hišo otroka s posteljicami vred. Seveda so zopet morali posredovati organi socialnega skrbstva, vzeli so oba otroka in jima preskrbeli pravilno oskrbo, dokler ju ne bodo oddali v otroški dom. Pripomniti je še to, da Batova nikakor ni bila v času po moževi smrti socialno ogrožena, kajti razen pomoči ObLO Ilirska Bistrica je dobila tudi enkratno pomoč 34.000 dinarjev od okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah. društvu pri delu s pionirji. Sem lahko štejemo tudi mladince, dijake koprskih srednjih šol, ki so sicer doma v Piranu in so obljubili, da bodo delali s pionirji, vodili nekatere krožke in pionirske skupine. Prihodnji teden se bodo sestali na posvetovanju, kjer bodo dobili od DPM potrebna podrobna navodila za delo s pionirji. Če se bo uresničilo vse, kar so sklenili v Piranu ob Tednu otroka, potem bo že v nekaj mesecih življenje piranskih otrok lepše in pestrejše. Prav to pa je tudi naša želja. N-ek V ženski zimski garderobi prevladuje zopet tweed. Pri teli modelih vidimo praktično kombinacijo: obleka v dveh delih s kratko jopico, tako da lahko nosimo tudi krilo posebej z drugo bluzo. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je obsodilo Silvo Bate zaradi zanemarjanja in grdega ravnanja s svojimi otroki na 6 mesecev zapora. Obsojanja pa so vredni razen Silve tudi njeni starši, ker so svojo hčer slabo vzgojili, da je morala že kot mladoletna biti v vzgojno-poboljše-valnem domu, zdaj pa so podpirali njeno ravnanje z lastnimi otroki in ji dajali potuho. Vsa javnost obsoja tako nečloveško ravnanje Silve Novakove, ki je še kot mati izpričala vso svojo pokvarjenost F. G. Izdelke iz polivinila obrišemo s krpo ali umijemo z vodo, v kateri po potrebi raztopimo malo pralnega praška. Za lepši lesk pri tekačih lahko uporabljamo loščilo za parket. Ledvice izgube duh, če jim izreže-mo sečovode in jih namakamo nekaj časa v vodi ali v mleku. Priporočljivo je tudi, da že narezane ledvice pražimo nekaj časa v kožici brez masti, da tekočina, ki je v njih, delno izhlapi, • « * Hrastov parket poživimo, če ga po-dolgem drgnemo s cunjo, navlaženo v terpentlnu. KOSTRUNOVA REBRA S STROCJIM FIŽOLOM Tri četrt kg koštrunjih reber, 1 liter vode, sol, l leg fižolovega stročja, 1 paradižniki. 1 koren, 2 dkg moke, zelen peteršilj. Ilebra zrežemo na primerno velike kose in jih v slanem kropu kuhamo pol ure, nato dodamo otrebljeno in zrezano fižolovo stročje, olupljene zre/ane paradižnike in zrezan koren. Ko je vse skoraj mehko, dodamo z nekaj žlicami vode razžvrkjlano moko in jo dobro prekuhamo. Nazadnje primešamo obilo sesekljanega zelenega jjeteršilja. Kosilo dopolnimo z jabolčnim zvitkom. ZABELJEN MLAD FIŽOL Pol kg fižola, 1 žlice olja ali 2 žlici masti, pest drobtin, 1 stroke česna, zelen peteršilj, kisa po okusu. Naluščimo pol kg nedozorelega fižola dobre vrste, prebranega in opranega skuhamo. Ko je že mehak, ga osolimo in zabelimo. Zabelo pripravimo takole: maščobo razgrejemo, dodamo drobtine, ko nekoliko porumcnc, primešamo sesekljan in še strt česen, še malo pražimo, dodamo sesekljan peteršilj. Ko so drobtine dovolj zaru-menele, prilijemo kis, vse skupaj prevremo in zamešamo med fižol. Zraven ponudimo v kosih zabe-ljen krompir, ki pa mora imeti na dnu v skledi še malo krompir-jevke. (Po »Naši ženi«) nim repertoarjem nudijo tukajšnjemu prebivalstvu VEC IN KVALITETNEJŠIH UMETNIŠKIH PRIREDITEV. Eden izmed diskutantov je celo dejal, da se je mislil na tem zasedanju zavzemati za nadaljnji obstoj poklicnega gledališča v Kopru, da pa bo po takšni obrazložitvi, zlasti po do-d&tni, tako neovrgljivi obrazložitvi tega vprašanja, ki jo je podal predsednik OLO tov. Albin Dujc, odločno glasoval za predlog Sveta za kulturo in prosveto. V tej razpravi je zlasti prišlo do izraza tisto osnovno, zaradi česar je sploh prišlo do te reorganizacije: to osnovno pa je v kvalitetnem skoku, ki ga omenjeni ukrepi predstavljajo za poglabljanje kultur-no-umetniškega življenja v našem okraju. Spričo večjega števila predstav, ki jil bo v primerjavi z dosedanjim številom uprizoritev in gostovanj namesto koprskega gledališča organiziral zavod »Primorske prireditve«, je prevladalo mnenje, da BODO POMENILE ŠTEVILNEJŠE UPRI- ZORITVE VRHUNSKIH UMETNIŠKIH ANSAMBLOV IZ REPUBLIŠKEGA IN OSTALIH CENTROV NASE DRŽAVE PO VSEH VEČJIH KRAJIH NAŠEGA OKRAJA V BODOČE DOKAJ VlSJO UMETNIŠKO RAVEN, KAKOR PA JO JE ZMOGLO JAMČITI GSP. Ta kvalitetni skok, ki mu bodo dajala dosti poleta tudi številnejša gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, brez dvoma pomeni po vsebini povsem drugačen, vsekakor pa močnejši razlog za gledališko reorganizacijo v našem okraju kakor pa tolikokrat poudarjano »finančno vprašanje«, ki ga seveda nihče ne zanika. S. S. (Nadaljevanje s 5. strani) va. To prav gotovo ni. pojasnilo, ki bi otroke lahko združilo. V tej zunanji in družinski borbi izgubi padarica Meta vse svoje otroke. Štirje padejo zaradi Tinčevega izdajalskega sodelovanja z belogardisti, Tinča pa ustreli Meta, čeprav je bil njen najmlajši in najljubši otrok. Zdaj je ostala sama na pogorišču svoje družine in svojega življenja in najdrobnejše iskrice ne najde na tem pogorišču. Črna, obupana slika brez perspektive. In vendar so deset in deset tisoči slovenskih mater zavite v globoko črnino in s solzami v očeh našle iskrico na pogorišču svojih domov in src in vedele so, da so spominu svojih dragih dolžne, da to iskrico ohranijo in ožive v plamen, ki bo zagorel v svobodi. Te matere so naš simbol. Požrtvovalne in pogumne, čiste in nesebične. Q Koprska uprizoritev Ocvirkove drame »Mati na pogorišču« je bila dobra in to kljub izredno kratkemu času, ki so ga imeli za študij. Zasluga za to gre predvsem režiserju, gostu Ferdti Delaku, ki je znal animirati in pritegniti ansambel, poiskati v delu vse efekte in ga pravilno interpretirati. Morda bi delo še pridobilo na strnjenosti, če bi režiser krajšal dolge Metine monologe, ki so zaradi svoje privzdignjenosll itak bili v nasprotju z realizmom scenskega dogajanja. Odlična opora režiserju Je bila efektna, simbolična in izredno funkcionalna scena, ki jo je izdelal Franc Jurjec, prav tako svetlobni efekti, ki jih je po režiserjevi zamisli odlično izvedel. Padarico Meto Peklaj je igrala Ančka Grgurevič. Brez dvoma je bila to njena najboljša vloga na naših deskah, Odmaknjena in nedostopna, ko je govorila o svojem življenju, človeška in topla, pa .tudi stroga, ko je bila mecl svojimi otroki. Včasih je z obrazom povedala več kot bi mogla z besedami (ko ustreli sina). Metine sinove in hčere so igrali Jože Pristov, Anka Cigoj Janez Klasinc, Breda Ur-bič in Laci Cigoj, Bili so primerni svojim vlogam in značaju, ki so ga prikazovali. Morda bi si želeli pri Štefanu in Pavlu malo več klenosti, pri Tinčku pa ne surovosti samo v kretnjah. Vse druge podobe okrog Mete Peklaj in njenih otrok so samo obrobne. Tudi njen mož, ki ga poznamo samo po sliki. Dekorativno ga je upodobil Milan Pirnat. Med temi postranskimi figurami je bil gotovo najbolj izklesan in plastični lik vaškega očan-ca Krapše, ki ga je igral Marjan Lombar. Pristen je bil tudi vaški župnik Ernesta Zege, pajek, ki iz župnišča prede svojo izdajalsko mrežo na vse strani. Majhno presenečenje je bil toplo recitiran monolog partizana Rafla — Tiberija Lemuta. To je bil ob Koeevarjevi drobni vlogi, ki jo je igral