Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasiio K. S. K. Jednote
številka	Joliet, fllinois. 20. maja 1910	Letnik XIX.
24.
Zadnji poskus.
MNOGO ŽRTEV PO EKSPLOZIJAH.
100 vojakov usmrčenih in 100 ranjenih vsled razstrelbe dinamita nekje na Kubi.
SEDEM KOTLOV RAZLETELO.
V neki tovarni v Cantonu, Ohio, usmrčenih 30 delavcev in ranjenih 50.
Canton, Ohio, 17. maja. — S hruščem, ki je bil slišati tri milje naokrog, se je razletela baterija sedmerih parnih kotlov v tukajšnji tovarni “American Sheet & Tin Plate”-kompanije; 30 delavcev je bilo usmrčenih in kacih 50 ranjenih, šest bržkone smrtno, in tovarna je bila razdejana.
Kaj je povzročilo eksplozijo, še ni dognano. Strojniki in kurjači, ki so se nahajali v kotlišču, so vsi mrtvi in ne morejo poročati, niti ne more nije-den preživelih dati najmanjšega pojasnila v tem oziru. Neki delavec pravi, da je slišal tri eksplozije po tako naglem redu, da se mu je zdelo, kakor bi bila samo jedna. Spoznati usmrčencev skoro ni mogoče, ker so trupla povečini grozno okrnjena in v mnogih slučajih raztrgana v kose. Med spoznanimi ponesrečenci so: Bole George, kurjač; Woolgoof Peter in dr.
100 moških se je nahajalo v tovarni, ko se je nesreča primerila. Samo kacih dvanajst je uteklo nepoškodovanih. Razvaline so se užgale, a brž na lice mesta dospela požarna bramba je ogenj pogasila.
Presunljivi prizori so se doigravali na licu mesta, ko so tjakaj prihiteli svojci tovarniških zaposlencev ter mnogoštevilni njihovi prijatelji in sorodniki. Večina ranjencev je bila že prepeljana v razne bolnišnice, ko so prišli ti ljudje, in potem so se obrnili tja. Pa tudi v zasebne hiše so bili ranjenci sprejeti, in zato je bilo težko, določiti število mrtvih in ranjenih. Do
8.	ure zvečer je bilo najdenih 20 trupel. Koliko ranjencev je podleglo poškodbam, še ni dognano.
Tako silna je bila eksplozija, da je bilo truplo nečega delavca zagnano skozi več nego 700 čevljev od tovarne oddaljeno hišo in je na drugi strani hiše priletelo na ulico. Trup nečega druzega delavca je bil najden v vrtu 500 čevljev od tovarne. Roke, noge in drugi telesni kosi so bili razpršeni več blokov naokoli.
Eden izmed ranjencev, ki mu je bila odtrgana'roka in ki je imel luknjo v boku, je prosil reševalce, naj mu s sekiro razbijejo črepinjo, da bo njegovega strašnega trpljenja konec.
V tovarni je bilo pet valjarn. Vsi zaposlenci pri valjarnah 1, 2, 3 in 4 so bili usmrčeni ali ranjeni, dočim so delavci pri 5., najbolj oddaljeni, utekli z lagljimi poškodbami.
100 mrtvih, 100 ranjenih.
Havana, 18. maja. — V vojašnici deželnih strelcev v mestu Pinar del Rio na Kubi se,,je pripetila strašna eksplozija dinamita. Poroča se, da je bilo nad sto mož usmrčenih in najmanj sto ranjenih. Eksplodiralo je kacih
3,000	funtov dinamita. Vojašnica je popolnoma razdejana. Nesreča se je primerila bržkone po naključju. Med usmrčenci sta tudi stotnika Ravena in Betancourt s svojima družinama. Tako silna je bila eksplozija, da so našli neko truplo eno miljo daleč od kraja nesreče.
Kotli eksplodirali.
Peoria, 111., 16. maja. — Da se raz-por med združenimi premogarji illi-noiskimi in združbo rudniških posestnikov illinoiskih spravi iz sveta, se je napravil zadnji poskus, ko se je danes dopoludne v skupnem posvetovanju na predlog predsednika Walkerja od združenih premogarjev sklenilo, da se vsa vprašanja, glede katerih se pododbor za plačilno lestvico ni mogel zje-diniti, predlože skupnemu odboru iz 18 mož, deveterih premogarjev in deveterih rudniških posestnikov. Obe stranki se namoč trudita, preprečiti štrajk, ki bi utegnil silno škodljivo vplivati na vso kupčijo in obrt v državi. Odbor bo imenovan v ponedeljek dopoludne.
Peoria, 111., 17. maja. — Predsednik Walker je že imenoval devetere člane izmed premogarjev za posebni skupni odbor osemnajstorice z deveterimi o-peratorji vred, ki bo skušal rešiti raz-porna vprašanja.	.___
Konvencija je izrekla svoje enoglasno zaupanje predsedniku Johnu Walk-erju, ki so mu razna poročila po časopisju očitala, da je povzročil odposla-tev čet v Danville. Združeni premogarji in njihov predsednik Walker stoje tako trdno skupaj, da jih ne razdraži noben hujskač.
Inostranski delavci zaštrajkali.
Hannibal, Mo., 16. maja. — Na povelje guvernerja Hadleya je dospelo semkaj pet stotnij državne milice, da se podajo v štiri milje južno od tu ležeči kraj Ilasco, kjer 1500 inostranskih delavcev “Atlas Portland Cement”-kompanije preti z razdejanjem druž-bine tovarne in žuga tudi tamošnjim ameriškim delavcem.
Z delovnimi razmerami nezadovoljni inozcmci so opoldne ustavili delo, tako da je morala tovarna, ki je v nji zaposlenih 2100 mož, prenehati s poslovanjem. Več sto ameriških delavcev, ki so se od tu odpeljali v Ilasco, je bilo po štrajkarjih prisiljenih, ostati na kolodvoru in se vrniti v Hannibal.
Štrajkarji se pregnali z ulic v Ilascu vse ljudi, ki jim niso ugajali. Okrajna oblastva, ki so se štrajkarjev zbala, so se obrnila na guvernerja s prošnjo za čete.
Po dohodu miličarjev.
Hannibal, Mo., 17. maja. — Vsled dohoda državnih čet je spet zavladal mir tukaj, kjer je prejšnjega dne 1500 inozemcev, štrajkujočih delavcev “Atlas Portland Cement”-kompanije, izvrševalo razne izgrede. Med štrajkarji pa vre, in vsak hip utegne priti do kramole. Po ukazu vojaškega poveljnika so vsi saluni v kraju zaprti, a pijača se vendarle dobiva, kakor kažejo mnogoštevilni opiteži po ulicah. Dopoludne so štrajkarji streljali na vojake, ki so stražili skladišče dinamita. Vojaki so odgovarjali na streljanje, a doslej ni bil nihče ranjen.
Štrajk končan.
Easton, Pa., 18. maja. — Štrajk v jeklarnici v South Bethlehemu je bil uradno proglašen končanim, ker je iz-vrševalni odbor štrajkarski sprejel pogoje, ki jih je ponudil g. Schwab, predsednik jeklarniške družbe.
Žaga zgorela.
Century, Fla., 16. maja. — Požar, ki je uničil žago in lesno skladišče “Alger Sullivan Lumber”-kompanije, je napravil stvarne škode pol milijona. Kacih 500 mož je vsled požara ob delo. Štiri osebe so se hudo opekle.
Pittsburg, Pa., 15. maja. — Pet kotlov v vrsti je eksplodiralo v tovarni “Diamond Coal & Coke”-kompanije v Chewtownu, Washington county, vsled česar so bili trije delavci usmrčeni, a šest drugih oseb je bilo hudo ranjenih. Usmrčeni so Angleži in o-ženjeni. Eksplozija je bila tako silna, da so se hiše po soseščini razmikale in podirale.
Vlivarji štrajkajo.
Hazleton, Pa., 17. maj^.. — 200 vli-varjev “Weatherly Foundry & Ma-chine”-kompanije je ustavilo delo, da izsilijo povišbo plače za 25c na dan in polumesečno plačevanje.
Tudi 100 strojnikov in livcev v tovarni “Jeanesville Iron Works” v tem mestu je zaštrajkalo. Zahtevajo deveturen delavnik namesto polpraznika ob sobotah.
Zaželeni dež prišel.
St. Paul, Minn., 16. maja. — Po telefonskem sporočilu iz mesta Walker, Minn., so gozdni požari, ki so pretili onemu mestu in državni bolnišnici za jetične, po dežju nekoliko omejeni m začasno ni nobene nevarnosti. Jednako poročilo je dospelo tudi iz mesta Bemidji. Nebo je tam oblačno in na-djati se je močnega dežja. Lahen dež je bil povsod po severni Minnesoti in je pomagal gasiti ogenj po hostah.
Dr. Cook se preseli v Evropo.
New York, 16. maja. — Po zadpjih zagotovilih njunih prijateljev sta dr. Frederick A. Cook, iskalec severnega tečaja, in njegova soproga baje sedaj v New Yorku, “svojtf stanovališče pa prikrivata”. Pravijo, da se pripravljata, da v 14 dneh odpotujeta v Evropo, kjer baje hoče dr. Cook vbodo-če bivati.
OPLAZIL NAS JE KOMET, A SE SMO TU.
Zemlja je šla skozi njegov plinasti rep, ne da bi se opazilo najmanjše zračno motenje.
TAK JE SVET KAKOR POPRED.
Strah pred nebesnim potnikom je pa povzročil več samoumorov.
Chicago, 111., 19. maja. — Zemlja je šla tekom noči skozi rep Halley-evega kometa, ne da bi bilo opaziti najmanje atmosfersko ali vzdušno motenje. Veliki dogodek, ki so ga mnogi strahopetci pričakovali trepetaje, je prešel, ne da bi bilo zaznamovati kaj nenavadnega.
Prvikrat je bil viden komet včeraj zarana na vzhodnem obzorju. Zvezdnato nebo je bilo čisto in vedro, in tisti, ki po ponovnem razočaranju zadnjih dveh tednov še niso izgubili veselja in radovednosti, so lahko videli repatico.
Kak strah je vladal v gotovih krogih pred kometom, je razvidno iz dejstva, da sta v Chicagi dva inozemca izvršila samoumor in dva draga prišla ob pamet iz strahu pred kometovim repom.
Hancock, Mich., 17. maja. — Blazen vsled tuhtanja o Halleyevem kometu in morebitnem koncu sveta, se je Gustav Kaiser, star 72 let, iz Rocklanda, danes obesil.
Evansville, Ind., 17. maja. — Ko je skušal zagledati Halleyev komet, je bil Jakob Haberlach, star 48, zadet od kapi in se je zgrudil mrtev.
Decatur, Ala., 17. maja. — Iz strahu nad poročili, da bo Halleyev komet zažgal svet, je Wade Cowan izvršil samoumor.
New Orleans, La., 17. maja. — Ker se je danes prikazal na nebu velik mnogobarven kolobar s solncem v svo jem središču, se je po državah Louisiana in Mississippi polotil črncev strah in trepet. Zbežali so od dela ter javkajo in molijo.
Rim, 16. maja. — Nevednejši sloji prebivalstva Večnega mesta so tako prestrašeni po bližanju zvezde repatice, da nočejo iti v postelje, in kardinal Rampolla je odredil, da ostane cerkev sv. Petra odprta celo noč. Sneg naletuje, in to zelo pomnožuje strah in grozo.
36 kaznjencev zgorelo.
Centerville, Ala., 16. maja. — Šestintrideset črnokožnih kaznjencev je davi storilo žalostno smrt, ko je ogenj uničil neko poslopje “Red Feather Coal''-kompanije pri Lucile-premogov-nikih v Bibb countyju, kacih 15 milj daleč od tu. Požar je povzročil neki kaznjenec, ki je upal med zmešnjavo uteči.
Ogenj se je razširil tako hitro po lesenem poslopju, da so se vsi reševalni poskusi izjalovili. Ostali kaznjenci, ki so utekli plamenom, so spet vsi na varnem.
Vsi v Lucile-rudnikih zaposleni kaznjenci so državni ujetniki, dani v najem premogovniški družbi.
Proti prohibiciji.
Montgomery, Ala., 17. maja. — Demokratska državna konvencija se je izrekla za lokalno opcijo, svobodoljubno vedenje nasproti kapitalu, preklic strogih prohibicijskih zakonov sedanje postavodaje ter izdatnejše in več zaščite jamčujoče zakone glede rudarstva. Glede prohibicijske politike je re-rel Emmet O’Neal, ki je bil nominiran za guvernerski urad, v svojem sprejemnem govpru: “Če hočemo vzdržati politiko prohibicije po celi državi, moramo iz zakonov izbrisati one določbe, ki so proti ustavnim poroštvom in kršijo dobroutemeljene zakonite pravice.”
“Mokraši” zmagali v Denveru.
Denver, Colo., 17. maja. — Denver je danes glasoval za “mokroto” z večino 10,000 glasov. Doslej znani izidi v 55 precinktih izmed 211 skupnih kažejo, da prohibicionisti niso zmagali niti v enem edinem precinktu, niti v wardah ne, ki so pred dvema letoma glasovale za “sušo”. Republikanci so (izvolili osem aldermanov, demokrati sedem.
Post kot zdravilo.
New York, 16. maja. — Gustav A. Gayer, doktor modroslovja, je naznanil po zaužitju svojega zajtrka, da bo to njegova zadnja jed za dobo prihodnjih treh ali morda štirih tednov. Dr. Gayer tehta 235 funtov, kar je po njegovih mislih preveč. Post o pravem času smatra za izborno zdravilo za očiščenje telesa in duha ter okreplje-nje človeške volje.
Gen. konzul Nuber odpotoval.
Newyorška “Austria” z dne 14. t.
m.	piše:
V četrtek zadnjega tedna je šel tukajšnji avstro-ogrski generalni konzul Aleksander Nuber pl. Pereked na dopust, ne da bi se, kakor je to sicer.navada, poslovil cd prvakov tukajšnje kolonije. Nekoliko naglo odpotovanje stavijo v zvezo z nekim prigodkom, v našem listu že namignjenim in objavljenim v raznih časopisih v Ohiu.
Kakor znano, je grof Auersperg (ki se mudi že nekaj tednov v Ameriki) neko vabilo gospoda pl. Nuberja k neki pojedini odklonil; o vzroku te odklonitve so se raznašale najrazličnejše govorice. Resnica je, da grof vabila ni sprejel, ker je gospod pl. Nuber njemu nasproti govoril silno neprijazno o predsedniku Rooseveltu, da, istega takorekoč zasramoval. To je bilo ravno ob času, ko je bil Roosevelt od cesarja Franca Jožefa in vlad obeh državnih polovic sprejet z velikimi častmi. Polegtega je grof velik častilec Rooseveltov.
Zadeva je prišla v razgovor slučajno v Daytonu, kjer se je mudil grof v prošlem tednu, in tamošnji časopisi m dni v Clevelandu in Cinncinatiju so se stvari takoj polastili. Sedaj se govori, da je bilo gospodu pl. Nuberju od merodajne strani priporočeno, nastopiti začasno dopust, s katerega pa se utegne komaj da spet vrniti v New York. Gospod pl. Nuber si je znal pridobiti v New Yorku prijateljev in posebej izgubimo mi v njem pokrovitelja naših prizadev.
Vodstvo konzulatnih poslov je bilo izročeno za nedoločen čas konzulu dr. pl. Manojlovitsu.
Slavna opica poginila.
Portland, Ore., 16. maja. — “Charles I.”, slavni priučeni šimpans, ki je bil baje vreden $75,000 in razstavljen v vseh večjih mestih sveta, se je snoči zadušil v železničnem vozu med vožnjo iz Seattla v to mesto.
Potres.
St. Thomas, Danska Zapadna Indija,
16.	maja. — Precej silen potres je bil občutiti v nedeljo zvečer v George-townu, glavnem mestu Britanske Gui-ane. Tudi na otoku Trinidadu sta bila dva znatna potresa in istotako so opazili na otoku Grenadi lahen stres.
Roosevelt se vrne 18. junija.
New York, 18. maja. — Sprejem Theodore Roosevelta v New Yorku dne 18. junija bo preprost a prisrčen. Ta želi sprejemni odbor. Nobene velike parade ne bo. Samo nekaj “rough riderjev” je izbranih, da bodo spremljali Rooseveltov voz.
“Florida”.
New York, 12. maja. — V brooklyn-skem vladnem pristanu je bila srečno spuščena v morje vojna ladja ‘Florida’, največja ladja ameriške mornarice dreadnought-vrste.
“Kralj ledu” se mora pokoriti.
Washington, D. C., 16. maja. — Chas. W. Morse, bivši “kralj ledu” iz New Yorka, je naprosil zavezno višje sodišče, da bi se mu dovolilo pričeti "habeas corpus”-pravdo. Prošnja je bila zavrnjena.
Morse se nahaja v zavezni kaznilnici v Atlanti, Ga., kjer ima prestati 15 letno kazen v zaporu zaradi 'zlorabe bančnih denarjev.
Sneg.
Atlanta, Ga., 17. maja. — Iz več mest po jugozapadu od Atlante so dospela poročila, da je čez noč zapadel lahek sneg.
Smrt v vodi.
Wilkesbarre, Pa., 12. maja. — Sest dijakinj in dva dijaka tukajšnje srednje šole (High school) je pograbil povodni mož, ko so se vozili v čolnu po velikem ribniku pri Huntington Mills, kacih 20 milj daleč od tu. Vsa trupla so najdena.
Vojska v Južni Ameriki?
Guayaquil, Ekuador, 17. maja. — Še več vojaštva se odpošilja na mejo. Izvrstno oborožena brigada topništva je odšla v Mahalo v jugozapadnem delu Ekuadora.
Kongres se snide dne 1. junija k posebni seji zaradi razpora med Ekuado-rom in Peru.
Lima, Peru, 17. maja. — Vladen prevozni parnik s polkom topništva, sanitetnim vojem ter velikim nakladom streliva in drugih vojnih potrebščin na krovu je odplul v Tumbez, luko ob severozapadni brežini peruanski, nedaleč od severne meje. Po uradnih poročilih iz mesta Ayavaca, ravno južno od meje ekuadorske, so tam videli bližajoče se čete ekuadorske.
POGREB ANGLEŠKEGA KRALJA EDWARDA.
Danes, v petek 20. maja, položili v Londonu ostanke mogočnega vladarja k večnemu počitku.
V VELESIJAJNEM SPREVODU.
Vsi cesarji in kralji ter vse države in državice zastopane.
London, 17. maja. — Truplo kralja Edvvarda VII. je bilo danes dopoludne v najslovesnejšem sprevodu prepeljano v Westminster Hall, kjer bo na stotisoče ljudi izkazalo mrtvemu vladarju svojo zadnjo čast, predno nastopi v četrtek svojo zadnjo pot po ulicah glavnega mesta.
London, 18. maja. — Od šeste ure zjutraj, ko so odprli vrata v Westminster Hall, kjer leži kralj Edward na mrtvaškem odru, so neprestano hodili sožalniki mimo krste, molče in v črnih opravah. Do desete ure zveče-si je ogledalo krsto 50,000 do 60,0001 ljudi, a potem je prihitevalo čimdalje 1 več ljudstva izkazat pokojnemu kralju zadnjo čast.
