\ 118. številka. Trst, v sredo dne 27. maja 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — N'aroćnina znaAa: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tohakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot 3nvč.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. X glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi 3e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 3. H. nad str. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo ln tiskarna : ulica Carintia s te v. 12. Ekscelenci Koerberju v album. Gospod dr. Koerber je zopet včeraj govoril v parlamentu o dogodkih na Hrvatskem. Govoril je tako, da 8' mora Ona, pred katero bi moral sleherni smrtnik — pa bil to tudi kakov minister — klanjati, da si mora Resnica v žalosti in sramu zakrivati svoj obraz. In če se neča kdo klanjati Resnici, pa vsaj kamenja naj jej ne meča v lice____! Z govorom dra. Koerberja se bavimo na drugem mestu. Tu beležimo le kratek zmisel dolgega govorjenja Koerberjevega ; in ta kratki zmisel je: vseje laž, kar seje pisalo o dogodkih na Hrvatskem!! X e 1 e d a ni bilo resnih izgredov, ampak drzni lažni ki so že oni, ki bi hoteli vzbujati mnenje, kakor da i majo politični, narodni, socijalni in gospodarski odnošaji na Hrvatskem sploh kaj nenormalnega na sebi! Takov je zmisel govora dra. Koerberje-vega. Vbi so lažoiki in obrekovalci, ki ee ne navdušujejo za režim bana Khuena Hederva-rvja ! falsificirano in pretvorjeno v nasprotno — toliko po zmislu, kolikor po besedi. In ko je ta neumljiva politika nezvestoba nasproti Hrvatski začela prinašati svoj naravni sad, etablirali so tam grczavlado Khuenovo, ki traja dalje še danes. Storjena je bila prava Hanibalova prisega, da se deželo mora ruinirati, moraliČno in materijalno, da le ne postane nikdar ves nevarna Ogrski. Hrvat-ski volilni zakon je f a 1 z i f i k a-c i j a in laž. Cel<5 če merimo z ogrsko mero, ni na Hrvatskem nikdar svobodnih volitev. Tudi sodišča so zavisna od vlade. Nič manje ni zavisen stan odvetnikov. Ker obstoji na Hrvatskem nu-merus clausus, ni lahko možno, da bi postal odvetnik oni, ki ne ugaja na vladi. Malo nad eno desetletje je minolo, odkar je v »konstitucijonelni« Hrvatski veljal Bachov tiskovni zakon ! Slutili so pa, da tudi vse te nasilne odredbe ne pomorejo, da bi se ob-sovražljena dežela z zadostno silo tiščala ob tla; zato so jo tlačili tudi materijalno. Kajti, ako bi kedaj prosperirala, mogla bi postati nevarna svojim tlačiteljem. Tako ne sme Hrvatska dobiti popolne železniške mreže. Njena krasna pristanišča morajo propadati in ne smejo dobiti železniških zvez z zaledjem, j da le ne bi konkurirala z božano ljubljenko Reko. Lepo deželo hočejo potlačiti duševno in materijalno, da ne bo mogla nikdar več motiti spanja ogrskih nasilnikov. Zdi se pa, da se doeedaj še ni posrečilo, da bi popolnoma zadavili ljudstvo. Od časa do časa čaje svet VBaj kak vzdihljaj in doznava potem, da isti narod, katerega so ner.dfj v najhuji Bili turške nevarnosti nazivali »predzidje krščanstva«, se vedno živi. V zadnji čas je bilo cel<5 nekoliko glesaeje faktično stanje. Stilizacijo tega proglasa poverilo se je posebnemu odseku. * * :«c Včeraj je imela »Slovanska zveza« na Dunaju sejo, v kateri je bila soglasno vspre-ie"a sledeča izjava: »Vpitje hrvatskega naroda na pomoč proti nezakonitemu režimu bana grofa Khuena-Hedervaryja obrača se na ves civiliz&vani svet in je pri vseh narodnostih v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, naletelo na simpatičen odmev. Toliko bolj pa obsoja klub izgrede, ki so se v noči med 24. in 25. t. m. godili v Ljubljani in se nadeja, da sodnijska preiskava dobi krivce in jih bo mogla izročiti zasluženi kazai. , m * * Italijanski listi na Reki poročajo, da so zagrebške bolnišnice prepolne ranjencev, med katerimi je mnogo žensk in otrok. Smrtno bolan je tudi policijski komisar Graber, katerega so radi brutalnega postopanja demonstranti pretepli. o iz- prihajajo nekdanji m Takov žig nam je pritisnil včeraj dr.1 Koerber na grešno čelo ! In mi — kaj naj storimo vspričo te visokooblafetvene stroge obsodbe? Alt naj se branimo sami? Kako naj nam kdo verjame, ko smo vendar že označeni za lažnike?! Jn vendar nsm pravi vest, da vsi ljudje, ki govore, da sedanji režim na Hrvatskem ! pomenja zločin na interesih hrvatskega naroda in monarhije — di vsi ti ljudje niso tisti, ki ne govore resnice!! Ali kako naj si pomagamo. Ne preostaja nam druzega nego da se sklicujemo na dobre svedoke. In res imamo zopet pred seboj pričo, o kateri smemo reči, da je klasična. To je list »Zeitschrift fur Staats- und V o 1 k b \v i r t s c h a f t«. To je res klasična priča. Liet izhaja na Dunaju, izhaja na nemškem jeziku in je posvečen državnemu in narodnemu gospodarstvu. Iz predal t*ga lista gotovo ne govori pristranost Slovanom v prilog, kamo li kakov hrvatski nacijenalni šovinizem ! ! Ta list prinsša torej mirno in stvarno pisan članek o razmerah na Hrvatskem, kakor jih je ustvaril od ekscelence gospoda Koerberja proslavljani režim bana Khuena Hedervarvja! Skoro neverjetno — pravi uvodoma — j v o j s k a, z zveni to, ali je nedvomna resnica, da v,diari druzeganego z Avstriji vemo toliko kolikorza8ramovanje> mora služitl v nič od vsega tega, kar se žeto»da8e vzdržuje njihovo g o-dolgo dogaja na Hrvatskem. |9Podstvo na Hrvatskem, kate-Pote- nadaljuje: »Zagreb je le za kratek reSa ne bi mo&H ladtne moči vzdrževati dan potovanja oddaljen cd Dunaja, ali mi čuti ta vzdihljej.