Igor Pelan, ponoven dokaz, kako so tudi majhne in na videz nepomembne vloge lahko hvaležne, če se jih loti človek s pravim odnosom. Vaško tercijalko Jero si je Romana Le mu t brez posebnega vzroka zamislila v izrazitem dolenjskem narečju. Dva partizana sta igrala še Karlo Marsel in Jože Zupan. Z. L. mmmm mmmmk ■ "ï WÊÈÊM mmËSœ PIRANSKI VOLIVCI SO IZKAZALI ZAUPANJE NAJDELAVNEJSIM OBČANOM Kljub širokemu valu gripe, kije prav te dni zajela Piran, so nedeljske volitve tudi v tej občini pokazale, da se volivci dobro zavedajo svoje velike in odgovorne državljanske dolžnosti in pravice hkrati. Volilna udeležba je bila že v jutranjih urah zelo visoka. Do 14. ure so zaključili volitve že na 15 od 23 volišč; na ostalih pa so čakali le še na nekatere zamudnike. Popoldne so volili v glavnem le še tisti, ki so bili dopoldne v službi, kot n. pr. nekateri šoferji in sprevodniki. Posrečen primer so imeli na volišču v Ravnem. Neka stara ženica je prišla volit in ko je glasovala, je hotela voliti še za svojega moža, ki je ležal za gripo. Komisija je pojasnjevala starki, da po pravilniku ne more glasovati za drugega, ona pa je le vztrajala pri zahtevi, da bi ji dovolili izpolniti glasovnico še za soproga. Na ponovno dokazovanje, da tega ne more, ker ne sme, je ženica izjavila; »Če ga lahko »futram«, lahko tudi glasujem namesto njega«, kot bi hotela reči: »Če vem, kako naj mu strežem, da bo prav, bom tudi vedela, koga naj volim, da mu bo prav.« Pokazalo pa se je tudi, da volilni imeniki niso popolnoma na tekočem. Ko so aktivisti povpraševali po ljudeh, katerih tudi popoldne še ni bilo na volišče, so pri ljudeh, ki so jih našli na do-tičnem naslovu, izvedeli, da je ? sred! so Postojnčtmi (Nadaljevanje s 4. str.) enoti Belsko—Gorenje, za njimi pa v Stranah, Grobišču, Zejah, Slavinji, Malih Brdih, Sajevčah, Malem Ubeljskem in Malem otoku. Ob 11. uri dopoldne je občinska volilna komisija ugotovila, da je volilo že več kot 83 %> vseh volivcev. Dopoldne je obiskal Postojno predsednik OLO Koper Albin Dujc in se z organizacijskim sekretarjem OKZKS Koper Julijem Titlom živo zanimal za potek volitev. V sami Postojni je bila tu in tam kakšna pomanjkljivost pri volilnih imenikih. Dogajalo se je, da ta ali oni ni bil vpisan v imenik. Po poznejših ugotovitvah pa se je izkazalo, da so se volivci preseljevali, niso pa sprememb bivališča pravočasno javili matičnemu uradu. Med poslednjimi, ki so dostavili volilni komisiji volilni material, so bili volilni odbori iz Šmi-hela 'pod Nanosom, Planine in Studenega. Zvečer, ko je volilna komisija sprejela vsa poročila, je bilo razvidno, da je na področju postojnske občine volilo 89 % volilnih upravičencev in, če prištejemo še upravičeno odsotne, bi bil celotni rezultat udeležbe na volitvah 98%). V volilne imenike je bilo vpisanih 7.467 volilnih upravičencev, od tega skoraj 52% žena. Med dosedanjimi odborniki ObLO so bili ponovno izvoljeni sedanji predsednik Jože Baša, ki je kandidiral v Prestranku, Tone Ostanek iz Planine, Boris Križaj iz Orehka, Anton Čebokli iz Šmihe-la pod Nanosom, Franc Segec iz Postojne, Luce Ditrih iz Postojne in Andrej Požar iz Belskega, Med izvoljenimi odbomicami. je Marija Mislej-Soča, upraviteljica Otroškega vrtca v Postojni, Heda Radženovič, gospodinja iz Postojne in Slava Ogrizek, uslužbenka postojnske komunalne banke. Nadalje je bil izvoljen tudi sekretar občinskega komiteja ZK Zdravko Smrekar, razen njega pa še Julij Titel in Franc Kralj iz Kopra. »Ština« iskani volivec že več let proč; iz volivnih imenikov niso bili izbrisani vsi, ki so se v zadnjih letih odselili v Trst, Italijo ali kam drugam. Če bi imeniki ne imeli teh vpisov, bi rezultat volilne udeležbe bil torej še višji. Volitve so potekale v najlepšem redu. Vse je bilo praznično razpoloženo. S poslopij so vihrale zastave, volišča pa so bila še posebej okrašena z zelenjem. Za volišče volivne enote XI v »Ljudskem domu« v Portorožu je splošna ocena tistih, ki so na dan volitev videli volišča širom koprskega okraja in celo Slovenije, da je bilo eno najlepših volišč v vsej republiki. V okrasitvi ni mnogo zaostajalo volišče št. I v avli Glasbene šole v Piranu. Svečani vtis so v Piranu še po-posebej poudarjali pionirji in pionirke, ki so v modrih titovkah in z rdečimi rutami okrog vratu držali častno stražo ob vhodu v volišča ali ob volilnih skrinjicah. Pionirji so se izkazali že prejšnje dni pri pletenju zelenja za okrasitev volišč, na dan volitev pa tudi kurirji; prenašali so z volišč poročila o poteku volitev v štab občinske volilne komisije. Ta je preko zvočnikov sproti poročala o volilni udeležbi po posameznih voliščih. Oddane glasovnice so pokazale, da so piranski volivci- izkazali svoje priznanje in zaupanje tistim, na katere se lahko zanesejo, da bodo s svojo delavnostjo in poznanjem gospodarskih in drugih razmer v občini z gotovostjo prispevali k nadaljnjemu napredku in razvoju občine. Z izvolitvijo so dobili priznanje za dosedanje delo v korist občine marsikateri kandidati, ki so bili že v dosedanjem ObLO, kot n. pr. predsednik dosedanjega piranskega Ob LO tov. Davorin Ferli-goj, pa tudi mnogi novi kandidati. Tako bo novi občinski zbor imel v svoji sredi tudi 5 žena. Čim. so bila znana imena prvih izvoljenih za novi občinski zbor, je bilo gruče prebivalcev na trgih in po lokalih že slišati, da so razpravljale o novih odbornikih. Posebna komisija občinskega odbora SZDL, ki je pred volitvami razpisal med volišči in krajevnimi odbori tekmovanje za najboljšo organizacijo volitev, je v nedeljo obiskala vsa volišča in na podlagi ugotovitev izvršila ocene ter izrekla več pismenih pohval. Podobno tekmovanje je za bližnje volitve v občinski zbor proizvajalcev razpisal Občinski sindikalni svet. Pričakovati je, da bodo tudi te volitve potekle v piranski občini tako uspešno. Ju> Mili Na voliščih v Ilirski Bistrici je volilo precej pripadnikov JLA — ■podoficirjev in oficirjev z ženami. Zaradi deloma netočnega prijavljanja je bilo precej nepotrebnega iskanja po volilnih imenikih SEŽANA V sežanski občini je volilo G.G17 volilnih upravičencev in s tem doseglo 92,43'/« volilno udeležbo pri volitvah v občinski zbor bodočega ljudskega odbora. Ce bi upoštevali še upravičeno odsotne, bi bila volilna udeležba 99,7'/». Od 43 kandidatov so izvolili 25 odbornikov, med njimi dve ženi in enega mladinca. Izvoljeni so; Alojz Grmelt, Lado Mahnlč, Stane Skrabar, Angclca Bcnčič, Jože Uršič, Jože Kenčelj, Albina Stojkovič, Mira Masič, Milan Vitez, Milan Vram, Ludvik Tavčar, Bogomil MaUnič, Jože Večerin, Jože Fabjan, Slavko Skrinjar, Jože Go-mezelj, Vladimir Ravbar, Stane Lavrenčič, Franc Kokoravica, Viktor Stoka, Ivan Bratuž, Stanko Kralj, Andrej Krt, Jože Turk in Jože Trampuž. KOPER V občini Koper se je od 18.203 volilnih upravičencev udeležilo volitev 10.203 ali 89 •/• volivcev. V 32 volilnih enotah s 73 volišči so med 82 kandidati izbrali 37 odbornikov, med njimi 3 žene in enega mladinca. Upravičeno odsotnih je bilo 1.C22 volivcev, in če bi to število prišteli k številu udeleženecv volitev, bi bila v občini Koper volilna udeležba kar 97,9 •/•. V občinski zbor bodočega občinskega ljudskega odbora v Kopru so izvoljeni: Albert Jakopič-Kajtimir, Mirko Jelerčič, Miro Bertok, Stanko Pahor, Drago Keber, Jože Hočevar, Marija Aljan-čič, Leopold Caharija, Bojan Kardelj, Ivan Korošec, Karel