tlaulM vestnik
občin Ormož In Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto XVI
Ptuj, dne 20. decembra 1979
Številka 21
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
199.	Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož;
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
200.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1979;
201.	Odlok o določitvi območja in imenu dela katastrske občine Stražgonjca na območju občine Ptuj;
202.	Odločba o poimenovanju osnovne šole;
203.	Sklep o razrešitvi ravnatelja TOZD Kovinarske in Kmetijske Šole »Veljko Vlahovič« Srednješolskega zavoda Ptuj;
204.	Sklep o imenovanju ravnatelja TOZD Kovinarske in Kmetijske šole »Veljko Vlahovič« Srednješolskega centra Ptuj;
KRAJEVNE SKUPNOSTI
205.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Vitomarci.
199.
Po 15. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4—38/74, 3—26/77 in 3—26/78) ie skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1979 sprejela
statutarni sklep
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož
1.	člen
Naslova V. in VI. poglavja ter členi 194—214 se nadomestijo z novima naslovoma in členi 194 — 268 tako, da glasijo:
»V. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ IN UPRAVNI ORGANI
a)	skupne določbe
194.	člen
V mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo funkcijo državne uprave izvršni svet skupščine občine Ormož (v nadaljevanju: izvršni svet) kot izvršilni organ skupščine občine Ormož ter upravni organi občine Ormož (v nadaljevanju: upravni organi) v mejah svojega delovnega področja, določenega z ustavo, zakoni, tem statutom in odloki občinske skupščine.
Pri uresničevanju funkcije državne uprave v okviru pravic in dolžnosti občine lahko opravljajo določene zadeve kot javna pooblastila samoupravne in druge organizacije ter skupnosti za območje občine, kadar jim je to poverjeno z zakonom, tem statutom ali odlokom občinske skupščine.
195.	člen
Izvršni svet in upravni organi uresničujejo svoje funkcije na način določen z zveznim zakonom o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih, (Uradni list SFRJ, št 23—405/78), z zakonom o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur., list SRS št. 24—1149/79) in tem statutom.
Izvršni svet in upravni organi morajo v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotoviti popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcije državne uprave, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema v občini.
------—...	ici ut umvi 4.ai aui ucmoKraucne izmenja-
ve mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje.
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi o bf Ika h "sc ! d ' T ) nePosredno v družbenih svetih in v drugih dogovorjenih
Izvršni svet in upravni organi morajo po tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja seznanjati javnost o vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za občane, samoupravne in druge organizacije, skupnosti in društva, ter o ukrepih za njihovo reševanje
Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa
197.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, i-a te, en,alcoPravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter jim dajati popolne in točne podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje delegacij in delegà-
Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude delegacij in delegatov, pripravljajo odgovore na njihove pobude in jim zagotavljajo, strokovno pomoč pri oblikovanju pobud in predlogov ter seznanjajo» ■ l	0 PnPrav' predpisov ali drugih splošnih aktov, kot uidi 07
izhodiščih za reševanje vprašanj, kijih bodo ti predpisi urejali.
198.	člen
Izvršni svet in upravni organi morajo uvajati in razvijati take oblike in metode dela, s katerimi se povečuje učinkovitost njihovega dela, uveljavlja strokovno znanje delavcev v teh organih ter spodbuja njihova, ustvarjalnost m odgovornost za delo.
Izvršni svet in upravni organi se pri svojem delu opirajo na znan-svojega1deUr°kOVna d°gnan-’a ter skrbiJ° za tehnološko modernizacijo
iyy. cien
Izvršni svet in upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni občinski skupščini, upravni Organi pa tudi izvršnemu svetu.
Funkcionarji v izvršnem svetu in v upravnih organih so pri òpra-vljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom in so za njihovo opravljanje politično odgovorni v skladu z zakonom.
196.	člen
Pri izvrševanju svojih funkcij se izvršni svet in upravni organi povezujejo z organizacijami združenega dela, z njihovimi splošnimi
ZUU. člen
c Dclovm ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in druge
organizacije imajo pri uresničevanju družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov pravico in dolžnost dajati občinski skupščini pripombe in pobude v zvezi z delom izvršnega sveta, skupščini in izvršnemu svetu pa v zvezi z delom upravnih organov.
201.	člen
Delo izvršnega sveta in upravnih organov je javno. Način uresničevanja javnosti dela urejajo ti organi s svojimi splošnimi akti v skladu z zakonom.
b)Izvršni svet
202.	člen
Izvršni svet opravlja zadeve, ki so določene v ustavi, zakonih, tem statutu in odlokih občinske skupščine in ima do občinske skupščine in do drugih občinskih organov pravice in dolžnosti, ki jih določajo prej navedeni predpisi.
