vak dan ra**n «okel, nadelj T is pra*nikev. m ^ daily ex<*pt Saturday», 1 touUy* »«d Holidays. »ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UnukulkJ in upravnitki prostori? mi South UwmteUi Ave. Office of Publication: ¿4*67 South Lawndato Ave. Tel«phone, Rockwell 4V04 .YEAR XXXI. Cena lista je $6.00 Killer«* m " ckte^.TuuZT^r ^ i^TcIl^ ^iit^rTÍ.'ir CHICAGO. ILLn PONDEIJEK. IS. NOV KM BK A (NOV. IS), lMi Subscription Ifl.oo Yearly fiTKV.—NUMBER 221 Acceptance for «»ailing at special rate of poetage provided for in eectioa 1108. Act of Oct. 8, 1817, authorised on June 14. 1S1H._ a I kanei se zedinili Nepokoj v Indiji se razširja Člani belgijske vlade sestavljajo obrambne načrte, da se dežela zavaruje proti možnosti nacijske invazije. Holandska zahteva po-jainila od Nemčije glede spopada na meji, zaeno pa je odredila evakuacijo civilnih prebivalcev iz krajev v bližini nemške meje. Francoske čete odbile naskoke na svoje pozicije ke med rekama Mozele in Saar, toda vsi so bili odbiti. Militari-stični veščaki pravijo, da vsa znamenja kažejo, da se velika nemška ofenziva ne bo pričela pred pomladjo. ^ Berlin, 11. nov. — Vrhovno poveljstvo nemške armade je objavilo poročilo, v katerem pravi, "da so bili napadi sovražnika na nemške straže južno-zapadno od Saarbruckena odbiti. Nemški letalci so v bitkah sestrelili osem letal, šest francoskih in dve angleški. To sc bile vse vojne aktivnosti v zadnjih dneh." ¡■v Amsterdam, Holandska, 11. nov. — Oblasti so odredile poplavo ozemlja v provinci Utrecht in onega, ki leži med rekama Maas in Waal. To ozemlje tvori prvo obrambno črto. Civilni prebivalci so se umaknili v druge kraje pred poplav-ljenjem ozemlja. Vlaki so pripravljeni, da odpeljejo prebivalce iz teritorijev poleg Amsterdama, Rotterdam« in industrijskih krajev v severozapadnem delu države. Holandska in Belgija še vedno upata, da bosta ohranili nevtralnost kljub ak-IG FOILS FINSKA. 12. tivnostim nemških čet, ki se na- janja v Moskvi med v b,ižini meJ'e- Holandski zunanji minister Elco Van Kleffens je v svojem govoru v parlamentu naglašal prijateljske odnošaje z Belgijo. Izjavil je, da obe državi upata, da bodo zavojevane države re-špektirale nevtralnost Holand-ske in Belgije. ~ JRESTA, rumunija, -Rumunija, Jugoslavi-„ ija, Grčija, Turčija in "» se sporazumele v toli-K bodo zahtevale druga nobene revizije mej, 'teritorijev, dokler traja i vojna. Italija v ozadju i u sporazum, ji DON, 12. nov.—Sir Ed-IGrigg, parlamentarni ta j-stretva za informacije, tj objavil tri principe, na i katerih bosta Anglija in ¿ja sklepali mir. Ti trije in: I) nobenih aneksi j; me sme biti diktiran, tem-t nore skleniti na sporazumi) ljudstev, uključivfti ljudstvo; 3) mir mora njen na podlagi ekonom -i blagostanja vsed ljudstev i ne samo zmagovitih dr-Jj Jurij VI. je danes belgijskemu kralju lu in holandski kraljici li na njun apel za mir, rna ponudba mora priti iije.—Mornarični mini-^ Churchill je danaa rekel, da Hja vodila vojno toliko »dokler ne bo Nemčija rek-rolj je!- iti Finske in sovjetsko via-»u robu razbitja. 'Ij, Belgija, 11. nov. — ¡«ki kabinet je sinoči imel sejo, na kateri je bila iva o obrambnih načrtih, je pojavila nevarnost na-invazije. Seja je traja-ur. Vprašanje, na kate-ve naj se Belgija obrne in kakšne korake naj ie v slučaju invazije, je lUvni predmet diskuzije. * * je napetost med Belgi-Nemčijo povečala, dokazi« napadi nu belgijsko vla- ■»cijskem tisku. Ta je že Pozval Belgijo, naj odločno »tira proti britski blokadi, * paralizirala belgijski po-promet. *terdam, Holandska, 11. - Vlada je poslala noto v v kateri zahteva pojas-rlede incidente ob holand-»i meji. katerega sma-» «ločin. Incident se je 11 l)r' obmejnem mestu »toju, ko je grupa Nemcev ^ila mejo in začela strelna oseba je bila ubita ranjenih. Je bila poslana v Berlin ta Potem, ko je ameriški Pozval Američane, naj Oo Holandsko, ki je, ka-podvzela korake, **varuje proti invaziji, "olandskem se nahaja več '«fcriAkih državljanov. ■*nd„ke avtoritete so na-J*. da je bilo šest oseb, med * P« vojakov, ubitih v dveh min. Naznanilo ne je to v zvezi z ob-rJ«ncidentom. L***. n. nov _ Letalski je naznanil, da so am Jf¿talci uničili dve nemški ^'rtali v bitki, ki se je vrti-¡T* Severnim morjem. 11. nov. — Poskusi ki so skušale pro-«rancosks obrambno črto ( , 'u^*embur*ke meje. so «Jalovili, * glM, poro^^ , ■ NVmci so se morali u- Bu, ¡"-ed točo krogel, ki so francoske topniške Ej** no uprizorile več ^ancoskt poatojan- Vodja nacijev pred sodiščem Kuhn ae mora zagovarjati zaradi tatvine New York, 11. nov. — Med stalnimi opomini, da rasa in politična ideologija ne smeta igrati nobene vloge na obravnavi, je Peter F. Sabbat i no, odvetnik Fritza Kuhna, načelnika Nem-ško-ameriškega bunda, nacijske organizacije, izbiral porotnike. Porota je bila sestavljena po več urah izpraševanja. Kuhn je mirno opazoval proceduro izbiranja porotnikov. Sabbatino je stavil več predlogov, ki pa so bili zavrnjeni. Med drugim je zahteval premestitev obravnave, ker v New Yorku ne more biti nepristranska, in predložil izjavo, v kateri je obdolžil predsednika Roose-velta, da je demonstriral svoje sovraštvo napram Nemčiji v sedanjem evropskem konfliktu. Simpatije ameriške ljudstva so na strani zaveznikov, ki so v vojni z Nemčijo. Kuhn je obtožen, da je ukradel čez $14,000 iz blagajne svoje organizacije. Umik rumunskih čet iz Besarabije Bojazen pred sovjetsko Rusijo nov, Bukarešta, Rumunija, 11 — Rumunija je potegnila skoro vse svoje čete iz Besarabije, ki je nekdaj spadala pod Rusijo, v prepričanju, da je U akcija v interesu njene obrambe. Poučeni krogi pravijo, da Rumunija ne bi mogla preprečiti ruske invazije te province, če bi se Moskva za to odločila pod eno ali drugo pretvezo. Rumunska prva obrambna črta se zdaj razteza ob reki Pruth, stari meji med Rumuni-jo in Rusijo. Ta tvori močno oviro proti prodiranju sovražnih čet v notranjost države. V Besarabiji, ki je bila del ruskega imperija pred svetovno vojno, živi okrog tri milijone prebivalcev. Ti so leta 1917 proglasili svojo neodvisnost, dve leti polneje ps so se izrekli za priključitev k Rumuniji. Sovjetska vlada ni nikdar priznala te priključitve in še vedno smatra Besarabijo za ruski teritorij. Latvija internirala nemike letalce Riga, Latvija, II. nov. — Vlada je internirala »tiri nemške letalce, katere so rešili ribiči, ko je letalo padlo na tla v bližin Leipaja, prisUniščnega mesta. Japonci priznali napad na angleiko letalo Hongkong. 