« Tu pripoveduje člankar v resnem dunajskem listu o dogodkih na Hrvatskem in o mahinaciji Madjarov, da bi potajili resnični vzrok tem dogodkom, ter nadaljuje: »Madjari vidijo vse, le enega ne vidijo — tega namreč, da bo le eni krivi na nezadovoljstvu in renitenci hrvatskega naroda, da je kriv le njihov zistem nasilja in kršenja zakonov! Oni stikajo po globoko skritih vzrokih in vendar leže pravi vzroki na belem dnevu. Čudne razmere v naši monarhiji provzročajo, da je zakoniti odpor Nemadja-rov proti nanilni politiki Msdjarov brez nade do vspeba. Ogrska tišči na malo Hrvatsko s silo skupne monarhije. Ista skupna a katero nimajo M a-a s m e h in smo bržkone bolje obveščeni o dogodkih v Pertugalu ali na Švedskem, nego pa o onih niti 24 ur ! Spremembe ali zboljšanja teh razmer terej ni piičakovati. V tem pogledu se ni na Hrvatskem. Nasilno vladanje Khuenovo smeti udajati nikaki prevari. Ali varati ee ne je znalo raztegniti neprodirljivo pregrinjalo čez hrvatske razmere. Skozi to pregrinjalo ne more prodreti nobeno oso. Hrvatsko novinstvo je popolnoma udušeno, tako, da se ne more oglasiti ni ena svobodna beseda. Politična društva, shodi, korporac.je, v katerih bi mogel priti dt» veljave glas naroda — te ne ekzistirajo. Telegraf je v rokah nasilnikov. Mala manjšina nezavisnih mož v saboru je tlačena po terorističnih predpisih in Evropa ne doznaje ničesar od tega, Kar oni govore. Ogrska politika nasproti Hrvatski izvira iz dvoje čudnih čutstev. To je politika sovražtva in politika strahu ob enem. Madjar sovraži Hrvata, a sa ga tudi boji. Deak, ki je bil v vsem trezneji, mo-dreji in pravičneji nego so njegovi rojaki, je hotel ponuditi Hrvatim »lx>l listič«, na katerega naj napišejo, kar so zahtevali za-se ! Toda to, kar je napisala Hrvatska na beli smemo tudi o tem, da b^da na Hrvatskem more postati sčasoma v resno nevarnost za skupno monarhijo! Demonstracije v vseh delih Hrvatske dokazujejo, da tam je potrebna sprememba zistema!« Kaj pravite, ekscelenca Koerber, k tem izvajanjem v nemškem listu ? ! Tako pišejo ljudje, ki n majo povoda, da bi bili pristranski Hrvatom v prilog, a ki na drugi strani nimajo]povoda, a tudi ne žalostnega poguma za to, da bi trdili — kar ni re« ! ! Dogodki na }(rvatskem. Dalmatinski poslanci so na predlog na-čnlnika hrvatske stranke prava, dr. Trum-bi<*a, sklenili izdati proglas na hrvatski narod listič, je bilo takoj na t? od ograke strani ' in na široko javnost, v katerem se opiše Jako vznemirljive vesti gredih v zagrebški okolici Granici. Letošnje velike vojaške vaje na Hrvatskem so odpovedane, ker morajo vojaki ostati na različnih krajih po deželi. — Na Reko je dospel se jeden batalijon vojakov. * * Veliko vrenje je tudi po vsej Liki. Med narodom ee širi govorica, da je ustal Marko Kraljević, kateri bo Hrvate vodil v boju za svobodo. (Narodna pravljica pripoveduje namreč, da Marko Kraljević ni umrl, marveč da čaka v neki podzemeljski jami na ugodni moment, ko bo mogel se svojo vojsko osvoboditi Hrvate od jarma tujcev.) * * Minister Koerber o dogodkih na Hrvatskem. Kakor morejo razvideti čitatelji iz poročila o včerajšnji seji zbornice poslancev, je ministereki predsednik Korber govoril in to načinom, da je jednostavno nadaljeval po nas včeraj ožigosani članek v »Fremdenblattu«. Nič ni res — to je bil tenor njegovih izvajanj. Nam ne kaže, da bi odgovarjali ministru meritorično. Govoril je po diktatu dvojice Szell-Hedervary — po dikdatu obtožencev, a princip modernega kazenskega pravo-sodstva je, da je obtožencu dana popolna svoboda v obrambi in sme tudi — lagati ! ! Će mu naj bi se torej trudili z meritoričnim odg tvorom ? Bilo bi to brezvspešno početje. Sklicujemo se torej na vesti iz druzih virov, ki so malce bolj verodostojni in manje motni, nego so Koerberjevi. In mi bi za danes sklenili račune z gospodom Koerberjem, da ni prišel vmes neki drugi moment, ki nam ne dovoljuje, da bi molčali. Svoja izvajanja je zaključil z nečuveno grožnjo na adreso slovenskega in hrvat-kega naroda ! ! Zaklical je, da se nadeja, »da bosta pravo in zakon dovolj močna, da vzdržita hrvatski in slovenski narod na pravi poti.« To je očitna grožnja. Tako govori gospodar ee svojimi hlapci, a ne minister v konstitucijonelni pravni državi z narodom, kateri deli skupno z vladarjem zakonodajne pravice. Žito bo potrebno, da naš narod že enkrat pokaže prenapetemu gospodu Koerberju, da on nima prav nič ukazovati, ampak samo izvrševati voljo vladarja in naroda, kakor je očrtana v državnih zakonih. Zato je naravnost negacija vsakega pravnega stališča in konstitucije same, ako se minister postavlja med vladarja in zakonite zastopnike narodov ter preči istim občevanje s krono. Že ta čin na sebi je tako žaljenje našega naroda, da mu tega ne smemo pozabiti nikdar! A gospod Koerber je sel še dalje : on žuga in grozi ! Po tej poti je hodil hrvatski ban Khuen Hedervaiy, po tej poti • je . ža«el hoditi sedaj tudi Koerber. Kako je informiral krono grof Khuen Hedervaiv — o tem smo govorili včeraj. Danes pa opozarjamo naše čitatelje na izjave Koerberjeve v parlamentu ter. jih poživljamo, naj sodijo sami, kako je informiral tudi Koerber krono 7. avstrijske strani. Takim ljudem je torej poverjena usoda našega naroda ! ! Sedaj pa naj stavijo naši poslanci roko na prsa in naj se vprašajo, ako je njihov nastop proti Koerberju odgovarjal dostojanstvu in koristi našega naroda, pa tudi po-nosu in dolžnosti narodnih zastopnikov ! ! Provokacije Koerberjeve so dosegle svoj vrhunec. Naši poslanci naj ukrenejo proti njemu, kar hočejo, a naš narod mora obračunati žnjim! Mi smo že toliko samozavestni in znamo, kake pravice imamo mi tudi pred krono. S tem torej, da je Koerber segel do onih najviših