Pri uresničevanju svoje ustavne in statutarne odgovornosti do občinske skupščine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, za izvajanje politike in izvrševanje odlokov, zakonov in drugih splošnih aktov skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi za delo upravnih organov izvršni svet zlasti:
— spremlja stanje in uresničevanje politike občinske skupščine ter ji predlaga določitev politike;
—	predlaga odloke, druge predpise in splošne akte in daje mnenja o predlogih odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, kijih občinski skupščini predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji;
—	določa osnutek in predlog družbenega plana občine;
—	določa predlog občinskega proračuna in zaključnega računa proračuna in skrbi za njuno izvrševanje;
—	izdaja odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov občinske skupščine in zakonov v okviru občinske pristojnosti;
203.	člen
—	skrbi za izvrševanje določene politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščin družbenopolitičnih skupnosti v okviru občinske pristojnosti;
—	usmerja in usklajuje delo upravnih organov, nadzoruje njihovo delo, odloča v sporih o pristojnosti med upravnimi organi, skrbi za to, da ti organi vestno in odgovorno izvršujejo svoje funkcije ter sprejema ukrepe, s katerimi se zagotavljajo zakonitost, učinkovitost in ekonomičnost dela občinskih upravnih organov;
—	skrbi v mejah pravic in dolžnosti, določenih v zakonu tem statutu ali odloku za izvrševanje obrambne politike občine in za izvajanje obrambnih priprav;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	ustanavlja svoje organe;
—	daje mnenja k ustanovitvi medobčinskih upravnih organov ter spremlja njihovo delo;
»-■ imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta.
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Ormož in odloča o njihovem razpolaganju.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini Ormož kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore s katerimi se izvaja v odloku, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
V mejah pooblastil, kijih ima po ustavi, zakonu tem statutu, lahko izvršni svet prevzema z družbenimi in drugimi dogovori obveznosti za izvajanje politike in za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine.
U.: ■	204.
Izvršni svet mora ugotoviti dejansko stanje in ustrezno ukrepati, če občinska skupščina ali družbenopolitične organizacije opozorijo na nepravilnosti pri delu posameznih upravnih organov ter o tem obvestiti organ oziroma organizacijo, ki je opozorila na nepravilnosti.
205.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju nadzorstva nad delom upravnih organov razveljavi predpis upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, odlokom občinske skupščine ali s predpisom izvršnega sveta.
Izvršni svet odpravi predpis upravnega organa, s katerim so v nasprotju z zakonom, odlokom občinske skupščine, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali predpisom izvršnega sveta prizadete svoboščine, pravice ali dolžnosti človeka in občana, neodtujljive pravice delovnih ljudi v združenem delu ali razpolaganje z družbenimi sredstvi, ali s katerimi prihajajo posamezne organiazcije združenega dela ali druge samoupravne organizacije in skupnosti oziroma
skupine teh organizacij ali posamezniki neutemeljeno v posebno ugoden položaj, kot tudi v drugih primerih, kijih določa zakon ali odlok občinske skupščine.
c)S estava izvršnega sveta pravice in dolžnosti njegovih članov ter način dela
206.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, ki jih izvoli občinska skupščina na predlog kandidata, ki ga je Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož predlagala za predsednika izvršnega sveta.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predsednike komitejev in sekretarje sekretariatov.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico med trajanjem mandata predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
207.	člen
• Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje program dela in sklepi sveta kakor tudi, da se organizira sodelovanje z organi krajevnih skupnosti, z organi drugih občin, z organi Socialistične republike Slovenije ter organi v podravski regiji, z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, ta statut ali odlok občinske skupščine.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, kolikor ni za to pooblaščen sekretar izvršnega sveta ali predsednik delovnega telesa izvršnega sveta.
208.	člen
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča pri vodenju sej izvršnega sveta, kot tudi v vseh drugih njegovih pravicah in dolžnostih, član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
Kadar je potrebno v primerih iz 1. odstavka tega člena sklicati sejo izvršnega sveta, jo skliče in vodi do izvolitve namestnika sekretar izvršnega sveta.
209.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča ali smernice za delo upravnih organov, ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani sveta pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati svoja mnenja in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
210.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, kijih vodijo.
211.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati občinske skupščine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvah izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov na prvi prihodnji seji občinske skupščine.
212.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svoje dolžnosti opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredék in razvoj občine Ormož, socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
213.	člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za odločanje v upravnem postopku in o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebno komisijo.
214.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali občasna delovna oziroma posvetovalna telesa.
215.	člen
Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, podrobnejši način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
216.	člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta.
Sekretarja imenuje in razrešuje idzvršni svet.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta in v skladu s poslovnikom izvršnega sveta za pripravo sej in pošiljanje gradiv, ki so potrebna za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles; pomaga pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter z izvrševanjem sklepov izvršnega sveta, zagotavlja delovnim telesom izvršnega sveta pomoč in sodelovanje strokovnih, tehničnih in drugih služb, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
Sekretar izvršnega sveta ima lahko namestnika.
d)	UPRAVNI ORGAN A) S plošne določbe
217.	člen
Upravne organe v skladu z načeli tega statuta in zakona ustanovi in odpravi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom določi tudi njihovo delovno področje.
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in tem statutu, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.
218.	člen
V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo upravni organi z drugimi upravnimi organi občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z drugimi državnimi organi.