London, 18. maja. — Gospod Koose-velt, ki je dospel semkaj v ponedeliek, se je nastanil v ameriškem poslaništvu. Vabil k pojedinam in drugam ne sprejema. V petek se udeleži pogreba kraljevega v svoji lastnosti kot poseben poslanec Združenih Držav.
London, 18. maja. — Uradni spored slovesnega obredja za pogreb kralja Edwarda je pravkar izdan. Določen je silno podrobno in bi napolnil pet ali šest predelkov časopisne strani. Col. Roosevelt se bo vozil v osmi ekvipaži z g. Pichonom, francoskim zastopnikom.
Krsta bo prenesena z mrtvaškega odra na topovski voz ob 9:45 dop. Potem se prične sprevod premikati. Koj za vozom bodo princ Louis Batten-berški, potem kralj George, nemški cesar, vojvoda Connaught, pokojnikov brat; kralji norveški, grški, španski, bolgarski, danski, portugalski in belgijski; nato avstrijski prestolonaslednik, turški prestolonaslednik, japonski princ Fušimi; veliki knez Mihael, zastopnik carjev; vojvoda de Aosta, zastopnik italijanskega kralja; potem razni nemški in drugi princi itd. Vsi ti bodo na konjih. Potem bodo sledile v vozovih kraljica-mati, carinja-vdova in drage visokorodne gospe. In potem šele pridejo na vrsto g. Roosevelt in drugi zastopniki, ki jim po žilah ne teče “plemenita” kri; zato bodo zastopniki pritlikavih državic, kot so
n.	pr. Waldeck-Pyrmont, Črna gora, Siam itd., v sprevodu pred zastopniki dveh največjih ljudovlad na svetu.
Dr. Hyde kriv.
Kansas City, Mo., 16. maja. — Dr.
B.	C. Hyde je bil danes dopoludne po 60 urnem posvetovanju porotnikov spoznan krivim umora v prvi stopnji, ki ga je izvršil na milijonarju T. H. Swope-u v dosego njegovega bogastva. Njegova kazen je določena na dosmrtni zapor v kaznilnici. Zagov^--ništvo bo predlagalo novo pravdo. Obsojenčeva žena še upa, da. reši svojega moža kaznilnice. Milijonar in človekoljub Col. Swope je umrl dne 3. okt. 1909 in preiskava je dognala, da ga je zastrupil njegov zdravnik, dr. Hyde.
Na Kitajskem vre.
Peking, 17. maja. — Poročila iz
Nankinga, glavnega mesta pokrajine Kiang-Su, naznanjajo, da je zavladal duh nemira med Kitajci, kakor kažejo opasna znamenja. Domačini si odre-zujejo svoje kite, kar znači, da so vladajoči dinastiji (cesarski rodovini) sovražni. Tudi proti inozemcem narašča sovraštvo.
Washington, D. C., 17. maja. — Tu se zelo boje novega upora v Čangši na Kitajskem. Poveljnik ameriške topni-čarke “Helena” je državnemu depart-mentu iz Hankaua brzojavil, da je položaj v Čangši zelo resen in da so bili dne 11. t. m. vsi inozemci pozvani, iskati zavetja na ladjah, ki so jim na razpolago. Vojne ladje na reki utegnejo biti kos položaju, tako mislijo tukaj v državnem departmentu. Upor se baje pripravlja tudi v pokrajini Hue nan, ki je izmed najbogatejših in najvažnejših na celem Kitajskem.
Naznanilo.
S tem se naznanja, da se bo vršila posebna se ja delničarjev Slov. Am. Tiskovne Družbe dne 9. jun. 1910 ob
8.	uri zvečer v uradu na 1006 N. Chi-cago St., Joliet, 111. v svrho zvišanja glavnice dražbe.	Ravnateljstvo.
Slovenski misijon v New Yorku.
Newyorški rojaki in rojakinje! Dne 22. maja 1910 bode slovenski misijon v cerkvi Sv. Nikolaja 135 E. 2nd St. v New Yorku.
Sinovi in hčere matere Slovenije, pokažite ta čas, da ste prijatelji sv. katoliške cerkve, katera želi Vaš dušni blagor. Pokažite z obilno udeležbo, da biva v New Yorku zavedno slovensko verno ljudstvo.
Povabljena so zlasti našla slavna dru štva. Društveniki! Vaša društva nosijo na čelu imena svetnikov — znak, da stoje na verski podlagi. Pokažite torej, da niste samo katoliška na papirju, temveč v dejanju!
Spovedovalo se bode od četrtka do nedelje. V nedeljo dne 29. ob 2. uri popoludne bode sklepni misijonski govor s zahvalno pesmijo in popeževim blagoslovom! To pa za to tako zgodaj, da se potem lahko vdeleže predstave, katero priredi sl. tamburaški zbor.
Z odličnim spoštovanjem
P. Anzelm Murn.
Drobne novice.
—	Rekord glede pridobivanja novih članov je doseglo med društvi K. S. K. Jednote slavno dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolisu, Ind., kakor je razvidno iz poročila gl. tajnika v tej št.
—	tN'aša slavna K. S. K. J. šteje že nad 11,000 članov in članic ter je izplačala posmrtnine in poškodnine že nad pol milijona dolarjev.
—	Prva Katoliška Slovaška Jedno-ta v Ameriki otvori v nedeljo 22. t. m. z veliko parado svojo konvencijo v Chicagi. Slovaki iz Jolieta in Treat-ora se popeljejo na parado s posebnim vlakom.
—	“Clevelandsko Ameriko” sta od prejšnje tiskovne družbe kupila gg. Louis J. Pirc, sedanji urednik, in Edw. Ivalish, sedanji poslovodja. Mnogo sreče!
-— “It’s ali over,” bi rekli z rajnim kraljem Edwardom glede Halleyevega kometa. Za norca je imel ves svet.
Javna zahvala.
Ovime se potpisano društvo najljepše zahvaljuje bratskom društvu “Slovenski Sokol”, Joliet, 111., što nas je svojim posjetom na našoj zabavi 14.
o.	mj. počastio i tako uzvehčao našu zabavu. Time je bratsko društvo najbolje dokazalo, da ga vodi bratska ljubav i ideja slavenske uzajamnosti i sloge.
Isto se tako zahvaljujemo na posjetu članovima poljskog i slovačkog Sokola, koji također dodoše da dijele s nama radost i veselje.
Uz bratski Zdravo! Za hrvatski Sokol:	Dragutin Rački, starosta.
Josip Pleše, tajnik.
Naročnikom.
Kakor smo predkratkim omenili, da bomo ustavili list vsem onim, ki so predaleč v odzadju z naročnino, smo to storili in s tem spolnili svojo dolžnost, ker nočemo, da bi nas morala poštna postava k temu siliti. Odstranili smo iz imenika one, ki ne spolnu-jejo svoiih rlolžnostij. Na našem imeniku so sami vzorni Slovenci, za to se morajo oni odstraniti, ki ne plačujejo svoju, ,a>.iinov, ker isti niso vzorni. Slabi naročniki na imeniku, so kot mrčes na nadepolnem cvetju, ki pokvari ono kar dragi s trudom pridelajo, zato jih se mora odstraniti že zgodaj dokler je čas. Sedaj menda nimamo niti enega slabega naročnika, ako bo kateri, se ga že izključi ko pride njegov čas. Vsak lahko plača en dolar, ako pa ne more radi bolezni, se ga pa na prošnjo že počaka.
Vsak naročnik ve kedaj mu poteče naročnina. Opominov ne bomo pošiljali do ksrajne sile, ker sedaj vsak naročnik ve kedaj mu poteče naročnina. Le predno se bo list vstavil bo vsak dobil opomin, da je zadnji čas plačati. Upamo pa, da bo vsak spolnil svojo dolžnost brez opomina.
Kmalu bo dvajset let odkar je “A.
S.” začel izhajati. Dvajset let je jako lepa doba, posebno za list v tuji deželi, kjer je moral naš list orati ledino časniškega polja, kot prvi slovenski list v Ameriki. Naš list ni med tem časom premenil svojega programa. Vedno deluje po svoji smeri — za vero in narod. Da je to resnica lahko potrdijo oni gg. naročniki, ki so ostali našemu listu zvesti že od začetka.
“Amerikanski Slovenec” se tiska v lastnem domu in v edini slovenski unij ski tiskarni. Slovenski delavci bi to morali upoštevati, posebno oni, ki so člani raznih delavskih unij.
Pri tej priliki pa z veseljem omenjamo, da ni imel naš list do sedaj še nikdar tako velikega števila dobrih in zvestih predplačnikov, kojih število še vedno narašča.
V upanju, da nam bodo naši sedanji tisočeri naročniki ostali zvesti še vnadalje ter pridobili mnogo novih, se jim iskreno zahvaljujemo za dosedanjo prijaznost.
S spoštovanjem
Upravništvo “A. S.”
Spet na delu.
Des Moines, la., 16. maja. — 17,000 premogarjev v Iowi je dejalo davi svoje orodje na ramo in šlo spet v rudnike na delo, ko so nad šest tednov praznovali. Rudniška upraviteljstva so zvišala plače za 2c na ton za ves v rudnikih 13. distrikta v Iowi pridobivani premog.
137 rudarjev zasutih.
Manchester, Anglija, 13. maja. — V iVellington-premogovniku pri White-havenu se je ponoči pripetila eksplozija, vsled katere je bilo 137 rudarjev zasutih. Plini so povzročili nesrečo. Ko je izbruhnil še ogenj v rudniku, je bilo vse reševanje onemogočeno.
Joliet, 111., 18. maja. — Nocoj — joj, nocoj v dan osemnajstega maja tisoč-devetstoindesetega leta po Kr. r. pojde naša stara majka zemljica skozi neznanski rep Halleyevega kometa in bo konec — ha, cele komedije, ki so jo zadnje mesece uprizarjali po časopisju razni zvezdogledi in avšasti preroki. “Vsi pojte rakom žvižgat” — bi jih zafrknil naš Prešeren, da še živi. Ampak tudi brez njega bo smešne igre konec že nocoj; in ko pridejo te vrstice pred oči našim cenj. čitalcem, bode ves strah in trepet že pozabljen. Morda nam ostanejo v spominu nekatere izpodnebne prikazni, kot jih učenjaki obetajo za nocoj in še nekaj večerov, ampak repatico bomo menda komaj opazili.
—	Umrla je nanagloma za srčno hibo v ponedeljek zvečer v svojem stanovanju gospa Frančiška Muren, stara 32 let. Za njo žalujejo soprog g. Josip Muren in štirje otroci. Rajni-ca je bila zavarovana za $1000 pri podporni družbi R. N. A. Pogreb se vrši jutri (v četrtek) dopoludne. Sorodnikom naše sožalje, a blagi rajnici svetila večna luč!
—	“Slovenian Liquor Company’’ — tako je naslov novemu slovenskemu podjetju v Jolietu, kakor je oglas v tem listu zadnji teden prvikrat naznanil. Novo podjetje je na slovenskem gospodarskem polju v Ameriki prav lepa prikazen, ker hoče slovenske sa-lunarje združiti po našem starem, a še vse premalo uvaževanem , geslu “Svoji k svojim”. Vsem nam je znano, kako zelo je tujcu mär slovenski denar; ali mu je pa tudi mar slovenski napredek in prospeh? Bežite no! Zato pa moramo sami gledati, da gremo in pridemo naprej — in v tem smislu želimo novemu slovenskemu podjetju prav mnogo sreče!
—	G. Simon Šetina, naš samostojni kamenosek in klesar nagrobnih spominkov, še ni mnogo let v Jolietu, vendar se je tukaj že popolnoma udomačil, kajti našel je med jolietskimi rojaki prav mnogo prijateljev, ki vedo ceniti domačo obrt in se hvalevredno ravnajo po geslu “Svoji k svojim". Saj pa se dobro delo in poceni tudi že sa-moposebi hvali.
—	Telovadnica Slovenskega Sokola v Jolietu je sedaj opremljena z vsem najpotrebnejšim telovadnim orodjem, kakor n. pr. z bradljo, drogom, skakalno pripravo itd. In tudi vaje se pridno vrše pod izbornim vodstvom g. Krmpotiča vsak torek in četrtek. Sokolska telovadba je zlasti za mladeniče velekoristna. Dr. Martin J. Ivec piše o tem sledeče:
Kaj je Sokol? Sokol predstavlja gimnastiko ali telovadno umeteljnost v zboljšanje zdravja, sestavne in znanstvene vaje, ki povzročajo fizijologič-ne in terapevtične učinke v človeškem sistemu. Reditev in razvoj kit in mišic sta odvisna od njihove rabe in dejanskega gibanja, katero izvršujejo. Telovadba krepi in nedelavnost slabi. Telovadno umeteljnost so izvrševali stari narodi za ohranitev zdravja in moči, zlasti Grki in Rimljani. Priporočal jo je najstarejši doktor na svetu — Hippokrates. Dandanes se telovadba goji skoro splošno med vsemi omikanimi narodi. Njena vrednost je znana učenjakom. In dandanes nudi vsako vseučilišče dijakom reden tečaj telovadne umeteljnosti. — S primerno telovadbo delujemo na cirkulacijo ali kroženje globlje ležečih tkanin ter temeljito pospešujemo vsrkavanje, prili-kovanje in izpreminjanje. Telovadba pospešuje obtok krvi, poživljajoč mišičje in živčevje. Potem deluje tudi na splošno hranitbo in prebavo. Tisti, ki trpijo na otrplih jetrih, zapeki ali zabasanosti, malokrvnosti, izgubi zdra vega teka, glavoboli, nevralgiji, slabih pljučih in splošni slabosti, ne morejo storiti nič boljšega, nego gojiti znanstveno telovadbo. Zatorej se pridružite Sokolu! Telovadba vam pripomore učakati starost osemdesetih let, prežene vam nervoznost in nevraste-nijo, zboljša vam tek in prebavo. O-braz se vam razvedri, lice pordeči m vsa zunanjost vaša pokaže čvrstega ■ korenjaka. — Slovenski mladeniči jo-lietski, pridružite se Sokolu! Sokolovi prostori so elegantni in moderni, telovadnica je opremljena z najboljšim orodjem. In Sokol ima svojo lastno godbo, in ta godba je izborna. Učitelj telovadbe je strokovnjak, da ga nima para v tem mestu, in ostali predtelo-vadci so ponos Slovenskega Sokola v Jolietu. — Vsaka slovenska naselbina bi morala imeti Sokolski klub, ki pospešuje družabnost, naobrazbo, zdravje in srečo. —
Tem lepim besedam našega zdravnika nimamo ničesar dostaviti, samo priporočamo jih našim fantom v premislek in ravnanje — zlasti onim, ki so tu rojeni.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Herakovič Josip, Kučič Pavao, Oleravac Mile, Skala Lovrenc.
Chisholm, Minn., 14. maja. — Naša naselbina se od dne do dne širi in veča. Ta čas posebno uravnavajo mestne ulice in pohvale vredno pa je, da mnogi naši rojaki imajo tu svoja do-
movja in več trgovin ter gostiln v mestu. Dela se v rudokopih v polni meri. Zaslužek pri težkem delu srednji. Mladi rojaki se zlasti zanimajo za lepo ubrano petje pod vodstvom pevovodje g. Grizolda, kateri rojak podučuje tudi hrvatsko tamburico. Naši rojaki in rojakinje kot na glasu dobri pevci se zlasti odlikujejo pri lepem petju v tukajšnji cerkvi ob nedeljah in običajnih praznikih. Zadnji čas jelo snovati se je tudi dramatično društvo; le žal, da tu nimamo svoje slovenske dvorane in prepotrebne slovenske šole, kar je jednako potrebno kot cerkev. Kot čuje se, gre mnogo rojakov dne 29. maja k blagoslovu nove cerkve Sv. Družine v Eveleth, Minn. Blagoslovil jo bo slovenski škof, mil. g. Trobec iz St. Clouda, a navzoč bo tudi mil. škof McGolrick iz Dulutha.	M.
Collegeville, Minn., St. John’s University, 15. maja. —
In kmalo šola m'nula bo,
In djal ji bom adijo.
Pod mizo bukve že leže,
Bori se pero z rijo.
To je naša pesem sedaj, ko se nam bližajo počitnice. Veste, šola je ravno taka kakor zakon: kedar je človek notri, sili ven; kedar pa je zunaj, sili noter. Ravno danes mesec dni, t. j.
15.	junija, nehamo letos, toda popred nas še čakajo hude skušnje, katerih pa se ne vstrašimo, kajti kakor smo jih zmagali dosedaj, tako jih upamo tudi topot. Slovenci se vsi dobro postavijo tukaj in ne ustrašimo se nobenega naroda, kedar pride na napredek v šolskem oziru. Skoraj vsak razred ima svojega slovenskega zastopnika, ki se dobro odlikuje. To je tudi povzročilo to, da so Slovenci tukaj pri nas na dobrem glasu ter čislani od profesorjev kakor tudi od drugih dijakov.
Letos pristopi čez veliko let prvi Slovenec k benediktincem tukaj. John Jerše, novi aplikant iz Hibbinga, je že obiskoval tukajšnje klasične šole, katere bode prihodnji mesec dokončal in potem bode vstopil tukaj v novicijat. Želimo mu stanovitnost in pravo zadovoljnost v tem novem stanu.,
Frank Kohler, eden izmed slovenskih klasikov tukaj, je bil zelo prijetno iznenađen 14. t. m. po obisku svoje matere in mlajšega brata Louisa, iz bližine Hibbinga, Minn. Ga. Kohler se je prav pohvalno izrekla o našem kraju in šoli. Ostala sta do ponedeljka, nakar sta se povrnila nazaj. Ker, kakor je slišati, namerava Frank izdelati klasične razrede tukaj, upamo, da to ni bil njen zadnji obisk tukaj.
Istotako sta obiskovala tretješolca Jos. Malleya njegov brat Andrej in prijatelj Anton Gogola ml. iz St. Anthony, Minn., kjer se nahaja precejšno število slovenskih farmarjev. Mladima gospodoma kličemo: Na zopetno svidenje!
Slovenski petošolec g. Rajmond Golob se je podal zadnjo soboto v Brockway k starišem na obisk. G. Golob je tudi prihodnji kandidat za benediktinsko haljo.
Tukaj se je na kratko mudil zadnji teden Jos. Oman iz St. Clouda. On je alumnus od St. John’s in še vedno rad pride obiskat svojo Alma Mater.
J.	J. Oman.
| Export, Pa., 16. maja. — Cenjeni 1 g. urednik A. S.! Želim, da bi mi na-| tisnili par vrstic v našem priljubljenem ' listu, ker se sliši malokedaj iz naše naselbine, da bi poročal čitalcem in čitalkam po širni Ameriki. Nimam 1 kaj veselega. Naznanjam rojakom, da j ne svetujem sem hoditi za delom, za-1 kaj pri nas zmerom še traja štrajk v ; premogovnikih. Delavci, ki nimajo de-' narja za živež, hodijo sedaj od tukaj 1 drugam za delom in kruhom. — Tudi 1 naznanjam, da so otroci jako bolestni. * Enemu našemu rojaku sta umrla v treh dneh dva sinčka. Skupaj jih je v enem mesecu umrlo 25 otrok. Takova je bolezen, da je otrok štiri dni 1 bolan, peti dan umre. K sklepu pozdravljam vse čitalce in čitalke po širni Ameriki. Bom več kaj drugikrat 1 poročal rojakom. Sedaj želim tebi, A. 1 S., veliko naročnikov predplačnikov.