pravic, ki jih imamo v občevanju s krono, je storil takov Čin nad našim narodom, da ni možna več nobena satisfakcija in nobeno paktiranje. Na ta temelj naj torej postavijo naši poslanci sedaj svoje delovanje, ako nočejo imeti težkega obračuna z narodom! Končajo naj enkrat že s frazo, da je našemu zlu kriv zistem! Tega zistema ni nikjer, ampak ta zistem je — naš-t popustljivost in naša legendarna mehkoba. Torej sami smo krivi, da nam je tako! Naš narod je torej sklenil otresti se tega, a dolžnost poslancev je, da zastopajo to novo in jedino pravo smčr našega naroda! Prepričani amo, da smo b temi besedami izrazili mišljenje vseh Slovencev iz Trsta iz in okolice. A tudi drugod ne misli naš narod drugače. * Amerika za Hrvatsko. »Neue Freie Presae« piše : Gibanje na Hrvatskem dobiva neko oporo po vesti, ki se širi, da je namreč »trades-Union« hrvatskih delavcev v Pittsburgu, katera zveza šteje nad stotisoč 03eb, ponudila hrvatski opoziciji en milijon za družine padlih ali obešenih. * * Pogreb ubitega kmeta Kraja č i ć a. Govori se, da tega kmeta niso ubili orožniki, ampak ustrelil da ga je župan v Kainovici, v hipu, ko so kmetje naskočili občinsko hišo. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. Ženske so nosile kokarde in znake v narodnih barvah. * * * No — kje in koliko je resnice?! V »Politiki« čitamo : Uredništvo »Obzora« je bilo naprošeno od višega državnega pravdnika Vančasu, naj prekliče vest, da so vesti o izvršenju smrtnih obsodeb v Križevcu neresnične. Obsojenih je bilo res pet kmetov na smrt, toda na migljaj z Dunaja se obsodba ni izvršila. V L ki se je tudi vnelo, ca to ni mislil nikdo. * # * Je-li možno?! Neka poročila trde, da ban Khuen Hedervarv ostane v Zagrebu in njegovi zaupniki da izjavljajo, da bo odslej sa ostreje postopal, nego doslej. Pripravlja da se mnogo izgonov najodličnejih rodoljubov. * * % Radostna vest. Listi javljajo iz Zagreba dne 26. t. m.: Sinoči so imeli dijaki v vseučiliščnem poslopju zborovanje, na katerem so bili storjeni sklepi v zmislu sprave med hrvatskimi in srbskimi dijaki. Po zborovanju so se podali dijaki pred srbsko hišo in Jtslačidev spomenik, kjer so pevali srbsko junaško pesem in hrvatsko himno. Sprevodu je sledila velika množica. Ljndje so se objemali in izmenjavali nagovore. Ćuti je bilo tudi demonstrativnih klicev. Nekaj časa je redarstvo puščalo demonstrante, potem pa jih je razpršilo ob azisteiici vojaštva. Nasproti neki skupini, ki se je zbrala v stranski ulici, je rabilo redarstvo orožje, o čemer je bilo nekaj oseb lahko ranjenih. Zaprtih je bilo več oseb. Ob 10. ari je bil zopet mir. Potno na večer je bilo močno obiskovano zborovanje meščanov. Stavljen je bil predlog, da bi se odposlala velika deputacija do cesarja. Posl. Frank in DerenČin sta He izrekla proti, ker se meščanstvo zagrebško dosedaj ni udeleževalo manifestacij kakor organizirana korporacija, dočim eti vsi pogledi obračajo ravno na Zagreb kakor kul-tareino in politično središče dežele. Imenoval se je torej odbor petih členov za osnutje jednotne organizacije meščfcnstva v glavnem mestu. Danes se priobči v opozicijonalnih listih tozadevni proglas, podpi?an od poslancev Franka in Derenčina. * * * Iz Zagreba je došlo nekemu trža-škesa Italijanu daljše zasebno pismo, datirano od -D. maja, ki nam je stavljeno na razpolago. Iz istega poanemljemo: brzojavk. Kar se tiče postopanja vojaških čet, zatrjeval je govornik, da je bilo isto popolnoma korektno. Iste niso izzivale, marveč »o vedno in povBod ohranjevale mir, hladnokrvnost in potrpežljivost. Vedenju vojaštva se je zahvaliti, da podatki interpelan-tov z.e odgovarjajo resnici. Kar ae tiče dogodkov v tostranski državni polovici, kon-etatiral je ministerski predsednik, da vznemirjenje v Dalmacji, Istri in na Kranjskem, o karem govore interpelantje. ne obsto-ji. (Gromovito oporekanje od strani jugoslovanskih poslancev.) Izraz 1 je potem nado, da po vladi pri-občena resnica o dogodkih v Hrvatski prepreči tudi za bodočnost vsako resno vznemirjenje. Na to je ministerski predsednik govoril o cdrečeni avdijenci jugoslovanskim poslancem in izjavil, da je vedno povdarjal nemožnost avdijence, ker ne more dovoliti, da bi bili dogodki v onostranski državni polov ei predmetom političnih agitacij v tostranski državni polovici. Ko se je kljobu temu uložila v kabinetni pisarni prošnja za V Zagrebu je za hip relativen mir. Iz avdijeneo. izprosil sem »i — dejal je minister provinc je ne moremo doznati ničesar pozitivnega, ker opozicijonalne novine ne smejo nič p sati, vladne pa pišejo, kar je banu Khuenu prav. Toliko pa je gotovo, da so Ee najhuje stvari dogajale zunaj po deželi. Položaj je na vsasi način jako resen (gravissimo) in ni kdo ne more predvidjati, kakor bo konec. Padec banov se smatra tu jako verojetnim. Mi/, ki vlada tu, vzbuja sum. Mjgel bi priti zopet vihar, ko se ga bomo najmanje nadejali. Madjari vsaj delajo na to se svojim izzivalnim postopanjem. V čeraj s » razobesili zopet tisti madjarski napis na poslopju državnih železnic. —| Obljubljeno je bilo sicer, da bodo napisi dvojezični ; ali banje odredil, da do nadaljne dispozicije morajo ostati napisi kakor so bili — samo madjarski ! Zato se je bati, da radi teh • napisov pride do novega razburjenja. Začetek in konec vsemu zlu na Hrvatskem je — ban!! sem avdiiezeo — seveda pooblaš<*enje, da zabranil. (Viharni mej-kfrei.) IVfinisterski predsednik je nadaljeval : Govoriti o izgredih je ee!6 po demonstracijah • v Gorici, ko je v Spljetu nezmiselno. Obžalovanja vredni pa ništvo »Soče«, so dogodki v I>jwblj»»i. Krivi pa niso tisti, ki so se dali »avesti ki razširjajo krive tista simpatija Italijanov v Italiji do Jugoslovanov, katero je rimski triumvir iz leta 1849., državnik Mazzini, toplo priporočal svojim rojakom. Opozarjam na Mazzinijevo brošuro »L a questione d' Orie nte< (menda iz leta 1849.), ki je velezanimiva za nas ukljttb nekaterim netočnostim in krivič-nostim. Mazzini reklamira n. pr. Trat in Istro za Italijo, Dalmacijo pa prepusSa —- ukljub tedanjim naziranjem — popolnoma Slovanom. Mej tem ee je uresničilo marsikaj, kar je Mazzini prorokoval. Mazzini je obsojal Jelaeieevo zaupljivost in jo je imenoval »imbeeile eredulitA«. D&lje je povdarjal avktor, da Italija-repoblika bo pač na strani Jugoslovanov, nikdar pa n« Italija monarhija ! Želeti bi bilo, da bi skušali dobiti rečeno Mazzinijevo brošuro in da bi zaceli razpravljati o razmerju med Italijani in Slovani in da bi privabljali tudi novinstvo- v Italiji, da bi poseglo v rasrpravo. Za časa svojega bivanja v BtraMji pred blizo 20-leti razposlal sem bil več teh brošur mej sošolce v Srbiji in v Pr£gi; ter so iste v Pragi jako zanimale. Če se ne motim, prepustil sem fril en izvod tudi g. Gabrščeku bil leta 1><89 prevzel- ured- om, Spor v iDocijalistiški strašiti v demonstracije, mervež Belgiji- Socijalistična stranka v Belgiji se vesti in jih izrabljajo j« razdvojila. Spor je postal javen na nekem svoje namene. Oblast jih bozaala iztakniti ! shodu delavcev. Ko je govoril vodja parla-in kaznovati. Izrazil je pote** nado, da bosta mentariskih socijaliBtov, Vandervelde, so mu prave in zakon znala vzdrževati narod hr-1 pristaši druge struje žvižgali. Delavci in nji-vatski in slovenski na. pr»v-tn potu in. je: ^ve žene so navalili na govorniški od«r in zakljuSil: M< imamo dovolij laetaih skrbi in »o govorniku grozili etisnenimi pestmi, in vsled tega nimamo povoda pečaii se z raz- privzdignenimi palicami in stolicami. Vaoder- bo morali rešiti je zopet navstal merami našega soseda. (Vikami protesti ocsl. B i a n k i n i,, ki je zahteval besedo poroka gospoda FraDa< Košute, poeest- takoj po govoru minister-skega a ga zbornični predsednik veled šuma slišal. Posl,. B i a n k i n i je izjavil, da je hotel predlagati otvoritev razprave o odgovoru ministerskega predsednika, a je to misel pomaga madjarskim nezakonitostim v Hrvat- opustil, ker predloži tOZilfievea IIU j on predsednika, : nika rodoljuba v sv. SLriiSa, z gospico Jo-n' sipino K o v a č i č, hčerjo posestnika, načelnika cestnega odbora i:>- bivšega večletnega župana v Komnu. Novoporoeencema naše iskrene čest tke. Kakor scao ski do veljave. * * Kje je Reka? Izdanje »Novega lista« na Reki od minulega ponedelja je bilo zaplenjeno. Kaj tacega se že davno ni zgodilo na Reki. Tu naslaja interesantno vprašanje. Madjari trde, da Reka leži na mudjarskem teritoriju in da državnopravno pripada k Ogrski. Na Ogrskem pa imajo popolno svobjdo tiska in po tolmačenju Madjarov samih je tudi Reka pod ma-ijarskim tiskovnim zakonom. — Kako naj si torej tolmačimo fakt, da je bil »Novi list« na Reki konfisciran? dvojno možno. Če Reka pripada potem ge je kršil za Ogrsko veljaven zakoo. i navadno strogosljo postopala proti jugoslo-Če pa je bila konfiskacija dopustna, potem vanskim visokoeoicem ia ga vprašujejo, da-li predlog. Na predlog pesi. dr. Schreinerja je bila na to vsprejeta cela vrsta paedlogov glede pomoči \ bedotrpečim in ja zbornica potem, prešla v : splošno razpra.vo o praznovanju nedelje v industriji. Med doslimi spisi je bila tudi interpelacija posl. vit. Vu.koviea glede nastopanja duoajpfce policije o demonstracijah jugoslovanskih. visokošolcev pjjoti banu Khuenu • Hedervarv-ju o njegoven* bivanju na 3>u-naju. interpelantje zahtevajo od ministerskega — Tu je predsednika, naj sporoči, kakšoa povelja so k Ogrski, bila dana dunajski polieiji, da je s tako ne- pa Reka ne pripada k Ogrski državi!'. Aut — aut ! Saj tega nismo luli, da bi bilo na Reki proglašeno kako izjemno Btaaje ! Politični pregled. V Trstu, 'JI. maja 1903. Državni zbor. — Zbornica pulancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Ministerski predsednik dr. K o e r b e r je nadaljeval svoja izvajanj* o dogodkih na Hrvatskem in je rekel, da čeravno avstrijska vlada vstraja na stališču, da se nima ume-šavati v notranje zadeve Ogrske, se je vendar obrnila na kompetentna mesta, da je izvedela natanjčne podatke o nemirih na Hrvatskem, le uradnih virov je dr. Koerher doznal, da sta bila od začetka nemirov do včeraj samo dva kmeta smrtno ranjena, (burno oporekanje od strani jugoslovanskih poslancev), eden Be je pa ranil sam na bajonetu mirno stoječega vojaka. (Oporekanje Jugo elovanov.) Nadalje co bili lahko ranjeni ne kateri kmetje, kateri so plenili in zažgali neko hiše, in štiri druge osebe. Nobena oseba pa ni bila po nagli sodbi obsojena. Minister je nadalje menil, da imajo brzojavni uradi le prav, ako ne puščajo dalje lažnjivih je pripravljen na takem postopanju krive organe kaznovati, in še posebno one, ki so žalili hrvatski narod. Prihodnja Beja bo dne o. junija. Na dnevni red te seje je kakor 3. točka posta v-! ljeno prvo Čitanje proračunskega provizorija. Razpoloženje Italije do Slovanov. Neki slovenski rodoljub nam piše: Pred kakimi dvemi meseci pisali ate o nekem italijanskem učenjaku ali politiku — imena se ne spominjam v tem hipu —, ki je grajal v nekem italijanskem listu v kraljevstvu naše primorske Italijane radi njihovega postopanja in se je kazal prijaznega jugoslovanskim stremljenjem. Vi ste bili teh izvajanj jako veseli in ste onega Italijana stalili v izgled našim drugorodcean. Ali ponavljam, da pišem to po