Delovnim ljudem in občanom dajejo upravni organi pri uresničevanju njihovih pravic in interesov potrebne podatke, obvestila in napotke ter jim zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč v zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in občani obračajo nanje.
219.	člen
Upravni organi morajo s svojim delom v okviru svojih pristojnosti zagotavljati pogoje za učinkovito in hitro uresničevanje pravic in pravnih koristi ter izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov.
Upravni organi, ki imajo neposredno opravka s strankami, morajo temu ustrezno organizirati delo in ustvarjati pogoje, da morejo stranke pri njih čim lažje in v čim krajšem postopku uveljavljati svoje pravice in izvrševati obveznosti.
220,	člen
Upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov za občinsko skupščino in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine ter dajati popolne in točne podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje delegacij in delegatov.
Gradivo morajo upravni organi pripraviti pregledno in razumljivo, • z nakazanimi posledicami možnih odločitev, ter na način, ki omogoča delegacijam in delegatom obravnavo teh gradiv ter dajanje mnenj, pripomb in predlogov.
221.	člen
Upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi delavci v upravnih organih so v skladu z zakonom in tem statutom odgovorni za svoje delo ter za pravočasno in strokovno opravljanje del in nalog, ki so jim poverjene.
222.	člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovi krajevni urad za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti oziroma naselij.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskih upravnih organov, s katerih delovnega področja opravlja določene zadeve.
Krajevne urade, njihovo delovno področje in položaj določi z odlokom občinska skupščina.
V krajevnem uradu se opravljajo administrativnotehnična opravila tudi za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti, lahko pa tudi druga opravila za krajevno skupnost in za družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
S sporazumom med izvršnim svetom, krajevno skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega odstavka se določijo opravila, ki naj krajevni urad, in način njihovega financiranja ter uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
èr
223. člen
Upravni organi poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred upravnim organom uporabljati svoj jezik in pisavo. Upravni organ ga je dolžan seznaniti z gradivom, in s svojim delom v njegovem jeziku in mu po potrebi omogočiti, da spremlja potek postopka po tolmaču.
B) Organizacijske oblike
224.	člen
Upravni organi in upravne organizacije se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti občine. Upravni organi in upravne organizacije se ustanovijo z odlokom občinske skupščine, ki temelji na tem statutu.
225.	člen
Upravni organ se ustanovi za več med seboj povezanih področij, na <aterih je mogoče smotrno organizirati opravljanje upravnih nalog zaradi njihove sorodnosti oz. narave, ter načina delovanja upravnega organa.
Upravni organ se ustanovi za posamezno področje, če to teija narava ali obsežnost nalog na posameznem področju.
V upravnem organu se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za Samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, kijih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, 'osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela, ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
226.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot kolegijsko vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu kolegijski upravni organi) ali kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu individualni upravni organ).
Kolegijski upravni organi so: komiteji in komisije.
Individualni upravni organi so: sekretariati oz. oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati.
227.	člen
Za opravljanje določenih nalog z delovnega področja upravnega organa se lahko ustanovi upravni organ v sestavi, če izvrševanje teh nalog zahteva določeno samostojnost in posebej organizirano službo, zaradi medsebojne povezanosti upravnih nalog pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu.
Kot upravni organ v sestavi komiteja ali sekretariata oz. oddelka se lahko ustanovi uprava, zavod, urad, komisija ali inšpektorat.
Delo upravnega organa v sestavi nadzoruje upravni organ, \v katerega sestavi je ta organ.
Pri opravljanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka ima sekretar oz. načelnik ali predsednik komiteja pravico in dolžnost nadzorovati izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavi, dajati mu obvezna navodila, določati posamezne naloge v mejah delovnega področja organa v sestavi, zahtevati poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter opravljati druge naloge, za katere je pooblaščen.
Občinska skupščina lahko sporazumno s skupščinami drugih občin ustanavlja skupne upravne organe za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.
228.	člen
Občinska skupščina in izvršni svet imata skupni sekretariat kot strokovno službo, ki opravlja zanju strokovne, tehnične in druge naloge iz pristojnosti sekretarja občinske skupščine in sekretarja izvršnega sveta ali druge naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina ali izvršni svet.
Sekretar občinske skupščine ima glede delavcev delovne skupnosti skupnega sekretariata pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
c) Kolegijski upravni organi
229.	člen
Komite se ustanovi za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezavo in usklajeno opravljanje upravnih zadev, kj so skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju odlokov, zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
230.	člen
Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon oziroma ta statut, komite kot kolegijsko tt;lo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov.
Komite obravnava na seji načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja predpise in druge splošne akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga predpise in druge splošne akte ter ukrepe s svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu, tem statutu ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti.
Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
231.	člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite; določeno število članov komiteja imenuje v skladu z aktom občinske skupščine izvršni svet.
232.	člen
Komisija se ustanovi za opravljanje določenih nalog, ki po svoji naravi zahtevajo kolegijsko odločanje ali imajo pomen za več upravnih organov.
Komisijo sestavljajo predsednik in določeno število članov. Izvršni svet določi sestavo komisije in imenuje njene člane.
Komisija dela na sejah.