11. nov. — trudno japonsko poročilo je potrdilo obdolžile v. da so Japonci streljali na angleško letalo, ki se je Zastoj v rusko-finskih pogajanjih Finska vlada orisala protipredloffe Helsingfors, Finska, 11. nov. — Štiritedenska pogajanja s sovjetsko Rusijo glede zahtev, da mora Finska odstopiti sovje-tom kos svojega ozemlja in nekatere otoke, na katerih bi Rusija zgradila letalske in pomorske baze, še niso postavila baze glede dosege sporazuma. Predstavnik finske vlade je izjavil, da je nastal zastoj v razgovorih. Izjava je bila objavljena po seji članov finskega kabineta, na kateri so razpravljali o zadnjem poročilu svoje delegacije v Moskvi. Ta je včeraj ponovno kon ferirala s Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji. Na tej konferenci je finska delegacija stavila proti predloge. Ti med drugim uključujejo, da mora Rusija priznati Finsko kot Skandinavsko, ne kot baltiško državo. Nevtralnost Klnskc mo-biti potrjena in priznana in predlagani dogovor mora uklju čevati tako provizijo. A ko bo finska vlada dala nekatere teri torijalne koncesije Sovjetski uniji, mora slednja obljubiti, da bo dogovor stalnega značaja in da ne bo zahtevala nadaljnjih koncesij od Finske. Članki v angleških časopisih, ki naglašajo, da bo Velika Bri Unija podpirala Finsko in druge severne države, ako se bodo za pletle v konflikt s sovjetsko Ru sijo, so dobili neugoden odmev v finskih uradnih krogih. T' pravijo, da še niso pozabili an gleških obljub glede pomoč Poljski, katerih pa Chamberlal-novs vlada ni izpolnil« Ti krogi očitajo angleški diplomaciji, da hodi raztegniti vojno na druge fronte. "Ml odklanjamo angleška zagotovila o pomoči in nasvete. ki prihajajo Iz Londona, je rekel predstavnik finske vlade. t: ? i Gandhi zahteva politično neodvisnost Bomba j, Indija* 11. nov. — Odločna deklaracija Mohandasa K. Gandhija, voditelja indijskih nacionalistov, da .. *>ora Indija dobiti politično ntodvisnost, je bila olje na ogenj nepokoja, ki se širi med prebivalci. Velika Britanija bi rada ^potlačila opozicijo nacionalistov in odložila rešitev indijskega problema. Gandhi je v svoji deklaraciji zavrnil toritsko trditev, da mora Indija doseči notranjo enotnost predno dobi štatus domi-niona. Dejal je, "da bodo Indijci rešili svoje t notranje pro-»leme potem, ko se osvobode suženjskih vezi. Kadar se bo to zgodilo, nam drv g i problemi ne bodo delali potežkoč. Zaščita manjšinskih pravic bo postala lahka stvan. Ako še ni prišel čas za aprejetje funda-mentalnih resnic, bi sugestiral pretrgan je pogajanj in obnovi-«v naporov, da as najde rešitev." Deklaracija vaditelja indijskih nacionalistov Še ni dobila odmeva pri lordu Linlithgowu. podkralju Indija. On ja nedavno izjavil, da se bo še nadalje urudil za dosego sprava/ med Vseindijskim kongresom, Muslimansko ligo in indijskimi knezi. FbdkraU skuša : organizirati nove vlada v indijskih provincah, da nadomesti; one, katerih člani so rasignirali v znak protesta proti brltskim avtoritetam, ki so zavrgle zahteve nacionalistov, da Indija dobi takoj štatus dominlo|a. Naznanil je, da je ponudil ministrske pozicije predstavnikom opozicijskih grup, ki pa jih niso hoteli sprejeti. SffUnja situacija v Indiji je poaladica v angleškem parlamentu sprejetega zakona, d je rezultiral v ustanovitvi indijskih federativnih vlad v enajstih provincah. Razkrivanje mona-kovske kupčije Avstrijska knaginja zapletena v afero London, U. nov. — Nova luč Je bila vržena na dogodke, ki so vodili preteklo leto v sklenitev monskovske kupčija in potem v uničenje češkoslovaške republi ke. Pred sodiščem ja bilo pre čitano pismo, kat.roge Je poslal stotnik Fritz Wiedemann, Hit-lerjev osebni pomočnik, lordu Rothermerju, izdajatelju londonskega lista Dally Mail, i Stotnik, ki Je dobil pozicijo generalnega konzula v San Franciscu, pravi v pismu, da Je Avstriji rojena kneginja Štefanija Hohenlohe-Waldenburg sodelovanjem Rothermera o-tvorlla pogajanja z angleškim zunanjim ministrom Halifanom v maju preteklega leta. ki so ugladila pot sklenitvi monakov skega dogovora. Kneginja zdaj toži izdajatelja londonskega I i m ta za odškodnino, ker ni držal dane obljube, da jo bo upoalil kot politično zastopnico v tujini s plačo $22,000 na leto. Wledemannovo pismo nsglsšs med drugim, ds ja Hitter pohvalil delo k negi nje, ki gs Je izvršile v prilog Nemčiji. Ons je tudi sranžlrala konferenco med izdajateljem londonskega lista In Hitlerjem ROOSEVELT PRIPOROČA SPRAVO MED ADF IN CIO Lewi• in Green konferi- rala s pred tedni kom » POTREBA DELAVSKE ENOTNOSTI Waahington, D. Cm U. nov.— Predsednik Roosevelt je obnovil napore, da pridobi voditelje A-meriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organizacij za obnovo mirovnih pogajanj, ki naj bi končali konflikt v vrstah organiziranega delavstva. Roosevelt je sprejel v Bali hiši Johna L. Lewisa in Willi-ama Greena in ju pozval, naj podvzameta potrebne korake v interesu enotnosti delavskega gibanja. Rooaevelt je apeliral za spravo, ko sta obe organizaciji imeli konvenciji v oktobru, toda apel ni dobil ugodnega odmeva. V razgovoru z Lewisom in Gree-nom je namignil, da bo sam sklical konferenco voditeljev obeh grup in tako izsilil obnovitev mirovnih pogajanj. Roosevelt že dve leti trudi za vzpostavitev harmonije med organiziranimi delavci, toda uspehi se še niso pokazali. Lewfis ni hotel odgovarjati na vprašanja reporterjev, ki so hoteli vedeti, ali je za obnovo pogajanj z voditelji ADF. Dejal je le, da sta z Rooaeveltom govorila o miru v delavskih vrstah. Vprašanje gleda sklicanja konference je ignoriral. Oreen je bil bolj zagovortn nego l*wis, ko Ja prišel U Be-e hiše. "Predsedniku sem povedal, da s strani vodstva Ameriške delavske federacija iti no-bene zapreke, ki bi ovirala obnovo pogajanj," js rekal Oreen. "Naš odbor Je pripravljen na to in šel bo na delo, če se bo na drugi strani pokazla volja xa ikvidacijo