Štrukelj, Anton Babič, Andrej Ivančič, Karel Klun, Celestln Kozlovič, Zoran Zlobec, Ubald Bolčič, Ambrož Hrvatin, dr. Ivan Kastelic, Ermelinda Hrvatin, Fanika Jereb, Ivan Bolčič, Evgen Batič, Karel Gregorič, Anton Peroša, Leopold Ambrožič, Oskar Sabadin, Jože Jurinčič, Kristina Lo-vrečič, Bruno Eller, dr. Dušan Dobrila, Dušan Obad, Srečko Lazar, Emil Seler, Anton Jakomin, Štefan Grdina in Mirko Babič. PIRAN V piranski občini je od 6.7G0 volilnih upravičencev volilo G.008 volivcev ali 88,88 •/«. Ce prištejemo volilni udeležbi še upravičeno izostale volivce, bi dosegla volilna udeležba v tej občini 99,G,/t. Neopravičeno odsotnih volivcev je bilo le 0,4V«. V 21 volilnih enotah, in na 23 voliščih so med 37 kandidati izvolili 27 odbornikov občinskega zbora bodočega občinskega ljudskega odbora. Med izvoljenimi odborniki so tri žene in dva mladinca. Izvoljeni so bili: Iticcardo Giacuzzo, Jože Cotič, dr. Voj-teh Pertot, Davorin Ferligoj, Dorlca Jereb, Bogomir Juriševič, Ferruccio Bartole, Anton Ukmar, Marija Porenta, Jožko Rotar, Leonarda Zadnek, Janko Mišigoj, Jože Žižek, Alojz Lesjak, Gina Kocjančič, Vera Sotler, Ivan Požar, Mirko Cok, Vlado Benko, Alojz Knez, Jakob Draksler, Henrik Kastelič, Anton Troha, Roman Petronio, Avgust Gojkovič, Viktor Pucer in Ivan Pribac. Čeprav že gre gradbena sezona h kraju, pa Vodna skupnost Koper še vedno pospešuje dela na melioracijah; poleg starih gradbišč so odprli še nova: regulacijo Pradiciole in melioracijski del na kompleksu pri Bertokih. Prve dni prihodnjega meseca pa bodo začeli še z obnovo objektov meliori-ranega ankaranskega področja in z obnovo obmorskega nasipa od Ankarana do stika z zaporo Škocjanskega zaliva. V melioracijska dela bodo letos vložili približno 80 milijonov dinarjev, za predvidena dela v prihodnjem letu pa imajo že odobrenih več kot 300 milijonov dinarjev. -jo V Slovenski Istri so bili za časa narodnoosvobodilne borbe štirje volilni okraji: socerbski, lo-parslci, obalni in istrski okraj. Priprave na volitve so se začele prve dni septembra leta 1944. Pri tem se je izkazala zlasti mladina, pa tudi člani množičnih organizacij. Delo ni bilo lahko, zlasti v obalnem pasu, kjer je imel okupator močne postojanke. In vendar je ljubezen do naroda in neverjetna iznajdljivost aktivistov premostila vse težave in ovire. Ljudje so bili obveščeni o volitvah, množično so prihajali na mitinge in predvolilna zborovanja, nosili so transparente, zastave in prepevali partizanske pesmi. In čeprav so vedeli, da pomeni funkcija v novih odborih ne samo preganjanje, ampak pogosto celo smrt, se je niso izogibali in so bili ponosni, če so jo dobili. Člani okrožnih in okrajnih volilnih komisij pa so obiskali sleherno naselje. Pretresali so bodoče kandidate, pojasnjevali pomen volitev itd. Volitve so bile tajne, le v iz- rednih okoliščinah z dviganjem rok. V zvezi z volitvami je bil vedno tudi primeren kulturni program, če le ni bil sovražnik preblizu. Ljudje so se dobro zavedali pomena teh volitev, zato je bila udeležba stoodstotna, ldjub neznosnemu sovražnikovemu pritisku, zapiranju in hajkam. Lahko naštejemo nekaj najbolj značilnih primerov brezmejne vdanosti in zavednosti istrskega človeka. Ko so se v Dolu pri Hrastovljah volivci že zbrali v neki stari hiši, je nenadoma prišla v vas močna nemška patrulja iz Podgorja. Dolanske mladinke so se takoj znašle. V največji naglici so pobrale v vaseh več steklenic vina in žganja in pogostile nemške vojake. In medtem, ko so Nemci pili in se šalili, so volivci opravili svojo dolžnost. Udeležba na volitvah je bila 100 %. V Trebešah pa so pravkar končali volitve, ko je prihrumel v vas kamion z nemškimi vojaki, ki so začeli preiskave po hišah. Hitro je bilo treba skriti ves volilni material. Znašla se je stara ženica, vzela košaro z radičem in ga odnesla z volilnim materialom vred mimo vseh sovražnih postojank, zased in straž na dogovorjeno mesto ob velikem hrastu. Po opravljenih volitvah v Ku-bedu, sta se odpravila Tone in Jakob proti Gračišču, pa je klicala za njima 92 let stara ženica in zahtevala, da lahko uveljavi svojo volilno pravico. Ker sama ni znala brati, sta ji člana volilne komisije počasi brala imena kandidatov. Pozorno je poslušala, potem pa rekla: »Take može volim tudi jaz!« Takih in podobnih primerov je bilo v Slovenski Istri nešteto. Istrsko ljudstvo je z zaupanjem gledalo v novo Jugoslavijo, da jih bo osvobodila od dolgega su- ' ženjstva. Novi odbori pa so tudi res postali prava ljudska oblast, ki jo je narod čuval pred sovražnikom kot svojo največjo pridobitev. Usoda Slovenske Istre je bila s tem rešena. Ivan Cah-Iskra Kandidata za občinski zbor v Pivki, podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar in Jože Česnik, spomeničar, predsednik Delavskega sveta Gozdnega gospodarstva v Postojni, se med volitvami razgovarjata o najrazličnejših problemih Za izboljšanje življenjske ravni Večina investicijskih posojil, ki jih je Okr. ljudski odbor Koper na svoji zadnji seji odobril, so taka, da bo s temi vlogami družbenih sredstev zagotovljeno na ta ali oni način zboljšanje življenjskih razmer naših ljudi. Poroštvo za najetje investicijskega posojila za avtobusno podjetje »Slavnik» 120 milijonov dinarjev je Svet za gospodarstvo predlagal zato, ker gre za nakup pač novih avtobusov. Pogoji za nakup so ugodni. Zaradi specifičnosti prometa v našem okraju pa je taka investicija utemeljena. Z njo bodo delno pokrite najnujnejše potrebe linijskega avtobusnega prometa, turističnega prometa in obveznosti po Videmskem sporazumu. -jo noše na vasi m m V NEDELJO PO KOPRSKIH Budnica ob sedmi uri zjutraj je spravila pokonci tudi tiste zaspance, ki so sicer navajeni v nedeljo malo potegniti. Veliko jili je bilo, ki niti čakali niso, da bi jih koprska godba šele zbudila, ampak so že prej čakali pred zaprtim voliščem, da pride volilna komisija in začne z delom. Na devetih koprskih voliščih so v glavnem volili ljudje že v jutranjih urah in če si zašel na volišča proti opoldnevu, so volilne komisije skoraj samevale v lepo okrašenih dvoranah. Mesto samo pa je imelo živahno in svečano lice. Na ulicah je bilo več ljudi kot po navadi in kjerkoli si prisluhnil, si slišal pogovore o volitvah, o kandidatih, ce- PJ,$m& utedpu&tu ALI BOMO OSTALI RES BREZ TRGOVINE, PEKARNE, MESNICE IN GOSTILNE? Tako se sprašujejo v Crnciu kalu, ko je sanitarna inšpekcija odločila, da je treba zapreti poslovne prostore gostUne, trgovine in pekarne za čas, dokler ne bodo ti prostori ustrezali predpisom bigiensko-zdravstvene službe. Poslopje, v katerem so ti prostori, je zasebna last- Razen omenjenih treh obrtnih obratov gostujeta v tej stavbi tudi kmetijska zadruga in krajevni odbor. Se do pred nekaj meseci pa je bila v njih tudi uprava Vi-nogradniško-sadjarskega posestva Črni kal. Poslopje je v zelo slabem stanju. Skozi streho pronica voda, tako da je skoraj treba ob deževnih dneh v krajevnem uradu uradovati z razprtim dežnikom, da se ne bi zinočUi. Samo za popravilo prostorov, kjer je kmetijska zadruga, bi bilo potrebnih C do 7 milijonov dinarjev. Razumljivo pa je, da tako velike investicije tamkajšnja zadruga re zmore. Treba bo pač poiskali denarne vire tudi drugod, saj hiša, ki stoji na prometnem kraju tik glavne ceste, s svojo sedanjo razdrapano zunanjostjo tudi ne dela najboljšega vtisa na