Komisija sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
D) Individualni upravni organi
233.	člen
Sekretariat se ustanovi za področja na katerih upravni organi v celoti ali pretcžmž-zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, oz. jih neposredno izvršujejo.
'Namesto sekretariata se na določenem področju glede na manjši
določenem področju glede obseg upravnih nalog lahko ustanovi oddelek.
234.	člen
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
235.	člen
jJrad se ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih zadev, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
jJ	236. člen
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem •žakonov in drugih predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aČtov v skladu s posebnimi zakoni.
E/ Funkcionarji, vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili
237.	člen
j Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in tega statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine, ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki, mu je poverjena, in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen organ.
238.	člen
Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, kijih sprejema komite, ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v upravnem
postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen z zakonom, ali s predpisom na podlagi zakona, ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače.
Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
239.	člen
Sekretar oz. načelnik vodi in predstavlja sekretariat oz. oddelek ali upravo, izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen ter druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata oz. oddelka ah uprave in opravlja druge zadeve, kijih določa zakon, ta statut ali drug predpis.
Sekretar oz. načelnik vodi in organizira delo delavcev v delovnih Skupnostih te enote ter odloča v skladu z zakonom in tem statutom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
240.	člen
Predsednike komitejev in sekretarje imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta.
.Načelnike oddelkov oz. uprav imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta lahko tudi izmed drugih strokovnih delavcev.
Funkcionarji iz 1. in 2. odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko ti funkcionarji no posebnem postopku imenovani še za nadaljnja štiri leta.
Štiriletna doba začne teči z dnem imenovanja.
241.	člen
Zavod in upravno organizacijo vodi direktor, inšpektorat glavni inšpektor oz. načelnik, urad in strokovno službo pa vodja.
Z zakonom ali odlokom skupščine se lahko določi za funkcioniranje, ki vodijo posamezne upravne organe, upravne organizacije oz. strokovne službe iz prejšnjega odstavka tudi drug ustrezen naziv.
242.	člen
Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Namestnika imenuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Namestnik sekretarja oz. načelnika in namestnik predsednika komiteja se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan še za štiri leta, izjemoma pa po posebnem postopku še za eno mandatno dobo.
Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
Če ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.
F) Funkcije upravnih organov 1. Skupne določbe
243.	člen
Upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine Ormož:
1.	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter predpise izvršnih svetov in izvajajo smernice skupščin ter načelna stališča in smernice izvršnih svetov;
2.	odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni;
3.	spremljajo stanje in razvoj na svojih področjih, seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil;
4.	odločajo v upravnih stvareh;
5.	opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
6.	izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni in v skladu z zakonom določajo sankcije;
7.	pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut, ter druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet.
2.	Izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov
244.	člen
Upravni organi izvajajo v mejah pravic in dolžnosti občine Ormož politiko, ki jo je določila občinska skupščina in zagotavljajo njeno izvajanje s pravočasnim opozatjanjem na stanje in pojave, ki imajo pomen za njeno izvajanje, s sprejemanjem in predlaganjem ukrepov
pristojnim organom in z njihovim izvajanjem, s pripravljanjem predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi s celotnim svojim delom.
245.	člen
Upravni organi izvršujejo v mejah pravic in dolžnosti občine Ormož zakone, druge predpise in splošne akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti, ter predpise in splošne akte izvršnih svetov z njihovo neposredno uporabo oz. zagotavljanjem njihovega izvrševanja z odločanjem v upravnih stvareh, opravljanjem upravnega nadzorstva in drugih upravnih zadev, za katere so pooblaščeni, ter z izdajanjem predpisov za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kadar so za to pooblaščeni z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom.
Upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri sklepanju katerih je sodeloval ali h katerim je pristopil organ občine Ormož, v skladu s pooblastili, določenimi v družbenem dogovoru oz. samoupravnem sporazumu, kot tudi izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kadar to določa zakon ali odlok občinske skupščine, v mejah, ki so določene v omenjenem zakonu oz. odloku.
3.	Odgovornost za stanje na določenih področjih
246.	člen
Upravni organi sO odgovorni v mejah svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni zlasti pa: za izvajanje določene politike, smernic občinske skupščine ter načelih stališč in smernic izvršnega sveta, za pravočasno spremljanje stanja, obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj na teh področjih: za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine ter za izvrševanje predpisov in' splošnih aktov izvršnega sveta, za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter predlogov za reševanje vprašanj na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, s katerimi nastopajo oz. kijih predlagajo.
Pri uresničevanju odgovornosti iz prvega odstavka tega člena so dolžni upravni organi zlasti:
1.	obveščati občinsko skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v družbi, za varstvo pravic in interesov občanov, za usklajevanje gospodarskih tokov, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter za uresničevanje in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ter jima predlagati ustrezne ukrepe;
2.	pravočasno opozoriti organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva na stanje, pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje njihovega ustavnega položaja in vloge v družbi;
3.	dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki imajo pomen za skupne in splošne interese družbe, združenega dela in občanov;
4.	pravočasno sporočati in spremljati pripravljanje planov razvoja in samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovorov o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti in nosilcem planiranja ustrezno pomagati;
redno spremljati uresničevanje družbenih planov in predlagati potrebne ukrepe za njihovo uspešno uresničevanje;
5.	opravljati upravno nadzorstvo nad uporabo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov v organizacijah združenega dela, in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in spoštovanjem zakonov v občini ter v zvezi s tem ukrepati, kar so pooblaščeni z zakonom.