konflikta med ADF n CIO." pojavilo1 nad otokom Walkov zadnjo sredo. Napad Je bil odrejen. ker Je letelo ned vojno cono Clanl letalske posadke so bili aretirani, ko se Je letalo po obstreljevanju spustilo na tla. Velika rudarika neereča na Japon»hem Tokio, II. nov. — V ekaploz! JI, ki se Je včeraj priprtila žveplenem rudniku v Mauouju. provinca Iwate, Je S4 rudarjev izgubilo življenje, čez SO pa Je bilo ranjenih Nekaj rudmr^v se še vedno nahaja v rudniku. Domače vesti s Novice Iz Minnemtle Eveleth, Minn. — Louis Lesar. ki Je še 20 let tajnik društva 60 SNPJ, je bil 7. t m. po-novno izvoljen za koncilniana v evelethaki mestni zbornici; med vsemi kandidati je on dobil največ glasov, Poleg njega je bil izvoljen tudi Joe Kovač, torej dva Slovenca in oba Ribničana. Joe Goleš, drugi Slovenec, je bil pa izvoljen mi namestniku sodnika. Avtna nesreča Calumet, Mich. — Rose Briški iz bližnjega Ahmeeka je bila povožena od avta in težko ranjena, ko je šla na delo v Mo-hawk. Odvedli so jo v bolnišnico. Nov grob v ( levelandu CJeveland. — Dne 9. t. m. je naglo za srčno kapjo umrl rojak Rafael Roasa, star 50 let in doma iz St. Vida pri Vipavi na Primorskem. V Ameriki je bival 38 let in tu zapušča tri hčere. Bil je član društva 120 SNPJ. Angleško - italijan ska kooperacija Londonski krogi naznanili podpis dogovora tandon, 11. nov. — Včeraj objavljeni uradni dokument je razkril podpis dogovora med predstavniki angleške iti italijanske vlade, ki določa tesnejšo gospodarsko sodelovanje med državama. Odkar sta Hitler in Stalin sklenila nenapadaino in prijateljsko pogodbo, so se vezi med Rimom in Berlinom razhra-Ijale, Angleški krogi se zalo trudijo v naporih, katerih cilj je izboljšanje odnošajev z lijo. Naciji odkrili detajle zarote? Sovražniki Hitler javaga režima napovedujejo revolto Monakovo, Nemčija, 11. nov. — Tajna policija je naznanila, da je odkrila detajle zarote proti življenju diktatorja Hitlerja. Te js našla v žepu nekega arhitekta, ki je bil aretiran po avtomobilski nezgodi na oestl mad Monakovem in Solnogradom. Policija Je zamolčala identiteto arhitekta. ™ Sedem oaeb Je bilo ubitih In 68 ranjenih v eksploziji bombe v sloviti pivski kleti v Monako-vu, ko so naciji proslavljali 16-letnlco izjalovljenega Hitlerjevega puča. Bomba je bila na-msnjsna Hitlerju, ki ps je odšel iz pivnice, kjer je imel govor, dvanajst minut pred eksplozijo. Nacijska policija je v zadnjih dneh aretirala več sto sumljivih oseb v lovu na zarotnike. Med temi so lastnik pivnice In njegovi uslužbenci. Aretiran Je bil tudi neki Američan na železniški postaji, kjer je čakal na vlak. Policija ga je zasliševala več ur in potem izpustila. Med monakovskimi prebival ci prevladuje veliko razburja nje. Ljudje nočejo govoriti o eksploziji bombe, ker se bojijo detektivov. TI skrbno pazijo, kaj govore ljudje, da najdejo sled za storilci. /Jasti židje In katoličani so ularmiranl. ker vidijo možnost nove nacijske gonje proti nJim. Ilerlln, U. nov.*-Aip« v oknih atelja lleinrlcha lioffmana, Hitlerjevega osebnega fotografa, so bile včeraj razbite. 'U okni m se nahajale najnovejše fotogra-Ita-1 flJ« diktatorja Hitlerja. Neznane osebe so razbile šipe s kame Pravkar podpisani "dogovor ( nJem. Več Angležinj, ki se še določa Imenovanje skupnega od- nahajajo v Berlinu, Je policija bora. Ta ime podvzeti korake zaslišala. glede reguliranja Izmenjave Monslgnor Tesare Oreen Igo, blaga, železniškega in letalske- papežev nuncij v Berlinu, Je ga prometa med državama in včeraj obiskal Hitlerja ter mu v ekonomske kooperacije, Do govor Je v bistvu raztegnitev pakta, ki sta ga Velika Britanija in Italija sklenili 27. oktobra OGRSKA NAZNANILA GRADNJO OBMEJNIH UTRDB Rumunija podprla mi' rovni apel BOLGARIJA ZAHTEVA KONCESIJE Budimpešta. Ogrska, U. nov. — Vojni minister je naznanil v državni zbornici, da je Ogrska začela graditi utrdbe ob svoji novi meji z Rusijo. Z rusko o-kupacljo poljskih pokrajin je Ogrska dobila skupno mejo z Rusijo. Ta se razteza 100 milj daleč jutnovzhodno od reke San do rumunske meje. "Ml Imamo zdaj skupno mejo s sov jet I," je rekel vojni minister. "To dejstvo zahteva gradnjo utrdb. Delo se ja še pričelo in upamo, da bo zaključeno v nekaj mesecih." Naznanilo o gradnji utrdb je bilo objavljeno, ko Je prišel v Budimpešto Italijanski general Enrico Ricardi. Italija Js v zadnjem času demonstrirala prijateljstvo s ogrsko vlado. Bukarešta, Humunija, 11. nov. — Kralj Karol se Je pridruftil mirovnemu apelu, ki sta ga naslovila zavojenim državam belgijski kralj l< prejeli vest, da je prevzem i gotovo dejstvo, da ga bo privatna delniška družbi 2/3 delnic, državi pa jih bo umo 1/3. Prvotno, od Í «povedana oddaja rudnika i uresničila, nai strah in na-ista bila torej upravičena, miamo bili osamljeni v s volih pogledih in da pretiran o vprašanju našega lik» ni bil na mestu, nam do-i članek, ki so ga, priobčile (ultime notizie" dne 28. sep-izpod peresa nekega Kareja z naslovom: Obisk ji in pod naslovom: Kraj inik eno življenje. V tem i gleda pisec, Italijan, prav u skrbjo v bodočnost, ko povesti, da bo rudnik pre-privatna družba. Piscu priznati veliko stvar-in objektivnost, s katero »je svoje utise o Idriji, nJe-rudniku in življenju v do- vsem ugotavlja pisec, da W00 prebivalcev Idrije od Jkega prometa, ki znaša kot 6 milijonov lir na leto, znašajo plače in mezde 3 milijonov lir na leto. k je dal, po njegovem ra-od italijanske zasedbe do »koraj 100 milijonov lir Srednji letni dohodek P ,pt znaša 5 do 6 milljo- * h teh številk sklepa, da " "k visoko aktiven, čeprav v primeri z ono is rudni Salvatoreja, ki je tudi «uíbe Monte Amiata, presna (zato je pa srebro naj-opom.—i.) in povzroča •voje čistoče) visoko enot-^"kcijHko ceno ftivega sre-m Kljub temu, da stane ste-■*'veKa «rebra 700.— lir, * znašajo tudi nizki pro- „troški, vendar ima *J* »«P letni dobiček. ^ »OHpodarskih ugotovit-;n Podatkih, pravi pisec da-J<* razumljivo zanimanje Z m'HU r"dnüke dogod-■v awlnjem času tudi za ve-, *> M* tudi uradno potr 0 družitvi idrijskega rud-Platno druibo. Min'str- * ''nance bi po teli vesteh n™ rudnik družbi M. A.. * fcitnica drugega velikega rudnika živega sre-JJ"0 «»koraj 400 |,tih drfav-je rudnik na tem. da T??1]0 l ^dpravico in pre-J *« družbe, ki je In bo. če-bu£ drUvno kontrolo, pri--T^kadruÉba. Ta izgu-rano idr^cga M!