potnike, ki potujejo skozi Črni kal. A. P. lo o bodočih sestankih, kjer bo treba znova spregovoriti o tistem, kar so govorili že pred volitvami. Da se ne bi pozabilo. Da, odborniki, ki so jih izvolili v nedeljo, nimajo pred seboj nemajhne in tudi ne lahke naloge. Razen tega pa odgovornost pred svojimi volivci. Volilne komisije si zaman spra-' seval o posebnih dogodkih. Kaj naj bi se zgodilo, razen da je bil morda volilni imenik nekoliko pomanjkljiv? Zavednost naših volivcev se je pokazala v disciplinirani udeležbi, v sproščeni uporabi svoje demokratične pravice na volišču. To je bil tudi dokaz, da so bile priprave na volitve temeljite. Volišča so obiskali posamezni kandidati in predstavniki občinskih ali okrajnih političnih forumov in volivci, ki so bili ravno takrat na volišču, so se čutili počaščene. Njihovo zaupanje se je še utrdilo. Nedeljske volitve so bile poseben praznik za tiste mladince, ki so volili letos prvič. Ker so hoteli tudi na zunaj manifestirati, da se zavedajo, kaj jim to pomeni, so prikorakali na nekatera volišča v skupinah, s harmoniko in pesmijo. Žarečih oči in spoštljivo so prejemali glasovnice iz rok volilne komisije in skrbno očrtali svojega kandidata. Ob vsakih volitvah pišejo o starih ljudeh, ki jim starost in nadložnost ne ovirata, da ne bi izvršili svoje državljanske dolžnosti. In kdo bi jim zameril, da imajo na voliščih največ povedati, saj bi vsem radi razložili, da nekoč ni bilo tako, da so jih zaradi volitev preganjali in zapirali in da mi vedno ne znamo ceniti tega, kar imamo. Borbene in zmagoslavne partizanske pesmi, ki se oglašajo preko radia, pa budijo v starih partizanskih materah spomin na njihove otroke, ki so darovali svoje življenje za to, da mi živimo danes drugače, bolje. In volilni komisiji morajo razložiti, da se zavedajo, kaj po- menijo volitve in da so njihovi otroci padli za to svobodo. Ko so člani volilne komisije šteli glasovnice in izračunali odstotek udeležbe volilnih upravičencev, marsikje niso bili zadovoljni: bolezen in zopet bolezen, upravičena odsotnost, vse to je zniževalo dobre rezultate. Takrat se še niso zavedali, da so se dobro odrezali. Toda kdo si ne bi želel od dobrega še bolje? In vendar je bil Koper med prvimi v koprskem okraju in naš okraj prvi v Sloveniji. To pa prav gotovo ni malo. Zdenka Lovec PIVKA V občini Pivka je bila 88,1 •/• volilna udeležba, saj je glasovalo 5.212 volilnih udeležencev, medtem ko je imelo volilno pravico 5.917 državljanov. Upravičeno odsotnih je bilo G73 volivcev. Ce seštejemo podatke o volilni udeležbi in število upravičeno odsotnih, dobimo 99,5 'It. V 23 volilnih enotah so na 36 voliščih med 30 kandidati izbrali 23 odbornikov bodočega občinskega ljudskega odbora. Izvoljeni so bili: Franc Klobučar, Milan Zakrajšek, Albin Kuret, Ivan Damej, Jože Kovačič, Ljudmila Kaluža, Franc Penko, Milan Perenič, Anton Fičur, Ivan Ka-stelic, Jože Pogačnik, Anton Polh, Jakob Cesnik, Emil Ludvik, Jože Cesnik, Milan Skok, Tončka Ivontelj, Anton Kaluža, Stanko Dolgan, Anica Pregelj, Jože Guštin, Jože Renko in Olga Kaluža. IZOLA V občini Izola so v 22 volilnih enotah z 22 volišči izbrali med 25 kandidati 22 odbornikov. Udeležba na volitvah je bila 87,9'/t. Volilnih upravičencev je bilo v tej občini 5.627, volilo pa je 4,918 volivcev. Upravičeno se volitev ni udeležilo 597 volivcev, neopravičeno pa 82. Izvoljeni so bili: Albin Dujc, Srečko Vičič, Jožef Sturman, Ema Stepančič, Tiho-rnir Javoršek, Štefan Brezavšček, Stane Waizer, Milka Cebron, Ludvik Kiemenčič, Gobo Nerino-Gino, Jože Vatovec, dr. Alojz Mazl, Vincenc Bonassisi, Andrej Komljanec, Alojzija Cotar, Drago Dolinšek, Franc Sornik, Rafael Krpal, Bruno Stipančič, Franc Karo, Aleksander Kleva, Albin Grbec in Silvo Medoš. ILIRSKA BISTRICA Od 9.019 volilnih upravičencev je volilo v občini Ilirska Bistrica 7.90D volivcev ali 87,7 'It. Upravičeno odsotnih je bilo 1.009 volivcev, neopravičenih pa samo 1,1'/«. V 25 volilnih enotah in na 54 voliščih so med 41 kandidati izbrali 27 odbornikov bodočega občinskega zbora novega občinskega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici. Izvoljeni so bili: Ivan Mavser, Alojz Ccligoj, Slavko Pegan, Anton Guštinčič, Franc Raktelj, Rado škrlj, Anton Dolgan, Ivan Scstan, Jože Prosen, Franc Prosen, Mihael Vrh, Franc Ružič, Ivan Frol, Alojz Stopar, Milan Božič; Jože Batista, Ivan Muha, Franc Prelog, Franc Dekleva, Jože Grahor, Anton Gašperšič, Marija Vogrič, Franc Oblak, Franc Kruh, Franc Slcrlj in Josip Tomšič. (Nadaljevanje s 4-, strani) sti hitrega in smotrnega razvoja industrije, predvsem s povečanjem tiste industrijske dejavnosti, ki bo zaposlila čimveč ženske delovne sile. Bodoče pristanišče bo nujno narekovalo zgraditev predilnice in razširitev ter modernizacijo sedanjih obratov prehrambene industrije. Tak gospodarski razvoj pa bo po drugi strani zahteval tudi vskladitev investicij za povečanje števila prometnih sredstev, ker bo potreba po prevozu tukaj izdelanih pro- Mlekarna v Sežani je najmodernejši obrat te vrste pri nas. Podobna je še v Dekanih pri Kopru, medtem ko je v Ilirski Bistrici starejša — to so trije sodobni mlekarski obrati koprskega okraja, ki lahko brez težave predelajo vse razpoložljive količine mleka v našem okraju Na mnogih zborih volivcev v občinah Sežana, Divača, Iirpelje in Komen je bilo večkrat govora o odkupovanju mleka in o vprašanju vzorkovanja mleka. Najčešče so postavljali takšna vprašanja in o njih razpravljali tisti mlekodajalci, katerim je Mlekarna Sežana plačevala za mleko po najnižji postavki, k besedi pa so se oglasili tudi tisti, ki radi poskušajo prelisičiti Mle- O Padni in njenem življenju se malokdaj kaj zapiše, pa čeprav je življenje v tej majhni vasici piranske občine dokaj razgibano. Ne samo na minulih predvolilnih sestankih, pač pa tudi vsakokrat, ko se Padenčani zberejo, razpravljajo o številnih problemih, ki jih žulijo. Seveda pa ne ostane samo pri ugotovitvah, saj so vaščani znani po tem, da svoje sklepe prej ko mogoče realizirajo. Z reformo šolstva je dosedanje šolsko poslopje v Padni ostalo prazno, ker domači otroci obiskujejo osemletko v bližnjem Rav-nu, kamor jih vsako jutro zapelje posebni avtobus. V nekdanjih učilnicah nameravajo urediti prostore za predšolsko mladino in dvorano za razne prireditve ter za kino predstave, ki bodo odslej vsako soboto zvečer. Tudi mladinci in mladinke želijo imeti svoje prostore, da bi prirejali razne kulturne prireditve, ter se nanje tudi pripravljali. Da bi čimprej dobili primerno dvorano, se je več domačinov, predvsem mlajših, obvezalo, da bodo uredili poslopje s prostovoljnim delom. Treba bo le preskrbeti nekaj kredita iz občinskih sredstev. Padenčani malo govore, pa veliko naredijo. Ni jim žal truda za to, da bi uredili vse ono, kar lahko uredijo sami. Tako so dogradili vodovod, poskrbeli za lepši zunanji izgled vasi itd. Radi pa se tudi udeležujejo raznih zdravstvenih, vzgojnih in kultur-no-prosvetnih predavanj, ki jih prireja Ljudska univerza iz Ravna. F. S. karno s tem, da oddajajo posneto mleko. Mlekarna vzame vzorce nepričakovano in če ugotovi, da ima mleko manj kot 3 % tolšče, ga sicer odkupi, vendar po nižji ceni, čeprav nekatere druge mlekarne takega mleka sploh ne odkupujejo. V članku, ki ga je objavil Slovenski Jadran 11. t. m. pod naslo-. vom »Zrno do zrna pogača« je bilo