J- J-
Gilbert, Minn., 15. maja. — Naša mlada naselbina, stara Je par let, bi bila kmalu šla ognju v žrelo, kajti ko Vam to pišem, gozd gori krog nas, da se včasi kar ne vidi radi dima. Glas bil je že: Gilbert je pogorel, ali danes še stoji naše mestece ter čaka Halley-evega zvezdnatega repa, ker po zatrdilu nekega šaljivca bode kjer ne sedaj z ognjem pa z zvezdnatim repom razsvetljeno. Kot omenjeno, nas gozdni požar tu močno straši krog naših naselbin in željno čakamo na dež, da ohladi suho in vročo zemljo. Te dni pripeljali so več oddaljenih kmetovalcev, ki borili so se neki 4 dni podnevi ter ponoči proti ognju, ali vkljub temu zgorelo jim je vse, kar so si v letih pridelali.
Tu dela se še dobro, in naselbina Gilbert, dasi mlada, dobro napreduje. Več rojakov ima svoje trgovine in imamo tudi svojo cerkev ter več podpornih društev.
Dne 13. t. m. nas je kaj veselo iznenadila štorkla, ki je pribežala pred
ognjem iz gozda ter v naglici prinesla ter pustila krepkega fantka Jožefu Lapu. In kdo ga je bolj vesel kot on ter njegova boljša polovica, ga. Lap, rojena Osbolt.	M.
Hibbing, Minn., 12. maja. — Tu imeli smo skupni pohod vseh društev do tukajšnje cerkve dne 11. t. m. m to kot običajno vsako leto korakali smo z društvenimi zastavami ta dan ter se skupno vdeležili opravila velikonočne dolžnosti. Z delom gre tu precej dobro v železnih rudnikih, seveda je delo nevarno in trdo. Krog našega mesta je polno odprtih rudni-nikov, da smo Hibničani kot na neki trdnjavi. Odprti rudniki se delajo po načinu, da najpreje odstranijo od 50 do 100 čevljev zemlje in potem je železna ruda, katero nalagajo in vozijo križem sveta. V bližini Hibbinga je par novih mestic Kietdville in Brook-lyn, v katerih naselbinah je precej naših rojakov pokupilo lote. Imenovana društva v Hibbingu so neki sklenila, da se s posebnim vlakom peljejo skupno v Eveleth, Minn., dne 29. ma-t. 1. k blagoslovu nove slovenske cerkve. Isto čuje se od druzih strani, da se pohiti k tej redki slavnosti. O Evelethski cerkvi kaj pohvalno pišejo angleški časopisi.	M.
Tioga, Wis., 15. maja. — Pot od slovenske naselbine Gormans, Wis., do tukaj je dolga dve angl. milji, povprečno dobre pol ure hoda. Naseljencev je tukaj veliko, in še dohajajo novi kupovat zemljo in sicer seveda še neizčiščeno. Stari naseljenci jso 'se začeli naseljevati nekako pred dvajsetimi leti in imajo že veliko obdelane zemlje. Zemlja je jako rodovita, seveda, ker je tudi podnebje jako ugodno. Letos bolj suša pritiska, pa po mnenju izkušenih farmarjev ne škodi, ker zemlja je bolj v dolini.
Bil sem predkratkim na \Yillardu, Wis., od tukaj štiri angl. milje (dobri dve uri hoda). Tudi tam je veliko Slovencev. Poslopja imajo izvrstno urejena in zemlje imajo že veliko izčiščene. Drv za prodaj imajo veliko tudi, ker drevje je gosto. Na Gormans začnejo vkratkem delati deželno cesto in šolo vkratkem dobijo; tudi mislim, da vkratkem cerkev, kar je vseh srčna želja. Vsem iz srca želim, naj se jim ta srčna želja izpolni.
S pozdravom na vse čitatelje.
Leopold Stupica.
PÁINEXPELLEK
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F.	AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom
Tile Joliei National Bit
Na voglu Chicago in Clinton uli RAZPOŠILJA DENAR NA VSk KRAJE SVETA.
¡CAPITAL $100,000.0
t'. A. MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik SíOBT T KELLY, blagajnik.
Jablan, P. Mirna Peč, 1. maja. — Dragi mi A. S., priobči in natisni ta moj skromni dopis, kako sem potoval v staro domovino. Vozil sem se na parniku “Martha Washington”, ki vozi na Trst. Zares je krasen parnik. Vozi 14 dni od New Yorka do Trsta. Ko smo šli iz New Yorka, smo imeli prav lepo vožnjo skozi do Trsta. Samo pet dni nismo videli nič suhega, potem pa šesti dan smo videli lepe otoke z gostimi naselbinami, in deveti dan smo pripluli do španskega obrežja in do močnih utrdb angleških. Tu je parnik stal enih 8 ur in potem smo prišli do italijanskega mesta Neapolj. Tukaj je spet parnik stal enih 6 ur, potem smo pluli tudi mimo Messine, kjer je bil tisti hudi potres; vidi se še dosti razvalin. In na Grškem je spet stal parnik nekaj ur, tako da potniku nudi lep razgled po morskih obrežjih. Rojakom svetujem ta parnik, če mislijo potovati v stari kraj. Na parniku so večinoma vslužbenci da slovensko govore, in tudi snažno in dobro hrano dajo. In tukaj na Kranjskem je tudi lepo. Vse je v cvetju in pre-clepa rž je že v klasju. In zdaj končam ta moj dopis in pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, A. S., pa želim velik uspeh.
Mihael Drenik.
Rojaki iz Dragatuške fare!
Mnogoštevilne požarne nesreče v Beli Krajini so nas napotile, da smo v Dragatušu ustanovili prostovoljno gasilno društvo.
Ker nam pa pri tolikem uboštvu tu-kajšnih občin manjka potrebnega denarja za nakup gasilnega orodja, se obračamo z milo prošnjo do vas, da nam v sili priskočite na pomoč z malimi darovi. Vsak še tako majhen dar je dobrodošel, vsaj: “zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.”
Morebitni darovi naj se blagovolijo vposlati Mihael-u Vrtinu blagajniku prostovoljnega gasilnega društva v Dragatušu (Kranjsko).
N. Kosec.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naš» pekarija slaščic posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, lila
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C.	F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
STRADANJE.
Jejte kar hočete. Na hrani ne boste veliko prihranili. Pijte pa zmerno, da boste zdravi. Ako pa vam kaj manjka, začnite rabiti
Holister’s Rocky Mountain čaj ali tablete,
da boste vedno zdravi in veseli.
H. A. STILLMAN,
300 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske** papirja po nizkih cenah.
k Chicago telef. 2794
tele. X. W. 92?
Emil Bachm&n
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih o& znakov (badges). regalij, kap band« in zastav. Velika zaloga vseh pp. trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuješ kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in ^azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop za zaPađ- 71 Dearborn St., Chicago Frank Međosh, agent; 9478 Ewing Ave., So.. Chicago, Jll. A. C. Jankovick, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son. agents. Joliet Illinois.
Najbo jše zavarovanje proti bolezni je imeti Severova Zdravi £ pri roki.
Sedaj je
v
S
iznebiti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spomladanske dobe. Najbolje se to stori, če se uživa
Kricistilec
ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro prežene vsa spomladna uljesa, ozdravi tvore, prišče, ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena $1.00.
Blood purifier
«••in. mi iiii*i ihm i#•••!• Cl.iv.« humi (um cimi Aim lIlNIUIH« (tttIHItt MIHU ««••HM MiHimii iltiiitt*
•tut ««M«««»»t •«•»!•• HIM
umiiiHt .tit«» rttttMiw« kl MM i......... UMHlMllt.
M.tMl lilMHNItUlUMiii
Road tha TampMet lnnAt
dikcctions on me ûom.e
pnicr., 6I.00
PRC Pft RED ONLV 8Y
W.F SEVERS CO
•• MANUFAC 'UKINČ «IM'?
CEDAR RAPIDS IOWA
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila recite, da hočete
in Igejte, da dobite kar zahtevate.
“Severovih”
Izvrstno priporočilo.
Ga. Karolina Morrosco pl. Langau,
M.	D., dobroznana in odlična zdravnica, ki prakticira že nad dvajset let, nam je poslala sledeče pismo: “Pri vsaki bolezni, kjer sem predpisala Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenka vino, je učinkovalo prav kakor sem pričakovala od te tonike za vse želodčne neprilike. Sama sem ga poskusila in spoznala v njem izvrstno toniko, ki se lahko daje okrevancem in otrokom. Karolina Morrosco pl. Langau, M. D., 5057 S. Ashland Ave., Chicago, Ills.” To spričevalo, napisano od doktorice, tako dolgo v praksi, najbolje dokazuje, kake prednosti ima ta lek. Uživali naj bi ga tisti, ki so slabi, brž utrujeni, razdražljivi, ki jim jed ne diši in malo spijo, ki so bledi in betežni, in ki imajo neredno prebavo. Imeniten naraven kricistilec je to. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Ne morete spati?
Ali ste brž utrujeni? Ali ste jezljivi? Hitro razdražljivi? Potem ni več daleč živčna onemoglost. Zato si omislite dobro živčno toniko in boljše ni, nego je
Severov nervoton
Bržko použijete prvi popitek, se prične zdravje povračati in se nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se živčevju ne povrne popolna moč in zdravje. Cena $1.00.
Bledi ljudje
navadno venomer občutijo utrujenost, pomanjkanje trdne volje, odločnosti; njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se najlaglje zboljša, če se uživa
Severov življenski balzam
Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesa, tako da se vrne naravna barva ter ohranijo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Cena 75c.
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
w. F. Severa Co.

CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
L—
KRANJSKO.

__ V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 21. aprila 92 Slovencev, 25 Hrvatov in 30 Macedoncev; 22. apr. 19 Hrvatov; 23.
apr-
106 Hrvatov in Slovencev ter 50
jjacedoncev; 25. apr. 22 Slovencev, o-jj0li 100 Hrvatov, 10 Črnogorcev m 55 jlacedoncev; 28. apr. 26 Slovencev;
29.	apr. 16 Slovencev, 30 Hrvatov in 20 Macedoncev. — Iz Amerike se je pripeljalo dne 22. apr. 28. Slovencev.
—	Zopet aretovani “Amerikanci”, pne 28. aprila je ljubljanska policija aretovala na južnem kolodvoru 20 letnega Štefana Ropeta iz Dolskega v kamniškem okraju; ker je nameraval jez “lužo” še predno je zadostil vojaški dolžnosti. Fant je stražniku napovedal tudi napačno ime. — Dne 29. aprila sta se zopet hotela odpeljati v Ameriko Pavel Grošelj, roj 1891. V Krtini pri Kamniku in Franc Korošec, rodom tudi iz Krtine, in se izogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru ju je stražnik prijel. Obadva so oddali c. kr. deželnemu sodišču.
—	“Slovenska Straža”. Ustanovni shod narodno - obrambnega društva “Slovenska Straža” se je vršil v Ljubljani dne 11. maja. Shod so sklicali dr. Ivan Šušteršič, dr. Anton Korošec, dr. Janko Brejc in dr. Anton Gregorčič. • Istega dne se je vršilo posvetovanje Rafaelove družbe, Jugoslovanske strokovne zveze in je bil prvi veliki koncert slovenskega glasbenega društva “Ljubljana”.
—Shod za slovansko avstrijsko obrt in trgovino se bo vršil dne 14. in 16. avgusta v Ljubljani. Na tem shodu se bode osnovala “Državna zveza slovanskih obrtnikov v Avstriji” in enaka zveza trgovcev.
—Shod avstrijskega društva za skrb za zanemarjeno mladino se vrši letos v Ljubljani. Kongres se sestane koncem maja; deželni odbor mu je že prepustil v ta namen deželnozborsko dvorano.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem priredi 26. in 27. maja skupen iz let v Zagreb, da se slov. zdravniki spoznajo in združijo s hrv. tovariši. Spremembo društvenih pravil je vlada potrdila in raztegne društvo svoje delovanje na organizacijsko in socijalno vprašanje.
—	V deželni zdravstveni svet kranjski je deželna vlada imenovala 4 člane, med temi 3 priseljene Nemce.
—	Trubarjev spomenik v Ljubljani je bil odkrit prvega maja brez slavnosti.
—	Podraženje piva na Kranjskem je gotova stvar. Dotični sklep deželnega zbora je že dobil cesarjevo odobrenje. Naklada na pivo znaša 4 K na hektoliter. Pivovarnarji bodo svoj pridelek seveda dražje oddajali gostilničarjem, ti pa nadalje gostom. Ljubljanski gostilničarji so pivo že podražili za dva vinarja pri vrčku.
—	Prešiči so letos izvanredno dragi. V Mirni peči je neki kmet ljubljanskemu mesarju prodal dva prešiča, ki sta skupaj tehtala nekaj nad 300 kil, kilo na živo vago po 1 K 35 v. Na Jurje-vem semnju v Novem mestu so bili srednji prešiči prodani po 1 K 28 v kilo na živo vago. To je cena, katera se dosedaj še ni bila dosegla. Teleta so po 1 K 20 v kilo na živo vago.
—Bo že skoro konec? Koncem aprila so nastopili v Ljubljani svoje kazni radi septemberskih dogodkov 1. 1908 gg. Josip Bukovnik, Danilo Cerar in Arnošt Windischer. Poslednji je že nastopil drugo trimesečno kazen.
—	Za župana v Ljubljani je bil dne
3.	maja zopet izvoljen prejšnji župan Ivan Hribar, podžupanom pa dr. Ivan Tavčar.
—	Osebne vesti. Za stotnika je imenovan nadporočnik g. Rudolf Maister, pod imenom Vojanov znam slovenski pesnik. — Stotnik gospod Izidor Hrašovec je postal major. — Prestavljen je v orožništvo poročnik 17 pešpolka Franc Perhauz.
—	Iz sodnijske službe. Prestavljen je okrajni sodnik dr. Franc Pompe iz Krškega v Ljubljano. Deželno sodnim svetnikom je imenovan okrajni sodnik Josip Žmavc v Ljubljani ter se premesti v Novomesto. Ravno tako je imenovan za deželno sodnega svetnika okrajni sodnik Franc Peterlin v Kranjski gori. Sodni predstojnik Fr. Regally je dobil šestmesečni dopust, da posloveni “sodnijski zakonik.”
—	Prememba posesti. Jelenčevo posestvo v Bršljinu, h kateremu spada tudi znana Perkova gostilna pri kolodvoru, je kupil g. .Jos. Vindišar iz Kandije.
—	Ogenj pri Vinici. Dne 12. apr. jc pogorela hiša m druga poslopja, razun kašče,'Mihaelu Pavlešič na Hrastu št.
18.	Da ni cela vas, broječa nad 50 številk, zgorela, zahvaliti se je ognjegas-
cem, c. kr. orožnikom iz Vinice ter domačim Selanom.
—	Smrtna kosa. V Godoviču je umrl g. Jakob Senčar, bivši orožniški postajevodja. — V Železnikih je umrl trgovec g. Josip Demšar. — Umrla je Marjeta Mauc, soproga pekovskega mojstra v Ljubljani (v Krakovem). — V Ljubljani je umrla mati fotografa g. Rovška, Katarina Rovšek, stara 67 let. —V Vrzdencu nad Horjulom je vđl pri vpregi zabodel Antona Stanovnika, brata horjulskega župana, v trebuh in mu z rogom prebodel želodec, da je po silnih mukah izdihnil druzega dne. — Umrl je 31 let stari g. Frančišek Vončina, večletni sotrudnik knjigoveznice “Katoliškega Tiskovnega Društva”. — Umrla je dne 28. apc. v Selcih pri Škofji Loki gdč. Julka Hajn-riher, izprašana učiteljska kandidatinja. En čas je ranjka suplirala v Studencu v krškem okraju. Bila je nečakinja g. dr. Fr. Kosa, profesorja v Gorici. Podlegla je učiteljski bolezni —jetiki.
—	Zastrupljenje. Dne 16. aprila je rojena Ljubljančanka paznika Papež pred posojilniškim domom v Kandiji izpila lizol. Primarij dr. Defranceschi je prihitel ter ukazal odpeljati jo v žensko bolnico; a strup je učinkoval, da je ni bilo mogoče rešiti. Izvedelo se je, da je bila revica že v blaznici. Žalostni čin je izvršila v dušni zmedenosti.
—	Trdovratna samomorilka. V Novem mestu je skočila v mraku dne 25. apr. sladkoginjena hčerka vpokojene-ga finančnega nadpaznika H. v Krko— radi nesrečne ljubezni. Rešili so jo pa fanti iz vode in jo spravili z nekimi d-jaki domu. Tam dospevši se jim je zahvalila: '“Sedaj ste me rešili, a drugič me več ne bodete.”
—	Iz Save so potegnili dne 18. apr. mrtvo truplo nekega moškega. Utopljenec je bržkone identičen s pred kratkem zginolim slaboumnim Andrejem Čemaža r iz Tomačevega.
—	Moč sekire je začela korenito delovati v Koslerjevem gozdu v Tivoliju. kjer je kupila gozd “Kranjska stavbna družba”. Orjaške smreke padajo druga za drugo in gozd ponekod že kaže sama gola rebra. S tem je izgubljena vsa senca Ljubljančanom tako priljubljenega sprehajališča v Šiško za dolgo vrsto let.
—	Nova sleparija. Pred nekaj časom je bil v “Ljubljančanki” inserat, v katerem inserent trdi, da je bilo po njegovi kombinaciji zadetih že 158 tern ter da vsakdo lahko zadene terno, ki dopošlje inserentu 20 K denarja. Nek ljubljanski trgovec, ki pa temu in-seratu ni prav nič verjel, je bil radoveden, kak kruh nastane iz te moke ter je pisal inserentu, da naj na podlagi kombinacije le zanj stavi. Kmalu nato pa dobi trgovec priporočeno pismo, v katerem je bila prazna riskonta, navaden listek z 10 ternami in pa pravilno izpolnjena poštna nakaznica inse-rentova, po kateri naj bi mu ta poslal na Dunaj 20 K za zastavljene terne. Tudi pismo je bilo priloženo, v katerem inserent zatrjuje, da bode dobil terno za 4800 K. Ko- je bil trgovec na jasnem, ni nesel nakaznice na pošto, ampak nekam drugam. Kmalu potem pa zopet dobi trgovec od inse-renta pismo, v katerem ga ošteva z različnimi psovkami, češ, ko bi bil terno zadel, bi bil mogoče že poslal tistih 20 K, sicer pa ne. Obljubil mu je celo, da ga izroči Zaradi poneverbe (!) državnemu pravdništvu. Trgovcu se zelo dobro zdi, ker bode po njegovi kombinaciji svoj čas dunajski “vedež” stal pred državnim pravdnikom, ker je tička tako lepo vjel v zanjko.
pred Ijublj. dež. sodiščem proti lovcu Eisenpassu, ki je na Begunjščici brez povoda ustrelil kmetskega fanta Rožica. O stvari smo svoj čas poročali. V interpelaciji se ostro kritizira postopanje drž. pravdništva in sodišča kot pristransko.
—	Bilanca zimskega športa v Bohinju. Bohinj vedno bolj stopa na po-zorišče in nadejati se je, da v najkrajšem času doseže med svetovnimi zimskošportnimi kraji uvaževanja vredno mesto. To se je pokazalo zlasti pretečeno zimo. Cela Evropa je trpela zaradi izvanredno neugodne zime. Ravno ta zima je bila za Bohinj najboljša preskušnja, ki je pokazala, da se nade, stavljene v Bohinj glede razvoja zimskega športa morda v najkrajšem času nad vse pričakovanje izpolnijo. Kljub skrajno neugodni zimi je tudi letos obiskalo Bohinj pozimi nad 2000 tujcev.
