327
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesarjevič Rudolf z nadvojvodinjo Štefanijo odpeljal se je zopet v Prago. Zopet je tukaj veliko visokih gospodov: Oton, kralj gerški, Milan, kralj srbski, princ Viljem pruski, konečno tudi japonski princ Arisugara. — Včeraj bilo je grškemu kralju na čast sijajno kosilo pri cesarju, pruski princ pa se je uže prej odpeljal, spremil ga je cesar na kolodvor. — Minister dr. Pražak povzdignjen je vsied podeljenega mu reda železne krone druge vrste v baronski stan. — Presvitli cesar podati se ima, kakor časniki trdijo, dne 17. t. m. v Budim-Pešt, ker se kmalu potem (25. t. m.) prične zborovanje skupnih de-legacij ; čuti je bilo, da se bode to leto mnogo manj zahtevalo pri delegacijah za skupne, poglavito vojaške potrebe, kakor preteklo leto; s tem bi se tudi naš redni deficit v državnem zboru primerno zmanjšal. — Tukajšnji mestni zbor, ki je uže marsikatero uganil, sklenil je, da mestna „Hvpothekenbank" na ogerske državne papirje ne sme dovoljevati posojil, toda zopet se čujejo glasovi, da se ima ta čudni sklep preklicati. — Najimenitnejša dogodba tega tedoa je ta, da je od obeh zbornic državnega zbora sprejeta postava o premembi volilne postave za državni zbor zadobila najviše potr j en je. — S tem je tudi dejansko vničeno ono, po nekdanjem mnenji ustavoverne stranke neod-8tranljivo zavarovanje vedne veČine nekdanje ustavoverne stranke. — Prihodnji državni zbor bo — to zdaj lahko za gotovo trdimo — naj se uže voli poprej ali kasneje — še bolj pomnožil sedanjo desnico državnega zbora, državi naši in skupini avstrijskih narodov na korist.
328
Iz Prage. — Odločni govor novoizvoljenega župana Czerny-a sprejeli so narodni krogi z veseljem in za-dostenjem, nemški krogi pa kriče* in nekateri njihovi časniki trdijo, da hočejo nemški pristaši izstopiti iz mestnega zbora. Govor županov se glasi: „Sin devetnajstega stoletja, katero je do zmage pripeljalo načelo narodne enakopravnosti, izrastei v narodnih tradicijah in poln duha onih, ki so narod zopet probudili, javno izjavljam tukaj pred njegovo prevzvišenostjo kot zastopnikom Njegovega Veličanstva in pred vsem zborom, da je moja najbolj vroča želja, da se naše zgodovinsko mesto, naša stara, ljubljena slovanska Praga dalje razvija in tako stopinjo razcveta doseže, da more svoj glavni nalog na meji nemškega in slovanskega bitja spolniti. Ne razumem te naloge po nauku, po katerem bi se med tema dvema narodoma morala v Evropi vojska vojskovati in bi mi bili poklicani, to vojsko vojskovati tako, da bi zmagovalec premaganemu stopil na vrat. Ne želim, da bi zlata Praga, v kateri živite obe narodnosti uže stoletja, bila bojišče, namenjeno v to, da bi se naroda med seboj pobijala in ščuvala, temveč obema bojišče, da se povzdigneta do najviše svitlobe prosvete do idealov miru, umetnosti in vseh blagih ciljev.