zapisano, da Mlekarna Sežana plačuje mleko po najnižji ceni v Sloveniji in sicer povprečno od 14 do 15 din za liter, kar ni stimulativno za kmete. Ker je ta trditev v primerjavi z dejanskim stanjem precej netočna, smo takoj napravili izračun plačila mleka za prvo polletje t. 1. in ugotovili, da je bila povprečna cena 20,87 din za liter. Za tretje tromesečje pa je pokazal izračun samo za zbiralce občine Divača, da je bila odkupna cena 21,24 din za liter, da so v zbiralnici Gorice odkupovali po 20,19 din, v zbiralnici Gorenje Ležeče pa po 22,49 din za liter. V gori navedenih povprečjih ni vračunana provizija za zbiranje, provizija KZ, prevozi in drugo, pač pa so to zneski, ki so jih prejeli kmetovalci. Tudi trditev, da ima Mlekarna Sežana najnižje odkupne cene v Sloveniji, ne drži v celoti, kajti le Mlekarne v Kranju, Škofji Loki, Dekanih in Iiruševju plačujejo mleko za 0,50 do 1,70 din več za liter, vse druge mlekarne pa imajo nižje odkupne cene. Da pa nudi Mlekarna v Ljubljani višje odkupne cene je pa pripisati regresiranju OLO Ljubljana. Ne trdimo, da je za kmetovalce naša odkupna cena dovolj stimulativna. Je mnogo nižja od cene otrobov in je nikakor ne moremo primerjati s ceno mesa, ni pa to vprašanje, ki tare samo Mlekarno v Sežani, ampak je to vsesplošno vprašanje našega mlekarstva. So nekatere mlekarne v državi, kot n. pr. v Skopju, Beogradu ali Sarajevu, ki plačujejo mleko mnogo dražje kot ga plačujemo v Sloveniji, so pa tudi zato prodajne cene višje, ali pa enake našim s tem, ker dobivajo regrese okrajnih ljudskih odborov. Mlečni izdelki imajo v vsej izvodov v notranjost dežele vedno večja, Zbori proizvajalcev bodo pač morali reševati vrsto vprašanj v zvezi s temeljitejšim sestavljanjem občinskih družbenih planov in skrbeti bodo morali tudi za to, da ne bi bilo v njihovem izvajanju nepotrebnih zastojev. Smatram torej, da bodo zbori proizvajalcev imeli veliko dela, odigrali pa bodo pomembno družbeno vlogo pri nadaljnjem smotrnem razvijanju naše gospodarske politike. i«'-:«'. Šolska lad.ja JVM, minopolagač »Zelengora«, je ena izmed redkih vojnih ladij, ki jih je naša mlada vojna mornarica podedovala še od bivše Jugoslavije, ko se je ta ladja imenovala »Orao« — poteka pa še iz bivše Avstrije. Prejšnji teden je bila na nekaj minutnem obisku v koprskem pristanišču državi isto ceno. Mleko za katerega v drugih republikah nudijo višje odkupne cene kot jih pri nas, pa ga ne morejo dati v predelavo, ker mlečni izdelki previsokih cen ne prenesejo. Precej nesoglasij med mlekodajalci na našem odkupnem področju ustvarja mlečna kontrola evidentiranih krav sivorjave pasme. Mlečni kontrolorji često brez vsake odgovornosti odvzemajo vzorce, ne premešajo mleka dovolj in zato so rezultati vzorcev mnogokrat nerealni, ker pokažejo tolščo do 8°/o. Mleka s tako tolščo pa ne daje nobena krava na svetu in ko kmet kasneje zve, da je vzorec, ki ga je odvzela mlekarna pokazal le 3,5%, dopovedujejo vsem, da jih Mlekarna slepari. Mlekodajalci bi se morali tudi zavedati, da posneto mleko nima tiste vrednosti kot neposneto, ker iz njega Mlekarna ne more izdelati takšne količine mlečnih izdelkov kot bi jo lahko. Prav bi bilo, da bi se vsi tisti, ki slišijo take in podobne pripombe, pa morajo dajati svojim volivcem ali članom organizacij pojasnila, prepričali v najbližji kmetijski zadrugi, koliko je dejanska odkupna cena in koliko je tistih, ki so dobili za liter mleka le po 14 do 15 din. Ivan Kjuder Cankarjeva beseda (Nadaljevanje s 5. strani) ki je v Kopru ali kjerkoli na Krasu poshišal ta umetniški večer (bilo je sedem predstav: v Postojni, Sežani, Ilirski Bistrici, Izoli in Piranu), mora priznati, da ga je to doživetje prevzelo bolj kot pa človeka prevzame na videz zabavna, a po vsebini neizmerno revna komedija. Taka priznanja, da so, o tem ni dvoma, nam dokazujejo, da si ljudje, ki ne živijo v velikih kidturnih središčih, ki živijo v »provinci«, kot kroži izraz, da si torej ti ljudje želijo tudi in še takih in podobnih predstav in doživetij. Nikakor se mi ne da, da bi to po umetniškem učinku, ne pa po množičnem obisku uspešno predstavo porabil za hvalo in propagando »Primorskih prireditev«. Vsa hvala Tiranovemu pripovedovanju gre skoraj tudi njim! Rajši bi opozoril v zvezi s temna vprašanje, ki si ga bo treba v Slovenskem Primorju vse bolj in bolj klicati pred oči. Gre namreč za tole. Spričo poudarka, ki ga ima posredovalno delo »Primorskih prireditev«, je treba vedeti, da se kulturni nivo določenega kraja ne kaže v tem, da vabi v goste tako in tako kvalitetne ansamble, marveč v tem, koliko je kraj sam, iz lastnih moči in sred-sieu zmožen ustvariti. A ne ustvariti takole na višini čitalniških in »tingel-tangel« prireditev, kjer so malo zapojčkali, zaplesali in poploskali, marveč na višini, kise skuša čimbolj približati umetniškim dosežkom kvalitetnih ansamblov. Tukaj namreč trčimo na vprašanje, ki z razpustom GSP v tej obliki, kakor je bilo. ni bilo ne narejeno ne odpravljeiio, marveč je bilo pereče že prej. Poleg »Primorskih prireditev« ima torej odgovorno nalogo pred seboj še drugo kulturno telo pri nas — to je Svoboda. J. HOČEVAR LIUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA n ° ° ¥ V sedmem kolu ljubljansko-primorske nogometne lige je bilo na sporedu srečanje prvih dveh na tabeli — ljubljanskega Krima in Nove Gorice. Ob velikem zanimanju občinstva se je tekma končala neodločeno 1:1. Vendar je vprašanje, če bo ta rezultat obveljal. Kajti vdoru publike na igrišče prav lahko sledi rezultat 3:0 p. i. v korist nasprotnika. Povsem razumemo, da so v odločilnih srečanjih igralci in gledalci nervozni, toda to ne po-To, kar se je pripetilo v nedeljo v Novi Gorici, je treba vsekakor obsoditi. Tik pred koncem tekme, ko so domačini vodili z 1:0, je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Krima. Gostje so izenačili, takoj zatem pa je vdrla na igri- šče publika, ki se je hotela s pestmi lotiti sodnika. Le odločni intervenciji Ljudske milice ter rediteljev je pripisati, da ni prišlo do obračuna. Res je, da so ta incident izzvali le posamezniki, toda dolžnost kluba je, da s pomočjo pravih ljubiteljev športa take stvari že v kali zatre. Ker v Novi Gorici nedeljski dogodek ni bil prvi te vrste, pričakujemo, da bodo pristojni forumi odločneje intervenirali kot doslej.' Primorski derby med Izolo in idrijskim Rudarjem se je končal z majhnim presenečenjem. Domačini so bili sicer boljši, vendar meni, da je treba zgubiti živce, zaradi trde obrambe, gostov niso mogli uveljaviti svoje pi-emoči. Tako se je tekma končala neod- ločeno 1:1. Po nedeljski zmagi nad Grafičarjem v Ljubljani je neodločen rezultat na domačem igrišču vsekakor neuspeh za Izolo. Od drugih tekem naj omenimo še zmago Slovana nad Grafičarjem s 3:2 in zmago Jesenic nad Ilirijo s 3 :0. Lestvica pa je naslednja: Krim 7 6 1 0 17:7 13 Nova Gorica 7 4 1 2 16:11 9 Triglav 6 4 0 2 15:10 8 Jesenice 7 3 1 3 15:12 7 Grafičar 7 3 1 3 15:13 7 Slovan 6 3 0 3 14:15 6 Tržič 6 2 2 2 10:13 6 Izola 7 2 1 4 11:14 5 Rudar 7 2 1 4 12:17 5 Ilirija 6 0 0 6 6:19 0 RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij ObLO Izola razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Uradni list FLRJ štev. 51/53) in 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55) naslednja delovna mesta: 1. Direktorja gradbenega