površnem utisu, ki mi je ostal od one Vaše notice. Takrat sem obžaloval, da niste posegli Ivan ttestni svet. Kakor scao že včeraj aa kratko omenili, imel je predvčerajšnjim naš mestni svet svojo IV. javno sejo in ho se vršile volitve v delegacij«* in odseke. Radi druaih velevažnili dogodkov — posebne^ dogodkov na Hrvatskem — smo tudi danes prisiljeni to poročilo kolikor možno skriti. Pred volitvami oglasil se je za besedo, svet. dr. Gregorin inje zahteval, naj bi se v delegacijo izvolilo tudi enega zastopnika okolice. Predsednik Ra 8 o^o t i e h je na to priporočal večini, naj upošteva željo slovenskih svetovalcev. Svet. dr. Gregiorin je na to izjavil, da slovenski svetovalci vedo že v naprej, da večina ne bo upoštevala njih zahteve, vsled česar se budo vzdržali volitev. V delegacijo eo- bili na to res izvoljeni samo italijanski svetovalci in sicer :. JBenussi Giorgio A. G., Bernardino Lorenzo, Cima-dori dr. Ferruccio, Combi de Cesare, Doria inž. Costantino, Ricchetti dr. Ettozre, Rasco-vich EJgardo, Valerio dr. Alfonso, Venezian dr. Felice, Vianello Leopoldo. Namestniki : Depiera dr. Čamilo, D' Osmo dr. Davide, Ravasini Oscarre, Spadoni dr. Ernesto, Za-nolla dr. Alfred o. Potem so se vršile volitve členov v 14 odsekov, v tri kuratorije, v nadzorni svet mestne hranilnice in upravni svet mestne plinarne. Zastopniki okolice bo bili izvoljeni v 6 odsekov in sicer: V pravni odsek : dr. Otokar Ryb£r; v stavbeni odsek: Ivan Goriup ; v cdsek za trgovino, obrt in poljedelstvo: Ivan Gerdol in Antoa Sancin; v bratomorni boj med Hrvati in Srbi. Srce se nam je topilo žalosti vsikdar, kadar-koli smo morali čitati bratomorne članke v novinah teh naših najbližnjih bratov. Prišli smo bili že tako daleč, dasi nismo upali niti čitati več o teh bratomornih napadih, teh strupenih pušicab, ki so frčale od ene strani na drugo, ki so uničevale vse naše upe v boljšo bodočnost Slovanstva. Gledati smo morali, kako se brata po krvi in jeziku koljeta med seboj, in gledati smo morali, kako se madjarizem širi na škodo obeh prepirajočih se naših bratov ! Poskušali smo reči tu in tam kako besedo v blaženje tega prežalostnega, bratomornega boja, ali — bili smo osamljeni in ni se nas umelo ! Mi aiamo mogli wmeti, kato se morejo bratje tako in toliko klati med seboj, ne da bi med tem klanjem ©pazili napredovanje sknpnega sovraga, ki je,, liki zmaj, raztezal svoje kremplje in jih zadiral celo v srce prepirajočih se bratov. Ko smo včeraj čitali brzojavko, ki je pripovedovala o pomirjenja n*ed srbskim di-jaštvom v Zagrebu in o prisegi pred spomenikom iseamrtnega Jelačića, nam je odvalil težek kamen od srca in vskliknili smo : Hvala Ti, o večni Bog, da je prišlo do tega ! Zičetek k dobremu je torej storjen in mi prosimo Vsevečnega, naj se uenaili našega bednega Slovanstva in naj se svojo mogočno roko združi, kar mora biti združeno- že po naravi sami T. Mi smo uverjsni, da je ta korak — korak druženja med brati Srbi in Htvati — poparil neštevilne naše s k u p n e sovražnike, katerih moč proti nam je bila ravno v tem, da so nas delili in eepili — divide efc im-pera ! Ker le teotaj, ako se mi Slovaoi koljemo med seboj^. je možno, da prihaja do do-godfcov, ki se sedaj vrae na slovanski hrvatski zemlji ! Nočem« in ne smemo biti optimisti. Do popolnega pobratenja med Hrvati in Srbi ne pride tako naglo, ker stara nesporaztam-ijenja ne morejo iaginiti kar čez noč. Sedaj smo še le na za«etkit svete akcije in sovražniki naši so že na delu, da bi v kali zadušili plemenito cvetko. Včerajšnji >-In\V. 1" Italia«, Da so za demonstracijo imeli več povoda, metali so tudi črno-rumene listke, Da katerih je bil italijanski napiB : »Živio Kadecki, uničevalec podlih Italijanov !« Seveda so ti listki — katere irreden-tarji sami trosili — vzbudili neopieno (pristno in tudi nepristno) ogorčenje. V isti namen so razvili tudi črno-rumeno zastavo in jo petem »v ogorčenju« — raztrgali in p »teptali. Demonstracija je dospela tako daleč, da je viadni komisar slednjič zaukazal zaključiti predstavo in izprazniti gledališče. Demonstracije ao se potem seveda nadaljevale na ulici. To so sadovi politike Gc? js-.Jettmar ! Prav po — židovsko ! Prejeli smo : Včerajšnji Maverjev »governo« prinaša p»-kuhane in prekuhane vesti o umoru ruskega carjevega namestnika v T. fi. Sedaj — po tol kem času so — še le sešteli, koliko delavcev je bilo umorjenih po krivdi omenjenega namestnika Bogdanovića v Ufi. Vsa ta stvar je že tako zastarela, in se je po onih dogodkih tudi drugod dogodilo že toliko nasilstev, da je jako značilno, da ee umazani Žid zopet povrača k onim dogodkom. Ako nima gradiva za napolnjevanje predal svojega babjega glasila, obrne naj se v lepo, a do skrajnosti bedno Italijo. Tam je za take moraliste in — samantane vse polno posla. Umori, ubojstva, tolovajstva, ustaje in glad so tam na ^dnevnem redu ! — Skoraj sleherai dan se bedno in lačno ljudstvo punta ; in to ne morda, ker je zavedeno v to, a.i pa iz objestnosti, ampak zato, ker nima polente, ker je gladno. O laških grofjvib, baronih in latifundi-etih pišite ter povejte, kako je v lepi Italiji vsa zemlja v rokah teb mogočneže v in zakaj ciora revno ljudstvo, prav po eigansko, iskati si kruha širom sveti?! Tu imate gradiva, da lahko napišete sleherni dan vse štiri strani svojega babjega glasila ! I a še le potem, ko vam primanjka gradiva o »sveti« Italiji, pridite in lagajte ša o naših slovanskih stvareh ! Mi vemo, da je tud med našim slovanskim narodom, med dobrimi tudi slabih ljudij, ali toliko gnjilavi ni med nami, kakor jo je ravno v oni »blaženi« deželi, katero vi neskončno