—	Papir iz Medvod. Ko je zgorela papirnica v Medvodah, je splavala o,-gromna množina papirja po Savi. Voda je nesla velikanske zavoje trdo sprešanega papirja, na katerih so bile osmojene in sežgane le gornje ali spodnje plasti, dočim je bila sredica ohranjena. Te zavoje so nekateri Posavci lovili in neki gostilničar se hvali, da ima papirja za celo življenje dosti, pa še sinu, pravi, ga bode ostajalo.
—	Meško prestavljen v švedščino. Poroča se, da pripravlja švedski publi-c'st Yvar Petterson za tisk prevode sledečih Meškovih del: “Mir božji”, “Slike in povesti” ter “Ob tihih večerih.” Petterson je znan švedski publicist, ki ima' dobre zveze z raznimi literarnimi družbami. Kakor zatrjuje, hoče preskrbeti, da bodo Meškova dela, ki mu zelo ugajajo, prevedena tudi na danski in holandski jezik.. Vspehi, ki jih žanje slovenski umetnik v tujini, so največje priznanje za njega samega, a veseliti morajo tudi nas, ker širijo slavo slovenskega imena.
—	Sreča pri loteriji. Sredi aprila je v Tržiču na Gorenjskem baje zadelo blizu petdeset igralk “ambo solo”. Sedaj bodo seveda še bolj letale stavit.
ŠTAJARSKO
KOROŠKO.
—	Španski goljufi 2 zakladi že zopet razpošiljajo po Slovenskem pisma, ki pravijo, da je pošiljatelj v ječi, da ima nekje ogromno denarja in da dobi do-tičnik, ki bi mu dal kak primeren predujem, del premoženja. To so že stare limanice.
—	Strah pred Warmuthom. Pred nedavnim časom sta pobegnila iz celovških ječ zločinca Pogačar in War-mutli, ki sta proslula tatova. Njun popis je bil večkje natanko razglašen. Na Gorenjskem se je pa kmalu na to zgodil sledeči slučaj: V neko vas je prišel neznan uradnik in si je ogledoval razne “znamenitosti”. Ljudje so takoj sklenili, da je Warmuth. Kako bi tudi ne? Nastop, osebnost, plašno vedenje tujca — sami dokazi. Tudi župan in učitelj sta bila te misli. Hajdi po orožnika. Ta je bil takoj na mestu. Uradniku je bilo to zelo neljubo in neprijetnosti se je hotel iznebiti na vsak način. Ko se približuje vestni orožnik urnih krač, seže uradnik v notranji žep po vizitnico. Ali orožnik je že vedel, da hoče oni potegniti samokres. Puško “fertig” in “stojte!” je bilo vse v trenutku. Ljudje so že gledali, kateri se bode prvi zgrudil. Uradnik je moral z orožnikom na kolodvor, kjer se je vendar srečno legitimiral. Izpustili so ga, a vaščani so svoje hiše kljub temu vso noč stražili pred “War-muthom”.
—	Umor na Begunjščici v državnem zboru. Posl. Hribar je vložil v drž. zboru interpelacijo v zadevi razprave
—	Pri občinskih volitvah v Škofi-čah na Koroškem so v vseh treh razredih zmagali Slovenci, vkljub temu, da so se proti njim združili nemškutarji in soc. demokratje.
—	Tomaž Košat — Slave sin. Pod 'tem naslovom piše celovški “Mir” takole: Nemci se pač kaj radi lišpajo s tujim perjem. Tomaža Košata smatrajo celega, od nog do glave, za svojega, akoravno vejo, kje je doma, vejo, da njegovi stariši niso znali nemški, da se je Tomej rodil kot čisto slovensko dete preprostih slovenskih, a poštenih starišev, da je v svoji mladosti prosil svojo slovensko mamico za kruhek po slovensko, da mu je ona prepevala pri slovenski zibelki na slovenskih tleh in v slovenski hiši mile slovenske pesmice in tako vlila milino slovenske pesmi v njegovo mlado srce, milino, ki je le Slovencu lastna in katera nadvladuje v Košatovih pesmih skoz m skoz. Odkod pa ima Košat svoj “Verlassen?” Ta pesem je slovenskega izvora. V celovški okolici se še zdaj nahajajo stari možje, ki popevajo slovenski “Zapuščen”. In to pesem smatrajo Nemci za eno svojih najlepših pesmi. Prav, prav! Iz tega se vidi, koliko so slovenske pesmi vredne. A mi jih pa imamo še veliko in mnogo lepših nego je omenjena. Vse Košato ve pesmi preveva neka milina, katera je Nemcu popolnoma tuja, ki je lastna le slovenskim pesmim in katere Košat ni mogel zatajiti, ter je žel s to milino največjo čast in slavo. Mi mu to slavo iz srca privoščimo, akoravno za svoj narod ni storil ničesar, vendar pa moramo pribiti, da je lepota Košatovih pesmi slovenskega duha, slovenskega izvora, kakor je Košat sam po svojem rodu in tipu — koroški Slovenec iz celovške okolice!
klonili svojo soudeležbo, ker so prireditelji že od začetka hoteli dati razstavi samo italijanski značaj.
—	“Kaj pa ta tukaj?” Ob priliki svojega bivanja na Brionskih otokih je prestolonaslednik obiskal razne kraje po Istri. Ko pride v Rovinj, zagleda blizu sebe tamošnjega policaja v eksotični uniformi, kot bi bil dospel ravno tam od Kalabrije. “Kaj pa ta tukaj?” vpraša nadvojvoda in se obrne v stran.
—	Obsojeni laški vohun. Andreini, laški vohun, je bil v Gorici obsojen na 7 mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo iztiran iz Avstrije. Andreini je laški podanik, rezervni častnik in je bil uradnik v ladjedelnici v Trbižu.
—	Brez matere ni mogla živeti 23-letna Anita Skrobonja v Trstu. Zato se je na materinem grobu zastrupila.
—	Divaška jama dne 1. majmka razsvetljena. Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva — v katere področje spada ta jama — je razsvetlila dne 1. majnika slavnoznano divaško cesarjevič Rudolfovo vilenico. Poleg postojnske jame je divaška vilenica, kolikor je dosedaj znano, ena najkrasnejših podzemeljskih jam. Odlikuje se po svojih mnogobrojnih in orjaških kristalnih kapnikih, ogromnih podzemeljskih prostorih, kakor tudi
po lepo urejenih potih, tako da je vstop v to podzemeljsko krasoto lahko vsakomur brez vsake težave omogočen.
r
HRVATSKO.

—- Dr. Krapac — škof v Djakovu. Uradne “Narodne Novine” z dne 26. apr. priobčujejo imenovanje dr. Ivana Krapca za škofa v Djakovu.
—	Frankopanski grad v Kraljevici rešen. Zagrebški listi poročajo, da je frankopanski grad v Kraljevici kupil požeški veleposestnik Junk in ga ponudil hrvaški vladi za 40,000 kron pod lastno ceno. Vlada da je ponudbo sprejela in bo uredila grad za letovišče.
—	Električna cestna železnica v Zagrebu se slovesno otvori 18. avg. ob navzočnosti nadvojvode Leop. Salva-torja, ki namerava tisti čas ostati 8 dni v Zagrebu.
—	Moderno kopališče v Zagrebu. Zagrebška občina zgradi veliko novo moderno kopališče ob Savi. Z delom se prične letos.
—	Hrvaško pevsko društvo “Zora” v Karlovcu bo dne 14. in 15. avgusta praznovalo svojo 501etnico.
—	Št. Ilj ima slovenskega župana. V Št. liju, tej najbolj ogroženi slovenski občini, je pri volitvi župana dne 30. aprila zmagal Slovenec, prejšnji župan g. Thaler. Dva enako močna in enako odločna nasprotnika' sta stala v bojnih vrstah eden proti drugemu. Slovenskih 6 mož je stalo trdno kot najtrša skala. Istotako so držali disciplino nasprotniki, na čelu jim znani vodja Suedmarkine kolonizacije, protestant Fraiss. Obe stranki sta odklonili vsak kompromis. Bila se je torej bitka na nož! Ko po trikratkem glasovanju ni dobil na Slovenec Thaler, ne Nemec Fischereder več kot šest glasov, se je določilo žrebanje. Žreb je bil topot naklonjen Slovencem. Thaler je bil izžreban. Veselja glas se je po bliskovo razširil po Št. liju, brzojav je pa naznanil slovenskemu svetu radostno novico. Veselje, ki je zavladalo v Št. liju v tistem trenutku, je nepopisno! Med tremi svetovalci je bil potem izžreban tudi Slovenec g. Franjo Freiham. Slava Št. liju!
—	Nemci med seboj. Krščanskosocialna nemška glasila so pozvala. “Suedmarko”, naj izjavi, ali se strinja z izvajanji znanega pastorja Albanija, ki je v Ljubnu rekel, da so nemški Spodnještajerci, rectius odpadniki, demoraliziran element, “poludrani” in ničvredni in da jih je treba nadomestiti z Nemci iz raj ha, ki pa po zatrdilu nemških krogov niso nič boljši in vsled podpor in posojil, ki jih “Sued-marki” ne vračajo, ravnotako demora-lizovani. “Suedmarka” pa ne odgovori in ne odgovori. Jako značilno.
—Slovensko vino na razstavi v Londonu. Vrli vinogradnik g. Norb. Za-nier od Št. Pavla pri Preboldu, je razstavil v Londonu vino lastnega pridelka ter pridobil veliko zlato kolajno.
—	500 letnico obhaja letos Marijina cerkev v Celju.
—	Volitve v ljutomerski okrajni za-stop so se vršile koncem aprila. V veleposestvu in kmečkih občinah so bili izvoljeni slovenski možje.
—	Iz Ptuja. Mesarsko klanje je bilo v nedeljo 24. apr. v ptujski okolici: nič manj kot 11 težko ranjenih fantov in mladih mož so pripeljali deloma ponoči, deloma v pondeljek zjutraj v ptujsko bolnišnico. — 20 letnega pisarja pri sodniji Letonjo so trije divjaki napadli z železnimi drogi, ko je prišel v nedeljo popoludne k svoji materi v Kicar pri Ptuju, mu razbili črepinjo, ga oropali in na to junaško zbežali; ampak roka pravice jih je kmalu prijela. Letonja je dne 27. apr. v ptujski bolnici umrl. — To so posledice nesrečnega ptujskega žganja in pa “Štajerca”, katerega dele na stotine v okolici in podivjujejo kmečko ljudstvo. Nemci so res na svoje “kulturno” delo med Slovenci lahko ponosni!
%
—	Smrtna kosa. Umrl je v Vo drancih pri Središču bivši občinski predstojnik Vinko Lukman, nadzornik hranilnice in posojilnice v Sv. Bolfen-ku. — V Trbovljah je umrla ga. Jožefa Čamer, mati soproge g. trg. Kramerja. — Umrl je v Mariboru 21 maturant Jakob Klemenčič.
PRIMORSKO.
—	Slovansko jadransko zdravilišče. Na otoku Malinski kvarnerskega otočja se bode uredilo moderno slovansko morsko zdravilišče in to bo velikega pomena, prvič, ker bode edino slovansko in drugič — ker bode prvo. “Naša Sloga” iz Pulja poroča, da bode za prvo silo dovolj 200,000 glavnice. Ljubljanska kreditna in Jadranska banka bodete prevzeli izdanje delnic po 200
K.	Pravila bodo v najkrajšem času predložena vladi. Malinska vsebuje vse naravne in klimatske udobnosti in zdravilišču je zagotovljena krasna bodočnost.
—	Otvoritev koperske razstave. Dne 1. majnika se je v Kopru vršila na slovesen način otvoritev deželne razstave istrske, katere'se udeležuje samo laški del Istre. Hrvati in Slovenci so od-
Noži.
Najfinejši noži, ki ste jih še videli, naj nižje cene in najboljše kakavosti.
Posebne cene 25c in 50c.
BARRETT HARDWARE
North Ottawa Street •	JOLIETi ILLINOIS
I	*
I	Rojakom naznanje.
V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.
Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega tirada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto.
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
F1 ran k Sakser Co.
a
fr
fr
S
1
x
i
x
i
f
f
I
I
S
82 CORTLANDT ST.
ali
NEW YORK, N. Y.
i)\
X
i
fr
fr
I
0104 ST. CLAIR AVENUE IN. E., CUEVEUAND, O.
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.
J
i


Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili
44 °Jc
o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Amerikanski Si xd venec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovensl \-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdtja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
zum nahaja in doumeva, prihajajo posredno od Boga, vkolikor nam je dal razum; verske resnice so neposredna darila iz roke božje. Če smo sprejeli prve, zakaj ne bi sprejeli zadnjih? Zadnje so dragocenejše, ker so višje in gotovejše, ker se more motiti razum, ne pa božja beseda, ki presega človeški razum mnogo bolj, nego svetovno morje ono jamico v pesku. Torej se človeku prav zelo podaja, verovati; časti ga in povzdiga, če sme biti deležen višje čeznaravne resnice. Kako more vendar človek biti tako nespameten!
Obračajmo tembolj srce in misli na skrivnost, ki tvori sijajno središče nebes, okrog katerega se zbirajo krdela brezštevilnih angelov v neskončnih vrstah moleč in pojoč hvalospeve. Saj je ta skrivnost izhodišče in krona vseh verskih resnic, izvor vseh milosti in vsega dobrega, neizčrpno morje večne radosti in sreče!
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. S09. Uredništva: Chicago 1541.
VARNOST ZA RUDARJA.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
maja Nedelja Sv. Trojica.
“ Pondeljek Deziderij, škof.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Janezja.
Urban, muč.
Sv. Rešnje Telo. Magdalena Pac. d. German, škof.
K PRAZNIKU SV. TROJICE.
Rudarstvo v Združenih Državah daje delo 1,000,000 moškim ter pomnb-žuje deželno bogastvo na leto za $2,-000,000,000. Vkljub svoji ogromnosti glede lastnine in števila delavcev se je ta industrija vodila brezozirno in brez brižno; zanemarjanje človeškega življenja je bilo v resnici nele brezbrižno, marveč kaznivo. Razmerje smrtnih slučajev med rudarji v Združenih Državah je triinpolukrat toliko nego v Belgiji, kar očividno dokazuje pomanjkljivost naših opreznih naprav in malomarno zanašanje na slepo srečo.
V zadnjem kongresu je ta nujna zadeva vzbudila vendarle nekaj pozornosti. Nasvet postave glede ustanovitve rudarstvenega urada je bil sprejet v poslanski zbornici meseca januarja, in zadnje dni ga je odobril senat enoglasno. Novi urad bo v depart-mentu notranjih zadev. Proučaval bo načine rudarjenja v tesni zvezi z vprašanjem, kako bi se dalo najbolje skrbeti za blagostanje in varnost rudarjev. Poučeval bo rudniške lastnike in zaposlence v primerni rabi raznih razstreliv in elektrike ter jim dajal navodila glede raznotere opreme rovov in predorov. Od časa do časa bo izdajal poročila in priporočila.
Vsaka stopnja v preventivni ali predodvratni postavodaji se mora plačati vnaprej. Davek, ki so ga zahtevale nesreče v Cherry in drugih rudarskih mestecih, je še vsem v živem spominu. Take nesreče odkupujejo pravico do primernih odredeb primerno uvedenih v zaščito tisočerih trpi nov, ki se sami nikakor ne morejo šči titi, ako se njihovi gospodarji ne bri gajo zanje skoro prav nič ne.
š k e čete so bile, ki so rešile Ogrsko pred turškim barbarstvom, in po gospodu Rooseveltu tako zelo povzdigovani predniki madžarskih gospodarjev so bili. ki so Turka poklicali v dežel o—samo da pripravijo Habsburžane v zadrego.”
Gospod Roosevelt pa je hvalil tudi pristno liberalno ali svobodoljubno po litiko gospodov Madžarov, rekoč: “V današnji Ogrski so vpodobljena glavna načela moralnega in političnega boja: boj za svobodo, za liberalizem, za nravnost in za vero.” ‘‘Gospodu Rooseveltu gotovo ne želimo,” piše k temu ‘Augsburger Postzeitung', “biti pri bližnjih volitvah nemški, rumunski, hrvatski ali slovaški volivec. Že sedaj je pri agitaciji tekla kri — gospod Roosevelt bi rad preklical svoj izrek, ako bi videl, kako po njem tako proslavljani 'viteški madžarski narod’ izvršuje svoje volitve z.. .orožniki. Potem bi svoje izreke, kakor: “Ogrsko je bilo vedno činitelj, ki je oviral raz-širjavo barbarstva’ — ‘Ni je sijajnejše zgodovine nego je ogrska’ — ‘Njihovi pradedi so s svojimi telesi zadrževali napredek barbarščine’ i. t. d., gotovo kmalu preklical. Kar je gospod Roosevelt še sicer o liberalizmu kvasil mu bodi oproščeno. Človeka, ki v tuji deželi, v kateri prebivajo poleg Madžarov še mnoga druga plemena, katera so si n. pr., kakor Hrvati, Nem-
Bolgarski cesar Ferdinand je sprejel v posebni avdijenci avstr.-ogr. poslanika Giskro, kateri mu je izročil sliko cesarja Franca Jožefa z njegovim lastnoročnim podpisom.
Vseslovanska himna. Pripravljalni odbor za vseslovanski shod v Sofiji je razpisal posebno nagrado v znesku 80 levov za vseslovansko himno, katera bi se pela ob prihodu gostov v Sofijo. Himna mora biti čim krajša.
SRAMOTNO RAVNANJE LAVCI.
Z DE-
“Mnogo preje bi mogel jaz s svojo školjko počrepati neizmerno morje v to jamico, nego Ti, o škof, s svojim razumom pojmiti skrivnosti presvete Trojice!” Tako je govoril deček, ki se je prikazal v globoke misli potopljenemu sv. škofu Avguštinu na morski brežini Sv. Avguštin je bil velik učenjak, globok mislec, ki je tudi spisal obsežno knjigo o sv. Trojici, in ta knjiga je polna najlepših misli, — toda kaj je premogel z vso svojo znanostjo in svojim vzvišenim premišljevanjem nasproti tej skrivnosti? In ko bi mu kerubi in serafi posodili moč svojega duha, in ga celo preblažena Devica, sedež modrosti, uvedla v globine bože-stva, nikdar ne bi prišel do dna tej skrivnosti. Uk o sv. Trojici je skrivnost, katero nam je Bog razodel, in katero pojmimo samo s ppmočjo sv. vere.
1.	V malo besedah izgovarjamo to skrivnost, in dostikrat pride čez naše ustnice,kadarkoli se prekrižamo. Že mali otrok pozna ta čudoviti uk in izreka besede, ki jih noben angel ne more v njihovem smislu doumeti. Velika čast je za nas, da nam je Gospod Bog dal to razodetje o svojem najglobljem bistvu. Najmodrejši vseh ljudi ne bi bil nikdar prišel tako daleč, da bi bil to resnico tudi samo slutil. Pa roka božja je meglo razpršila, in pred očmi sv. vere se sveti ta vzvišena skrivnost, kakor vrh daljne gore, ki se jasno in svetlo dviga iz meglenega morja. Videti je, kakor bi visel v zraku, in vendar vemo, da sloni na trdnih tleh, čeprav vse ogrinja in zakriva megla. Tako nam kaže Gospod to resnico; gotovost imamo, da je tako, dasi ne moremo pojmiti, kako se strinja. Kolika čast in povzdiga za nas uboge stvari, da nam da Gospod pogledati v neizmerno globino svojega bistva!