*** klavci in prrb<-H«. pravi lašk. pisec. ■Prenoti rudnika «amo socialnih vzrokov, temveč važnejše in globje, ki lahko ogrelt-jo ne samo tradicijo Idrije, temveč tudi njeno Življenje samo. S skrbjo vprašuje pisec, ali bo obdržal rudnik svojo ulogo tudi potem, ko bodo iz tehničnih in gospodarskih razlogov skrčili obrat. Ali bo nova družba nadaljevala delo državne uprave? Nepristranski pogled na rudnik, pravi dalje, ki živi od produkcije nebogate rude in primer, ki ga je dala ista družba, ko je opusti-a reven rudnik v Moroni, bi dali upravičeno slutiti v temno bo. dočnost rudnika, ki daje in bi mnogo dajal, če bi se strokovno izkoriščal in po sodobnih trgovskih vidikih. Lahko bi dajat 9 do 10,000 steklenic živega srebra na leto, t. j. točno polovico celokupne produkcije družbe M. A. Končno se spet povrne na živ-jenje v dolini in pravi, da je z rudnikom povezano življenje 600 rudarjev, skoraj 1000 upokojencev, invalidov, vdov in sirot. Manj intimni pa kljub temu globoki in važni so odnosi ostalega prebivalstva do rudnika. Poleg dohodkov, ki jih prinaša rudnik n ki utegnejo biti čez dvajset et še bolj negotovi, ne smemo pozabiti tudi na socialne dolžnosti, ki jih je velikodušno prevze-a država v korist delavstva, ki dela ali je delalo v rudniku, ki bi bile lahko spremenjene od nove uprave in v kakšno škodo prebivalstva si lahko predstavljamo. Pisec je popolnoma zadel V arčo. Nimamo kaj pristaviti. K stvari se bomo še povrnili ob priliki.—j. Zdrav idrijski rod Idrija, septembra 1939. Prav rotovo ni nobenega kraja v vsej Sloveniji, najmanj pa rudarskega, ki bi se odlikoval z večjim Itevilom starih korenin in z njimi dokazoval zdravje in trdnost svojih prebivalcev. Tako častno ihfcSto lh pršvi rekord zavzema naš kotel, šteje lepo število 30 nad 80 let starih mož. Med njimi je celo rudarska grča z 93 eti. Kljub številnim boleznim, ki so razsajale tekom stoletij v rudarski dolini, dokazuje to število starcev, da je idrijski rod zdrav in močan. Zelo bi se motil kdor bi trdil, da je to dejstvo pripisovati življenju zadnjih dveh desetletij. Vzrok leži predvsem v tem, da je bil dotok zdravega rodu iz okolice tako močan, da je uničeval vplive težkih bolezni in da se je idrijskemu rudarju včasih razmeroma dobro godilo. Zadnje čase je radi gospodarskih razmer v dolini dotok dežele popolnoma prenehal, vpliv sedanjih socialnih razmer pa se bo pokazal šele Čez leta, ko najbrž ne bomo šteli nobene ga osemdesetletnika več. S popravljenim potnim listom Podbrdo, oktobra 1939.—Ka-rabinerji na postaji so aretirali 25-letno Nado Pavlinovo zaradi falsifikacije potnega lista. Ko so pregledavali potni list, so opazili, da so popravljeni datumi in je tako zgledalo, da je potni list podaljšan. Pavlinova ni dolgo čaaa hotela priznati ničesar o tej zadevi, končno pa se je le vdala Izpovedala je, da je morala obiskati starše v Jugoslaviji in ji zaradi tega ni kazalo drugega ka- kor, da lastnoročno popravi že iztekli potni list. Izpred goriškega sodišča Gorica, oktobra 1939.—Sodi-šče je izreklo sledeče obsodbe: *4-letna Fafaela Albrechtova je bila kaznovana na 2 meseca in 10 dni zapora ter na plačilo stroškov, ker je ranila brata in tr-pinčila starše; Stanislav Cinger-le, star 26 let, Josip Cingerle, star 22 let in Henrik Ušaj, sUr 20 let, vsi iz Vilovelj, so dobili |*> 6 mesecev zapora in 4840 lir den. kazni. k»-r so kuhali žganje; Albert Bizjak, star 37 let in Anton fti#ak, star 65 let, sta dobila vsak po 350 lir den. kazni in plačati morata sodnijske stroške, ker so jima dobili nekaj pritiho-tapljenega tobaka^ Oproščen je bil 75-letni Anton Rijavec, ker so ga spoznali za slaboumnega in neodgovornega za tajno kuhanje žganja. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen Nikolaj Bi-zalj, star 26 let, iz Grahovega. Obtožen je bil, ker je naznanil Lovrenca, Rudolfa Leonharda in Ladislava Kemperla, da so ga ranili, kar pa ni bilo res. Kaznovane mlekarlce Trst, oktobra 1989.—Zaradi prodaje slabega mleka so bile naznanjene sledeče mlekarice: Angela Ivančič iz Sv. M. Magdalene Spodnje, Josipina Kralj iz Gabrovice (Zgonik), Angela Pe-los iz Kopra, Roza MarŠič iz Bor-šta, Marija Guštin iz Vel. Repna, Marija vd. Purič iz Vel. Repna, Antonia Svab iz Smarij, Amalija Bole iz Zagreba (Zgonik), Viktorija Bekar iz Dan, Marija Furlan iz Opčin, Ivana Mihelčič iz Dan,- Marija Taučar iz Vel. Repnega, Pavla Gerlan iz Vel. Repnega in Pavla Gombač iz Lonjerja. Stara granata ga je ranila Gorica, sept. 1939.—Ko je 18-letni Anton Širok iz Stare gore kopal na njivi, je zadel s krampom ob staro granato manjšega kalibra, ki je bila zarita globoko v zemlji. Granata je eksplodirala in ga ranila po vsem telesu. Zdravniki upajo, da bo ozdravel v 30 dneh, če ne nastopijo komplikacije. Tragična smrt služkinje Orni vrh, oktobra 1»39.—Dne 21. septembra se Je v h HM Jakoba Rupnika z Novega sveta pripetila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje služkinje Marije Bogataj. Ko je stopila na senik po seno, se ji je nenadoma zlomi» a stopnjica na lestvi in Boga-tajeva je padla na tla ter udarila z glavo ob oster kamen. Zaradi počene lobanje je po nekaj urah izdihnila. Glasovi iz naselbin (MsdaljevaaJ» a t. Rusiji malo več neprilik in podaljšala klanje. Japoncem v Aciji, boljševizmu od Vladivostoka do Atlantskega morja, prebrisanim bankirjem in drugim multimilijonarjem v New Vorku in drugod ne bo nobena stvar tako dobro došla, kot Če bodo polnili vojno žrelo preko o-ceana z dobrinami, ki jih ameriško ljudstvo tako neobhodno potrebuje, toda voditelji Združenih držav nimajo toliko pameti, da bi vedeli, kako te dobrine razdeliti, Zato je potrebna prepoved vsega vojnega blaga. Razpeča- nje vseh dobrin med naše slabo nasičene, »labo oblečene breado-movce. Torej sestradajmo vojno In nasitimo ameriške siromake' Nevarnost nalezljivih bolezni Zanesljivo se marsikatera mati s strahom spomni na tiste dni, ko jo je soseda vprašala: "Ali že veste? Spet j§ v mestu epidemija škrlatinke? Bolnišnica je že čisto polna." Mati se je ljubeče ozrla na svoje