proslavljate ! V nobeni civilizovani državi ne najdete toliko ubeštva, toliko brigantstva, kolikor ga ima za vas sveta Italija! In vkljub temu imate obraza, da pogrevate že davno dogo-divše se nedostatke v ruski državi. »sramna laž! Včeraj popoludne so imeli štr» j kujoči mizarski delavci zborovanje. Predsednik Lazzari je v svojem govoru trdil, da so bili delavci gospodarja Bonazza v uredništvu »Edinosti« po nasvet, kaj jim je storit . V uredništvu »Edinosti« pa da eo jim rekli: Pojdite delat ! To, kar je ta gospod Laz čari pripovedoval mizarjem na včerajšnjem shodu, je nesramua laž. je [zlagano od prve do zadnje besede — je prosto hujskanje. Mi poživljamo g. Lazzar:ja, naj privede v naše uredništvo t:ste delavce, da nam potrde v lice, je li so sploh bili v našem uredništvu ! ! In mi bi želeli, da pride žnjimi eden socialističnih voditeljev, da bo navzoč na konfrontaciji ! ! Nikdo ne more zameriti nikomur, ako je kdo naš nasprotnik. In mi smo zadnji, ki bi zamerili kaj tacega. V to smo preliberalni. Ali jedno smemo zahtevati: boj bodi lojalen ! ! Dajte po naših nazorih m po nt>;m listu, kolikor se vam zdi potrebno in koristno za vašo stvar, ali le ne — z oSitnc lažjo !! \ kaj vse je možno v dobi civilizacije in ll U mani tete ! ! Nekemu siromaku (ime je na razpolago), ki biva v ulici Porta, je dne 18. t. m. ob 9. uri zjutraj umrlo novorojeno dete. Tretje dete v rodbini. Ker pa ima ta rodbina le eno sobo na razpolago, so morali seveda vsi ležati v isti sobi z mrličem. Mož je šel še istega dne ob 11. uri predpoludne na magistratni urad, da bi iz-posloval brezplačen pogreb. Ugodili so mu in mu napravili potrebno listino. Ob 2. uri je šel b kapodistretu, kjer je tudi opravil po svoji želji. Takoj na to je šel k znanemu italijanskemu duhovniku v cerkev sv. Vin-cenca v Kocolu. Ta pa se je zvijal in zvijal in poslal moža v daljno cerkev sv- Antona bo VS3 Novega. Od tu je mož šel zopet v prvo imenovano cerkev. Po dolgem zvijanju se mu je vendar obljubilo, da bo pogreb naslednjega dne popoludne, a da ga (duhovnika) morajo, čim dvignejo mrliča iz hiše, priti avizirat, da pride nasproti, ker on da ni dolžan hoditi po klancu ulice Porta. Naslednjega dne je mož poslal neko žensko prosit rečenega duhovnika, naj vendar pokoplje otroka. Zopet isto zvijanje in izgovarjanje in zopet ni bilo pogreba. In fakt je ta, da se je pogreb vršil še le v Bredo popoludne. Mrlič je ležal torej v hiši celih 54 ur. A nota bene: z mrličem vred je morala dve noči ležati tudi vsa družina s porodnico vred ! ! To je nečuveno! K3j tacega v civilizirani državi, v modernem mestu ! Če se že ni imelo usmiljenja z ubogo rodbino in bolno ženo, pa bi morali cziri na javno zdravje absolutno izključati take slučaje. Novi Tržaeani. Guspoda Skedel I/an iz Moravč in Ujčič Jakob iz Podgrada. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih J učiteljskih društev. Vspored XV. glavne skupščine »Zaveze avst. jugotlovanakih učiteljskih društev« dne 30., 31. maja in 1. junija 1903 1. v Brežicah : I. V soboto, dne 30. maja. 1. Ob 1». uri depoludne: Seja uprav- mena in ako se priglasi najmanj 100 udelež-negs odbora v »Narodnem domu«. Dnevni nikov, priredi o binkoštnih praznikih izlet v štora na vozeh le v slučaju, da ne zasedeno. Glede obeda in večerje prosimo se enkrat, naj se najdalje v petek javi g. Šapli v Šturje, ker drugače bo težko priti do postrežbe. Dramatično društvo v Trstu. Kakor doznajemo, je dramatično društvo določilo, da od čiBtega dobička nedeljske predstave »De-b e t i brat« nakloni primeren znesek za žrtve, prizadete vsled dogodkov na Hrvatskem izza zadnjih časov, da se na ta način (četudi skromno, a po svojih močeh) pridruži pojavom simpatij do trpečih bratov Hrvatov ter da izrazi svoje sočutje do zatiranega naroda. Dar. Barkovljanski rodoljub in klesarski mojster g. Ferdo Gustinčič je daroval pevskemu društvu »Adrija« v Barkovljah 20 kron, katere je prejel za neko naslikano tablo, z željo, da bi dobil mnogo posnemovalcev. Blagemu darovalcu srčna hvala. Odbor »Adrije«. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je podaril g. Škedel Ivan o pr.liki, ko je postal Tržačan, - kroni. Posnemanja vredno. Izlet v Uaveno. V Trstu ustanovil se je poseben odbor, ki v slučaju lepega vre- red : a) Poročilo o delovanju vodstva »Za- Raveno s parnikom »Ravenna«. Odhod skega načelnika, je imenovan sekcijskim načelnikom v istem ministerstvu. Odlikovanje v finančni stroki. DTNAJ 27. (B.) »VViener Zeitungc javlja : Cesar je podelil finančnemu svetniku v Gorici, Rovisu, vitežki križ Fran Josipo-vega reda. Kuga. S. JAGO DE CHILE 26. (B.) V I([uique sta se primerila dva elučaja kuge s smrtnim izidom. Velik štrajk. FILADELFIA 26. (B.) Fabrikantje tekstilne branše so odklonili zahtevo delavcev, da bi teden imel 55 delavnih ur. Vsled tega se pričakuje, da v ponedeljek stopi v štrajk 100.000 mož. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 26. (B.) Skupno število zsprtih sumljivih Bolgarov v vilajetih Skop-lje, Monastir, Solun in Drinopolje in tukaj presega 3000. Predlogu generalnega inšpektorja Hilmi-paše, da bi se one Bolgare, katerih sodelovanje v odborih je gotovo, četudi ni dokazano z dejstvi, odposlalo v Tripolis v Mali Aziji, se ni ustreglo na najvišjem mestu. S turške strani se oporeka vesti, da je 52 Bolgarov bilo Ž9 odposlanih v Malo Azijo. CARIGRAD 26. (B.) »Agence de Con-stantioople« pravi, da je vest parižkega »Figaro« o splošni mobilizaciji turških čet \z' brez podlage. Tak ukaz ni bil izdan. veze«; b) določitev poročila za delegacijo; c) Trsta (Riva della Sanita) v Raveno bo v razDi predlogi in nasveti. 