RAČUNALNIKI VODIJO STROJE
Žal ne pri nas
Stane Janša je med številnimi obrtniki iz naše občine, ki vestno sledijo spremembam v svoji obrti in se prilagajajo n. pr. modnim novo-stim, ki kar pogosto nastopajo v pre-delovalnih oziroma proizvodnih obr-teh. 4. aprila bo minilo 15 let, ko je pričel takrat še povsem sveži tehnik Srednje tehnično usnjarsko galante-rijske šole Domžale s samostojno obrtjo na Vrhovcih VIII 11. Odločil se je za drobno usnjeno galanterijo in pričel z izdelavo listnic, denarnic, ovitkov, etuijev in drugih drobnih izdelkov iz govejega, telečjega in svinjskega usnja.
»Tej proizvodni usmeritvi sem še ved-no zvest, kljub temu, da se je močno okrepila konkurenca«, je potegnil časov-no primerjavo sogovornik in pridal: »De-lo sicer ni fizično naporno, zahteva pa strokovnost in natančnost.«
Kaj pa moti pri delu?
»Predvsem lepila in v zadnjem času izredno drage vhodne surovine, ki pa žal niso več tako dobre, kot so bile pred leti.«
Uporabljate pri delu cele kože?
»O tem, da bi delal drobno usnjeno galantcrijo iz ostankov nisem še nikdar razmišljal. Vzroka sta dva: le iz celih kož je mogoče narediti zanesljivo dobre de-namice, listnice, mape in etuijs. Ker pa imam zaposlene tudi delavke, jim le s primemo surovino lahko zagotavljam ne-moteno delo.«
Kdo določa obliko izdelka?
»Dejansko naročnik. Mi po njego /em opisu pripravimo predloge in, če naroč-niku odgovarjajo, jih naredimo želeno število. S serijami po 112 komadov, pa skrbimo, da delo ni preveč monotono.«
Sodelujete z obrtno zadrugo?
»Včlanjen sem v zadrugo Železopro-met in morarn reči, da mi v njem poma-gajo prebroditi številne težave, s kateri-mi se srečujem pri obrtniškem delu.«
V zadnjem času ste si ogledali obrtni sejem v Munchnu in sejem usnja v Mila-nu. Kaj ste ugotovili na teh dveh sejmih?
»Tudi v obrt stopajo računalniško vo-deni stroji. Če smo to lahko spoznali za skoraj vse stroje v Miinchnu, ni bistveno drugačno spoznanje z milanskega sejma. Vendar pa so ti stroji in tudi klasično izdelani šivalni, sekalni, lepilni, robilni in stroji za tanjšanje izredno dragi. Za šival-ni stroj dosegajo cene že od 45 do 60 tisoč zahodnonemških mark.«     s.j.