otroke, v strahu, da se tudi njih jpe Ik> lepega dne lotila zahrbtna bolezen. Vsaka mati, ki se bo jI nalezljivih bolezni, i-ma čisto prav. Ce namreč |>ogle-damo statistiko umrljivosti, bomo dognali, da umre največ ljudi in tu(Ji največ otrok zn raznimi nalezljivimi boleanimi. Higiena se zato^p red vsem ba-vl z raznimi ukrepi proti širjenju nalezljivih bolezni. Po teh higienskih pravilih bi se morali ravnati vsi ljudje, potlej bi bilo manj smrtnih in težkih primerov obolenj. Nalezljive bolezni se hitro širijo in se lotijo tudi čisto zdravih ljudi. Prenašajo jih neskončno majhne klice, ki jih imenujemo mikrobe. T( mikrobi se nahajajo v telesu obolelega človeka in se na vse mogoče načine prenesejo tudi na čisto zdrave ljudi in jih okuiijo. Mikrobe pa ne prenašajo samo bolniki, pač pa tudi zdravi ljudje. Kaj so prav za prav mikrobi? Mikrobi so živa telesca in spadajo v vrsto najbolj enostavnih živih bitij, frhsjajo delno iz rastlinskega, delno pa is živinskega sveta. Mikrobov nikakor ne moremo videti s prostim očesom, pač pa sanio z mikroskopom. Vsi mikrobi niso(nosilci nalezljivih bolezni, pač pa samo ne? kaj vrst (zmed njih. Mikrobov je povsod dovolj. Nahajajo ae v pijači, v vodi, na hranilih in na obleci, v zidu in na prostem. Največ jih je v stoječi vodi In pa na gnojiščih, Ce pustimo hrájtio na zraku, bomo opazili, da se zgodi z njo nekakšna spremenjba. Diši in pogosto sé'tudi nn zunaj spremeni. Ce jo pustimo zelo dolgo, se pokvari. Vse to Ktore mikrobi, Grozdje; pod ypUvom delova nja neke vrste míjírobov, zavrt v 'Vino: Pod vplivom Važnih vrst mikrobov se zgode spremembe tudi z raznim mesóm. Mikrobi se množe z delje njem. V enem samem dnevu in v eni sami noči se lahko en sam mikrob razdeli v 280 bilijonov mikrobov t Prlponjplti moramo pa, da se množe mikrobi samo tedaj, če se nahajajo na primernem kraju, pod neko določeno toploto In v okolščinah, ki Jim prljajo. > Toplota, bolje vročina 60BC uničuje že skoraj vse mikrobe. Zato mleko segrejejo do te toplote In g« ne zavro, samo 'pasterizirajo' ga. Škodljive mikrobe uničijo, mleko ostane pa prav Člani senatnega odseka za zunan je sadeve. in Alben W. Barkley. Od leve prod desni: Key Piti man. Pat Harrison Ko bodo »opotniki vseh vrst in barv prentbaii pljuvati v svojo lastno skledo in se združiii, namesto da m prekljanfr, bomo lahko uničili imperialistične vojne in svetovni kapitaltaem. Organizacija Slovenakega narodnega doma bo priredila "bingo party" 18. in 19. nov. Začetek ob 8. pri zvečer. Delničarji ste naproAeni, da se udeležit«, ker gre v korist doma. Srečni boste lahko odn**M purane ( kure in morda še kaj drugeg«. Ne pozabite 18. in lt. nov. v Slovenski nar. dom na John R. Jot Korale, 121. tako okusno in redilno kakor presno mleko. Mikrobe, ki povzročajo nalezljive bolezni, imenujejo patogene. Ostali jiepatogeni mikrobi niso nevarni za človeško zdravje. Kako se bomo pa obvarovali teh prešmentanih mikrobov? . Zdravniška znanost je tako napredovala, da se zdaj lahko skoraj vsake naJtzljlve bolezni izognemo, in sicer s cepljenjem. Ce Človek preboli nalezljivo bolezen, prične organizem proizvajati protistrupe, In sicer toliko, da jih ostane nekoliko v telesu in da so ti protistrupi straža proti novemu napadu Iste bolezni. Zato ljudje, ki prebole na primer škrlatinko ali davlco, le redkokdaj spet dobe to bolezen. Njihovo telo je 'pridelalo' toliko protiatrupov, da takoj uničijo strupe, če hočejo spet prodreti v kri. Takšna odpornost proti boleznim se imenuje pridobljena imunost. Odpornost človeškega organizma proti raznim strupom pa dosežemo tudi na umeten način, in sicer s cepljenjem. Ta imunost se imenuje potlej umetna imunost In je prav tako zanes 1jl$a In uspešria kukor pridobljena. Za Črne koze na primer je cepljenje obvezno. Vsaka mati naj bi se zaveda la, da ima v cepljenju velikega zaščitnika svojih otrok proti raznim nalezljivim boleznim. Za to naj mati ne okleva, Če zajame ta ali ona bolezen njihov okraj ali okolico. Odpelje naj še zdrave otroke k zdravniku, da jih bo cepil. J*Jaj se ne boji mit len kostnih stroškov in neznatnih bolečin, ki jih bodo pri tem nje ni ljubljenčki prestali. Cepljenje samo povzroči pri še tako zdravem človeku reakcijo Ta reakcija namreč nastane tedaj, ko prične telo proizvajat protistrupe. Cepimo namreč s serumi, to je že z gotovimi protistrupi ali pa z oslabljenimi mikrobi kakšne nalezljive bolezni, ki povzroča, da človek samo toliko oboli, da prične njegovo telo proizvajati zdravilne protistrupe. Samo tisti, ki Je le kdaj videl umirati bolnika, obolelega na te-tanu ali omrtvlčnem krču, vam bo povedal, kakšne strahotne muke mora prestati umirajoči. Preden mu omrtvl vse telo, gs in : krči Uko strašno zvijajo, da postane čisto trd. Mikrobi umr-tvičnega krča se nahajajojx»wb-no v zemlji In v gnoju. Ce pridejo v rano in če se ne damo cepiti proti tej bolezni, skoraj zanesljivo zbolimo. Posebno dosti je omrtvlčnega krča na njivah ali na cestah, kjer Je mnogo kravjih In konjskih odpadkov Za vsako prasko, na primer do rna, če se urežemo z nožem ali l>ademo po stopnicah, A« ni treba cepljenja, kakor hitro so p« okolščine sumljive, Je bolje, e. Francija kupuj• konj• v Amoriki At. Ijouls, Mo., 11. nov. ~ Francoska misija, ki je prišla v Ameriko v zvezi s kupovanjem vojnih potrebščin, je včeraj naznanila, da je kupila 6000 konjev. TI bodo poslani v Francijo, kjer bodo dodeljeni arma di. J. J. »earcy. predsednik St. l/iuis Horse & Mule Commis-slon Co„ je potrdil, sklenitev kupčije. Mihika iiče naeijške radiopoštajm Mexico City, U, nov. — Me-riške avtoritete iščejo tajne naeijške radio|HisteJe, ki objavljajo naznanila o kretanju parni-kov v mehiških vodah, na katere prežijo nemške pod morn Ice. Avtoritete domnevajo, da se radiopoštaj« nahajajo v skritih kotih gorovja države Chiapls. $pan§ko Utalo treščilo na tla Segovia, Španija, U. nov. — Sedem vojaških letalcev ae je u-bilo, ko je letalo, s katerim so odleteli proti Palmi, Malorka, treščilo na tla v bližini tega mesta in se razbilo. Štirje letalci so se rešili s skokom s padalom predlo je letalo padlo na tla. ag rudarski uniji . Madlsonville, Ky., U. nov. — I Iren t Hart, predsednik Hart