podjetja »Gradbenik« Pogoji: gradbeni inženir ali tehnik s pooblastilom in 10-letno prakso na vodilnem mestu stroke 2. Direktorja obrtnega gradbenega podjetja »Obnova« Pogoji: gradbeni inženir ali tehnik s pooblastilom oziroma strokovni uslužbenec ustrezajoče stroke z uspešno večletno prakso na vodilnem mestu 3. Poslovodja mizarske obrtne delavnice »Nanos« 4. Direktorja mestne Pekarne 5. Upravnika gostišča »Turist« 6. Upravnika gostišča »Ljudska menza« Pod točko 3, 4, 5, 6 se zahteva visoko kvalificiran delavec iz ustrezne stroke z uspešno večletno prakso na podobnem vodilnem mestu. Pravilno kolkovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom, dokazili strokovne usposobljenosti in navedbo dosedanjih zaposlitev dostavite ObLO Izola do 30. oktobra t. 1. Prihodnjo nedeljo bo igral Rudar doma s Krimom, Izola pa s Slovanom, medtem ko bo Nova Gorica gostovala v Tržiču, SLOVENSKI JADRAN v vsako hišo Slovenskega Pri-morja! Pred jesenskim krosom Kakor prejšnja leta bo tudi letos na sporedu tradicionalna lahkoatletska prireditev — jesenski kros. Točnega datuma za začetek krosa v koprskem okraju še niso določili, v kratkem pa se bo sešla posebna komisija, ki bo pripravila vse potrebno. V koprskem okraju smo glede prireditve nekoliko v zaostanku za drugimi pokrajinami. Vzrok je pač v tem, ker je atletika kot celota na zelo nizki ravni. Toda prav z Jadranskim tekom smo začeli prebijati led tudi na tem področju in če bo šlo tako naprej, se bo atletika razširila tudi med širše plasti prebivalstva, zlasti pa med mladino. Jesenski kros bo lepa priložnost, da zainteresiramo širok krog ljudi za telesno vzgojo, predvsem pa mladino ter tiste, ki jim je gibanje na svežem zraku nujno potrebno (delavci in uslužbenci). Z uvajanjem zimskega voznega reda je spremenil SAP TURIST-BIItO v Ljubljani vozni red na avtobusni progi Ljubljana—Koper—Piran. Ukinil je vožnji iz Ljubljane za Piran z odhodom iz Ljubljane ob S. in 9. url ter povratka iz Pirana v Ljubljano ob 11.30 in 10. uri. V zimskem času do uveljavitve novega voznega reda spomladi bomo vozili po naslednjem voznem redu: 6,00 8.00 10.15 9.10 11.40 13.53 odhod prihod LJubljana Piran prihod odhod 16.40 18.40 20.40 13.00 15,00 17.00 Nedeljska povratna avtobusna proga: Sobota Nedelja 14.00 17.40 odhod prihod Ljubljana Piran prihod odhod 22.40 19.00 Minulo soboto je bila na Ekonomski srednji šoli v Kopni redna letna mladinska konferenca. Na njej so mladinci in mladinke razpravljali o plodnem delu svoje organizacije v preteklem letu ter začrtali naloge za prihodnje delovno obdobje. Posebno lepe uspehe je dosegla mladina na delovnih akcijah in pri razvijanju družbenega upravljanja v šoli. Vseskozi aktivno udejstvovanje v šolskem odboru ter uspešno delo dijaške skupnosti je ustvarilo pogoje za tesno sodelovanje med dijaki in profesorskim zborom, kar je pripomoglo k uspešnemu reševanju mnogih vprašanj v zvezi z življenjem v šoli. V tem pogledu je mladina EŠS najboljša v našem okraju. Konferenca je ugotovila, da so kljub vsestranskemu udejstvo-vanju dijakov v izvenšolskem delu doseženi dobri uspehi tudi pri učenju. Med najvažnejšimi nalogami organizacije pa je poživitev dela krožkov za ideološko vzgojo in razširitev tiska med mladino. Konferenci so prisostvovali predstavniki OK ZKS, OK L MS in drugih organizacij. Prav tako se je je udeležil tudi predsednik šolskega odbora inž. Peter Aljančič, ki je najboljšim dijakom in dijakinjam izročil knjižna darila. Ob zaključku so sprejeli v organizacijo večje število mladincev in mladink ter izvolili novo vodstvo. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izjavil o tovarišu Ivanu Muhiču ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jožef Frančeškin Črni Kal MAGAZZINI ■S. S. a r. 1. TRST plašči, dežni plašči, obleke suknjiči, srajce, spodnja in :gornja trikotaža :a moške, ienske in otroke Najnižje cene vTrstu Trst Corso Garibaldi 1 telefon 94-17S Čestitka Mladoporočencema Miji Ilvalo-vi, korektorici CZP »Primorski tisk« in Igorju Pelanu, režiserju in igralcu Gledališča Slovenskega Primorja, želijo vso srečo prijatelji in delovni tovariši! Najnovejše v Kopru je to, da smo dobili na cesti proti Seme-deli novo razsvetljavo. Neon, kot pravijo. Po tem, da za zdaj gori le ponoči, lahko takoj ugotovite, da je imamo še zelo malo časa. Reči pa moram, da jo res nekaj lepega. Sicer smo tudi v Kopru že imeli nekaj podobnega, a dobra polovica luči je že fuč. Morda se bo zdaj kdo spomnil nanje. In pa na tiste ulice, kjer ni niti brljivke. Saj res ni treba, da še ko se spusti mrak gledamo značilni kontrast med starim in novim ter z nosovi drgnemo ob vogale, če moramo slučajno iz hiše. Ko sem o tem premišljeval tam na obali, me je zmotil neki gostinski delavec. Štrbunknil je sod morje, da bi ga opral. Omenil sem mu, da se nekje tam steka v morje mestna snaga in da bi bilo morda le bolje, če bi sod opral z vodo, ki jo redno dobavlja Rižanski vodovod, Ker pa zadnje čase ne pijem vina, nisem posebno vztrajal na tem in mi je pravzaprav vseeno. Počasi sem prikrevsal do Izole, Nič nisem vedel, kam naj se obrnem. Nenadoma se mi je zazdelo, da me nekdo kliče. Postal sem in prisluhnil, plašen, umirajoč glasek je prihajal z dvorišča kmetijske zadruge. Stopil sem tja in motorno trikolo z registrsko številko 8575 mi je začelo pripo- vedovati zgodbo o svojem nesrečnem življenju. Nekako pred poldrugim letom je še veselo brnelo po izolskih ulicah s tovorom sadja ali zelenjave, kakor je pač naneslo, Toda nad njegovo podjetje so prišli temni oblaki. Znašlo se je v likvidaciji. Hudo zaposleni člani likvidacijske komisije pa so najbrž pozabili, da je treba poskrbeti tudi za vozilo in da ni dovolj, če ga vodijo v kartoteki osnovnih sredstev. Revčka so pustili kar na parkirnem prostoru, kot da bi imel iti vsak čas spet na pot. In tam je ostal ter počasi kopnel. Ta je odvil vijak, drugi odrezal kabel, kar je pač kdo potreboval. Po nekaj mesecih se ga je nekdo usmilil in ga zapeljal na prostor, ki sem ga omenil. »Tu je nekoliko bolje in pustijo me vsaj pri miru,« mi je dejal, »bojim pa se vendarle, da ne bom dolgo zdržal. Pozdravi likvidacijsko komisijo v mojem imenu in poskrbi, da dobi zaslužen honorar.« Obljubil sem, da bom naredil, kolikor bom mogel, in se napotil proti Šmarjam, Tja sem prišel pozno ponoči, 2e sem mislil, da ne bom srečal žive duše — saj je bilo že nekako pol treh zjutraj — pa sem se hudo zmotil. Domača ekipa igračev »more ; je pravkar končala svoj delovni dan. Vračala se je domov in z milozvočnim rjovenjem oznanjala spečim Šmarčanom mlado jutro. Pohvalil sem fante kot se spodobi in se še sam nekajkrat zadri. Hotel sem jim dokazati, da za takšno junaštvo res ni potrebna posebna kvalifikacija. Jutro me je našlo že v Sečovljah. Namenoma sem pohitel, ker sem si hotel preskrbeti nekaj desk. Vedel sem, da bom najceneje in najlaže prišel do njih, če jih preprosto odtrgam od avtobusne čakalnice. Če ima še kdo podoben namen, naj pohiti, sicer bodo prej vse raznesli. Ob tej priložnosti sem se zapeljal z avtobusom še v Padno. Nič kaj posebnega nisem opazil. Vendar bi rad opozoril tovariša šoferja in pa sprevodnika na vozni red, ki ga le nekoliko preveč po svoje prilagajata. Saj je res, postanek na sečoveljskem križišču je nedvomno prijetnejši kot pa drugje, kjer ni nobene gostilne, To