2.	Ampak samo vera. je zmožna tega pogleda. Vera se opira na Boga samega, ki jo dviga do vrtoglavih višin nepojmljivosti. Razum zaostaja obnemogel, kvišku zre top in omamljen ter ne vidi ničesar od same svetlobe; to je “nedohodna svetloba”. Če se pa razum loči od vere, zaide v zmoto ter taji in zasmehuje to, kar mu je previsoko, kakor ne bi moglo biti tam, kamor on ne more, tudi ničesar več. Odtod prihaja, da človek ne zna ceniti te časti, da je od Boga prejel ves razum presegajočo resnico; 'da, za ponižanje celo smatra, sprejeti tako resnico. Ponosni človek hoče vse pojmiti; razum podvreči veri, smatra za sramoto. Kaka naopačnost! Tudi razum nam je dan od Boga; razum je slabejše oko duha, vera je mnogo močnejše oko. Razum je takorekoč mesečina, vera je solnce, in šele ko solnce vzide, se zdani. Resnice, ki jih ra-
Knjiga za 24,000 kron. Neki antik-var iz Lipskega je kupil na dražbi na Dunaju drobno knjižico “Armenbibel” iz druge polovice 15. stoletja. V knjižici je 19 strani in nekaj akvarelov, ki predstavljajo Jezusovo življenje.
Dunajski Nemci so grozno v strahu. Kaj li se je zgodilo? Nič drugega ne, kakor da razvijajo Čehi najživahnejšo agitacijo, da dunajski Čehi izjavijo ob letošnjem ljudskem štetju, da so Čehi. Nemci že kličejo proti "češki nevarnosti” dunajski magistrat na pomoč.
Zapuščina po Marku Twainu. Pokojni humorist je zapustil'svoje spise raznim prijateljem, vse premoženje svoji hčeri, ki je omožena z Rusom Gavrilovičem. Ob poroki svoje hčere z imenovanim Rusom se je Mark Twain izrazil: “Vse svoje ostalo življenje bom porabil v to, da se naučim
ci i. t. d., za blagostanje v deželi pri- >
dobila mnogo več zaslug, tako pri- izrekati ime svojega zeta. stransko govori v prid enemu plemenu, ni mogoče smatrati rešil i m."
IVOVO I
Pred kratkem smo na tem mestu omenili, da se snuje nekaj novega v Jolietu, za to se tem potom naznanja, da se je osnovala družba, ki bo trgovala z likerji na debelo (wholesale liquor dealers) imenuje se
Slovenian Liquor Company
glavnica $50,000.00, z 500 delnicami po $100.00.
Delničarji te družbe so večinoma slovanski salunarji. Ustanovitelji družbe so pa skoro izključno Slovenci, ki so kot sledi: Anton Nemanich, St. Olha, Mat. Grahek, Mih. Kochevar, Jos. Bahorič, Anton Terdich, John Petrič.
Licenca je izdana dne 7. maja 1910 po državnem tajniku Jas. A. Rose, in sedaj je vsa stvar gotova.
To je prvo slovensko podjetje te vrste v Ameriki.
Naš narod mnogo izda za pijače, posebno salunarji znajo to najbolje. Mesto pa, da se od naših žuljev bogate judovske tvrdke, smo si omislili to trgovino, da bomo lahko slovenske salunarje širom Amerike založevali s finimi domačimi in importiranimi vini, žganjem i. t. d.
Še imamo nekaj delnic na prodaj. Slovenski salunarji imajo prednost pri kupovanju. Ako kateri hoče kupiti kaj delnic naj piše na
Strašna povodenj je bila koncem aprila na Srbskem. Po zadnjih poro-Ostra, ampak upravičena sodba! Bo-j čilih iz Belgrada je utonilo v valovih
400 oseb. V tridesetih vaseh
jimo se, da Roosevelt pozna Ogrsko okoli
samo iz opisa svojega čednega “prijatelja” Marka Brauna v New Yorku, ki je občudovatelj na Ogrskem vladajoče klike, skozinskozi po-židovljene.
Šumadije je škode nad 10 milijonov dinarjev. Tudi v Pirotu, Nišu in v dolini Toplica je bila povodenj uprav katastrofalna.
“BLAZNI MULLAH.”
Brzojavka je ondan sporočila, da je “Blazni Mullah” spet na vojni stezi. Hadži Mohamed Abdullah, z navad-
Silna vročina je bila zadnje tedne v Italiji. Neka brzojavka iz Rima z dne 25. apr. je sporočila: Od včeraj je tu in po celi srednji Italiji silna vročina. Na tisoče oseb se koplje v Tiberi. Ponekod spravlja ljudstvo to izredno
nim priimkom “Blazni Mullah”, je do- j vročino v zvezo s Halleyevim kome-mačin-poglavar nečega plemena v de- t°m ter je silno razburjeno, želi Somali,
v severovzhodnem kotu Afrike, uprav južno od Adenskega zaliva. Pri svojih pohodih na rop novih
Cigan — ljudojed. V Bud Szent-Mihalyu na Ogrskem so zaprli cigana
zemljišč je John Buli sklenil, prisvojiti j Roszdas, ker se je govorilo, da je na si oni del dežele Somali, ki ga vlada pokopališču izkopal mrliča, ga skuhal “Blazni Mullah”. Raditega je bilo in s svojo družino pojedel. Pri zašli-
ANTON NEMANICH,
1000 N. Chicago St.,	Jol'et, 111.
proglašeno britansko pokroviteljstvo šanju je cigan to dejanje priznal
leta 1885. To je navadno prvi korak k pri spoj it vi v britanski državi.
"Blazni Mullah” je seveda ugovarjal proti tatvini in zače! svoj ugovor zatrjevati z orožjem. Nato so se v Londonu odločili za “vojaški izpre-hod”, kar je pomenjalo, da se ima ozemlje, čez katero je vladal “Blazni
dostavil, da je to že preje večkrat naredil.
V kolikem času prebavimo jedi? Od ene do dve uri prebavljamo pečeno sadje, jajca, ribe, divjačino, — 2 do 3 ure mleko, purana, gos, — 3 do 4 ure ostrige, svež kruh, goveje meso, sir,
Mullah”, opustošiti z ognjem in me- j krompir, — 4 do 5 ur kuretnino, zelje, čem. To je bilo leta 1898. Lahkega | — 5 do 6 ur svinjsko meso, telečje me-
Kakor smo predkratkim poročali na prvi strani, so bile težke obtožbe proti vodstvu jeklarnice v Bethlehemu, Pa., katerega predsednik je “milosrčni in dobrovoljni” (ha!) Chas. M. Schwab podane v nekem poročilu zaveznega delovnega komisarja od departmenta za kupčijo in delo; dotično poročilo je bilo te dni poslano zaveznemu kongresu in kongres ga vsekakor ne vrže molče v koš.
Poročilo se bavi izključno z razmerami, katere so komisar in njegovi poduradniki našli v omenjeni tovarni, ko je kupčijski tajnik Nagel po navodilu predsednikovem odredil preiskavo. Zaključek je skrajno nepovoljna sodba vodstva velike jeklarnice, ki izdeluje kakor znano prav mnoga vladna dela, posebno železne ploče in cevi za topove na vojnih ladjah.
Rečeno je v tem poročilu, da mora na tisoče delavcev za ono družbo de^ lati na dan 12 ur in sicer sedem dni v tednu; da za svoje čezurno delo ali za delo ob nedeljah in praznikih ne dobivajo nobene posebne plače; da dobiva pretežna večina pri trdem delu tako nizke dnine, da delavci, zlasti družinski očetje, niso vstanu pošteno preživljati sebe in svojcev. Te nad vso mero nizke plače, ki ne stoje v prav nikakem razmerju k izgotovljenemu delu in k dobičkom omenjene družbe, so mogoče le na ta način — pravi poročilo — da družba nikakor ne trpi organiziranja svojih delavcev in si večinoma pomaga z novodošlimi priseljenci, katere nesramno izkorišča.
srca so Angleži pričeli delo “razširja- j so> — 7 do 8 ur rake. Najbolj počasi nja prosvete” v deželi Somali na svoj ! Pa se prebavljajo alkoholne pijače, navadni način. Ampak v njihovo pre-
senečenje in osupnenje domačini niso hoteli izročiti prosveti zemlje, ne da
Ruski jezik na Japonskem. Po ru sko-japonski vojski je postal ruski je-
bi se poprej bojevali. Ko je “vojaški na Japonskem zelo priljubljen in izprehod” trajal tri leta, so Angleži iz- j uče se Ka vedno širši sloji, tako da računali, da jih je stal $15,000,000 v | mnogi Rusi dotrinevajo, da so za tem
denarju in pettisoč življenj. Leta 1901. je prevzel polkovnik Swayne nalogo, da iztrebi “Blaznega Mullaha” s površja zemlje. Podajajoč se v Afriko
skrite priprave na novo vojno; toda take vesti dementirajo odločno na o-beh straneh. Dosedaj je ruski jezik uveden kot obvezni predmet v 16 sred-
ODDAMO ZASTONJ.
European Tobacco Co. bo oddala 1000 zlatih ur brezplačno, eno vsacemu odjemalcu, ki bo hotel razglašati nje tobak, lepa zlata ura, jamčena za 20 let, za katero se računa po prodajalnah $15.00.
Prodajamo avstrijski, bosniški, hercegovski, To je najboljše darilo še do sedaj ponujano, ogrski, turški in ruski duhan za svalčke in pipe. Tak duhan ste kadili v starem kraju. Vi veste, da je najbolji — ne kot nekatere vrste ameriškega duhana.
Mi hočemo naznaniti vsem Slovencem in Hrvatom, da smo otvorili v New Yorku naše nove glavne urade, da nam bo mogoče razpošiljati duhan po Ameriki. Stalo nas bo več tisoč dolarjev, da to razglasimo širom Amerike.
Prvih 1000 oseb, ki bodo naročile $6.00 vrednega duhana, bodo dobile od nas krasno zlato žepno uro — brezplačno.
Lepo okrašen zaklep z dvojnim pokrovom, krasno urejen nikel-movement —- najboljše vrste. Polno kamenov, fino bilancirana in perfektno urejeno, oveza proti prahu, pat. regulator, zunanji ključ za navijanje in urejevanje kazalcev. To je ravno tako ozaljšana kot 14 k. zlate ure jamčene za 20 let, kot so ure v prodajalnah, ki se cene na $15.00.
Ta ura vas ne bo stala niti eden cent, mesto plačila pa boste priporočali naš duhan svojim znancem. Tudi boste dali svojim prijateljem naš naslov, da bodo vedeli kje se dobi naš duhan.
Pišite nam, pošljite svoje ime in naslov, da vam pošljemo $6.00 vrednega duhana in uro. Poslali vam bodo duhana vsake vrste, vsega za $6.00; v istem zavoju bomo poslali našo krasno zlato uro. Pošljite $1.00 vnaprej, a ostalih $5.00 plačate na ekspresnem uradu ko pregledate duhan in uro. Ako nam pa pošljete vso svoto $6.00 vnaprej, vam pa pošljemo še lepo zlato verižico — zastonj. Mi imamo mnogo odjemalcev, ki so naročili naš duhan že neštetokrat, kar je dokaz,’ da je naša tvrdka zanesljiva in da storimo kot obljubimo.
Povrnemo denar onemu odjemalcu, ki bi slučajno ne bil zadovoljen — na naznanilo tekom sedmih dni. Ne odlašajte, naročiti duhan še danes, da ne bo prekasno.
EUROPEAN TOBACCO CO.,
33 Leonard Street,	Dept. 102.	New York City.
z vojem 4,000 belokožnih mož je bil j njih šolah v primorskih mestih japon-poln zaupanja, da bo vstanu izvršiti j skih. Ruski časopisi so si pridobili nalogo v kratkem času. Prva novica, ki se je potem slišala o tej “kazenski
^\\\UVV\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\V\\\V\\\\\\\\\\Wy
ROOSEVELT NA OGRSKEM.
V Budimpešti je imel g. Roosevelt govor, v katerem je vladajoče politi-kaše Apponyija, Kossutha itd. ,po-vzdigal v sedma nebesa. “G. Rooseveltu bi bilo najnujneje priporočati,” piše k temu neki avstrijski list, “d a se bolje pouči pri svojem nadaljnjem potovanju, da ne bo raztresal budalosti, kakor je to storil v ogrskem parlamentu.” Roosevelt je namreč tamkaj trdil, da je bilo Ogrsko činitelj, ki je zaprečil razširjavo barbarstva. Doslej smo lahko čitali v vseh zgodovinskih knjigah, da so bili predniki Madžarov do leta 1000 po Kr., ob kojem času so šele sprejeli krščanstvo, nekako roparsko ljudstvo, ki je pustcr-šilo slovansko Avstrijo in potem tudi južno Nemčijo. “Roosevelt, ameriški zgodoznanec, se je pa prikupoval madžarskim ostrožnim gospodom,” pravi dotični list, “da so baš njihovi predniki odbijali napade na zapadno prosveto! Rooseveltu kot Američanu ni treba poznati avstrijske in ogrske zgodovine; ni mu pa tudi treba... k lo-basati, da ne rabimo ostrejšega izraza, naj se poprej primerno informira. Ravno slovanske in n e m -
ekspediciji”, se je glasila, da je bila iz zasede posekana v kosce.
Takrat se jim je v Londonu zdanilo, da je bil “vojaški izprehod” ponesrečeno podjetje in da bi bilo najbolje, podkupiti “Blaznega Mullaha” zaradi ljubega miru. Ponudili so mu letnine $15,000, če se neha posluževati edinega sredstva, katero John Buli ceni v svojem postopanju s slabejšim ljudstvom, čegar ozemlje bi rad. “Blazni Mullah” pa ni hotel zamenjati pravic do zemlje svojih rojakov za britansko zlato. In sedaj je začel iznova prepričavati Angleže, da “vojaški ¡¿pre-hod” v deželo Somali ni tako lahka reč, kakor je mislil londonski generalštab. Poroča se, da ima 70,000 mož pod svojim poveljstvom, a polovica njih je oborožena z modernimi maga-zinskimi puškami. Tudi se poroča, da sam izdeluje smodnik in krogle.
Morda bi se dal “Blazni Mullah” spametovati, ako bi se dal g. Roosevelt pregovoriti, da obišče deželo Somali in ponovi predavanje, katero je imel v Cairu o “blagoslovih britanske vlade”.
Uvozi čaja, kave in kakak \> Združene Države so leta 1909. znašali $117,-000,000, proti $73,000,000 leta 1899.
Za novoslovanski shod, ki se vrši letos v Sofiji, je dovolilo učno mini-sterstvo bolgarsko 70,000 frankov.
Ruski car Nikolaj je daroval za one prebivalce v Srbiji, katere je oškodovala povodenj, 26 tisoč frankov.
’ V petih letih bo imel Uruguay 140,-000 olik, ki bodo dajale 2,000,000 fun tov oliv in 50,000 galonov olja.
Prebivalstvo Avstrije naraste vsako leto za 340,000 duš; okroglo 40,000 teh se izseli, ostanek je poVečini zaposlen v industriji.
na Japonskem na tisoče novih naročnikov. “Čitalnica” v malem mestu Si-monoseki je naročena na 40 ruskih listov.
Mladinska organizacija v Nemčiji zelo napreduje. Kakor poroča “Koelnische Volkszeitung’’ obstoji v zahodni Nemčiji okoli 2000 mladinskih društev s četrt milijona člani. Ta društva imajo namen poglobiti katoliško versko življenje, ojačiti značaje in zanimanje za skupna vprašanja, izobrazbo itd. V isti vrsti z mladinsko organizacijo so delavske posredovalnice. Tudi protestantovsko mladinsko gibanje na Nemškem ni podcenjevati. V zahodno-nemški evangeljski mladinski organizaciji je 547 društev s 44,484 člani.
Naprodaj.
dve dobre lote prav v sredini mesta Chisholma, Minil. Slovencem ali Hr vatom se nudi dobra prilika. Nadalje se tudi proda ena farma obstoječa iz 165 akrov prav dobre zemlje z vso potrebno pripravo kot hiša in štala in klet. Ta prostor je v St. Louis Co. Minnesota, Town No. 63 in Ranch No. 21, Section No. 29. Za natančno po jasnilo se je obrniti na
Frank Globočnik,
Chisholm, Minn.,	Box 144.
Ljubeče matere
skrbno pazijo na svoje dece zdravje in za otroško kopel rabijo samo Se-verovo Zdravilno milo, ker prepreča kožne bolezni, navadne v otročji dobi. Tudi odrastli ljubijo to milo zaradi njegovih antiseptičnih in zdravilnih svojstev. Lepša obličje in napravlja kožo tako mehko kakor žamet. Skoro pri vseh lekarnikih na prodaj. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids Iowa.	2
Vojaška navdušenost narašča v Sr-b:ji. Snujejo se povsod strelska društva, zlasti med šolsko mladino. Osnovalo se je tudi strelsko društvo vseuči-liščnikov, ki mu predseduje sam rektor.
Slovensko Podporno Društvo “SLOVENSKI SOKOL” Waukegan, Illinois. Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St. Frank Belec, balgajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop.
Bliža se sezona balov i« domaćih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. Iti to j*i gotov
¡SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
% Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob sedeljt-h N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejia pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
'»V^^AMX>A>WA\\\\kAkNNMWVkWAA\>AYWVk>WNXW\\>XNkXkAWA>\\\\\\\\\\\\V'
JOUCT.JUL.
FIUO PIVO V STEKLEUICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phone» **
/gg	¡ml 9999**
K. S. K. g|	¡§ JEDNOTA
******	******
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 12843 Mihael Drenik, 8. maja 1910.	Dr. št. 93 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 13599 Frank Justin, 1. maja 1910.	Dr. št. 34 članov.
IZLOČENA ČLANA.
Od društva sv. Janeza Krstnika 13, Biwabik, Minn., 4564 Jernej Potokar, 14051 Nikolaj Urich, 7. maja 1910.	Dr. št. 54 članov.
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Pri društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 9801 Ivan Mikuš, 5. maja
Illinois 12. januarja 1898. blavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
1910. zvišal posmrtnino s $500 na $1000, 4. razred.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4929 Anastazija Koletič, roj 1873, spr. 5. maja 1910.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 4530 Marija Miklavčič, roj 1873, spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 34 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4531 Ana Jereb, roj 1893, spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 29 članic.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: ............ Josip Zalar 1TO4NJ Chicago St Joliet 111.' društvu sv Antona Pad 87 joIiet m 4533 Frančiška Virant, roj 1888,
Pomožni tajnik:....	.	.Josip Rems, 319 E. 90th St New York City.	| spr g maja 19ia	Dr.	št/ 16 Jčlanic.
Blagajnik:. ..... John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts Joliet, I . * društvu sv. Barbare 92j Pittsburg) Pa„ 4533 Doroteja Katkič, roj 1889, 4534
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Aye., South Chicago, I . | Ljuba žeieZnik, roj 1883, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 39 članic.