Upravni organi morajo pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni sodelovati z drugimi državnimi organi ter z drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi.
na področjih, za katera so ustanovljeni, zlasti izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, predvsem s stališča učinkovitega uresničevanja varstva pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti; analizirajo pojave in gibanja, ki imajo pomen za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in za uresničevanje pravic in dolžnosti občinske skupščine ter izvršnega sveta, ter ugotavljajo vzroke teh pojavov in gibanj in njihove posledice.
Na podlagi ugotovitev, do katerih pridejo pri spremljanju stanja, ukrepajo upravni organi, kar so pooblaščeni, ali obveščajo skupščino in izvršni svet ter dajejo pobude za ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov ter splošnih aktov ali odpravljanje pojavov, ki niso v skladu z določeno politiko, ter dajejo pobude za določanje politike in urejanje zadevnih vprašanj.
249.	člen
Upravni organi spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, po podatkih, ki jih sami zbirajo, kadar so za to pooblaščeni z zakonom, kot tudi podatkih, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo oziroma pošiljajo drugi pooblaščeni organi, organizacije in službe.
Podatke organov, organizacij in služb, ki so pooblaščene za zbiranje in obdelavo podatkov, uporabljajo upravni organi kot uradne podatke.
Podatke in obvestila, kijih pri spremljanju stanja zbirajo po uradni dolžnosti in so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter za delo in razvoj dejavnosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, pošiljajo upravni organi v skladu z zakonom tudi družbenopolitičnim organizacijam in zainteresiranim samoupravnim in drugim organizacijam ter skupnostim.
250.	člen
Upravni organi so odgovorni za trajno in nepretrgano spremljanje stanja na področjih, za katera so ustanovljeni, za popolnost ter ažurnost podatkov in obvestil ter za strokovno utemeljenost ocene o stanju in pojavih ter pobud, danih za reševanje ustreznih vprašanj.
Upravni organi sodelujejo v okviru družbenega sistema obveščanja pri določanju programov statističnih in drugih raziskovanj ter analiz, ki so potrebne za spremljanje stanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
5. Odločanje v upravnih stvareh
251.	člen
Pri odločanju v upravnih stvareh odločajo upravni organi z neposredno uporabo predpisov o pravicah, obveznostih ali na zakonu temelječih interesih občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, družbenih organizacij, vodijo postopek ter opravljajo'dejanja in nastopajo z ukrepi, za katere so pooblaščeni z zakonom.
56. Upravno nadzorstvo
252.	člen
Upravni organi opravljajo upravno nadzorstvo, kadar so za to pooblaščeni z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Upravno nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena obsega:
1.	nadzorstvo nad zakonitostjo aktov, s katerimi se odloča o pravicah in dolžnostih občanov in organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
2.	nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
3.	Inšpekcijsko nadzorstvo.
247.	člen
Če upravni organ oceni, da se na ustreznem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji, samoupravni interesni skupnosti oziroma drugi skupnosti ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti ali se ne uresničujejo družbeni plani, mora nemudoma ukreniti, kar je pooblaščen, oz. predlagati izvršnemu svetu oziroma skupščini ustrezne ukrepe.
Če upravni organ ne ukrene pravočasno, kar je pooblaščen, oziroma ne predlaga ustreznih ukrepov, se začne v izvršnem svetu oz. občinski skupščini postopek za oceno njegovega dela, če je potrebno pa tudi za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb upravnega organa in za ugotovitev vzrotov, ki sp povzročili nezadovoljivo stanje, da se storijo ustrezni ukrepi.
4.	Spremljanje stanja in dajanje pobud
248.	člen
Upravni organi spremljajo v mejah svojih pravic in dolžnosti stanje
253.	člen
Pri opravljanju upravnega nadzorstva kontrolirajo upravni organi» kadar so za to pooblaščeni z zakonom, zakonitost upravnih aktov upravnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacija društev in drugih organizacij, kijih ti sprejemajo pri izvrševanju javnih pooblastil, oziroma ukrepajo, kar se pooblaščeni z zakonom.
254.	člen
5 V okviru nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združeneg dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti upravni organi:
1.	spremljajo v mejah pristojnosti, ki so jim določene, zakonitost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, obveščajo tem občinsko skupščino oziroma izvršni svet in predlagajo “ustrezne ukrepe oziroma ukrepajo, kar so pooblaščeni;
2.	opravljajo, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine, posamezne pravice nadzorstva nad izvrševanjem javnih pooblastil po organizacijah združenega dela ter
drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, katerim je poverjeno njihovo izvrševanje, kot tudi posamezne pravice nadzorstva nad delom oziroma zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
255.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo upravni organi.