bo vsakdo rad potrdil. Potniki pa tudi radi vidijo, če avtobus pripelje ob uri in seveda tudi — odpelje. Glede voznega reda so se mi priložili tudi v Črnem kalu. Povedali so mi, da jo včasih prima-ha avtobus kar deset minut prej, kot bi moral. Tistim, ki bi se radi peljali, se kaj lahko primeri, da ga vidijo samo od daleč, kako jo brez njih briše proti Ljubljani. Razen tega bi bilo prav, če bi tudi ostala avtobusna podjetja izobesila tu svoj vozni red in ne samo Avtopodjetje Gorica. Toliko bi pač lahko upoštevali tudi to skromno vasico. Vas pozdravlja vaš Vane KOPER: 25., 26. in 27. oktobra ameriški barvni film TO JE LJUBEZEN; 28. in 29. oktobra ameriški film VELIKA URA; 30. In 31. oktobra ameriški film PO MORILČEVI SLEDI. IZOLA: 25. oktobra jugoslovanski film TRI ZGODBE; 20. in 27, oktobra kitajski film CIRKUS; 27. oktobra jugoslov. film TRI ZGODBE (matineja); 28. in 20. oktobra ameriški film PO MORILČEVI SLEDI; 30. in 31. oktobra ameriški film PLAMEN OPOLDNE. PORTOROŽ: 26. oktobra ameriško-japonski film ATOMSKA BOMBA NAD HIROSIMO; 28. oktobra ameriški barvni film DOLINA MAŠČEVANJA; 30. oktobra italijanski film KROJAČ ZA DAME. PIRAN: 24. in 25. oktobra ameriško-japonski film ATOMSKA BOMBA NAD IIIROSIMO; 26. in 27. oktobra ameriški barvni film DOLINA MAŠČEVANJA; 28. in 29. oktobra italijanski film KROJAČ ZA DAME; 30. in 31. oktobra jugoslovanski film SVOJEGA TELESA GOSPODAR SEČOVLJE: 20. oktobra ameriški film PO MORILČEVI SLEDI; 27. oktobra jugoslovanski film STOJAN MUTIKASA; 31. oktobra ameriSki barvni film TO JE LJUBEZEN film TO JE LJUBEZEN. ŠKOFIJE: 26, oktobra sovjetski barvni film VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA; 27. oktobra jugoslovanski film POSLEDNJI TIR; 30. oktobra jugoslovanski film TRI ZGODBE. POSTOJNA: 25., 26. in 27. oktobra ameriški barvni film POT ZA HOLLYWOOD; 29. in 30, oktobra angleški film SKOZI PEKEL. PIVKA: 26. in 27. oktobra ameriški film PRELOMNICA; 30. in 31. oktobra italijanski film RIM OB 11. SEŽANA: 26. in 27. oktobra sovjetski barvni film VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA; 29. in 30, oktobra finski film MAJA ODKRIVA MUZIKO; 31. oktobra in 1. novembra francoski film MOJA MALA NORICA. Petek, 25. oktobra, ob 20. url: Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU, Gostovanje v Piranu. Nedelja, 27. oktobra, ob 20. uri: Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU. Gostovanje v Divači. Ponedeljek, 28. okt., ob 20. uri: Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU. Gostovanje v Postojni. Torek, 29. oktobra, ob 20. uri: Vasja Ocvirk; MATI NA POGORIŠČU. Gostovanje v Ilirski Bistrici. Četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri: Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU. Poslovilna predstava v Kopru. DVOSOBNO STANOVANJE V VILI OB MORJU V IZOLI (možnost ureditve vrta) menjam za večje v Kopru, eventualno v Izoli. Vprašati v popoldanskih urah pri Kodriču, Levstikova 3, Izola. SPREJMEM namestitev kot ko-respondentka, fakturistka, dafc-tilografinja, ali vse hkrati. Naslov v upravi lista. MOŠKO ZAPESTNO URO sem našla dne 1. oktobra 1957 na križišču v Postojni. Lastnik naj se javi v Malnih 179, Planina pri Rakeku. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v Kopru ali neposredni bližini Kopra iščem. V prostem času bi pomagala pri učenju šoloobveznih otrok. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Takoj«. ENOSOBNO STANOVANJE NA REKI zamenjam za enako v Kopru, Izoli, Portorožu ali Piranu. Naslov v upravi lista. ŠOFERJA, kategorije C ali D, po možnosti tudi mehanika, sprejme takoj ustanova v Kopru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Vesten šofer«. Tvrdka BELTRAM, uvoz-izvoz, TRST, ulica Valdirivo 3, telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, LAMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN MOŠKA DVOKOLESA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspedicijo odpremlja darilne pakete za Jugoslavijo. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrd-ko Aldo Merolli v Gorici, ul. Garibaldi štev. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! »SPUTNIK« ŠE ZMEKAJ KROŽI Sovjetski umetni satelit, še zmeraj kroži okrog zemlje in kar nič ne kaže, da bi se nameraval spustiti. Kot pravijo sovjetski znanstveniki. vsi instrumenti delujejo brezhibno in so doslej že sporočili številne podatke velikega pomena. Satelit je doslej obkrožil zemeljsko oblo okrog tristrokrat. Predvidevajo, da bo krožil še dolgo. Čeprav tega ne morejo natančno izračunati, mu nekateri obetajo cclo več mesecev življenja. AZIJSKA NA DUNAJU Azijska gripa, ki je zajela vso Avstrijo, močno pustoši tudi na Dunaju. Doslej je zbolelo nad 30.000 ljudi. Zaprli so nad 130 šol in veliko število drugih ustanov. V bližini Moskve gradijo Rusi ogromen pospeševalec atomskih delcev, tako imenovani sinhrofazotron. Naprava je namenjena za proučevanje snovi in njenega izvora. Znanstveniki trdijo, da bi uspešen izid poskusov praktično pomenil ustvaritev snovi. LES V PRAHU Za mlekom in jajci smo nazadnje dobili v prahu še — les. Seveda pa ta nI namenjen za prehrano. Gre za nov gradbeni material, za katerega pravijo, da ima odlična svojstva. Les je zmlet v droben prah in dodane so mu še nekatere kemikalije. Ce mu dodamo ustrezno količino vode, dobimo ilovici podobno zmes, ki se da zelo lepo in lahko oblikovati. Ko pa se posuši in strdi, dobimo spet snov, ki ima vse lastnosti dobrega lesa. Novemu postopku predelave pripisujejo velik pomen, zlasti še. ker omogoča popolno izkoriščanje vseh vrst lesa. Na sliki vidimo enega izmed najnovejših modelov ameriške avtomobilske industrije. Avtomobilu so dali ime »zlata raketa« in je res skoraj prej podoben kakemu nadzvočnemu reaktivnemu letalu kot pa pohlevnemu cestnemu vozilu. Vsa karoserija je izdelana iz posebnega stekla Radlookthm® mlak© NOBELOVA NAGRADA ZA MIR To visoko nagrado bodo letos podelili bivšemu kanadskemu ministru za zunanje zadeve Pearsonu, Tako je sklenil komite za Nobelove nagrade pri norveškem parlamentu. Pearson je bil minister do junija meseca letos in je eden izmed aktivnih ustanoviteljev Atlantskega pakta. Reaktivec »Bell X. 2« velja doslej za najhitrejše letalo na svetu. Pravzaprav drži kar dva rekorda: hitrostnega in višinskega. Z njim so dosegli hitrost 3.635 kilometrov na uro in pa višino 3S.000 metrov. Letalo je izredno majhno, tako da ga lahko naložijo na velik štirimotornik, ki se dvigne z njim do višine 10.000 metrov, kjer ga nato izpusti TURISTI NA JUŽNEM TEČAJU Prihodnjega januarja nameravajo Argentlncl organizirati prvo turistično potovanje na Antarktiko. Za potovanje Je žc zdaj veliko zanimanje, kar ni čudno glede na to, da je bil ta kontinent doslej dostopen le znanstvenikom in vojakom. TRIKRAT ZRASLI ZOBJE Matu Lasici, 150-letnemu starcu iz Djakovičev pri Cajni-ču, so v njegovem življenju trikrat zrasli zobje. Zadnjič so mu pognali, ko mu je bilo že sto let. Vendar se jih ni dolgo veselil, ker so mu že po štirih letih izpadli. šni meri, da bi bilo lahko nevarno za zdravje ljudi, Zaradi tega so prepovedali prodajo in uživanje mleka za nedoločen čas. Mleko je prav tako neprimerno tudi za industrijske namene, zato ga bodo do nadaljnjega zlivali v morje. POPLAVE V ŠPANIJI Prejšnji teden je' velika poplava hudo prizadela eno izmed največjih španskih