2. Ob 3. uri popoludne: Zbcrovanje de- soboto dne 30. t. m. ob 9. uri zvečer in iz Ravene v Trst binkeštni ponedeljek ob 7. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta legacije v »Narodnem domu«. Dnevni red: uri popoludne. Vožnja tja in nazaj stane 10 a) Predsednik otvori zborovanje; b) tajnikovo kron, samo tja 5 K. Vezni listki se proda-j poročilo o delovanju »Zaveze« in »Zavczinih« jajo v pomorski agenciji Tarabocchia in v 1 društev; c) poročilo računskih pregledovalcev kavarnah : Fabris, Stazione, Stella Polare, ■za leto 1902 15. poe. r.); d) blagajnikovo ! Volti di Chiozza in v restavraciji hotela! poročilo; e) volitev treh pregledovalcev ra- Evropa. čunov (S 15. pos. p.); f) določitev letnih Izlet v Benetke. O priliki binkoštnih- doneskov »Zavezenihc členov (§ 7 lit. a) praznikov priredi sa z Lloydovim parnikom »Zav.« pr.); g) določitev vsporeJa za glavno »Thetis« izlet v Benetke. Odhod iz Trsta zborovanje (§ 24. »Zav.« pr.); h) določitev (pomol št. 4 — blizu ribjega trga) v soboto časa prihodnji XVI. glavni skupščini »Za- dce 30. t. m. ob polunoČi, iz Benetk na bin-j veze« (§ 22 »Zav.« pr.) : i) volitev vodstva koštni ponedeljek ob 6. uri pop. Vožnja tja j in upravnega odbora »Zaveze« (ij 11 in 12 nazaj stane 5 kr. n. »Zav.« pr.); j) razni predlogi in nasveti. Izletniki si bedo ob tej priliki lahko 3. Ob 8. uri zvečer: Koncert vojaške ogledali V. mednarodno umetniško razstavo, godbe iz Zagreba in čitalničnega pevskega Parnik bo električno razsvetljen. Vozni listki zbora, pomnoženega s pevci-učitelji, v »Na- 8e prodajajo do sobote (do 6. ure popoludne) ! rodaem domu«. (Vabilo in vspored se natisne v kavarnah »Fabris« in »Moncesio«, v eo i posebej.) boto od ure zvečer do odhoda pa na po II. V nedeljo, dne 31. maja. molu št. 4. blizu parnika. > 1. Ob 9. uri dopoluine: Glavno zboro- vsuje po vspored u, ki ga. določi delegacija, ob 7. zjutraj 18.7, ob 2. uri popoludne v »Narodnem domu«. 2. Ob 1. uri popo- 23.1 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.7. ludne: Banket v »Narodnem doma«. Kuvert — Danes plima ob 8.14 predp. in ob 7*12 brez vina velja 2 K. 3. Ob 614 zvečer od- pop.; oseka ob 0.11 predpoludne in ob 11*48 hod v Zagreb. popoludne. III. V ponedeljek, dne 1. junija. Draži® premičnin. V čatrfcjk, dne 28. Ogledovanje zagrebških znamenitosti. maja ob 10. uri predpoludne se bodo velel Za glavno zborovanje so zglašene te le narsdho tak. c. kr. okrajnega sodišča za o - ^Josipina posuta ro'. JCovacic jiorocena. Komen One 27. maja 1903. Sv. Križ. Br. 1786. Oglas! razprave: 1. Slovensko meščansko šoletvo. Poro- Ovime se daje na sveopće znanje, ^ da će se dne 30. maja u subotu u 10 sati predpodne obdržavati u Uredu potpisanog obt'inskog glavarstva j a v n a . „, . , . dražba glede zakupa gradnie novog zvo-\remenski vestnik. Včeraj toplomer , r o j o . „orT , . , , nika u vrhu. Izklicna cjeua 9964.74 K. Ponude se imadu pismenu ili ust-; mena, do 10 sati prije podne rečenog dbna ovdje podnieti i moraju sa jamčevinom od 10°/0 providjeni biti. Proračun kao i načrt gradnje rečenog zvonika jest u vrieme uredovnih sati u ovom uredu izložen na svači uvid. Buzet, dne 9. maja 1903. vilne stvari vrši'e sledeče dražbe premičnin : ulica Molin piccolo 1, hišna prava; ulica čevalec g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske Aquedotto 44, hišna oprava; ulica Torrente Glavarstvo občine Buzet, šole v Krškem. 2. Uradovanje slovenskih kredenz ; trg Barriera Veccbia 9, ogle-i A-lltlltl KlćlTlĆ šolskih voditeljev. Isti poročevalec. 3. Gmotne dalo; v Rojanu 11, hišna opreva; uliia S. ^^^ 1 in pravne razmere goriškega učiteljstva. Po- Lazzaro 12, konjska optava in steklena omara; jCK*« J55CJC ročevalec g. Alojzij Urbanč č, nadečitelj v ul. Zonta 1, druge stvari ; v Skedenj 473, SJ Svoji k svojim! ^ Mirnu. 4. Pravni zastopnik učiteljstva. l'o- hišna oprava; ul.Coneordia 1 b, hišna oprava; X ZALOGA ^ gosp. Engelbert Oangl, učitelj v ul. Rapicio 1, hišna oprava; Corso 47, hišna f J( oprava. ročevalec i Ljubljani. Vodstvo 'Zavez e«. Izlet v Ajdovščino se bo vršil ob vsakem vremenu, ker v sedanjem poletnem času 1 traja slabo vreme le malo časa. Kakor čajemo, se udeleži izleta tudi več zaeebmh kočij. Bouio videli. Poslopje, kjer bo imelo tržaško c. k. redarstvo svoj novi sedež, bo dovršeno v kratkem. Za to poslopje smo prispevali tudi mi, ker je zidano na državne stroške. Ker smo torej tudi mi med onimi, ki sj morali šteti tisočake za to novo palačo in ker je tu v Trstu naš jezik deželni jezik, pričakujemo, da bo to državno poslopje nosilo tudi slovenski nadpis. Možno je, da na vnanji strani niti ne bo nadpisa, ker se velemožni g »spodje hočejo na ta način izogniti s'ovenskemu nad-pisu. Gotovo pa je, da bo v notranjosti poslopja vse polno rasnih nadpisov. Bo-li državna uprava skrbela, da tudi naš jezik najde mesta na novem redarstvenem uradu ? Pravica naša je, da to zahtevamo, ker, dokler imamo dolžnosti, hočemo imeti tudi — t X Vesti iz ostale Primorske Iz Sabrežine nam pišejo: Dne 31. | pohištva | pravice Pozor! Jutri zvečer bo sadnji čas za prijavo glede izleta v Ajdovščino. Kedor se x i — — — — x jg dobro poznane v. Prijatelji šole in na-' predka eo vabljeni, da se udele e te slove- Vštop je svoboden. Gospoda iz Trsta, ki se pripelje se zabavnim vlakom v Nabrežino, bi lahko ogleda razstavo popoludne. X Iz Podirrada nam pišejo: Minolo nedeljo, dne 24. t. m., popoludne okolo 4. ure ubila je strela 2 vola nekemu posestniku iz Hotičine (občina Materija) ter omamila pastirja, ki pa je zdaj izven nevarnosti za življenje. Ker vola nista bila zavarovana, imel bo dotični posestnih občutno škodo. Brzojavna poročila. K S a K n me- derni sestav. Konkurenčne cene. tt y W Album pohlfltev brespladen. H jg XttttXXXXXXXM XX*KK Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 25. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Imenovanje t ministerstvu. DUNAJ 27. (B.) Ministerijalni svetnik v ministerstvu za trgovino, dr. Rihard Ha- Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. torej ne prijavi do jutri »večer, dobi pro- 'senohrl, ki je ie doidtj imi naslov sekcij-1 Ihutrovin oanik brezplačno ln frtmko. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinaci-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulautneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. ) Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli § C O RS O 8. Velikanski dohod za spomladni cas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3 20, rumena, » po gld. 3.50 Specijaliteta abuval za dečke. Obuvala z& gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 n zki Čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 o ==oo== o- sli ji m a Csillag se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev-lasmi dobila som jih vsled 14-mesečne uporabe svoje samoiznajdene {tornade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspesuje rast istih, poživlja lasnik povspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do najvišje starosti. iena lončka 1 gld.. 2 srlri.. 3 vid.. ."> riđ.. Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem sveti iz tovarne kamor naj se pošiljajo vsa naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št 14 BERLIN, Friedrichsgassse št. 56. Blag. gospa. Ana Csilla?! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, naniestn. soproge na Dunaju, Her-rengass*- ♦'», III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama Nj. «*ksel. Irma Plet2l. m g- Blagor, gosp. Ana < silla:r! Po nalogu Nj. ekseli-nce gospe pl. Sy«'»g-venv-Marich (avstr. po*lani<-e v Berolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Ya-e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. 0 sem zelo zadovoljna. Naslov: Ktelka pl. Mallv, soproga sodn. preds. v Temesvaru. po gld. 3.50. Specijaliteta obuval /.a rietike. Qbavala za gospe- črni sli rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naroebe po meri. Izbor oblek za. moške in dečke. Kadi podretja hiše, prodaja ccvljarnica jKaflriz ul. Sv. ^ntona celo zalogo obuvala z 20°0 odbitkom pod tovarniško ceno. Čeveljčki in obuvala od gld. 1.50 naprej. ===== Vljudno se naproša za obilen obisk. =--= Albert Brosch | Gostil na TKST - Ll. S. Antonio 5. - TKST kožnhar iii izdelovalec čepic. ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1SS2. Velika zaloga kožuhovine in cepie za civilne in vojaške osebe. Izršuje vse poprave najhitreje in ekono noieno. Shranjuje kužubovino in miško obleko ter jamči za vsako škodo proti molem in ognju. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 11 ALLA BELLA VEDUTA" ulica Romagna šf. 20 nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev # OHISTVOM Pnajeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 TRST vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izrrstua Minja. — Vse po najnižji! ceuali. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazd Ivaneie gostilničar. Svoji k svojim ! 1 V korist ! ! „Osreflaji šolski Malici"' TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m cc f- H m 04 H Humpuleška sukna - - - in lodni. - - - Moderno blago za obleke iz čista ovčje volne po nizkih cenah priporoča Karol Kocian tovarna sukna Huinpolee Češko Ozorci zastonj in franlro. ulica Cassa di Stfsparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — —--— — brezplačno. — — — — — — L. Lnzerj ev otliž za tnriste. Pripoznano nsjboljše zdravilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Glavna zaloga: Lekarna L. SCHWENK. DUNAJ-M EIDLLNG. T nnnn • °bliž za IiIISRMBT tu risi eno ^^ommmmam K 1*20. Nsj se zahteva - V obi t« se v vseli lekarnah. - Urar F Fertot - TRST — ulica dele Poste t. vogal ulice Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikp_nska množina ur za birmo. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Gnstar Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ......- - kolodvor ali brod v Trstu...... Rlnnione Adriatica ii Slcnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in iwv; društva dne 31. decEsM 1892.: Glavnica društva ..... gld. 4.000.000'— Premij nn rezerva zavarovanja na življenje ...... . 13,326.346*9 Preniijna reserva zavarovanja proti ognju....... . . 1,632.248-22 Preniijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... „ 49.465'07- Rezerva na razpolaganje . . - 500.000-— Reserva zavarovanja proti preini- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) ., 243.331'& Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000'— Občna reserva dobičkov . . „ 1,187.164"86 Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiii.j „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI I K 1,000.000 I Kupuje in prodaja I vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna:rih I obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz I PromeM izdaja k vsakemu irebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale — ■ _ kupone. • ■ — Daje predujme na vred. papiije. Zavaruje srečke proti kurzni .,. _ : izgubi === Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Esiompt iti inkasso menic. Bonna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. ■ Promet s Čeki in nakaznicami.