Pri inšpekcijskem nadzorstvu v mejah svojih pravic in dolžnosti imajo upravni organi pravico neposrednega vpogleda v poslovanje in ravnanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, občanov in civilnih pravnih oseb glede spoštovanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, nastopajo z upravnimi in drugimi ukrepi, za katere so pooblaščeni z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
Pri inšpekcijskem nadzorstvu kontrolirajo upravni organi tudi izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov samo, kadar je to določeno z zakonom.
Inšpektorji oziroma inšpekcijski organi so dolžni opozarjati pristojne organe, organizacije in skupnosti na primere nezakonitega ravnanja oziroma na pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov in ukrepov ter na škodljive posledice takega ravnanja in jim predlagati ustrezne ukrepe za preprečevanje takih pojavov.
256.	člen
Opravljanje določenih strokovnih del inšpekcijskega nadzorstva (izvedensko delo, preskusi ipd.) se lahko zaupa z zakonom oziroma na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine specializirani organizaciji združenega dela ali strokovni službi druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, zlasti, če je za njihovo opravljanje potrebno posebno strokovno znanje (tehničnih in drugih strok) ali uporaba znanstvenih ali posebnih strokovnih metod, ki jih je mogoče zagotoviti le s posebno opremo (laboratoriji idr.) in znanje ni tehničnih in drugih možnosti, da bi se opravila v upravnem organu.
Del iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno poveriti organizacijam, skupnostim oziroma službam, če bi bilo njihovo opravljanje nezdružljivo z njihovim položajem.
257.	člen
Izvršni svet, pristojni upravni organi in drugi pooblaščeni državni organi imajo pravico zahtevati, družbenopolitične organizacije pa predlagati upravnim organom, ki so pristojni za upravno nadzorstvo, naj uvedejo oziroma vodijo postopek, da se ugotovi stanje oziroma storijo ukrepi.
Če upravni organi, ki so pristojni za upravno nadzorstvo, ugotovijo, da se niso stekli pogoji, kijih zakon določa za uvedbo postopka oziroma sam postopek ali za ukrepe iz prvega odstavka tega člena, obvestijo o tem z ustrezno obrazložitvijo organe, ki so zahtevali, oziroma organizacije, ki so predlagale, naj se uvede oziroma vodi takšen postopek ali storijo ustrezni ukrepi.
7. Pripravljanje predpisov in drugih splošnih aktov in opravljanje strokovnega dela za občinsko skupščino in izvršni svet
258.	člen
V okviru svojega delovnega področja pripravljajo upravni organi predpise in druge splošne akte za občinsko skupščino oziroma izvršni svet v skladu z njunimi delovnimi programi, in sojih na njuno zahtevo dolžni pripraviti. Predpise in splošne akte pripravljajo upravni organi tudi na lastno pobudo in lahko dajejo izvršnemu svetu osnutke in predloge predpisov ter splošnih aktov, za izdajo katerih dajo pobudo.
259.	člen
Upravni organi vprašujejo zainteresirane organe, ustrezne strokovne organizacije in zainteresirane organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične organizacije za mnenje o osnutkih predpisov in splošnih aktov, ki jih pripravljajo za občinsko skupščino in izvršni svet, če je to pomembno za urejanje ustreznih vprašanj ali za uresničevanje vloge omenjenih organov in organizacij.
Hkrati, ko pošljejo osnutke predpisov in splošnih aktov, ki so jih pripravili, morajo obvestiti upravni organi skupščino oziroma izvršni svet o mnenjih zainteresiranih organov, organizacij in skupnosti, kijih niso sprejeli, ter o razlogih, zakaj jih niso sprejeli.
260.	člen
Upravnim organom se lahko zaupa tudi pripravljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, pri sklepanju katerih mora sodelovati ali h katerim mora pristopiti organ občine kot tudi dogovorov, kijih sklepa organ občine Ormož.
261.	člen
jjpravni organi sestavljajo v mejah svojega delovnega področja, analitična, informacijska in druga gradiva za občinsko skupščino in izvršni svet. Pri njihovem sestavljanju upravni organi sodelujejo med seboj, kot tudi s strokovnimi oziroma znanstvenimi organizacijami, lahko pa zaupajo tem organizacijam tudi samostojno izdelavo posameznega gradiva, če so za to potrebna zahtevnejša raziskovanja ali posebne strokovne in znanstvene metode, kijih ni mogoče zagotoviti v upravnem organu.
262.	člen
Če teija izvajanje predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov ter družbenih in drugih dogovorov ali predlogov v analitičnih, informacijskih ali drugih gradivih, ki jih pripravljajo upravni organi materialne izdatke ali organizacijske in druge ukrepe, so dolžni upravni organi navesti v obrazložitvi predloge teh predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov ter družbenih in drugih dogovorov, kot tudi analitičnih, informacijskih in drugih gradiv, kolikšna sredstva so potrebna za izvedbo predlogov, ter vire, iz katerih jih je treba zagotoviti.