mest Valencijo. Hud naliv, ki je trajal nepretrgoma "24 ur, je dobesedno žalil mesto, povprečno je bilo nad poldrug meter vode na ulicah, ponekod, v nižjih predelih, pa je dosegla celo višino nad 10 metrov. Mesto je ostalo brez elektrike in brez plina, prav tako so bile pretrgane vse preme* ne zveze. Voda je porušila veliko število stanovanjskih in drugih poslopij ter zahtevala več sto človeških življenj. Po nepopolnih cenitvah znaša škoda nad deset milijard dinarjev. Z LETALOM ČEZ OBA TEČAJA 10. novembra bo iz ZDA poletelo posebno letalo, z name-. nom, da preleti Severni in Južni tečaj. To bo prvič v zgodovini letalstva, da eno in isto letalo doseže obe skrajni točki zemeljske oble. VSAKO URO 5000 ROJSTEV Po podatkih demografičnega urada pri Organizaciji združenih narodov se rodi na vsem svetu vsako uro 5000 otrok. Isti urad je -ugotovil tudi razmeroma zelo velik porast prebivalstva bolj ali manj po vseh deželah. Največji prirastek so zabeležili v ZDA, kjer se je število prebivalstva povečalo v enem letu za 7 milijonov. Porast prebivalstva po vsem svetu pa je v zadnjih letih skoraj 50 milijonov letno. To ni toliko posledica večjega števila rojstev, kolikor znižanja smrtnosti In podaljšanja povprečne življenjske dobe. Med najbolj znanimi cirkuškimi umetniki v Sovjetski zvezi je nedvomno tudi klovn Oleg Popov, ki skrbi za smeh in razvedrilo svojih številnih občudovalcev. Prav tako je Popov dosegel velike uspehe, ko je pred časom gostoval v Parizu. Na sliki ga vidimo pri nastopu. Ko je pred nekaj meseci umrl bajeslovno bogati Aga Khah, je med drugim zapustil tudi veliko število dragocenih konj. Njegovi dediči so te nedavno razprodali na javni dražbi v Parizu, kjer so se zbrali milijonarji iz vsega sveta. Posamezne živali so dosegle bajne cene. POL LETA V NEZAVESTI Letos marca je 17-letno Molilo Johum iz Saarbrtikna povozil avto. Dekle je obležalo v nezavesti in prepeljali so jo v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da se ji je v možganih sesirila kri. Nastala je drobna kepica, ki je nikakor ne morejo odstraniti z operativnim posegom brez nevarnosti za življenje dekleta, ki ves ta čas leži v nezavesti. Brez besed Angleška policija je zaplenila vse mleko na področju 500 kvadratnih kilometrov okrog Windskeyla, kjer deluje tovarna za proizvodnjo plutonija. Ugotovili so, da iz omenjene tovarne uhajajo radioaktivni plini, ki jih obsorbirajo rastline. Te same po sebi ne postanejo tako močno radioaktivno, da bi pomenile nevarnost za živali, ki jih krmijo z njimi, pač pa se radioaktivni delci koncentrirajo v mleku v tolik- Gina Lollobrigida spel pred filmsko kamero. Tokrat je dobila vlogo bogate mlade vdove, ki je prišla iz Amerike v Italijo, da si poišče moža. Obletavajo jo številni grofje in podobna elita, nazadnje pa jo dobi preprost kamnosek. Film je pravzaprav lahka komedija. Režira Vittorio de Sica. Po posebni uredbi morajo vsi dunajski policisti narediti izpit za — babico. To pa zaradi tega, da bi lahko v nujnih primerih pomagali porodnicam. Ugotovili so namreč, da Dunajčani v takih primerih zelo pogo-stoma kličejo na pomoč policijo in da se rodi vsako leto 7iad sto otrok, ko morajo pri rojstvu pomagati policaji. Zato ne bodo v prihodnje na Dunaju sprejeli k policiji nikogar, ki ne bo predložil z drugimi spričevali tudi babiškega, obenem pa so za policaje priredili posebne tečaje. »Lahko ostaneš tu, kolikor časa hočeš. Boš že videl, kakšne vrste človek sem.« »Še danes zjutraj moram odpotovati; toda spomnil se bom vašega naslova, ko se vrnem.« Zmajal je z glavo. »Ti se ne boš vrnil, če tako govoriš. Mislil sem, da si zares v stiski.« »Prav v nobeni stiski nisem. Toda znam ceniti prijateljev naslov.« Položil sem bankovec za deset lir na pult, da bi plačal kavo. »Spij šilce žganja z mano,« sem rekel. »Saj ni potrebno.« »Spij kozarček.« Nalil je dva kozarčka. »Spomni se,« je rekel. »Pridi sem. Glej, da te drugi ljudje ne prevarijo. Tu si popolnoma na varnem.« »Prepričan sem o tem.« »Si res prepričan?« »Da.« Bil je zelo resen. »Torej mi dovoli, da ti nekaj povem. Nikar ne hodi okoli v tem jopiču.« »Zakaj?« »Na rokavih se prav dobro pozna, kje so bile odtrgane zvezdice. Blago je drugačne barve.« Ničesar nisem rekel. »Če nimaš dokumentov, ti jih lahko dam.« »Kakšnih dokumentov?« »Za dopust.« »Ne potrebujem dokumentov. Imam dokumente.« »Prav,« je rekel. »Toda če potrebuješ dokumente, ti jih lahko preskrbim, kakršne koli želiš.« »Koliko pa stanejo taki dokumenti?« »To je odvisno od tega, za kakšne dokumente gre. Cena je zmerna.« »Zdaj jih ne potrebujem.« Skomignil je z rameni. »Meni je prav,« je rekel. Ko pa sem odhajal, je dejal: »Ne pozabi, da sem tvoj prijatelj.« »Ne bom.« »Se boš že spet prikazal,« je rekel. »Prav,« sem odvrnil. Zunaj sem se držal proč od postaje, kjer je bila vojaška policija, in sem stopil v kočijo, ki je stala na koncu malega parka. Povedal sem kočijažu naslov bolnišnice. V bolnišnici sem stopil v vratarjevo ložo. Njegova žena me je objela. Vratar mi je stisnil roko. »Vrnili s.te se. Živi in zdravi ste.« »Da.« »Ste zajtrkovali?« »Da.« »Kako se kaj imate, tenente? Kako se kaj imate?« me je vprašala vratar jeva žena. »Dobro.« »Ali ne bi zajtrkovali z nami?« »Ne, hvala. Povejte mi, je Miss Barkley zdaj tu, v bolnišnici?« »Miss Barkley?« »Angleška bolničarka.« »Njegovo dekle,« je rekla vratarjeva žena. Potrepljala me je po rami in se nasmehnila. »Ne,« je odvrnil vratar. »Odšla je.« Pri srcu me je stisnilo. »Ste sigurni? Mislim tisto visoko, svetlolaso angleško gospodično.« »Siguren sem. Odšla je v Strcso.»* »Kdaj je odšla?« »Odšla je pred dvema dnevoma z drugo angleško gospo.« »Dobro,« sem rekel. »Rad bi vas nekaj prosil. Ne povejte nikomur, da ste me videli. To je zelo važno.« »Nikomur ne bom povedal,« je rekel vratar. Pomolil sem mu bankovec za deset lir. Zavrnil ga je. »Obljubim vam, da ne bom nikomur povedal,« je rekel. »Prav nobenega denarja ne maram.« »Kaj lahko storimo za vas, signor tenente?« je vprašala vratarjeva žena. »Samo to,« sem odvrnil. »Mutasta sva,« je rekel vratar. »Saj mi boste povedali, če lahko kaj storim za vas.« »Da,« sem dejal. »Na svidenje. Se bom že spet oglasil.« Stala sta na vratih in gledala za mano. Stopil sem spet v kočijo in dal kočijažu naslov Sim-monsa, enega izmed mojih znancev, ki je študiral petje. Simmons jc stanoval daleč zunaj mesta proti Porta Magenta. Ko sem prišel k njemu, je še ves zaspan ležal v postelji. »Strašno zgodaj vstajaš, Henry,« je rekel. »Prišel sem z jutranjim vlakom.« »Kaj pa je s tem umikom? Si bil na fronti? Hočeš cigareto? V tisti škatli na mizi so.« Bila je velika soba s posteljo ob steni, s klavirjem na drugem koncu ter z omaro in mizo. Sedel sem na stol pri postelji. Simmons se je usedel, podprt z blazinami, in si prižgal cigareto. »V zadregi sem, Sim,« sem rekel. »Jaz prav tako,« je dejal. »Vselej sem v zadregi. Ne boš prižgal?« »Ne,« sem rekel. »Kakšen je postopek, če hočem priti v Švico?« »Ti? Italijani te ne bodo pustili ven iz države.« »Seveda. To vem. Toda Švicarji, kaj bi storili oni?« »Internirali te bodo.« »Vem. Toda kako ravnajo v takem primeru?« »Nobenega. To je zelo preprosto. Lahko greš, kamor hočeš. Mislim, da se moraš samo prijavljati ali nekaj takega. Zakaj pa? Bežiš pred policijo?« »Nič določnega še ni.« E N E S T r-"." -■ '. - - v- : "■ " n