Pooblaščenec:  .................. .Josip Dunda 211 Buhl Ave., Joliet, II. K društvu sv Martina 126j S. Mineral, Kans., 4535 Ma rija Jenčič, roj 1889,
Vrhovni zdravnik:......Dr.	Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. spr g maja 1910	Dr 1Q ¿¡anic
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo sv. Družine 136, Willard, Wis., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 16. maja 1910. Imena članov in članic:	16214 Pavel
Marn, roj 1882, zav. za $500, razred 3; 16215 Josip Chap, roj 1885, zav. za $500, razred 3; 16216 Franc Zupanc, roj 1873, zav. za $500, razred 5; 16217
if Franc Francel, roj 1875, zav. za $500, razred 5; 16218 Ivan Košir, roj 1872, zav. za $500, razred 5; 16219 Josip Tomšič, roj 1874, zav. za $500, razred 5; 4527 Ana Trunkel, roj 1882, zav. za $1000, razred 3; 4528 Marija Tomšič, roj 1881, av. za $500, razred 3. Prestopili člani in članice: 11271 Ignac Česnik, 5602 Anton Trunkel, 3281 Jera Česnik, 3636 Marija Marn.
Dr. št. 8 članov in 4 članice.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 16220 Janez Valentinčič, roj 1887, 16221 Matija Potokar, roj 1886, spr. 15. maja 1910. Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16222 Josip Antonič, roj 1878, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 160 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16223 Vid Laslavič, roj 1882, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 111 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16224 Nikolaj Pezdirc, roj 1886, 16225 Nikolaj Jaklevič, roj 1885, 16226 Anton Konestabo, roj 1883, 16227 Ivan Runovc, roj 1880, spr. 1. maja 1910.	Dr. št. 220 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16228 Anton Kambič, roj 1889, spr. 9. maja 1910.	Dr. št. 86 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16229 Martin Žabic, roj
1891,	16230 Jurij Kupina, roj 1886, 16231 Simon Radojčič, roj 1885, 16232
Ivan Čadonič, roj 1882, 16233 Nikolaj Korenič, roj 1867, spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 175 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16234 Mihael Powell, roj 1893, 16235 Ivan Iler, roj 1890, 16236 Ivan Somrak, roj 1892, 16237 Franc Gazvoda, roj 1892, 16238 Avguštin Laščak, roj 1892, 16239 Blaž Duš, roj 1886, 16240 Anton Sekula, roj 1889, 16241 Franc Pavlin, roj 1885, 16242 Valentin Krajnik, roj 1887, 16243 Jožef Jurman, roj 1885, 16244 Anton Mrvar, roj 1885, 16245 Alojzij Novak, roj 1886, 16246 Romwald Medvešček, roj 1886, 16247 Ivan Radoslovnik, roj 1887, 16248 Mihael Slemenšek, roj 1887, 16249 Josip Šuštaršič, roj 1890, 16250 Anton Tomažetič, roj 1883, 16251 Anton Debevec, roj 1881, 16252 Ivan Hribernik, roj 1885, 16253 Josip Urbančič, roj 1882, 16254 Franc Novak, roj 1881, 16255 Ivan Sturm, roj 1880, 16256 Jernej Mikolič, roj 1880, 16257 Alojzij Mašera, roj 1884, 16258 Ivan Tomažetič, roj 1884, 16259 Štefan Bizjak, roj 1882, 16260 Josip Medle, roj 1882, 16261 Josip Smerdel, roj 1881, 16262 Aleks Ban, roj 1880, 16263 Štefan Jakopič, roj 1883, 16264 Jurij Lušček, roj 1884, 16265 Alojzij Komljanc, roj 1879, 16266 Josip Konavšek, roj 1876, 16267 Valentin Cicigaj, roj 1878, 16268 Alojzij Podoreščak, roj 1875, 16269 Mihael Krips, roj 1875, 16270 Franc Tomažič, roj 1877, 16271 Anton Gerbek, roj 1875, 16272 Franc Fon, roj 1876, 16273 Franc Stergar, roj 1879, 16274 Franc Mikolič, roj 1876, 16275 Josip Mervar, roj 1880, 16276 Josip S. Zore, roj 1871, 16277 Josip Rutlar, roj 1875, 16278 Štefan Klemenčič, roj 1872, 16279 Josip Tomažetič, roj 1874, 18280 Josip Mikec, roj 1874, 16281 Franc Špilar, roj 1874, 16282 Jakob Sovinek, roj 1872, 16283 Franc Smerdel, roj 1872, 16284 Ivan Kovač, roj 1874, 16285 Ivan Bevčar, roj 1868, 16286 Josip Jurman, roj 1866, 16287 Friderik Matelič, roj 1866, spr. 17. maja 1910.	Dr. št. 183 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16288 Anton Turk, roj 1887, 16289 Franc Mušič, roj 1884, spr. 15. maja 1910.	Dr. št. 195 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 16290 Anton Tone, roj 1866, spr. 16. maja 1910.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 16291 Franc Kastelic, roj 1884, 16292 Ivan Pleše, roj 1883, spr. 12. maja 1910. Dr. št. 242 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 16293 Ivan Krese, roj 1892, 16294 Franc Vatovec, roj 1883, 16295 Josip Kužnik, roj 1883, 16296 Anton Pograjc, roj 1872, 16297 Gašper Česnik, roj 1873, spr. 8. maja 1910.
Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 16298 Franc Kasun, roj 1891, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 68 članov.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16299 Alojzij Velkavrh, roj 1889, 16300 Ivan Sedlar, roj 1884, 16301 Josip Planinšek, roj 1880, 16302 Alojzij ■ Hren, roj 1876, 16303 Luka Pongre, roj 1883, 16304 Alekš Šenk, roj 1868, spr. 16. maja 1910.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 16305 Ivan Slogar, roj 1884, spr. 15. maja 1910.	Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 16306 Ivan Parlič, roj 1881, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 39 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16307 Anton Novak, roj
1892,	spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 132 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 16308 Ivan Gerčar, roj 1874,
spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 16309 Anton Omahen, roj 1891, spr. 16. maja 1910.	Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16310 Nikolaj Težak, roj 1889, 16311 Jurij Klobučar, roj 1888, 16312 Jožef Jakobčič, roj 1893, 16313 Lovrenc Novosel, roj 1880, 16314 Josip Krstolič, roj 1878, 16315 Ivan Šoštarič,* roj 1877, 16316 Nikolaj Plavetič, roj 1868, spr. 8. maja 1910. Dr. št. 87 čl.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16317 Peter Šrojbar, roj 1871, spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16318 Peter Žitkovič, roj 1869, spr. 16. maja 1910.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16319 Josip Milavc, roj 1890, 16320 Karol Leskovec, roj 1892, 16321 Franc Petkovšek, roj 1888, 16322 Ivan Kunc, roj 1889, 16323 Ivan Vizjak, roj 1887, 16324 Simon Pavlovič, roj 1884, 16325 Lovrenc Istenič, roj 1880, 16326 Anton Keržič, roj 1879, 16327 Anton Bambič, roj 1875, 16328 Franc Soršek, roj 1865, 16329 Ivan Prek, roj 1868, spr. 16. maja 1910.	Dr. št. 47 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16330 Franc Tušek, roj 1889, spr. 8. maja 1910.	Dr. št. 48 članov!
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, Ul., 10930 Matija Jerman, 14. maja 1910.	I. dr. št 116 članov.
_	v	II. dr. št. 193 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 9103 Franc Mulh, 8. maja 1910.	I. dr. št. 217 članov.
n	_	H. dr. št. 136 članov.
Ud društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 13816 Ivan Slobodnik, 8. maja 1910. I. dr. št. 61 članovi v	II. dr. št. 60 članov.
Od društva-sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15715 Ivan Zugel, 1. maja 1910.	I. dr. št. 21 članov.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little, Falls, N. Y., 4536 Ana Gregorka, roj
1866, spr. 12. maja 1910.	Dr. št. 47 članov.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 3636 Marija Marn, 16. maja 1910. I. dr. št. 87 čl.
II. dr. št. 3 članice.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard,
Wis., 3281 Jera Česnik, 16. maja 1910.	I. dr. št. 15 članic.
II. dr. št. 4 članice.
Od društva sv. Srca Marije 133, Ironwood, Mich., k društvu sv. Janeza Krst.
20, Ironwood, Mich., 4247 Marija Ritmanič, 9, maja 1910.
I. dr. št. 17 članic. IF. dr. št. 20 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2689 Magdalena Kapele, 12. maja
1910.	Dr. št. 37 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1052 Jera Legan, 10. maja 1910.
________ __________ Dr. št. 85 članic.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Vse člane in članice K. S. K. Jednote opozarjam na lepo število novo-pristopilih članov in članic objavljenih v tej številki Jednotinega glasila. Kakor vsakteremu znano, je naša slavna Jednota minulo leto kar najlepše napredovala, tako v številu članov(ic), kakor tudi v finančnem oziru. Vkljub temu pa, da smo minulo leto jako lepo napredovali, moram pripomniti, da napredek in naraščaj Jednote letošnjega leta preseza vse zaostale. Z novo pristopilimi člani(icami) objavljenimi v današnji štev., šteje naša slavna Jednota čez 11,000, beri: Jednajst tisoč članov in članic. Torej čez jednajst tisoč hrabrih vojščakov in vojščakinj je danes pod praporom K. S. K. J. Čez jednajst tisoč oseb danes plačuje mesečne prispevke v blagajnico, iz katere je bilo že plačanih približno $600,000.00 ali nad pol milijona dolarjev posmrtnine in poškodnine vdovam in sirotam, ter s tem bilo posušenih na tisoče in tisoče solz in nešteto muk in gorja.
Če pogledamo lepo svoto, ki je bila izplačana iz Jednotine blagajne vdovam in sirotam, se takoj lahko tudi vprašamo: Kaj bi naš mili narod počel, če bi ne imel tako skrbečo ljubo mater? Kaj bi bilo z onimi vdovami in sirotami? Če bi ne dobili za svojimi drazimi nekaj pomoči? Vsakdanja skušnja nam torej kaže kako potrebna nam je slavna K. S. K. J., katera danes tako krasno napreduje in narašča, ter skrbi z materinsko ljubeznijo za svoje otroke.
Pregovor pravi: Dobra stvar, se sama hvali. Tako je tudi z našo slavno Jednoto. Vendar pa vkljub tej lepi lastnosti, ki jo poseduje K. S. K. J. že sama na sebi, gre pa čast in hvala članom in članicam v prvi vrsti pa društvenim uradnikom(cam) K. S. K. J. za njih trud, požrtvovalnost in neumorno delovanje v korist in napredek Jednote. Vsled tega si štejem v dolžnost izreči javno pohvalo vsem članom in članicam, v prvi vrsti pa društvenim odbornikom(cam) za njih trud in delovanje v korist in napredek K. S. K. Jednote.
Posebno pohvalo pa moram izreči še društvenikom sv. Alojzija št. 52. K. S. K. J. v Indianapolis, Ind., za njih častno delo, na pridobitvi 54 novih vih članov in vojščakov K. S. K. J. v jednemu samemu mesecu. Le tako naprej!
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in jim priporočam, da tudi v bodoče delujejo v korist in napredek naše slavne Jednote.
Z bratskim pozdravom ostajam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Chicago, 111., 15. maja. —■ Cenjeni sobrati in sosestre dr. sv. Štefana št.
1 K. S. K. J.! Opominjam vas zadnjič, kateri še niste opravili velikonočne dolžnosti, da to storite do 22. maja in mi pošljete listke. Čeravno mi jih dosti ne manjka, čeravno mogoče ste storili svojo versko dolžnost, prosim, da mi izročite spričevala. Kateri(a) tega ne stori, se bode ravnalo po pravilih K. S. K. J., to je, da bo suspendo-van(a) iz društva in Jednote. To tudi velja za člane(ice), kateri So na potnih listih, da to store, kjer jim je mogoče. Velikonočni čas poteče z dnem 22. maja.
Naznanjam rojakom in rojakinjam, da je nemila nam smrt pobrala iz naše srede rojaka Johna Koščaka, člana društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Umrl je 3. maja za jetiko, po dolgi bolezni, v starosti 46 let. Rojen je bil v Toplicah pri Novem mestu. Tukaj zapušča ženo in 6 otrok, eden star 17 let a pet jih je pa nedoraslih. Pokojni je bil 14 let zvest in dober član društva sv. Štefana. in dober zvest faran cerkve sv. Štefana. Društvo sv. Štefana mu je naredilo dostojen pogreb; žali Bog člani se niso mogli polnoštevilno vdeležiti, ker je bil pogreb ravno na delavnik. Člani društva sv. Štefana izražamo družini naše sočutj'«j in sožalje. Pokojnemu bratu naj bo tuja zemlja lahka in naj v miru počiva!
Kakor sem že pred par tedni poročal, da je društvo sv. Štefana sklenilo, da sprejema člane do prvega avgusta v društvo, da član ko pristopi je precej po pristopu deležen bolniške podpore: to le velja do 1. avgusta. Tofaj rojaki, ne odlagajte, z veseljem pristo-II. dr. št. 218 članov; j p‘te ^ društvu sv. Štefana in K. S. K. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis.! ! ^ker J'e prva in naimočneiša sloven-5602 Anton Trunkel, 16. maja 1910.	I. dr. št. 249 članov!
n, ,	„	IL dr. št. 7 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard,
Wis., 11271 Ignac Česnik, 16. maja 1910.	I. dr. št. 77 članov!
II. dr. št. 8 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 15736 Anton Ogreš, 16., maja 1910.
Dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška 29, Joliet, 111., 12573 Franc Žugel, 1485 Ignac Legan,
Dr. št. 216 članov.
nost, kakor zahtevajo tozadevna pravila K. S. K. J. Častiti g. se je mudil med nami cele 3 dni in sicer 26., 27. in 28. aprila, tako da je bila lepa priložnost opraviti vsakemu društveniku in tudi vsakemu slehernemu katoliku. Res je bilo tako lepo kakor pri štiri-deseturni pobožnosti. Zjutraj ob 9. uri je bila sv. maša in pridiga vsaki dan, zvečer ob pol 8. uri pridiga in pete litanije. Zatorej izrekam č. g. Peršetu v imenu celega društva sv. Roka srčno zahvalo za njegov trud, kakor tudi pevcem in pevkam za prekrasno petje pri litanijah.
Kar se tiče društva sv. Roka št. 113, še precej lepo napreduje, akoravno so časi bolj slabi. Društvo šteje 54 članov. Torej rojaki, pristopajte k društvom, dokler vam je mogoče in dokler ste čili in zdravi, zakaj človek ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga nesreča zadene. Veliko jih je res, ako ga vpraša eden ali drugi, zakaj da se ne vpiše v kako podporno društvo in odgovor je: “A jaz sem še mlad, jaz si lahko zaslužim.” Ali ni tako, predragi rojaki! Ako si sedaj mlad in zdrav, misliti si moraš, da hitro pridejo stara leta. Pregovor pravi: “Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri.”
Srčnim pozdravom članom dr. sv. Roka, kakor tudi članom in članicam K. S. K. J. Tebi, Am. Slovenec, pa o-bilo novih naročnikov. John Klun, predsednik dr. sv. Roka.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
10. maja 1910.
ska organizacija v Ameriki.
Koncem svojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vabim rojake k obilnemu pristopu
John Zvezič, I. tajnik, 1811 W. 22nd St.
Denver, Colo., 9. maja. — Tukajšno društvo sv. Roka št. 113. K. S. K. J. je bilo povabilo častitega g. župnika Johna Perše iz Leadville, Colo., da smo opravili svojo velikonočno dolž-
Eveleth, Minn., 10. maja. — Naznanjam vsem cenjenim- sobratom društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J., da svoje mesečne prispevke bolj redno plačujejo, stanujoči v Evelethu in izvan Eveletha, da ne bo ob času nesreče kakove sitnosti. Ako ud zaostane jeden mesec, da ne plača svoje meseč-nine, pa se ponesreči v tistem.,času, ni ud upravičen do nobene podpore. To govorijo pravila. Zatoraj vas opominjam, da si dobro zapomnite to točko, zakaj kadar je prepozno, ne pomaga noben izgovor.
Objednem tudi naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom po Mesaba Range in Vermillion Range, da se bo obhajala velika slavnost 29. maja, ker bodo prišli prečastiti slovenski škof Trobec iz St. Clouda blagoslovit našo novo cerkev Sv. Družine. Zatoraj vabimo vsa krajevna društva in tudi vse druge Slovence in Hrvate, ker mislim da bodo šli posebni vlaki iz vse okoli-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ki e je najbolj varno naložen 1'denar?
Hranilnih ulog ie:
37 milijonov kron.
Rezervnega zaklada ie: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljansk
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrata po viem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4yz odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-ietnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE- N. E. CLEVELAND, O

Zastonj !
Prvo slovensko zdraviščs
Dr. J. E.
342 W,27th Street,
Zastonj !
v New Y o r k uf N. Y.
Thompson,
New York City, N. Y.
Zastonj ! Kakor spomladi narava vzbuja vse rastlinstvo, M '¿j trtje, drevje itd; istotako je potreba vzbuditi človeško kri, X ji da se lažje pretaka in deluje v človeškem telesu. Temu ustreči Y Y vsem slovenskim rojakom dam zdravila zastonj. Ne odlašajte y $ pišite takoj ter priložite par znamk za poštarino.
“Cork Tip”
CIGARETI
Pomislite!- De-.et takih cigaretov iz f «ega dišečega tobak! za 5 center. Naj večja vrednost do sedaj dejana v cigarete. To je izdelek, naše dolgoletne skušnja in urejevanja. Prodajajo še vsepovsod.
The American Tobacco Co.
Ill Fifth Ave., New York City
Posetil sem prvikrat svojega najdražjega tovariša, dijaka iz Oksfoda, na domu pri stariših. Bili smo skupaj pri prijatelju jaz in še štirje mladi možje in tudi oče mojega prijatelja ter njegov sorodnik o. St. Clair. Govorili smo tisti večer o prikaznih in podobnih stvareh. Oholi kakor mladi ljudje in ponosni na svoje znanje smo se le pomilovalno posmehovali vsem nadnaravnim prikaznim in smo pritrjevali mlademu lordu Beauclerku, ki je kadeč ravnokar izpustil iz ust velik oblak dima v zrak in zategnjeno rekel: “Ha — indigestija (t. j. nepravilnosti v prebavljanju) in nič dru-zega — prav nič druzega!’’
Opazil sem. da je molčal o. St. Clair, ki je sicer navadno imel prvo besedo in je bil izvrsten govornik. Nekdo se je obrnil proti njemu in ga vprašal: “Kaj pa vi menite o tej stvari, o. St. Clair?” Nastal je kratek molk, in nato prične o. St. Clair z lesketajočimi se očmi:
“Ena beseda “indigestija” z oblakom dima vržena v zrak — to je, gospodje, premalo!” Prav milim izrazom nadaljuje potem o. St. Clair naslednje govoreč: “Prepričan sem, da se o tem predmetu sploh še ni izrekla zadnja sodba, kakor še tudi ne o mnogih drugih stvareh na svetu. Dovolite mi, da vam povem dogodek iz svojega duhovskega življenja. Preje pa naj še omenim, da moje študije dokazujejo, da sem se v svojem življenju tudi nekoliko bavil z vednostjo.” Pri teh besedah se je nasmejal, kajti vsakdo je poznal St. Clair-ovo učenost in mnoga odlikovanja, ki si jih je pridobil kakor učenjak. “Potemta kem se morebiti smem predrzniti reči da sem pri zdravi pameti in da prav sodim, in naposled zagotavljam lorda Beauclerka, da nisem še nikdar imel bolezni, ki daje ključ k njegovi teorij o nadnaravnem.