263.	člen
• Kadar pripravljajo predpise in splošne akte pooblaščeni predlagatelji, delegacije, delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih ali samoupravne organizacije in skupnosti ali kadar zahtevajo obvestilo o ustreznih vprašanjih, ki imajo pomen za opravljanje njihovih funkcij, so jim upravni organi dolžni dati ustrezne podatke in obvestila, kot tudi strokovna mnenja o vprašanjih iz svojega delovnega področja.
VI. DRUŽBENI SVETI ZA UPRAVNE ORGANE IN ZA UPRAVNA PODROČJA
264.	člen
Družbeni sveti uprave se v skladu z zakonom ustanovijo, če je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv ter družbeno svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za občino ali za združeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov.
265.	člen
V	skladu z določbami iz prejšnjega člena se družbeni svet za upravni organ oziroma za upravno področje ustanovi zlasti:
—	če delo upravnega organa pri izvajanju določene politike, izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, bistveno vpliva na način in pogoje uveljavljanja pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	če upravni organ odloča o razpolaganju s pomembnimi družbenimi sredstvi ali o drugih vprašanjih, ki so pomembna za ekonomski položaj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali posameznikov.
266.	člen
Družbeni svet za upravno področje se lahko ustanovi za med seboj povezana upravna področja z delovnih področij več upravnih organov ali za del področja posameznega upravnega organa.
267.	člen
Pristojni upravni organ je dolžan obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
Če upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je o tem dolžan obvestiti družbeni svet in izvršni svet, v primerih ko je družbeni svet obravnaval določeno vprašanje na pobudo delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij ali skupnosti, pa tudi te pobudnike.
Upravni organ mora v obvestilu iz prejšnjega odstavka navesti razloge za svojo odločitev oziroma ravnanje.
268.	člen
Strokovne in administrativno tehnične naloge za družbeni svet, kije ustanovljen za upravni organ oziroma za deT področja posameznega upravnega organa, opravlja ta upravni organ.
Strokovne naloge za družbeni svet, ki je ustanovljen za upravno področje z delovnih področij več upravnih organov, opravlja upravni organ, določen z odlokom občinske skupščine o ustanovitvi družbenega sveta, na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta.«
2.	člen
Dosedanji členi 216 do 249 postanejo členi 269 do 302.
3.	člen
V	2. odstavku 185. člena se besedi »občino in»« črtata.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statutarni sklep, preneha veljati odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-34/74 in 4-34/78).
5.	člen
Ta statutarni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 011-1/1977 Ormož, dne 5. decembra
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK b. r.
\
200.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39—46/74) ter 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—47/78) je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 21/11—1979, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1979
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ptuj za leto 1979 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 15/78) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna ja leto 1979 znašajo	114,940.00 din
in so razporejeni na
—	posebni del proračuna	114,690.000 din
—	tekočo proračunsko rezervo	250.000
2.	člen
Spremembe splošnega in posebnega dela proračuna za leto 1979 so izkazane v posebni prilogi in so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1979.
Številka: 421—8/78 Datum: 21/11—1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
201.
Po tretjem odstavku 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-142/74) in 6. alinei 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78), je skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 21/11-1979, sprejela
ODLOK
0 določitvi območja in imenu dela katastrske °bčine Stražgonjca na območju občine Ptuj
1.	člen
Del katastrske občine Stražgonjca, ki leži na območju občine Ptuj, postane samostojna Stražgonjca.
2.	člen
Meja območja samostojne katastrske občine Stražgonjca je prikazana in opisana na katastrskih načrtih in v registru območij teritori-alnih enot.
3.	člen
Za območje samostojne katastrske občine Stražgonjca se izdelata nov zemljiško-katastrski operai in nova zemljiška knjiga v roku šest mesecev od sprejetja tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka:45-2/79-2
Datum: 21/11-1979
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ptuj Jože KOLAR, 1. r.
202.
Na podlagi 11., 73. in 75. členov zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 in 18/74) ter v skladu s 357, 359, 361. in 362. členi zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. ' 53/76) ter na podlagi 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je skupščina občine Ptuj na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, dne 21.
11.	1979, sprejela
ODLOČBO o poimenovanju osnovne šole
1.
Osnovna šola, ki je bila ustanovljena, dne 18. maja 1979 s sedežem v Ptuju, Prešernova ulica št.
31, se poimenuje v Osnovno šolo OLGA MEGLIČ Ptuj.
2.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 61—3/79—2
Datum: 21/11—1979
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar, dipl. vet. 1. r.
203.
Po 57. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) ter 153. členu statuta občine Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 21. 11. 1979 sprejela
SKLEP
o razrešitvi ravnatelja TOZD Kovinarske in kmetijske šole „Veljko Vlahovič” Srednješolskega zavoda Ptuj
1.
Bogomir BEZJAK, roj. 10. oktobra 1939, dipl. organizator dela, stanujoč v Ptuju, Na postajo 14, se razreši dolžnosti ravnatelja TOZD Kovinarske in kmetijske šole ,,Veljko Vlahovič” Srednješolskega zavoda Ptuj s 30. novembrom 1979.
2.
S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj, št. 110—10/72 z dne 15. 12. 1978.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: HO—10/72—1
Datum: 21. 11. 1979
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar, dipl. vet. 1. r.