Coal Co., Je zapretll, da bo vložil odškodninsko tožbo proti rudarski uniji UMVVA zaradi bitke, ki so jo Izvali člani te unije. Hart je bil ranjen v bitki, Robert Hroafn, uradnik omenjene kom-panije, |mi ustreljen. Ruški pčšlanik «« vrnil v Ameriko New York, 11. nov. — Kon-štantin Oumansky, ruski poslanik, se je vrnil v Ameriko Iz Moskve, kamor je bil pozvan pred nekaj meseci. V New York je dospel z italijanskim parni-kom Rex. Ta je pripeljal 1176 potnikov, med katerimi so A-merlčani, ki so pobegnili Iz vojnih con, tvorili večino. HUMOR Psihoza današnjih dni "Ali ao vam hči možl, soseda?" "Kako pridete na U> misel?" "Vidim, kako vsak dan dova-ftajo nove, kako bi ga sapravill" "Vaato, moje omare so polne raznih xalog, imi sem morala deti delati nove, da sum lahko vanje shranila riž, moko, čaj Ut vs« drugo, kar sem U« dni nakupila pri trgovcu." • Praktičen gostitelj "Kaj |m delate?" vpraša natakar gosta, ki nekaj šari a svinčnikom po Jedilnem lUtu "Črtam Jedi, ki ao dražje od |h*1 dinarjev, kajti vsak čaa bo prišel sem neki goapod, kl sem ga povabit na vederjo." • Vse je treba Izrabiti "AH Je vaš sinko tako kratkoviden, da mora noM naočnike s tako debelim steklom ?" "Ne, saj tpioh ni kratkoviden, toda naočniki so še od mojega pokojnega mola, a ker ao še čisto dobri, bi Jih bHo škoda zavreči!" Brezposelni flkelirijo urad WPA f M> pri gradnji retir** projektov. Najzanesljivejše dnevne de-lavsfce vesti m f dnevnika *Tro sveti." Ali jih IlUte vaak dan? Vse«, ki al žele dobrega In Izvirnega Itlva, priporočamo Ameriški Družinski Koledar V zalogi imamo «e sledeče letnike t 1 JETNIK 10IS, vrni),,,. ...40c IJCTNIK 1030, vtun,,i< - 2 \ ....TS« LKTNIK ISItf, vasaa.... IJCTNIK WCTN1K 1030, vfftsa.. ,,, .eft* IJCTNIK 1032, V*MS.. ,. USTNIK mi, brnAtrsn., * «Ml IJCTNIK 1033, v»UD.im IJCTNIK 1924, vrun.,,, IJCTNIK 1934, VMMmd • ♦» * TS* MCTNIK 1*2«, msa. IJCTNIK MCTNIK 1*2*, »»ess . IJCTNIK - IJCTNIK .. Tit MtTNIK IMS. Tssas. . IJCTNIK 71« IJCTNIK iwn>, vsm*. IJCTNIK tU nakopajo hr v knjk;akni PR0LETARCA 2301 5. LawndaU Avenue - Chicago, Illinois FROSTET* * Roman Treh Src * JACK LONDON ■ v i ;jjjjjjj/«fwrrrffffrrrfrrr................................................ — Mini i I item vas udariti, — je odgovoril Franci« zanilljivo. — Saj bi va« lahko zgrabil za vrat in zadušil. Nikar >«i ne domišljajte, da Hie re*, volk. Cisto navaden pes «te, ki napade in ugrizne človeka zahrbtno. Svarili »o me, da «te sposobni za take podloHti — pa nisem mogel verjeti. Prišel nem k vam, da se prepri-čam na lastne oči. Zdaj vem, da «o imeli prijatelji prav. Vne, kar ho mi povedali o va«, se točno ujema. Nu, zdaj je pa 6aa, da irrem! Tu diši kakor v lisičjem brlogu. Tu smrdi. Umolknil je, «topil k vratom in «e ozrl. Ni «e mu posrelilo «|M*aviti Kegana iz ravnotežja. — Kaj pa nameravd* početi? — je vprašal Kegan ironično. — Ce mi dovolite telefonirati borznemu agentu», lahko takoj izve«te, kakine namene imam, — je odgovoril Franci«. —v Proriim, proMim, dragi dečko, — je dejal Regan. Naenkrat je pa po«tal nezaupljiv. — Sicer bo pa najbolje, če ga pokličem «am. In šele ko «e je prepričal, da je Ba«com re« pri telefonu, je izročil slušalo Francisu. — Prav «te imeli, — je dejal Franci« Bas-comu. — Vse, kar «te mi povedali o Eeganu, je re». Pa ne «amo to, njegova podlost in za-hrbtno«! je lie večja. Držite «e točno mojih navodil. Poti«neva ga tja, kamor «va ga hotela in kamor «pada, da«i «taremu lisjaku nikakor ne gre v glavo, da bi mogel igro izgubiti. Mož namreč misli, da me je že popolnoma uničil.. . ' Franci« je umolknil, da «i izmisli, kako končati to duhovito bahavost, nato je pa nadaljeval : — Povem vam nekaj, česar Še ne ve«te. Regan je namreč ti«ti, ki je za«noval in vodil kampanjo proti meni. Zdaj torej ve«te, koga bova s to afero vred pokopala. Ba«com mu je nekaj odgovoril, nakar je Francis obesil slušalo. Iyr -— Vidite, dragi moj, — je spregovoril in znova prijel za kljuko, — vodili ste borbo proti meni tako spretno in previdno, da z agentom res nisva vedela, kdo tiči za to kampanjo. Za vraga, Regan! Saj «va hotela z Bascomom parirati dewetkrat močnejšemu sovražniku kot «te vi. Ker je pa kampanja izključno delo vaših rok, bova tem lažje opravila. Z Bascomom sva se že pripravljala na skok, zdaj pa vidim, da bo treba «amo pre«topiti. Jutri ob tem ča-hu bodo tu v vali pi«arni nekoga pokopali in vi bo«te igrali pri tem pogrebu vlogo mrliča. Vi bo«te truplo — in zelo čedno finančno truplo narttane iz va«, ko bodo moji računi z vami končani. — Popolna kopija Richarda Henry Morgana! — «e je nasmehnil volk Wall Streeta. — Bože moj, kako imenitno se je znal pobahati, kadar je bilo treba! — Skoda, da va« ni pokopal že moj oče in da je prepuMtil meni ta neprijetni ponel, — «e je revanžiral Franci« Reganu za slovo. — In vse stroške za pogreb ti je tudi prepustil, — «e je odrezal Regan. — Ta reč bo zelo draga in nikar ne misli, da «e konča « pogrebom v tem kabinetu. • • • Jutri je torej ¿adnji dan, — je dejal Franci» Hascomu, ko «ta «e zvečer sestala. — Jutri ob tem času bom po vseh pravilih «kalpirano, odrto, posušeno strašilo v Reganovi privatni zbirki. A kdo bi «i bil mUlil, da je priprav-Ijal «Uri (te« vse to zame? Nikoli mu ni«em storil žalega. Nasprotno, vedno «em ga «{mitral najboljšim prijateljem pokojnega očeta. Samo en izhod je iz tega brezupnega položaja. Ce se ¡»osreči Charleyu Tipperyju pregovoriti starega stiskala in dobiti del njegovih prihrankov, sem rešen. V nasprotnem slučaju me čaka jutri neizbežen polom. . — Ali če bi Zedinjene države objavile moratorij, — j« pripomnil Bascorn brez najmanjšega upanja, da se to zgodi. Regan je bil ta čas v družbi svojih agentov in veščakov v raznašanju tendencijoznih vesti. Zbral jih je «»krog sebe in jim govoril: — Prodajajte! Prodajajte! Prodajte vse, kar imate! Ne vidim konca te panike na borzi! In ko se je vračal Franci« domov ter kupil najnovejšo posebno izdajo, Je prečital s ogromnimi črkami priobčeno senzacijo pod naslovom: "Ne tulim konca te ffhuikr — T koma* Rtgun" Drugi dan ob immih zjutraj je prišel Char- ley Tippery k Francisu, pa ga ni naiel doma. Ti«to noč Washington «ploh ni spal in nočne brzojavke