Pred nekaj leti sem šel z o. A. t mesto k posvetitvi cerkve. Cerkev smo posvetili petek in nedeljo sem v nji pridigoval. Med poslušalci mi je največjo pozornost vzbujala gospa, stara okrog SO let. V njenem obrazu sem opazil izraz strahu in upa. Videti je bilo, kakor da je ravnokar prestala veliko skrbi in bolečin. Takoj po pridigi sem šel proti domu. Bil je prijeten poletni večer, in ljubek mir je vladal okrog mene. Prehodil sem že nekako četrt milje, kar mi pride na sproti ona ženska, ki je vzbujala v cer kvi mojo pozornost. Čudil sem se, da mi je mogla že priti nasproti, ker sem izvrsten pešec. A mislil sem si, da me je prestregla po kaki bližnji poti, za katero nisem vedel. Ko sem korakal mimo nje, stopila je k meni in mi rekla z lahkim, naglim glasom: “Oče, vrnite se, prosim; v mestu je mlad mož, katerega morate obiskati, dokler ni prepozno, ker kmalu umrje.” To mi je rekla z nekim zapovedujočim glasom, ki je izražal veliko skrb. Zdelo se mi je, da mi ne preostaja drugega, nego da se ž njo vrnem. Tako je šla hitro, da sem jo komaj dohajal; in dasi sem se trudil kaj več poizvedeti o možu. ni nič pazila na moja vprašanja. Zdelo še mi je, da jo preovladuje le ena velika bojazen. Pri hiši v stranski, ulici se je ustavila in rekla: “Tukaj stanuje — umira — Vi prihajate še prav o pravem času.” Nato je hotela oditi, a rekel sem še hitro: “Še nekaj, kako se pa imenuje mladi mož?” Povedala mi je ime. Toda dovolite mi, da zamolčim ime in rabimo drugo znamko n. pr. Jurij Green. Šel sem po stopnicah in sem dvakrat pozvonil pri prvih vratih. Nikogar ni bilo, da bi mi odprl. Že sem hotel oditi in mislil, sem si, da vse skupaj nič ni, in da je hotela ona žena se z menoj le'pošaliti. A kar naenkrat slišim stopinje in neka ženska mi odpre vrata. Ko me je zagledala, bila je nekako preplašena. Vprašala me je, kaj hočem. Povem ji, da se mi je reklo, da je v tej hiši na smrt bolan mlad mož h kateremu moram iz verskih ozirov. Morebiti, da sem nekoliko preveč predrzno govoril, če se pomisli, kako zelo temen mi je bil ves položaj. Toda čutil sem važnost svojega obiska iz nekega mi neumljivega vzroka. Ženska me je začudeno gledala, in že sem mislil, da bo pred mano zaprla vrata. A namestu tega se mi je sramotljivo zasmijala in mi rekla: “Idite semkaj in se ga naglejte.” Šla je pred menoj, odprla vrata in zaklicala: “Gospod vas želi obiskati.” Ko sem vstopil, zaprla je za menoj vrata. Cul sem še njen smeh, ko je šla doli po stopnicah.
Seveda sem se nadejal, da vstopim v bolniško sobo k umirajočemu, toda o vsem tem ni bilo niti sluha. Soba je bila taka, kakoršne imajo mladi možje, ki so izobraženi in jim je okus za lepoto.
Jurij Green, ki je sedel pri mizi s kartami v rokah, je name napravil vtis odličnega moža. Toda, ko se je obrnil, opazil sem na obrazu poteze razkošnega življenja. Bil je pač plemenitaš in me je tudi sprejel kakor tak, dasi mi ni mogel zatajiti svojega začudenja radi mojega nenavadnega obiska. Pripovedoval sem mu, kako me je ženska pozvala, naj grem k njemu. Green mi je vljudno prikimoval. Toda
Gotovo si je mislil, da sem le pod to pretvezo k njemu prišel v kak drug namen. — Opravičil sem se in že hotel oditi, kar zagledam na steni v krasnem okvirju veliko, lepo fotografijo. Nehote sem se zganil in sem kazaje na podobo vzkliknil: “Torej jo poznate? To je ona gospa, ki me je semkaj poslal^.” Green je bil smrtno bled, nato zopet rdeč. S hripavim in izpre-menjenim glasom mi je rekel: “Ne lagajte, to, kar vi govorite, ni mogoče.’ Svečano sem zatrjeval svojo izjavo. "Povem Vam, da je to nemogoče,” zavrnil me je ostro, “to so moja mati. ki so pa že mrtva.” Nastal je molk, gledala sva se drug drugega. Neka groza je oba navdala, vsaj mislim, da je bilo njega prav tako groza, kakor mene. Obrnil se je, da bi pogledal fotografijo. Njegov obraz je pokazal bolestne poteze. Gledal sem mladega moža in ga vzljubil. — “Ste li katoličan, gospod Green?” vprašal sen; ga mirno. “Nikakor ne morem razumeti, kako vi pridete do tega, da poznate moje razmere,” rekel mi je nekako ponosno ter nato nadaljeval: “Bil sem nekdaj ud vaše cerkve, dragi gospod.” — “Enkrat bil pomenja vedno,” sem mu odgovoril; “in vaša mati?” — “Katoliška cerkev ima med svojimi udi svetnike, in moja mati je bila svet niča,” odgovoril je z mirnim glasom “Zatorej,” sem ga zavrnil, “skrbi tudi za vas; danes je prišla k meni in mi rekla, da kmalu umrjete; poslala me j k vam in sedaj sem tu!” Kaj je'temu sledilo, gospodje moji, nočem pripo vedovati.” O. St. Clair je molčal in povesil za nekaj trenutkov glavo, na to je nadaljeval: “Preden sem se tisto noč od njega poslovil, izpovedal se je skesano in prejel odvezo naše svete cerkve; tudi mi je 'obljubil, da drugi dan zjutraj pride k moji maši.
A zjutraj sem zastonj iskal med ljudmi Jurija Greena. Ves presene čen sem hitel takoj po sv. opravilu v njegovo stanovanje. Ženska, ki mi je prejšni večer odprla vrata, prišla je tudi sedaj odpret, a z objokanimi oč mi. Govorila je: “Jurij Green je ležal v svoji sobi mrtev. Kakor vsako ju tro, tako je tudi tisto jutro se šel kopat v bližno reko. Ko je bil v vodi prijel ga je krč in je utonil. Pomoč je prišla prepozno. Pripeljali so ga mr tvega domov.”
Vse je bilo tiho, ko je nehal govoriti o. St. Clair. Nato se je drznil vprašati Beauclerk: “Ali imate kako teo rijo, da pojasnite te dogodke?” O. St. Clair je ponosno vzdignil glavo in rekel: “Moja teorija je jasna kakor luč, a velika kakor vesoljstvo in vse obse gajoča. Verujem v Bo’ga in njegovo sveto cerkev; verujem v občestvo svetnikov in večno življenje. To je moja teorija.”
(Konec.)
Nilče je pobral nekaj suhljadi poleg grmade in jo vrgel na žrjavico.
Tedaj je začela čudovita žena razpi-avati žrjavico. Pihala je tako močno, da so ji izstopile oči iz glave.
“Preslabotna sem!”
je potožila, “vso
ritoč mi je vzel, vso mojo lepo mlado stno moc mi je vzel. Ne razpiham ognja.”
Tedaj se je usmilil eden fantov. Pihal je na vso moč v žrjavico, da se je obliznil plamen.
Zdaj so še-le videli, kako lepa je, ali je vsaj nekdaj morala biti. Velike oči so se svetile v bledem obrazu, pri-
azne ustnice z gubicami v kotih so se nasmejale in kazale bele zobe.
Kako vam je dobro!” je rekla z ubitim glasom. “Jed in gorkota!” in zopet je vzdihnila, kakor bi se hotela njena duša ločiti od telesa.
Vsedla se je kolikor mogoče blizu ognja in iztegnila bele prste, z velikimi dijamanti v prstanih, nad plamenom.
Potem je pa gledala počasi enega za drugim, kakor bi si prizadevala jih zopet spoznati, toda njen obraz je ginil vedno bolj.
“Ne”, je dejala žalostno in zmigala z glavo, “ne poznam vas, vsi ste mi tuji — vsi!”
Toda potem je obvisel njen pogled na Jerici in je dolgo počival na nji.
“Kako ti je ime?” je vprašala, “tebe sem najbrž že videla ,toda to je bilo davno, davno!”
“Jerica mi je ime”, je odgovorila Jerica in se nekoliko primaknila. Začela je premagovati svoj strah, uboga žena se ji je tako smilila.
“Jerica?” je ponovila tujka in potegnila z roko preko čela. “Ni bila Jerica, ki sem jo poznala. Ne, ne, Jerica je bila druga.” Pogledala je deklico ostro.
“Moja mati je bila mala Tinka, tako so jo ljudje imenovali. Morda si to poznala;'’ je dejala nato Jerica.
“Mala Tinka?” je ponovila tujka. Ta je bila tvoja mati? Saj je vendar
umrla?" je vprašala tujka in se opotekla. “Vedno je bila z menoj tako dobra, dajala mi je jesti in me zmiraj tako prijazno pozdravila, kadar sva se srečali; in na svoji svatbi me je po-ljubila. Ali me hočeš ti tudi poljubiti.'" je vprašala tujka hipoma in pogledala Jerico.
Jerica se je zgrozila in bi bila najraje zbežala. Poljubiti njo, ki jo je ugrabil gorski duh! Kdo bi si pač upal?
Ko je pa videla obupane oči, ki so jo proseče gledale, se ji je srce začelo tajati v prsih.
"Naj bo v božjem imenu!” je dejala sama pri sebi in poljubila neznanko.
Ko so pa Jeričine roke oklenile ženin vrat, ji je padla krona z glave naravnost v ogenj, kjer se je šumeč raztopila.
V tem trenutku je planilo dekle na noge m vskliknilo:
Solnce. ah, poglejte solnce!”
Prvi dolgi žarki kresnega solnca so se raztegnili po obzorju in takoj nato je vzšlo solnce v vsi svoji krasoti.
“Kresno solnce!” so vskliknili vsi iz enega grla.
Poda	J'e zakričala kakor v
smrtni sili: “Ubije me! Ubije me, če ne pridem nazaj pred solnčnim vzho dom!’ m potem se je zgrudila kako mrtva.
Vsi, fantje in dekleta, so se spustil v beg, ker so verjeli, da gorski duh lahko pride vsak trenutek po svojo nevesto.
Še-le pozno po dnevi se je upalo ne kaj najpogumnejših fantov zopet na
NASLOVNIK
igovcev, obrtnikov, gostilničarjev ü idvetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOUIET, ILLINOIS.
*^bER J. C. & CO., 112 Exchange
St., priporoča rojakom svojo me» mco.
3RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu * Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu most*
EAGLE THE, 406-410 N. Chicag. St Prodajalna pohištva in moški! oblek.
RINK MATH. 500 Francis St. Stav benik (contractor).
lOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
a nroaai
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c ga! Vino od leta 1908 črno in muškotel p< 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel« vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodi dam zastonj.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian-St. Gostilna.
goro m so si ogledali mesto, kjer so bili kurili kres.
Pri izogljenelih vejah je nekaj leža o. Ah Je ovca, ki se je stisnila kup?
Ne, bila je žena, ki je tam ležala in spala.
Karma je bila. Imela je kratko, raz capano krilo, in bila je bosa; na ramo so ji padali bujni, s sivimi nitm prepreženi lasje.
Ko je zaslišala v bližini govorico je odprla oči in pogledala fante, kot imajo navado gledati gluhonemi’ N vsa njihova vprašanja ni odgovorila besedice, a dvignila se je poslušno in je sla z njimi v dolino.
Karma je dobila službo pri kmetu m je pasla ovce. Ovce so se pasle gori na gori, a Karina je hodila gor in nazaj vedno po krajši poti, samo da je prej prišla do človeškega domovanja
Redkokedaj je izpregovorila besedi co, toda pozdravila je vsakega prijaz no, ki ga je srečala.
Skoro cel dan je preležala pri ovcah v travi, kjer je duhtela divja materna dušica, in je gledala v jasno poletno nebo.
Sama sebi se je zdela tako srečna, kakor mhce drugi, ki je imel v dolini hišo in domovanje. In kadar je videla dim, ki se je kadil iz mnogih dimnikov, je mislila:
’Tem vsem se dobro godi! Imajo hišo m dom, moža in otroke in vse kar J,rn srce poželi. Toda nihče izmed' njih ne ve, kaj se pravi, biti ugrabljena od gorskega duha in rešena od kresnega solnca!”
In potem je vzela iz torbe svoj črni kruh in ga je poljubila.---------
Za sladak dih.
Zopern dih je neprijeten v omikani družbi, ampak vsakdo lahko odpravi to zlo, če vsak dan rabi Severov Anti-sepsol kot ustno izpiralo in grgralo. Očišča ustno votlino, napravlja dih prijeten in prepreča okužbo, uničujoč mikrobe. Najboljše sredstvo za izbriz-gavanje naravnih votlin. Dobite ga pri svojem lekarniku; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
O M Â h i.
«SBSSSB^?'

še tako mlada, komaj dvajset let. “Saj je že davno umrla”, je dejala
—--------i Jerica prav žalostno.
zapazil sem, da mi ni nič kaj verjel, j “Oh, mala Tinka, mala Tinka pa
POHIŠTVO FRODAM POCENI, prostora za 12 oseb, zaradi odhoda v stari kraj. Lepa prilika za boarding. Hiša je zidana. Kdor bi rat kupil naj se oglasi na: John Pavle-pC, 47-22 Hatfield St., Pittsburg, Pa'	3t21
NAPRODAJ 5 LEPIH LOT NA N. Elizabeth St. blizu Hutchinson St. poceni. Herman Selinger, 500 N. Broadway, Joliet, 111.	4-23
NA PRODAJ LOTA IN HIŠA S 6 sobami. Več pove: Lov. Roštan, 1224'N. Broadway, Joliet, 111. ORGANIST IZVEŽBAN IŠČE PRI-merne službe pri slovenski ali hrvaški cerkveni občini. Kdor ga potrebuje naj se oglasi pri Am. Slovencu, Joliet, 111.	5t24
KJE JE JOS. HORWAT. PRED par meseci se je nahajal v Jolietu m pred par leti na Calumetu. Kdor ve zanj ga naj naznani, ali se pa naj sam flvi radi raznih zadev na Am. Slovenec, Joliet, 111.	ufn.
IŠČE SE DOBRC^ IZVEŽBAN SLO venski organist za župnijo v Ely, Minn. Službo lahko nastopi v preteku enega meseca. Pismene ponudbe se naj blagovolijo pošiljati na naslov. Josip J. Peshel, preds. cerk. odb., Ely, Minn., Box 165.
IŠČEM SVOJEGA BRATA IVANA Osterman, doma iz Deskovas št. 14. pri Poljanah. Poprej je bival na Ely, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za omenjenega naj mi blagovoli naznaniti ali pa naj mi se sam oglasi. Katarina Majerle, 322 Ann Ave., Kansas City, Kans.
STONICH GEORGE. 813 N. Ch«:* go St. Trgovca z grocerijo, pr. mogorn in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
^* • B- Schuster
Young Building.
* i
Hill Girt Vineyard'
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
Kapital in preostanek *300,000.0®.
Tejema raznovrstne denarne ul0«. ter pošilja denar na vse dele »veta*
J A HENRY, predsednik.
— H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet,
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, 111»,
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWER y
izdelovalci
ULEŽANE PIT
PALE ALE IN LONDON PORTE] POSEBNOST JE PALE WIENER
R17171
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, III
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNI!
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoć.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26.
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN. ILL.
vseh parobrodnih družb,
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežb« točna.
y <*»<*»<>» <» <»«»<*<» <»<»«»<■»>
<3
§
*
S
*
DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna zelja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče Naravoznanci vseh vekov »o na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja! Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— ie;riCa‘. Vsi ■fdravn*i priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih sakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pre-
lTJa' u f hltr° JC kateri teh P^bavnih organov v neredu, trpi celo telo Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je. ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TKINEB'8

•eciSTERsa
»
*
*
*
»
Tritierjevo Zdravilno grenko
vino.
ê
*
]	k!r.Je narejen° “ finega rudečega vina in importiranib
grenkth želisč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, r?tak° nezen plodeč. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
*
«
*
*
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredea živce,
cisti kri, cedi obrny.no barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavuost, donesemirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družin«, od najstarejega do otroka v zibelki. To «e n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljtidi potrjuje zdravilno vrednor* .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite n,m v maternem jeziku.
*
<§( 1333-9 S. Ashland Ave.
*
CHICAGO, ILL,
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vsa domačega izdelka.
*
*
*
*
*
»
*
9
9
*
*
9
9
*$) MP	<4* tg»	Mß Mp
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, ID
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefančiči)
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli * najniijimi tržnimi c« sami... Mi imamo v zalogi vsakovrs, neg» lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki » in trdi les, late, cederne stebre, desk-in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines «U blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi * pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit bomo zadovoljili in ti prihrinili deams
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ua vogh DES PLAINES IN CLINTON STS
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
The A. W. Fidler Sni Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago St*
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Br*> wery. Rojakom sc toplo priporočan.
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali
fornijsko vino, dobro žganje in tržiš* »»¡boljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prestop TELEFON 7612.
tet* N. Broadway....JOLIET, ILT
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi ysi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da Sv. lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenski hotel
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Rojakom naznapjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
ID oloro došli !
Oscar J. Stephen
g.
S.
S*
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR
■■ Kupuje in prodaja zemljišča
■* v mestu in na deželi.
J» Zavaruje hiše in pohištva pro-i ti ognju, nevihti ali drug. polj škodbi.
«J Zavaruje tud. življenje proti j* nezgodam in bolez-iim. i Izdeluje vsakovrstna v notar-»■ sko «uoko spadajoča pisanja.
ji Govori nemško in angleško. ’.YAY,V.V.VAY.WA,,WVA
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N.	W. Phone 825.	Joliet, Iti
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najoižji ceni? Gotovo! V mesnic)
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
TR0ST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street	Joliet, 111
Gostilno,
*
IR. O J.A. KOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj» ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skioff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
(Nadaljevanje s 5. strani.) ce in tudi upam, da se Slovenci ude ležijo v obilnem številu.
Zdaj bom pa zaključil ta moj dopis, ker se bojim, da ne bi bil predolg. Pozdravljam vse Slovence po širnej Americi in tebi, vrli list A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Anton Zalar, tajnik, Box 751.
Indianapolis, Ind., 15. maja. — Cenjeno uredništvo: Prosim prijazno, da med društvenimi novicami priobčite sledeče:
Dne 8. majnika vršila se je 10 letj niča društva sv. Alojzija, katera je. reči moram v ponos društva, krasno izpadla. Štejem si sedaj v svojo dolžnost, da se zahvalim domačemu župniku Rev. John Smoleju za vso njegovo skrb, posebno za ozaljšanje cerkve; Rev. Bosler in Rev. Helle, ki sta prihitela k slavnosti; gospem, ki so napravile in preskrbele banket; društvu sv. Jožefa J. S. K. Jednote, društvu France Prešeren S. N. P. Jednote, dru štvu Danica S. S. P. Zveze za prijazno udeležbo; slovenskemu dramatičnemu klubu za prreditev igre “Krčmar pri zvitem rogu’’; pevcem, ki so nas razveseljevali in razveseljevale svojim petjem; slovenski godbi, ki nam je kratila čas; gg. predsedniku in tajniku Jednote za blagohoten spomin: sploh vsem, ki so k vspehu količkaj pripomogli.