Iz Trsta. — Včeraj pričela se je tukaj tudi začasna mlekarska in sirarska razstava , pri kateri so navzoči razun druzih izvedencev tudi naš gorenjski strokovnjak za ta izdelek, gospod župnik Janez Mesar, nalašč za to naprošen po vladi. Sicer se tukajšnja razstava zdaj bolj in bolj redko obiskuje. Le ena rožica v Trstu še zmiraj dobro raste in še tudi tu in tam cvet pokaže, to je „marjetica", v kupčiji čislana, ker se iz nje izdeluje štupa zoper bolhe, pri lahonih pa je to znamenje vroče želje po rešitvi iz rok tujstva in po združenji z „edino Laško". — Naša „irredenta" tedaj še pri vsaki priliki pomalja roge. Pred vsem je nasproti uradnim izjavam tržaške policije, po katerih bi se bilo na barki „Galegiante" zgolj po nesreči pripetilo težko j*anjenje dveh vojakov, v tej zadevi zaslišani kapelnik Canskv svoje prepričanje izrekel, da se gre tu zopet prav gotovo za nov atentat, pa ne za nesrečen slučaj. Tržaška policija pa se je tako potrudila za dobro ime lahonov, da je ce!6 preiskavala po hišah, izvedeti, kdo je širil vesti, da bi bil to atentat. — Druga dogodba pa zadeva podporo za poškodovane po povodnji, privolil je namreč tržaški mestni zbor za Tirolce in Korošce 1000 gold.; „irredentovskemu" „Cittadino" pa to ni prav, da se podpirajo one s Trstom samo „statistično" vezane dežele, „ne pa privoli podpore za po povodnji poškodovane Benečane, katere s Trstom veže tista narodnost in bratovska kri". — „Cittadino" tedaj vidi samo papirnato zvezo med Trstom in državo in prezira vse dogodbe in žrtve petstoletne zgodovine. — Enako pa „Cit." prezira popolnem, od kod dohaja Trstu poglavitni del prebivalstva, izvzemši nekaj marke*rjev, kletarjev in skoraj vseh uradnikov in slug pri Llovdu in magistratu, ki so, hvala modrosti gospodarstva preteklega časa, ne samo pravi Lahi po krvi in jeziku, ampak tudi po svoji „edino laških" političnih idealih; naj-veči del tržaškega prebivalstva razun judov in tujcev pa so naseljeni Slovenci in Hrvatje, ki so se laščine naučili in katerih otroke uže, zopet hvala državoljubno osnovanemu šolstvu, proklamirajo za Lahe prave korenine, da imenu le dodajo kakovi „i" ali „ini".
Vse to priča,   da   se  v Trstu še prav izvrstno počuti staro, za Avstrijo „velezaslužno" gospodarstvo.
Laška. — Pričeti se imajo tukaj volitve za državni zbor in zato se je radovedno pričakovalo, kaj bo pove-
dal v svojem govoru ministerski predsednik Depretis pri svojih volilcih v Stradeli, kjer so njemu na čast priredili veliko pojedino. Govor njegov bil je obširen in opomnil je na marsikaj ugodnega iz preteklosti svojega vladanja, kakor: na prenaredbo volilne postave, na odpravo davkov od melenja ter obetal za prihodnost: odpravo posilne veljave državnega denarja ter znižanje ali odpravo najbolj teživnih davkov; trdil je, da država in ustava ne bodete nikdar nasprotovali izboljševanju na političnem in socijalnem polji.
„Razmere z vsemi državami — je rekel — so izvrstne, Laška ostala je zvesta skupini veleoblast, izrekoma sredoevropskih, ki se toliko zanimajo za vzdrža-vanje miru. Te zveze bodo toliko tesneje vsled pred-stoječe družinske zveze kraljeve rodovine laške in bavarske". Sklepal je minister svoj govor z napitnico na kralja in njegovo rodovino.
Iz Egipta. — Angleška vojska razun 10.000 mož ima se kmalu vrniti domu. Preiskava zoper glavarje in načelnike upornikov in pri pouzročnikih umorov se nadaljujejo in izpovedbe so, kakor pravijo, dokazale, da so uporniki bili v nepretrgani zvezi s sultanom turškim tudi potem, ko je ta proglasil Arabi-pašo za upornika, časniki hočejo vedeti, da Angleži ravnajo z Arabi-pašo-tako trdo, kakor z navadnim vćlikim hudodelnikom, in obče se sklepa iz tega ravnanja, da ga hočejo vsikakor na smrt obsoditi. — Komisije zarad povračila škode, nastale vsled vojske in požarov, imate ustanoviti se dve: ena, katera bo imela preiskavati in ceniti škodo, druga pa, ki bo imela še bolj težavno nalogo, posvetovati se, kje bi se našel denar za povračilo škode, ker egipčanska vlada se neki odločno brani ta povračila na-se vzeti. Vse to kaže, da vkljub končani vojski homatij v Egiptu še ne bo prav kmalu konec.