so raznesle na vse konce in kraje sveta senzacijonalno vest, da Zedinjene države sicer niso napovedale vojne, vendar so pa objavile moratorij. Bascom je planil v Franci-sovo sobo že ob sedmih zjutraj, ko je slednji še spal. Francis se je takoj napotil s svojim agentom v Wall Street. Moratorij je bil zadnja nada in čakalo ju je mnogo važnih opravkov. Charley Tippery pa ni bil prvi gost, ki se je zglasil tisto jutro v dvorcu na Riverside Drive. Nekaj minut pred osmo sta planila v dvorec vsa zagorela in zaprašena Henry in Leoncie. Za vratarja se sploh nista zmenila tako, da je bil komornik Parker ves presenečen, obenem pa ogorčen nad njuno vsiljivostjo. — Trav po nepotrebnem ste izvolili planiti tako nepričakovano v dvorec, — je dejal Parker neznancema. — Mr. Morgana namreč ni doma. — Kam je pa šel? — je vpraial Henry nestrpno in prijel ročni kovček v drugo roko. — Takoj morava govoriti z njim. In če vam pravim jas takoj, tedaj ste lahko prepričani, da pomeni to urno. *Kdo pa ste, tristo vragov? — Komornik Mr. Morgana, — je odgovoril Parker dostojanstveno. A kdo ste vi? — Jaz sem Morgan, — je odgovoril Henry kratko in se ozrl, kakor da nekaj išče. Nato je stopil k vratom knjižnice, pogledal notri, opazil telefone in pripomnil: — Kje je Francis? Po katerem telefonu lahko govorim z njim? — Mr. Morgan mi je strogo zabičil, da mu ne sme nihče telefonirati, razen če bi bila stvar res zelo nujna. — Moja zadeva je več kot zelo nujna. Katero številko ima? — Mr. Morgan je danes zelo zaposlen, — je ponovil Parker trdovratno. — Je-li res, da mu prede slaba? — je vprašal Henry. Na komornikovem obrazu se ni zganila nobena mišica in tudi njegove ustnice so ostale mirne. — Vse kaže, da ga danes prav pošteno osku-bejo, a? Parker je zrl pred se, kakor da ničesar ne sliši, niti ne razume. — Drugič vas moram opozoriti, da je zelo zaposlen, — je spregovoril dostojanstveno. — Vrag vzemi njegovo zaposlenost — ga je prekinil Henry. — Saj vendar ie ves svet ve, da mu teče voda v grlo in da je izgubil na borzi vse imetje. Prav vsi že vedo, da je njegov položaj brezupen. Današnji jutranji listi so polni alarmantnih vesti o njegovem polomu. Zdaj pa k stvari, moj dragi komornik! Povejte mi številko njegovega telegona. Urediti moram t njim zelo važno zadevo. Toda Parker je bil neizprosen. — Kdo je njegov zaupnik? Ali njegov agent? Ali kdorkoli izmed njegovih zastopnikov? Parker je zmajal z glavo. — Ce mi poveste, kakšna je tista zadeva, ki bi jo radi uredili ... je spregovoril. Henry je postavil kovček na tla ter se pripravil, da plane na komornika in ga prisili povedati številko Francisovega telefona. Tu je pa posegla vmes Leoncie. — Povej mu — je dejala. — Povej mu! — je vzkliknil Henry, ki je takoj razumel, kaj minli. — Cemu neki bi mu pravil, ko mu pa lahko pokažem. Pojdite sem, Parker! Stopil je v knjižnico, vrgel zaprašeni kov-čeg na mizo in ga sačel odpirati. — Cujte mr. komornik! Najina zadeva je popolnoma realna. Nameravava namreč rešiti Franci«« Morgana. Prišla «va, da mu pomagava iz zagate. Tu v tem-le kovčegu imava zanj milijone. Pri teh besedah Je Parker prestrašeno od-skočil. Ves čas Je opazoval neznanca mirno in rezervirano, zdaj se je pa prepričal, da postaja stvar resna. Čudna gosta sta morala biti norca ali pa premetena zločinca. Kdo mu more jamčiti, da nimata slabih namenov. Saj ni izključeno. da ga nalašč zadržujeta tu z bajkami o milijonih, dočim njuni pajdaši ta čas kradejo v drugem nadatropju. Kovček je pa kovčeg. Kdo ve, če ni v nJem dinamita? (DaU« prihodnjič.) Podoknica - L. Kiauta Kje. oj. kje «o ostali zlati ča«i trubadumtva. ko «o viteii-juna-ki s brenkom kitar in « kavalir-«ko pesmijo pod oknom všigali plamteti ogenj ljubezni v čistih srcih viaokoblagorodnih poapk in go«podičen! Današnji čas— ti rute in suhote ča«—Je že davno |N>met*l s romant iko čistih srr m plemenitih duš. &e relo I ju-iieaen sama dobiva v duhu dobe matematične oblike nove stvarnosti. "Rajši mi daj za kino. rajši prispevaj za klobuk in mi kupi svilene nogavic«H Ti pri jszno zavrne izvoljena deva, ko ji ves v sreči trepetajoč razodene* novico, da "Ti bomo nocoj pod oknom zapeli!"—-"Saj še peti ne znaš! Ali imaš «ploh posluh ? Sicer «o pa to otroške sentimentalnosti! Spametuj se ie enkrat in postani mat!" (Saj razumete tisto: man/besedi In več dejanj! Na kratko: ameri-kanisacija čuvstev!). Peli smo pa večkrat že, tako pod oknom, o, ja! Pred leti nam-reč. Bilo nas Je več takšnih, ki smo se junaško uprli toku časa. Sestavili smo kvintet in hodili v majnkih, mesečnih nočeh po potih svojega srca. Danes gremo moji zapet! je predlagal kame-nkI in solzne so mu bile oči le ob sami misli nanjo. Poplaknili •mo grla na prastari «lovan«ki način in jo mahnili na kraj ka-meradove sreče. Nekoliko majavi smo sicer bili, zato Je pa ko-rajža v naših pev«kih grlih ostala trdna in neupogljiva. Ustavili amo se pred hišo radosti. Tiho, po prstih na vrt. Psa nobenega. hvala bogu. Tole okno bo. Če se ne motim! Je pošepetal ka-merad in glas se mu je tresel v kali neizmerne sreče! Pst! Začnimo! Kna, dve, tri! Na okn«> trka pik droben . . MogoOno »mo zapeli, veličast-no takorekoč. Koočavši smo buljili v okno. pa «e ni prižgala luč In te ni odgrnila saveaa. Še eno! Pst! Zdaj! it bom ljubil, eni vedno rati ostal . Peli smo kakor angelci. Da ste videli kamerada. kako so mu od ganotja vrele moške solze iz oči. In so se tudi nam iz kame-radske solidarnosti vdrle solze. Bilo je prekrasno, bilo je imenitno! In ko smo končali, glej, ali ni zagorela luč v nebeški sobani, ali ni bela ročica odgrnila zavese? Kamerada toliko da ni zadelo božje—od sreče namreč. Pokleknil je na mater zemljo vrtne gredice, oči so mu hrepeneče bolščale naravnost v okno ljubljene in široko je razprl roke, kakor v objem: "Razi! Rosi t Moj« Rosi!" In tedaj, kakor blisk iz nebes! Okno se je odprlo in kaj, oh, le fctj so videle oevredne oči? Kajti sto hudičev, ta, ki je odprla vrata nebešjca, vendar ni bila Rozi—bil je to zabuhel, gubast obraz stare babice . . . "Hvala, gospodje, za počastitev. Lepo ste zapeli in zelo ste me razveselili. Še enkrat, prisrčna hvala. priporočam za drugič . . "Prororosim, prorosim" . . . sem