Bratskim pozdravom
Ivan Hribernik, predsednik dr. sv. Alojzija.
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.vv.*.
*5
Leadville, Colo., 9. maja. — Društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. opominja še pravočasno svoje ude, ako kateri ni še svoje vel. spovedi za isto leto opravil, naj isto stori prej ko je mogoče, ker 29. t. m. poteče velikonočna doba. Ravno tako se opozarjajo zunaj mesta vsi udi bivajoči. Vsi udi morajo spovedne listke skrajni čas do dne 15. junija društvu oddati, ker sicer za isto leto se jako strogo bo postopalo. Prosim, da to vsaki vpošteva, da zamorem pravočasno listke na K. S. K. Jednoto poslati na pregled. Ako kateri tega ne stori, se izključi po pravilih K. S. K. J. Ko-nečno pozdrav celi organizaciji.
Anton Koroshetz, tajnik,
506 W. Chestnut.
Slovensko Samostojno podp. društvo
Vitezi sv. Jurija, Waukegan, 111
Uradniki: Predsednik M. Slana, podpredsednik M. Marinšek, tajnik. M. [vanetič, zapisnikar A. Bravničar, blagajnik F. Opeka, nadzorniki M. Marinšek, J. Kuntar, J. Merlak, vodja F. Opeka. — Društvo irrta svoje redne seje vsako 4. nedeljo v mesecu, V slučaju bolezni plačuje 1. dolar podpore na dan, v slučaju smrti 75 dol. za pogreb.
Suspendan: Frank Barle.
Izločeni: Frank Žirovnik, Frank Slabe, John Sojar.
Vsa pisma naj se pošiljajo na tajnika: Math Ivanetich, 220 Belvidere St,
S pozdravom
M. Ivanetich, tajnik.
Opomin.
S tem se opominja Anton Kužnik, ki je pred par meseci bival v Chicago Heights, 111., da se zglasi do dne 17. junija v City Hallu tega mesta, ker inače se bo vse njegovo ostalo premoženje omenjeni dan na dražbi razprodalo.	Marko Bajuk,
Chicago Heights, 111.
Nevralgija
je istotako nadležna kakor glavobol, a obedve se olajšate pq uživanju Seve-rovih Praškov zoper glavobol. Pritisk krvi se. zmanjša, bolečine odnehajo in kmalu občutite zaželeno olajšbo. Imejte škatljico teh praškov pri roki. Cena 25c. Na prodaj v lekarnah. Pripravlja W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnozuenih Richland Co., North Takota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake liajrodovilneji zemlji v državi Illinois, ter s+aue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FAEGO BLDG1.
JOLIET, ILL.
Little Falls, N. Y., 15. maja. — Sl. uredništvo Am. Slovenca! Prosim priobčite teh par vrstic v Vaš nam priljubljeni list, v katerih sporočam rojakom veselo vest in novico slavnosti, na katero se pripravlja tukajšno društvo sv. Pavla št. 118 K. S. K. J. Koncem meseca majnika dobimo krasno novo amerikansko zastavo, katera se bode v nedeljo, dne 29. majnika slovesno blagoslovila. Ker vlada v tu-kajšni mali slovenski naselbini lepa sloga, zato upamo, da bode udeležba drugih sobratskih društev pri slavnosti v obilnem številu zastopana. Zastavo in vse.druge priprave bode izdelala slovanska tvrdka Emil Bachman v Chicago, 111. Misel za novo zastavo, brez katere je društvo dosedaj še bilo, je sprožil meseca februarja naš vrli predsednik Ivan Gerdin. Ker je pa društvo bilo še po številu članov malo, blagajna ne posebno močna, nas je to izpočetka malo strašilo, ali pri tem nismo pozabili izreka M. Slomšeka, da je “srčnim sreča domača”. Prvo smo dali delati 600 tiketov, s katerimi žrebamo novo zlato, $20.00 vredno in na 20 let jamčeno uro. Razposlali smo jih na nekatera društva K. S. K. J., ki so nam jih nekatera blagohotno odkupila, a nekatera so nam jih tudi nazaj poslala; katera nam jih še niso, jih podpisani prosim, da nam iste pošljejo, ker se dne 26. junija vrši žrebanje ure. Izžrebana številka se bode v Am. Slovencu objavila in s tem tudi sporočilo in zahvala društvom, katera so nam tikete odkupila, katere smo si tudi zapisali v glavno knjigo za v slučaju potrebe jim tudi bratsko po-mati. S pozdravom .
Mihael Kramar, I. tajnik.
Sl.OO
stane list “Amerikanski Slovenec” za celo leto. Plačuje se v naprej.
“A. S.” je prvi in edini slovenski katoliški list v Ameriki, ki ga bi moral citati in naročiti vsak rojak.
Pošljite naročnino še danes.
Kadar imate s sodiščem opraviti o brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v sloven skem jeziku, ker je Sim An.
I F I rper [ J ATM I/ JLErE^ NOTAH
K
Izdeluje vse y notarsko ¡tlelo spadajoče listine.
1006 N. Chicago St.,	Joliet I
Listnica upravništva.
-—G. J. K., Rankin, Pa.:—Kar se tiče Vaše stvari, mi ne vemo, če je ona družba dobra ali ne. Vsakdo naj se vedno prej prepriča o delnicah, da ne kupi “mačke v mehu”, ki bi ga morda potem praskala. Za oglase nismo odgovorni. Zdravi!
Isto bodi v odgovor g. J. N. v Črnomlju na Kranjskem. Take delnice so kot loterija, ki malokoga osreči.
—	G. A. P., Chicago, 111.:—Vsem ljudem se ne more nikdar ustreči. Mi vedno gledamo, da storimo kar je naša dolžnost. Na zdar!
—	G. J. M., Pittsburg, Pa.: — Res je čudno, ker se jezite radi lista, ki Vam je bil vstavljen. Ako imate še vec hiš in denarja Vam to ni v nikako čast, ako ne plačujete svojih računov, ker po tem se lahko sodi zasebno življenje človeka. Vedno pazite, da storite svojo dolžnost, pa bo vsem prav.
POZOR!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico v Jolietu, kjer podkavam konje in kobile, i. t. d.; tudi izdelujem razno domače orodje, kakor: motike in drugo orodje. Onim rojakom, ki rabijo kose, lahko oskrbim klepalno o-rodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim. Cene primerne.
Fr. Reposh, kovač,
N. W. Tel. 433.
111	State Street,	Joliet, lil.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.

3#
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
1105 North Chicago Street, Joliet, Illinois
nST^ZIST^LISTeJALMO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.	.
" ' "h,
V.... .v.vX%->.-..v...-..
' s	<	v 1 <<
1
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111, le en blok od naše cerkve.
S. HONET
Šivam, popravljam in gladim oblike 918 N". Chicago St , Joliet.
Blagajniške Delnice
Grand Arizona Copper kompanije se prodajajo sedaj po 70 centov na lahke obroke. Lahko bi jih bili kupili ceneje dokler se ni rudnik bolj uredil. Kasneje bodo še veliko dražje. Najlepša prilika za vlo-ženje denarja, za to ne opustite te prilike 1— kupite sedaj.
Najnovejše novice poročajo, da je No. 1 šaht že 260 čevljev globok v najlepši rudi. No. 2. šaht je pa 30 čevljev globok in se dela v finem kamenju, tudi ta šaht se mora poglobiti do 200 čevljev, potem bodo kontraktirali za rudo.
Delnice Grand Arizone so varno posestvo. Manj kot 50 delnic ne prodamo. Delnice se prodajo za gotovino ali na 5 enakih obrokov.
Telegram iz Douglas, Arizona, 9. maja 1910.
Šaht je 270 ft. globok in v dobri rudi, mehko v šahtu in čedalje bolje izgleda. Nov gonilni stroj je kupljen in postavljen; še pet dobrih posestev prikupljenih. Vse izgleda jako dobro. Cena delnicam se kmalu zviša.
0. E. Petterson & Co.
Bell telefon 4525 Melrose 213-14 First National Bank Bldg. DULUTH, MINN.
&CS* Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je hilo koncem leta 19G8. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je hilo glascm računskega sklep
,ZOjQQ0,000 kron, ic sicer znašajo med drugimi zakVdi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV K RA N J S K O - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111.
Predsednik: Franc Banich, 1822 \V. 22 Pl.; tajnik: Ivan Zvezič, 1835 W. 22 St.; zastopnik: Anton Gregorič, 18 1804 W. 22 Pl. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.;
delegat: Ivan Jerman, 1112 N. Chi-
<ežič, Browns, Iowa; delegat: John
Skala. R. R. D. No. 2, Delmar, Iowa. Seja prvo nedeljo.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. Tredsednik: Ant. Kramar, 216 —3d Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Fr. Miško. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 225— 57th St.; tajnik: Jos. Hočevar, 51th. Eckert St., Allegheny, Pa.; delegat: Frank Boštjančič, 20l'—57 St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
853
cago St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, j pa. Predsednik:	Mike Kozjan,
111. Predsednik: John N. Pesdertz, ■ So. Front St.; tajnik: Janez Potočnik, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, ■ 254 Friderik St.; delegat: Anton Pa-1001 N. Chicago St.; delegat: Martin piCj 159 Ma'n St. Seja tretji četrtek. Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja (	43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda,
vsako drugo nedeljo v mesecu.
Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622
4. Društvo sv. Cirila in Metoda,, E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael
Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc deljo.
J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
44. Društvo Vitezov sv. Florijana,
So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko;
Schvajgar. Mesečna seja drugo ne- tajn¡k: Karol medoš, 3523 — 95th St.;
5. Društvo sv. Družine, La Salle,1 delegat: Josip Ansik, 3911 Greenbay 111. Predsednik: Franc Mišjak, 1108— Ave. Seja prvo nedeljo.
4th St.; tajnik: Anton Štrukelj, 10o9,	45 Društvo sv. Cirila in Metoda,
Canal St.; delegat: Matija Hribernik, pasj Helena, Mont. Predsednik: Jos. 1117 Main St. Seja prvo nedeljo. j Lozar; Box 36> E H . tajnik: Jos. Hu-
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. daklin, Box 173 E. H.; delegat: Nick Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14 in 18 Palem St.; tajnik: Ivan Andolsh, 317 dne.
Palm St.; delegat: Jurij Thomas, 904	45. Društvo sv. Frančiška Seraf.,
E B St. Seja vsakega 14 dne v mes. New York, N. Y. Predsednik: Joseph
8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- Rems, 319—90th St.; tajnik: Chas, liet, 111. Predsednik: John Gregorčič, Adamič, No. 6 Fourth Ave.; delegat: 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, Franc Giovanelli, 424 E. 15th St. Seja 706 N. Broadway; delegat:	Štefan prvo nedeljo.
Stukel, 407 Moren St. Seja tretjo ne- ;	47. Društvo sv. Alojzija, Chicago,
deljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik,
609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Franc Mrva, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat: Martin Zelenšek, Box 132. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 77; delegat: Anton Urih, Box 106. Seja prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Peter Osterman, 709 R. E. Park St.; tajnik: John Dolenc, 2128 So. Montana St.; delegat: Pavel Tomazin, Wallnut St. 2000. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4708 Mat. Cvetic, 4636 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mat. Klarich, 1013 E. Ohio St., Allegheny, Pa. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-sek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Ivan Jura-jevič, 422 Bonie St.; tajnik: Peter Var-•dijan, 300 So. W. St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.
Predsednik: Ivan Ušeničnik; tajnik: Ivan Demšar, Burdine, Pa., Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78yi; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. ll'/i; delegat: Franc Spendal, Box 235. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik Josip Mavser, 200 Jackson St.; delegat: John Lekan. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Franc Stegne, Butler St. 5242; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Bal koveč, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan
sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Jos. Vouk, 615 N. Truph Ave. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-
111. Predsednik: Franc Kozjek, 2030 W. 23d St.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik: Fr. Rogina, 4938 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5122 Natrona Alley. Seja tretjo nedeljo, ljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	Janez
Mravinc, 1020 Villa St.; tajnik: Frank Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Villa St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društao sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Jak. Schvie, 508 Grand Boulevard; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAllister Ave.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt Box 707; delegat: Franc First st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Volk, Box 121; tajnik: Ant. Slobodnik, Box 121. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: Ivan Stiber-nik, 524 W. Chestnut St. Seja vsace-ga 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja dru go nedeljo.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.
Predsednik: John Tušar, R. F. D. No.
2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šuklje, Box 626; tajnik: Franc Novljan, Box 371; delegat Ivan Maček. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Josip Rudolf, Box 63; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo	Vitezov sv.	Mihaela,
Youngstown, Ohio. Predsednik: Ivan Vlašič, 1674 Cherry St., Haselton, O., tajnik: Johu Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Ivan Maletič, 309 E. Bord man St., Youngstown, O. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo	sv.	Petra	in Pavla,
Bradley, 111. Predsednik: Ivan Pezdirc, Box 353; tajnik: Al. Sterbenc, Box 342; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo	sv.	Lovrenca, Cleve-
land, Ohio. Predsednik: Ivan Vidmar, E. 81th St. S. E. 3564; tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo	sv.	Jurija,	Etna, Pa.
Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Ivan Kmet, 384 Florida St.; delegat: Josip Zalar, 419 Clinton St. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236J<2 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. Matjašič, 556 S. 3rd St.; tajnik: Ivan Boben, 717 S. Front St.; delegat: Ivan Simonich, 417 S. Front St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Montana. Predsednik: Anton Golob, tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestalozzi St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat; Ivan Lukežič, 2855 Lyon St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff,
Pa. Predsednik: And. Jereb, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Jos. Draškovič, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: And. Jereb, Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crab
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palčar, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Fr. Verant, Box 154. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik in delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1602 E. Capitol Ave.; tajnik: Ivan Ku-lovic, 1916 E. Stuart St.; Delegat: Jos. Zupančič, 1916 E. Suart St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Gregorčič, 101 Main St.; tajnik: Ivan Se-bat, 1146 —' 7th St.; delegat: Fr. Gri čar, 1101 — 3d St. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St.; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box
552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga,
tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 1903 W-21st Place. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Marinčič, 1416 Sheridan Roard; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9376 Kreiter Ave.; delegatinja: Marjeta Stanko, 9619 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Marija
Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti. Trimountain, Mich. Predsednik: Juraj Pintar, Box 96; tajnik: Jos. Starče-vic, Box 188; delegat: Peter Šikonja. Seja tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 176814 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc,
Box 253; delegatinja": Ivana Ferlič, 211 Sherman St. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
1120 N. Broadway; tajnik: Math Golo-bich. 518 Summit St.; delegat: Math. Vidmar, 1206 N. Chicago St. Seja dru go nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Nick Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So. Omaha, Nebr. Predsednik: Josip Švajger, 386 So. 21st St.; tajnik: Ant. Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Ceparan, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-
vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Ant. Hotujc, 13 Orchard Alley; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg,
Pa. Predsednica: Hel. Okovic, 4904 Hartfield St.; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Fr. Gouže, Box 715; delegat: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, Box 163; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: Franc Kramar, Box 178. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Ivan Kirk, Box 46; tajnik: Anton Demšar, Box 135;
delegat: Jakob Oblak, Box 213. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik; Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60.
Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount
Olive, 111. Predsednik: Luka Dier; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock
dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: L Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Ivan Kamnikar, 100 Davis Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik: Ivan Mihalj, Box 93; tajnik: Josip Kaša, Box 93; Delegat: And. Lisec. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Franc Kranjc, 1685 E. 33 St.; tajnik: Ivan Ivančič, 1658 E. 31 St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Franc Intihar, 52— 7th Ave.; tajnik in del.: Ivan Intihar, 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 315 Walker St.; tajnik: John Hauptman, 319 Florida St.; delegat: Leo. Sagadin, 492 Manitoba St. Seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Julija
Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarin^ Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Jožefa Merhar, 1210 Boh-man St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon
Run, Pa. Predsednik: Anton Zajc, Box 61; tajnik:	Franc Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
111. Predsednica:	Marija Pasdertz.
1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-"■ '’a. Predsednik: Jos. Žagar, Box z.u/; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
nabe St.; tajnik: M. Kramar, 12 Seley St.; delegat: And. Spacepan, Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rock. dale, 111. Predsednica: Mary Koste-
lee, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja* Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City
Pa. Predsednica: Johana Hrovatin Box 607; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Box
II.	Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, L¡f. tie Falls, N. Y. Predsednica: Franca Jerina, German St. 63; tajnica: Ivana Celarec, 4 E. Casler St.; delegatinja* Marija Žehel, Mili St. 624. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Fer-
lič, 211 Sherman St.; tajnik: John Ko-shir, Box 555; delegat: Maks Keržiš-nik, 627 N. Front St. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
Ohio. Predsednica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2 No. 11J4; tajnica: Johana Treven, Box 334; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101, Lansing, O. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind.
Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Martin Skala, Box 100; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kans. Predsednik:	Martin Dolenc'
Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Pe. ter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Franc Speiser, Box 136 E. Mineral Kans. Seja drugo nedeljo.	,
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
III.	Predsednica: Marija Turk, McAlister & 10th St.; tajnica Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Frančiška Drašler, 1415 Sheridan Road. Seja četrto nedeljo.
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Wisman House; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Ana Stanesiš, 15 Ganster St.
129. Društvo Marije Pomagaj, So,
Omaha, Nebr. Predsednica: Ana Bestich, 1942 So. 12 St.; tajnica: Katarina Schweiger, 385 So. 23d St.; delegatinja: Antonija Schweiger, 386 So. 21th St. Seja drugo nedeljo. _________ 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb,
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, hi* Predsednik: Fr. Keržič, 1428 State O. Predsednik: Ivan Rataj, 603 Cornel ^U* tajnik: Franc Urh, 1422 State St.; St.; tajnik: Josip Potpečnik, Box 225; delegat: Anton Osredkar. Seja prvo delegat: Franc Bertocel, 112 Sterl- nedeljo.
ing Ave. Seja tretjo nedeljo.	131. Društvo Marije sv. Rožnega
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Fr.
Belčič; tajnica: Frančiška Bertoncelj, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Ant. Rataj, 643 Newell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn.
Predsednik: Stefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Math. Stonich, Box 487. Vsi v Ely, Minn. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Ivan Klun, 615 Elgin Place; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 330 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da-
Hren, Box 152; tajnik: Peter Staudo-har; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Mihael Brezovar; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore,749 Haugh St.; tajnica: Marija Bramor, 766 King Ave.; zastopnica: Marija Gažnik, 801 Ketcham St. Seja drugo nedeljo.
Društvo sv. Cirila m Metoda,
135.
Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul.
136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Ignac Česnik; tajnik: Anton Trunkel; zastopnik: Josip Tomšič.

|n NAVODILO I
ZDRAVJU I
sl
BY
rhhx.cdu.ins.
,aSto«»V



ajggs^
PRIZNANJA TISOČ. IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, inje ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
•
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. K Hyudman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so: Vsaki dnn od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.