204.
Po 57. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) ter 153. členu statuta občine Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 21/11—1979, sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja TOZD Kovinarske in kmetijske šole ,,Veljko Vlahovič” Srednješolskega zavoda Ptuj
1.
Milan CIMERMAN, roj. 27. januarja 1941, profesor, stanujoč v Ptuju, Ciril Metodov drevored 17, se imenuje za ravnatelja TOZD Kovinarske in kmetijske šole „Veljko Vlahovič” Srednješolskega zavoda Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja od 1. decembra 1979 do 30. junija 1983.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110—10/72—1
Datum: 21/11 — 1979
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
205.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) in 39. člena Statuta KS Vitomarci, je Skupščina krajevne skupnosti Vitomarci na seji dne 12/12-1979 na predlog zbora občanov krajevne skupnosti sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Vitomarci.
1.	člen
Za obmčje krajevne skupnosti Vitomarci, ki obsega naselja DRBETINCI, GIBINA, HVALETINCI, NOVINCI, RJAVCI, SLAV-SINA in VITOMARCI se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in v delu za sofinanciranje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena.
2.	del
Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	sofinanciranje lokalne ceste
—	ureditev krajevnih cest
—	adaptacija zgradbe stare šole
—	razširitev zmogljivosti PTT omrežja
—	sofinanciranje objekta za prosvetno dejavnost
—	sofinanciranje za ureditev pisarne društva upokojencev
—	sofinanciranje izgradnje mrliške veže
—	sofinanciranje gasilske opreme
—	sofinanciranje opreme za enote CZ'in NZ
—	sofinanciranje za ureditev prostora organizacije ZSMS Vitomarci
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1/2-1980 do 31/1-1985.
4.	člen
Investicijska vrednost komunalnih in drugih objektov iz 2. člena tega sklepa predvidoma znaša 6.680.000,00 din.
Z uvedbo krajevnega samoprispevka pa bo v ta namen predvidoma zbranih 2,537.000,00 din. Ker bo za izgradnjo omenjenih objektov v 2. členu, tega sklepa potrebno znatno več sredstev, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov.
5.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila po po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila;
—	za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti, po stopnji 6 % od letnega novega katastrskega dohodka;
—	za zavezance, ki prejmejo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom pd stopnji 1,5 % od izplačane mesečne pokojnine; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od bruto dohodkovne osnove;
—	občani, ki so na delu v tujini plačajo pavšalni znesek 1200,00 dfn letno v enem obroku, ob koncu tekočega leta.
Samoprispevek v delu znaša:
—	gospodarstva z dohodkom do 5.000,00 din katastrskega dohodka, 1 delovni dan letno
—	gospodarstva z dohodkom od 5,000,00 din do 15.000,00 din katastrskega dohodka, 2 delovna dneva letno;
—	gospodarstva z dohodkom nad 15.000,00 din katastrskega dohodka, 3 delovne dneve letno.
V kolikor nekdo ne opravi delovne obveznosti je dolžan to obveznost poravnati v denarju v višini 280,00 dinarjev dnevno.
Zavezanci, ki-imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir dohodka posebej.
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Vitomarci.
7.	člen
Za oprostitve plačevanja krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Vitomarci in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Vitomarci.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je za uvedbo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja.
Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti občani, za katere se uradno ugotovi, da so na začasnem delu v tujini, ali na služenju vojaškega roka v JLA in se glasovanja niso mogli udeležiti.
9.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 6. januarja 1980 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih:
glasovalno mesto št. 1 STARA ŠOLA V VITOMARCIH, za naselji Vitomarci in Drbe-tinci,
glasovalno mesto št. 2 pri KRAMBERGER LUDVIKU, Slavšina št. 6 za naselje Slavšina, Novinci ter Gibina.
glasovalno mesto št. 3 pri ČUČEK Ivanu, Hvaletinci št. 5 za naselje Hvaletinci in Rjavci.
10.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI GLASOVNICA
za referendum, dne 6. januarja 1980 glasujem
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Vitomarci.
»Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega
samoprispevka, »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja).
M. člen-) u-
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Vitomarci.
12.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izzid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Vitomarci.
Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju in delu na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Vitomarci o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Vitomarci.
13.	člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31/12 (decembra) in jo obračunava in odteguje davčna uprava SO Ptuj.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo za vsako leto posebej na blagajni krajevne skupnosti ali na žiro račun krajevne skupnosti Vitomarci št. 52400-780-11331.
H.člen-
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska, in se zbirajo na posebnem računu.
15.	člen
Za zbiranje srpdstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti VITOMARCI in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programov, za katere je bil Uveden krajevni samoprispevek.
16.	člen
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov iri v potrditev Skupščine krajevne skupnosti Vitomarci.
17.	člen
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Vitomarci, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Vitomarci.
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Vitomarci: 12/12-1979
Številka: 209/79
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vitomarci FEKONJA Alojz 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja. Nuočniki Tednika ga prejmejo brezplačno. Izdajatelj zavod Radio-Tednflc Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski
trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.