jecljaje izdavil jaz, ki me vljudnost kljub težkemu razočaranju ni zapustila Potlej smo jo odkurili liki zločinci s sklonjenimi glavami in s pogledi v tleh. Kamerada amó pošteno osuvali v neblagozvočni del telesa. Zastonj se je izgovarjal, da mu je v vinski omami pošel orientacijski čut. In moral je dati za pijačo. Nekoč drugič smo peli deklici, ki smo jo vsi poznali sicer le od-daleč, pa smo jo globoko spoštovali In cenili zaradi njene redke lepote. Bila je pozna oktoberska noč in lilo je, kakor iz debra. Mi pa smo stali, premočeni do las, po njenim oknom ter pobožno, koprneče peli tisto: Mirno le zapri oči, glavica ti je ie zaspana . . . Toda deklica ni zaprla oči, niti ji ni bila glavica zaspana. Pač pa je odprla okno in s svojim sladkim glaeom kratko in jedrnato poudarila, da ima tega našega tuljenja zadosti in da naj čimprej izginemo, če nočemo dobiti česa v glavo. In tudi v soseščini nihče ni zaprl oči, kajti z velikim truftčdjjBi so se prav tako drugo za drugim odpirala okna in se pojavljale skrivnostne postave v belih nočnih srajcah. "Ali bo mir ie enkrat ali ga ne bor "Kdaj bo kqnec tega hrulje-nja! Mi hočemo spati!" "Ce ne bo takoj popoln mir, grem po stražiiika!" No, ni bilo treba hoditi ponj, kajti v daljavi se je kar sam od sebe pojavil čuvar nočnega reda in miru. In jadrno smo vzeli pot pod noge, klavrni junaki svoje ne junaške slave . . . • Jasno, da smo se morali za podoknice pošteno vaditi. Dober glas in dober posluh nista še nič, treba je temeljite priprave, da takle kvintet ubrano in umetniško zadoni. Vadili smo se navadno v prijaznih sobicah naših gostoljubnih gostiln in dalmatinskih vinotočev do policijske ure. Potlej smo imeli zunaj na cesti generalko Zaradi boljše akustike smo si izbrali za koncertni proHtor osrednje mestne ulice in trge. kjer se glasovi, ujeti med visoke stene palač, tako hitro ne izgul*. Včasih smo morali plačati za tak prostor kaj drago vstopnino. Nekoč smo peli menda na trgu pred magistratom. In moram reči, lepo smo peli, ubrano, veličastno. Ta&le po četrti, peti pesmi pa stopi nenadoma izza vogala stražnik. Takoj smo mu zapeli mogočno sprejemno pesem: » ' Posdravljen, pozdravljen Uaolkrat! « • • Stražnik je poslušal, izjavil, da je to zelo lepo, ampak vseeno prosi, da mu damo legitimacije. In dali smo mu legitimacije ter plačali vsak pet In sedemdeset dinarjev za koncertni prostor. Uradno se reča temu: taksa za kaljenje nočnega miru . . . < !• Na deželi tek taks ni treba plačevati. so pa tam «pet drugačne tak«e. Bil nem pred leti na počitnicah v prijazni vasi na Dolenjskem. In se mi je pri veliki maši vnelo oke ta č mol s so. bujno« taso vaško deklico. .V tistega večera »em «e |axial pod njeno okence, da ji v prekrasni pe«- jONDELJETK, 13. Nmn^ Lawrence Allen, eden izmed avtorjev californijekega penzijske-ga načrta. mi razodenem prečista čuvstva svojega ljubečega srca. — O, sole mio — sem ji pel ves solzan in trepetajoč — še nikdar nisem tako lepo in tako iz dna duše pel! Kakšna sreča — zazdelo se mi je, da se je nekaj belega zganilo za cvetličnimi lončki dekliškega okna. Pa se je tisti trenutek tudi za mojim hrbtom nekaj zganilo in že sem dobil v levo stran kolka debelo bukovo poleno. "Boš tekel, škric! Boš tekel!" In stekel sem, gnan od vzpodbudnih klicev, daleč ven na polje, kjer sem, skrit v žitu preče-pel vso dolgo noč do osmega belega jutra, v otožne misli zatopljen ... . e Ves vnet in navdušen za lepoto naše pesmi sem za podoknice kar sam, po svojih vižah skom-poniral neko zelo lirično Cankarjevo pesem. , Zapel sem jo glasbeno naobraženemu znancu ter mu zatrdil, da ji je harmonizator ugleden slovenski komponist. "Krasno, imenitno, sijajno!" se je navdušil znanec: "To je umetnost, da! Ah, te božanske melodije a la Schubert. Nepopisno!" Tako inkognito počaščen nad bogato silo in močjo svojega lastnega ienija sem se namenil debutirati s to pesmijo pri pod-oknici dekletu, ki sem ga že skoraj deset let vroče, stanovitno, toda brez upa zmage—ljubil. In sicer sem sklenil nastopiti kot solist. Sli smo trije. Tenor, bariton in bas. Sredi mesečne noči. Okna oboževane so bila napol zaprta z oknicami. Spančka angelj zlati, sem si mislil nežno. Stopili smo k zidu in zapeli najprej narodno, domačo podok-niško popevčico, s tako prijazno, tako vabečo in ah, tako hrepene-Čo vsebino. M i m okna iiher grem, pod okno pa nc smem. Ne, nemoj ljubi, pod okno tudi . . . Dopeli smo svečano do kraja, toda oknice se niso premaknile. Najbrž jo je revico zlato sram in nas skozi odprtine v oknicah pritajeno opazuje. In jutri se mi bo na cesti blaženo in hvaležno nasmehnila. Krucinal, najsrečnejši človek bom pod soncem! Fantje, dobro se držimo! Zdaj bom pa jaz solo. Zdaj pride višja umetnost! Poklonil sem «e proti oknu— to delajo vsi slavni pevci—in se postavil v dostojno pozo. Pel »em Cankarjevo pesem v svoji glasbeni priredbi. Ne vem natanko, ali sem pel dobro ali slabo, samo to vem. da mi je bila srajca mokra od potu—a kravato vred. Naslednjega dne sem izvedel, da je hiša oboževane le dalj časa prazna. Vsi prebivalci so bili na počitnicah—ob morju ... Naročite boljši aisMčnlk za t Mladinski list, naj. IJ »I en to tmé ÁémorHie om+r PUiHOEOn YUGOSLAV RAMO Folk Songs and Mame Tamburitza Orchestra tUUea WW AB. Kvory Su tula? 1 * 1 m B. dart 9L, Ck¡cef% - Bar Ugrabitev Napisal Hans Heini Baseler Velika stenska ura v moderno opremljenem in razkošnem salonu vile "Sladka sreča" je pravkar bila sedem, ko je zazvonil telefon. Mister Smith je leno dvignil slušalko in skoraj nerazumljivo dejal: "Halo, tukaj Smith!" "Vaša žena še ni prišla domov V* je vprašal neki tuj glas. "Ne, toda morala bi biti doma že pred dobro uro," je odgovoril Smith. "Ali right, in tudi ne bo več prišla domov, če ne boste takoj odnesli mlademu plavolasemu mladeniču na .vogalu Colonell-streeta in Greatwaya 75,000 dolarjev." "Kaj naj storim?" se je tedaj mil" mUter Smith il «le "Prinesite ali pošljite koj 75,000 dolarjev st»tepohc1Je, «cer hvo* ^ koli več ne boste videli»" Mister Smith je še uekai nutkov napeto prkluško^ slušalko, toda slišal je samó neko čudno, nedoločno šume. Izsiljevalec je pač ¿e urJ zvezo... ' K Ob četrt na